!!!""" Vili Ravnjak POLJA IGRE, POLJA SANJ Drama SNG Maribor 2007–2013 © Vili Ravnjak Samozalo‘ba, 2013 Elektronska izdaja Oblikovanje in prelom Jo‘e Vodu{ek Jezikovni pregled Janez Bosti~ Fotografija na naslovnici iz uprizoritve Paradoks o igralcu (Drama SNG Maribor, 30. 5. 2012) Fotograf Damjan [varc Maribor, junij 2013 CIP - Katalo‘ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji‘nica Maribor 792(497.4Maribor) RAVNJAK, Vili Polja igre, polja sanj [Elektronski vir] : Drama SNG Maribor 2007–2013. - Maribor : samozal. V. Ravnjak, 2013 Na~in dostopa (URL): http.//tvslo.si/ava2.132737468 ISBN 978-961-276-776-1 COBISS.SI-ID 74880769 !!!""" »Gledali{~e je ‘e po definiciji sveti{~e svobode. Sam sem se tega prepri~anja kot umetni{ki direktor mariborske Drame v zadnjih letih dosledno dr‘al. Dramsko gledali{~e je nadaljevalec tradicij evropskega humanizma in razsvetljenstva. Poslanstvo gledali{~a je v tem, da ru{i dru‘bene predsodke in razsvetljuje zablode uma, da ljudem odpira nove poglede na ‘ivljenje in resnico in jim tako pomaga {iriti polja notranje svobode.« Vili Ravnjak (Intervju v Ve~eru, 9. marca 2013) !!!""" !!!""" Vili Ravnjak POLJA IGRE, POLJA SANJ Drama SNG Maribor 2007–2013 Delovni zapiski umetni{kega vodje Maribor, 2013 !!!""" VSEBINA PRVI DEL Repertoar in umetni{ka vizija ............................................. 13 POLJA IGRE, POLJA SANJ Drama SNG Maribor (2007–2013) .......................................... 15 Prvi del: Uokvirjanje umetni{kega koncepta ........................................................ 15 Drugi del: Odrske uresni~itve repertoarnih snovanj .......................................... 25 UMETNI[KA VIZIJA GLEDALI[^A IN NA^RTOVANJA REPERTOARJA Uvodniki k programu igralnih sezon in koledarskih let .............. 34 Druga polovica sezone 2006/2007 ........................................................................... 34 Leto 2007 ....................................................................................................................... 35 Sezona 2007/2008 ........................................................................................................ 37 Leto 2008 ....................................................................................................................... 39 Sezona 2008/2009 ........................................................................................................ 40 Leto 2009 ....................................................................................................................... 42 Sezona 2009/2010 ........................................................................................................ 44 Leto 2010 ....................................................................................................................... 47 Sezona 2010/2011 ........................................................................................................ 50 Sezoni 2010/2011 in 2011/2012 ter jesenski del sezone 2012/2013 ................................................................................. 53 Leto 2011 ....................................................................................................................... 59 Sezoni 2011/2012 in 2012/2013 ................................................................................... 61 Sezona 2012/2013 ........................................................................................................ 69 DODATEK ............................................................................ 70 Prva skica koncepta umetni{kega vodenja mariborske Drame (za obdobje 2007–2008) ........................................................... 70 Raz{iritev prvotnega koncepta umetni{kega vodenja mariborske Drame (za obdobje 2008–2013) ........................................................... 71 Na~rtovane, a ne uresni~ene uprizoritve Drame SNG Maribor (v obdobju 2007–2013) ......................................................... 73 PREMIERE IN DRUGI POMEMBNEJ[I DOGODKI Zaklju~na programska poro~ila po koledarskih letih .................. 74 Leto 2007 ....................................................................................................................... 74 Leto 2008 ....................................................................................................................... 76 Leto 2009 ....................................................................................................................... 80 Leto 2010 ....................................................................................................................... 84 Leto 2011 ....................................................................................................................... 86 Leto 2012 ....................................................................................................................... 88 SPROTNA RAZMI[LJANJA ................................................. 91 Dramsko gledali{~e kot oaza civilne dru‘be ....................................................... 91 Pred obdobjem prehodov ......................................................................................... 93 »^eprav pripadam temu svetu, nisem ta svet« (O dilemah mojega dela v gledali{~u) ................................................................... 99 DRUGI DEL Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 Fotogalerija z zasedbami igralcev ................................... 113 Michael Frayn KOPENHAGEN .................................................................................. 115 Jean-Baptiste Poquelin Molière PLEMENITI ME[^AN ..................................... 117 Platon, Peter Ternov{ek SOKRATOV ZAGOVOR ................................................... 120 Tone Partlji~ ZA NACIONALNI INTERES ................................................................ 121 Federico Fellini, Tullio Pinelli, rokgre LA STRADA .............................................. 124 Maja Borin VILIN^EK ................................................................................................. 126 Avtorski projekt Diega de Bree MALI PRINC ........................................................ 128 Eugène Ionesco NOSOROGI ..................................................................................... 129 Ivan Cankar LEPA VIDA .............................................................................................. 132 Slavenka Milovanovi} Pregelj, Ivana Vuji} INTIMNI AVTOPORTRET FRIDE KAHLO .................................................................. 135 Tennessee Williams TRAMVAJ PO@ELENJE ........................................................ 138 David Ives VSE OB PRAVEM ^ASU ........................................................................ 141 William Shakespeare VIHAR ................................................................................... 144 Katarina Klan~nik Kocutar KRALJ MATJA@ ......................................................... 148 Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR ....................................................................... 150 Voltaire KANDID ALI OPTIMIZEM ........................................................................... 153 Joe Orton PORNOSKOP ALI KAJ JE VIDEL BATLER ............................................ 156 No-igre VETER V VEJAH BOROV ............................................................................. 158 Henrik Ibsen PEER GYNT ........................................................................................... 160 Vili Ravnjak POTOVANJE V RIM (CARAVAGGIO) ................................................. 164 Aleksander Sergejevi~ Pu{kin PRAVLJICA O CARJU SALTANU ...................... 167 Bertolt Brecht MALOME[^ANSKA SVATBA ......................................................... 169 Boris Vian BEBOP ....................................................................................................... 171 Patrick Marber OD BLIZU .......................................................................................... 173 Primo‘ Vitez, Matja‘ Latin TA MRA^NI PREDMET PO@ELENJA ...................... 175 Maurice Maeterlinck MODRA PTICA ..................................................................... 178 Andrej Rozman – Roza JANKO IN METKA ........................................................... 181 Dominik Smole ANTIGONA ....................................................................................... 183 William Shakespeare KAR HO^ETE ....................................................................... 185 Slavko Grum, Sebastijan Horvat GOGA, ^UDOVITO MESTO ............................. 188 Jean-Baptiste Poquelin Molière DON JUAN ........................................................ 191 Igralski avtorski projekt Irena Varga, Darka Erdelji, Mojca Simoni~ SRE^NI DNEVI ............................................................................................................. 194 Farid ud-Din Attar, Jean-Claude Carrière, Peter Brook ZBOROVANJE PTIC .................................................................................................... 195 Morris Panych SEDEM NADSTROPIJ .................................................................... 197 Tone Pav~ek JURI MURI V AFRIKI .......................................................................... 199 Igralski avtorski projekt Tanja Lu‘ar, Ksenija Mi{i~, Matev‘ Biber, Valentina Turcu @ENSKA, KI SEM JI BRAL .......................................................... 200 Choderlos de Laclos, Christopher Hampton NEVARNA RAZMERJA ............... 202 William Shakespeare SEN KRESNE NO^I ............................................................ 204 Denis Diderot, Jean Racine PARADOKS O IGRALCU .......................................... 208 Drago Jan~ar VELIKI BRILJANTNI VAL^EK .......................................................... 212 Goran Stefanovski ODISEJ ........................................................................................ 215 Tamara Matevc, Maja Borin TOTALKA ................................................................... 217 Igralski avtorski projekt Nata{a Matja{ec Ro{ker, Branko Jordan, Davor Herga DO TU SEGA GOZD .............................................................................. 218 Mihail Bulgakov MOJSTER IN MARGARETA ........................................................ 220 Henrik Ibsen JOHN GABRIEL BORKMAN ............................................................... 223 TRETJI DEL Pedago{ko in zgodovinsko raziskovalno delo..................... 227 Novi univerzitetni {tudij gledali{ke umetnosti (O nastajanju Akademije za umetnosti v Mariboru) .............................. 229 O pomenu humanisti~ne inteligence v Mariboru .................................. 233 Kritike uprizoritev Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor med letoma 1945–1970 ................................................................................. 236 Devetdeset let Slovenskega narodnega gledali{~a v Mariboru ....... 238 Repertoar SNG Maribor 1919–2009 (Uvod k popisu uprizoritev) ......... 239 Mejniki v razvoju mariborskega gledali{~a od za~etkov do danes ................................................................................. 249 DODATEK Intervju ......................................................................... 253 »Kar sem imel povedati, sem povedal« (Delo, 8. junij 2013) ................ 255 !!!""" PRVI DEL Repertoar in umetni{ka vizija PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 14 !!!""" PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 15 POLJA IGRE, POLJA SANJ Drama SNG Maribor (2007–2013) Prvi del: Uokvirjanje umetni{kega koncepta 1. Igra in sanje je dvoje, kar predstavlja temelj gledali{~a. Oboje je nekaj, kar je resni~no, hkrati pa tudi ne. Gledali{~e je resnica (odsev vsakdanje realnosti), vendar to tudi presega; v najizrazitej{ih primerih gledali{ka umetnost predstavlja polje neulovljivo prese‘nega, transcendentnega, torej ne~esa, kar je scela te‘ko razlo‘ljivo, saj se izmika vsem kon~nim racionalnim razlagam. To, kar me je pri umetnosti, zlasti gledali{ki, vedno navdu{evalo, je izjemna kom- pleksnost, ve~dimenzionalnost resnice umetni{ke stvaritve; moj kriterij vrednotenja umetni{kega dela je, in je bil, prav v tej neulovljivi, neubesedljivi celostnosti; navdu{uje me ve~plastnost gledali{ke inteligence, torej voluminoznost, globina umetnosti. Opredelitev gledali{~a iz pojma igre je splo{no znana; manj pogosto pa sli{imo razlage, ki trdijo, da je raven resnice, ki jo izra‘a gledali{~e, raven sanj. Ker je definicija gledali{~a kot podro~ja sanj zame temeljna, tudi svoje obdobje ‘ivljenja in ustvarjanja v gledali{~u pojmujem kot ~as sanjanja, kot stanje ne povsem budne zavesti, motnega zavedanja, predvsem pa stanje nenehnega nihanja med prijetnimi in neprijetnimi izku{njami. V letih, ko sem se aktivno ukvarjal z gledali{~em, sem tako imel obilo prilo‘nosti za spoznavanje narave ljudi in sebe, zlasti sen~nih strani; teh prilo‘nosti bi bilo najbr‘ veliko manj, ~e bi se ukvarjal z meditacijo in duhovnimi tehnikami, kar je sicer moje drugo ustvarjalno podro~je. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 16 Ko sem spomladi leta 2006 prejel povabilo direktorja SNG Maribor, Danila Ro{kerja, da prevzamem umetni{ko vodstvo mari- borske Drame, sem kar precej kolebal, ali naj se v tak{no avanturo spustim ali ne. Na koncu sem izziv vseeno sprejel. In danes, ko je mandat ‘e skoraj za menoj, mislim, da sem se odlo~il prav. Ta izku{nja, ki je bila v~asih kar precej mu~na in naporna, me je notranje obagatila; omogo~ila mi je, da se je moja ‘ivljenjska narava (karma, usoda) pre~istila in mi tako pokazala pot za naprej. S Slovenskim narodnim gledali{~em v Mariboru sem povezan skoraj tri desetletja. Prvi~ sem se tu zaposlil kot dramaturg v jeseni leta 1983; kmalu nato sem prvi~ postal umetni{ki direktor Drame (1985–1989), vmes sem bil nekaj let svobodnjak, med letoma 1996 in 2006 sem bil spet dramaturg, ter od 15. decembra 2006 dalje znova umetni{ki direktor. ^eprav je delo v gledali{~u v osnovi adrenalinska dejavnost, sem se sam zavestno trudil, da bi kot umetni{ki vodja deloval ~im bolj zenovsko. Verjamem namre~, da se du{evna energija oziroma miselna naravnanost vodje prena{a na sodelavce; ~e torej naj bo delovno ozra~je v nekem kolektivu ~im bolj spro{~eno, ustvarjalnost pa spontana, mora biti tak tudi na~in vodenja. Samo v tak{nih okoljih lahko nastajajo dobri umetni{ki rezultati. Ko se danes ozrem na umetni{ko obdobje, ki ga uokvirja moj umetni{ki mandat (2007– 2013), moram neskromno ugotoviti, da tako dolgega institucionalno stabilnega in ustvarjalno produktivnega obdobja mariborska Drama v svoji dosedanji zgodovini {e ni imela. Z Danilom Ro{kerjem, ki je s SNG Maribor povezan pribli‘no toliko let kot jaz, sva dobro sodelovala, pravzaprav sva drug drugega odli~no dopolnjevala, zlasti v letih 2007–2008, ko so nastali temelji umetni{ke in kadrovske prenove mariborske Drame; kasneje smo na teh osnovah gradili in tako v letih 2009–2012 lahko po‘eli bogate sadove. Ko sem spomladi 2006 za~el snovati novi repertoar mariborske Drame, sem dobil ob~utek, ki me vse do danes ni zapustil, namre~, da je mogo~e na tem odru in s temi ljudmi ustvarjati najbolj{e gledali{~e, predstave, kakr{ne bi si tudi sam – ki sem teatra ‘e precej naveli~an – ‘elel ogledati. Tako sem imel nenadoma pred seboj najbolj{i umetni{ki ansambel in najbolj{e sodelavce, pa tudi najbolj{e gledalce … PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 17 Seveda sem se zavedal, da gre za idealizirano predstavo, toda prav ta mi je na nek na~in pomagala, da sem umetni{ke kriterije postavil bistveno vi{je, kot bi jih, ~e bi upo{teval (samo) realno stanje. Preprosto sem verjel, da zmoremo »ve~ in bolje«, in enako so verjeli re‘iserji, ki so z nami delali. V bistvu smo drug drugemu zaupali. Zaupanje je ustvarjalo ob~utek varnosti in spro{~enosti, torej dveh za ustvarjalnost klju~nih stvari. 2. Pred nastopom prvega mandata umetni{kega vodje mariborske Drame v letih 1985–1989 sem napisal programski tekst z naslovom »Eppur si muove«. V njem sem precej natan~no dolo~il smernice prihodnjega delovanja gledali{~a. Ob prevzemu drugega mandata leta 2006 nisem napisal ni~esar podobnega, ker sem se na osnovi minulih izku{enj zavedal, da je vodenje gledali{~a precej nepredvidljiva zadeva, zato je nima smisla opredeljevati s preve~ zavezujo~imi »programskimi smernicami«. Namesto jasnega na~rta in razvojne strategije sem imel v sebi le mo~no zaupanje, da »bomo delali prave stvari«. Tako {ele sedaj, pri koncu mandata, povezujem sproti nastajajo~a delovna razmi{ljanja in uokvirjam idejni koncept, ki je iz ozadja (na intuitivni ravni) vendarle dolo~al ‘ivljenje in delo mariborske Drame v letih 2007–2013. Ko sem v teh letih ob razli~nih prilo‘nostih govoril ali pisal o naravi sodobnega klasi~nega dramskega gledali{~a, kar je po svojem umetni{kem in institucionalnem bistvu mariborska Drama, sem vedno vztrajal pri – za dana{nje ~ase – nekoliko staromodnem stali{~u. Namre~, verjel sem (in {e vedno verjamem), da je poslanstvo gledali{ke umetnosti v svojem bistvu spoznavnoeti~no. V predgovoru k programu druge polovice sezone 2006/2007 sem zapisal: »^e lahko gledali{ka predstava koga spodbudi k temu, da se zamisli nad seboj in svetom, ali ga celo spodbudi, da bi postal bolj{i ~lovek, potem se je s to umetnostjo vredno ukvarjati!« Gledali{~e je seveda tudi zabava in razvedrilo, toda primarno je prostor eti~nega in estetskega plemenitenja ~loveka. Idejni temelji evropskega (in s tem slovenskega) klasi~nega dramskega gledali{~a so v humanizmu in razsvetljenstvu (oboje je danes treba razumeti v skladu z vsemi transformacijami, ki sta ju PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 18 oba pogleda na svet do‘ivela skozi stoletja, {e zlasti v 20. stoletju in v zadnjih dveh desetletjih). Postavk, o katerih je na primer v eseju Gledali{~e kot moralna ustanova leta 1784 pisal znameniti nem{ki dramatik in filozof Friedrich Schiller, ne moremo razumeti v naivno romanti~nem slogu, temve~ skozi prizmo na{e sodobnosti, zlasti skozi filozofijo strukturalizma in psihoanalize. Principi so ostali isti, le interpretacije in konkretizacija na~inov njihovega izra‘anja so se spreminili. Sodobno klasi~no dramsko gledali{~e v slovenskem kontekstu v prvi vrsti razumem • kot »duhovno oazo civilne dru‘be«, kjer je mogo~e na ideolo{ko neobremenjen na~in razpravljati o temeljnih problemih bivanja, odpirati dileme, postavljati vpra{anja, pa nanje ne dajati kon~nih odgovorov; • kot »branik nacionalne identitete«, saj prek govorjene odrske besede, ki je konstitutivni temelj klasi~ne dramske umetnosti, pomaga ohranjati in razvijati slovenski jezik, ki je klju~na to~ka nacionalne (politi~ne) identitete; • kot »most med preteklostjo in sedanjostjo«, saj z o‘ivljanjem zgodovinskega spomina (prek uprizarjanja besedil iz prej{njih obdobij) pre~i{~uje kolektivno podzavest dru‘be, s ~imer pri- speva k razjasnjevanju problemov bivanja danes in k ohran- janju civilizacijskih vrednot ter moralno-eti~nega mi{ljenja … Za zdravje dru‘be je pomembno, da obstaja prostor, kjer imamo mo‘nost javno izraziti svoj ontolo{ki dvom. Dvom je namre~ eden klju~nih dejavnikov pri razvoju posameznikove svobode in dru‘benega napredka (medsebojne strpnosti in demokrati~nosti). S tem, ko zastavljamo bolj ali manj ista vpra{anja, v sicer razli~nih dru‘benozgodovinskih okoli{~inah, {irimo polja mi{ljenja in do‘ivljanja, s ~imer si odpiramo nove horizonte ‘ivljenja. Samo v okviru svobodne civilne dru‘be je lahko gledali{~e odprt poligon za osebne vizije in diskusije o resnicah ‘ivljenja. Gledali{~e si s tem, ko vpra{anja zastavlja, ne daje pa odgovorov, torej deluje v obmo~ju hipoteti~ne (relativnostne) resnice, zagotavlja pravico, da je njegovo delo oblika dru‘bene herezije, ne pa izra‘anje dru‘benih ortodoksij (pravovernih »resnic«, to je splo{no veljavnih ideolo{kih in marketin{kih floskul). Gre za ohranjanje klasi~ne funkcije gledali{ke katarze, ki je eti~na in spoznavna. Prek nje dana{nje dramsko gledali{~e nadaljuje in nadgrajuje tradicionalni PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 19 evropski humanisti~ni (razsvetljenski) kredo. Dramska umetnost ‘e od starih Grkov dalje omogo~a gledalcem ~ustvena do‘ivetja in miselna spoznanja, pri ~emer jih posredno spodbuja k medosebni toleranci in solidarnosti, socialni pripadnosti, s ~imer pove~uje kohezivnost dru‘bene skupnosti. Gotovo je danes, v prihodnosti pa bo {e bolj, ena glavnih stvari, zaradi katerih klasi~no dramsko gledali{~e ohranja veljavo in specifi~no prednost, ~love{ka bli‘ina – ‘iva, avtenti~na prisotnost igralcev, neposredni stik odrske resni~nosti in gledalcev. Ob snovanju repertoarja sem na to dostikrat mislil. 3. Maribor je z vidika Slovenije veliko mesto z vsemi razvitimi urbanimi zna~ilnostmi, v {ir{ih svetovnih razse‘nostih pa je majhno pode‘elsko mestece. Mariborska Drama ne deluje v ve~milijonskem velemestu s sto razli~nimi gledali{~i, ampak v kraju, kjer predstavlja edino dramsko gledali{~e. Na~eloma so bivanjski in umetni{ki problemi, s katerimi se sre~ujemo v Mariboru, podobni problemom, ki jih imajo v ve~jih okoljih, hkrati pa so specifi~no na{i. ^eprav je pojem klasi~nega gledali{~a univerzalno evropski, je v konkretni obliki vedno dolo~en s specifikami lokalnega okolja, zlasti z mejami nacionalnega jezika in socialnopsiholo{kimi zna- ~ilnostmi naroda oz. dru‘be, v katerem obstaja. Novodobni slogan Misli globalno, deluj lokalno! je glede na situacijo sodobnega klasi~nega dramskega gledali{~a zelo ustrezen smerokaz delovanja. ^eprav smo postali v planetarni globalni kulturi na nek na~in vsi prebivalci sveta, so na{a konkretna ‘ivljenja in problemi, s katerimi se neposredno soo~amo, vedno vezani na mikromodele okolja, v katerem ‘ivimo. Klasi~no dramsko gledali{~e je intelektualno zahtevna ( elitna) umetnost tako z izvedbenega vidika ustvarjalcev kot s stali{~a ob~instva, saj od obojih terja vi{jo stopnjo notranje zbranosti in pripravljenost sodelovati pri spoznavanju globljih dimenzij resni~nosti. Percepcija sodobnega ~loveka (tudi potro{nika kulturnih/gledali{kih dobrin) je temu nasprotna, saj je na~in dana{njega ‘ivljenja ~edalje bolj povr{en in povr{inski. Umetni{ki potencial gledali{~a je mnogo vi{ji in {ir{i kot poenostavljena resni~nost, senzacionalizem in zabavlja{tvo modernih medijev. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 20 Obstaja bistvena razlika, ali pre‘ivimo ve~er v gledali{~u ali pred televizijskim sprejemnikom; v gledali{~u lahko vidimo tisto, ~esar na televiziji ne moremo ali vidimo zelo redko; kot umetni{ki vodja sem se zato namerno izogibal »rumenim vsebinam« (zgodbam, ki bi spominjale na televizijske ‘ajfnice ali bile samo cenena zabava); gledali{~e ima v nasprotju s televizijo zmo‘nost, da se loteva ‘ivljenja bolj poglobljeno, predvsem pa eti~no izostreno. Ni vseeno, kak{no »umsko hrano« ponujamo gledalcem; predstave lahko v njih prebujajo procese (samo)prepoznavanja in ozave{~anja ali jih {e bolj uspavajo ter poglabljajo njihovo umsko lenobo, kar npr. zelo uspe{no po~neta ceneno burka{tvo in ki~asti spektakli. Zavedati se moramo, da prek repertoarja vplivamo na mi{ljenje ljudi, na njihov umski svet; v tem je socialna (in politi~na) odgovornost gledali{~a. Pogosto pozabljamo, da so gledalci soustvarjalci gledali{~a. Gledanje je kreativni akt, kajti pogled (zaznava) je vedno ‘e tudi interpretacija, ta pa je ustvarjalno dejanje. Gledalci s svojo prisotnostjo odrski stvarnosti podeljujejo status realnega, igralcem pa dajejo energijo pozornosti, zaradi katere lahko ti igrajo bolj{e ali slab{e; vibracija iz avditorija se {iri preko rampe na oder; subtilna raven odrskega dogodka (resni~ni umetni{ki u‘itek ali do‘ivljajski prese‘ek) je odvisna od tega, kako gledalci »dihajo« z dogajanjem na odru. Dramskega gledali{~a ni mogo~e ustvarjati za abstraktnega (globalnega) gledalca, temve~ za konkretno ob~instvo, to pa je vedno dolo~eno z nacionalnokulturnimi in socialnoizobrazbenimi (intelektualnimi) posebnostmi. Klasi~na dramska umetnost, ki je utemeljena na govorjeni besedi, mo~neje kot druge umetnosti (z izjemo literature) izra‘a nacionalni in lokalni kolorit. S tega vidika je {e posebej jasno, zakaj je tradicionalno dramsko gledali{~e tako pomembno za ohranjanje narodove kulturne identitete, zlasti nacionalnega jezika. Prepri~an sem, da je temeljni pogoj za nadaljnji obstoj slovenskega naroda ohranitev ‘ive in v vseh segmentih dru‘be aktivne sloven{~ine. ^e slovenski nacionalni identiteti odvzamemo slovenski jezik, kaj nam v ~asu globalne svetovne kulture in transnacionalnih gospodarskopoliti~nih povezav sploh {e ostane? Ker gledali{~e ni neposredna odslikava realnosti, temve~ » interpretirana realnost«, lahko nekatere resnice, vpra{anja, dileme iz dana{njega ‘ivljenja pridejo do polnej{ega izraza, do ve~je ostrine, PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 21 ~e jih povemo s pomo~jo zgodb iz bli‘nje ali daljne preteklosti. To spoznanje mi je bilo pri sestavljanju repertoarja eno od vodil. Veliko smo igrali klasi~nih dramskih del, toda samo tista, ki vsebinsko in pomensko sovpadajo z aktualnimi problemi danes. Z uprizarjanjem klasi~nih del se prena{a kolektivni spomin oz. izku{nje in spoznanja prej{njih generacij; z njimi dajemo vedeti dana{njemu gledalcu, da so problemi ‘ivljenja in civilizacije nekaj, kar je obstajalo ‘e mnogo pred nami in bo tudi za nami, da so klju~na vpra{anja bivanja ve~na prav zato, ker se nanja nikoli ne da zadovoljivo odgovoriti. Mogo~e sem bil v odnosu do sodobne dramatike nekoliko preve~ selektiven in bi moral uvrstiti v repertoar ve~ danes nastalih besedil. Toda malo dana{njega dramskega pisanja mi je v{e~. Sodobni teksti zelo redko dose‘ejo sporo~ilno kompleksnost, kakr{no premorejo drame, ki so nastale pred stoletji ali {e pred nekaj desetletji. V izogib pomanjkanju ustreznih novih besedil sem se, najve~krat v dogovoru z re‘iserji, odlo~al za klasi~ne dramske adaptacije proznih del ali filmskih scenarijev ali pa za sodobne postdramske oblike tekstovnih konstrukcij, ki so bile plod predelav razli~nih tekstovnih predlog. V uprizoritvenem (odrsko-re‘ijskem in igralskem) pogledu zagovarjam na~elo estetske distance ali estetizacije stvarnosti (umetni{ke sublimacije ~ustev in transformacije vsakdanje realnosti). Torej princip aluzije nasproti principu iluzije, skratka, realizem »z odmikom«. Rad imam stapljanje realnega in nadrealnega; povezanost vsakdanje (tudi politi~ne) realnosti in mitolo{ko sanjskega, poeti~nega sveta podzavesti. Zanimale so me nekonvencionalne, radikalne uprizoritve (kolikor je tak{ne uprizoritve znotraj tradicionalnega repertoarnega gledali{~a mogo~e ustvarjati), torej re‘ijski pristopi, ki so zdru‘evali elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdramskimi pristopi; interpretacijski na~ini, ki odpirajo presenetljiva, neobi~ajna branja dramskih besedil, ki lahko tako ustvarjalce kot gledalce premaknejo od pri~akovanega in ‘e videnega k druga~nemu, neznanemu, novemu pogledu na svet in ‘ivljenje. Tradicionalno (nacionalno) repertoarno gledali{~e lahko hitro postane zapra{eno in dolgo~asno (v {estdesetih letih prej{njega stoletja so rekli »morivsko«). Zaprto samo vase (kot podalj{ek zgodovine) izgubi stik s sodobnostjo in vsakdanjo realnostjo. To se ne zgodi, ~e nakljub konservativni institucionalni naravi ostane PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 22 odprto za estetske inovacije in eti~ne preboje, ki nastajajo na gledali{kem obrobju (v sodobnih raziskovalnih avantgardnih gle- dali{~ih). V tem smislu se mi je zdelo pomembno, da je repertoar mariborske Drame kombinacija klasi~nih dramskih in sodobnih postdramskih (performerskih) na~inov izra‘anja. 4. Snovanje repertoarja gledali{~a je zelo kompleksna zadeva. Da bi pri{li do idejno in estetsko zaokro‘ene programske celote, ki upo{teva vse izvedbene (kadrovske, finan~ne, tehni~ne, terminske, marketin{ke idr.) dejavnike, je potrebno veliko razli~nih prilagajanj, pa tudi odlo~nega vztrajanja pri jasni programski viziji in izbranih umetni{kih kriterijih. Repertoar je avtorsko delo umetni{kega vodje, ki nastaja ob tvornem sodelovanju re‘iserjev, lahko tudi dramskih piscev, ~eprav sem sam sodeloval predvsem z re‘iserji, ker jih imam za glavne avtorje dana{njega gledali{~a, in v osnovi zagovarjam koncept avtorskega re‘iserskega gledali{~a. Vsaka sezona ima svojo zgodbo in idejno sporo~ilo, sosledje sezon pa tvori umetni{ko obdobje, ki po navadi traja okrog 5 let in je kot zaokro‘ena celota prav tako prepoznavno po zna~ilnih idejno-estetskih in vsebinskih poudarkih. Glavnina dela umetni{kega vodje pri sestavljanju repertoarja je povezana z izborom dramskih tekstov, ki predstavljajo osnovo za odrske uprizoritve. Ker ‘ivimo v informacijski dobi in je torej mogo~e priti v stik s skoraj vsemi teksti, ki nas zanimajo, je selekcija toliko zahtevnej{a. Lahko bi rekli, da je selekcija del, pa tudi izbor re‘iserjev, bistvo avtorskega dela umetni{kega vodje. Z izborom (dolo~itvijo dramskih zgodb in re‘ijskih estetik) ustvarjamo samostojno umetni{ko zgodbo, ki izra‘a nova (lastna) idejna sporo~ila. Pri izboru tekstov so me vedno zanimale privla~ne teme, posebne, nenavadne ‘ivljenjske situacije, izjemni ~love{ki zna~aji, provokativne ideje … in pa seveda potencial teatrali~nosti, torej to, kako bi bila neka zadeva videti na odru, ~e bi jo re‘iral re‘iser z bogato domi{ljijo in igrali dobri igralci. ^eprav sem sam dramatik – morda pa prav zato –, v dramskih tekstih ne vidim ni~ ve~ kot »le uprizoritveni potencial«. Strinjam se s spremenjenim statusom dramskega teksta (in dramskega pisanja kot tak{nega), do katerega PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 23 je pri{lo v zadnjih treh desetletjih. V sodobnem dramskem gledali{~u predstavlja tekst predvsem delovni material za vsakokratno odrsko uprizoritev in sam po sebi ni zaklju~ena umetnina. Tak{en odnos je v veljavi ne samo v primerih dramatur{ko-re‘ijskih interpretacij, ko so besedilne predloge uprizoritev, npr. filmski scenariji ali romani, temve~ tudi ko gre za tradicionalno klasi~no ali moder no (literarno) dramatiko. Nekdanjega razmerja med dramatiko (dramskim besedilom) in uprizoritvijo (re‘ijo) ni ve~; vsako besedilo je lahko potencialni material za odrsko stvaritev, saj sodobna dramska re‘ija ni ilustracija dramskih tekstov, ampak njihova interpretacija in/ali inovacija notranjega prostora umetnine. Dramski teksti (ali v dramsko obliko preneseni drugi literarni teksti) so samo izhodi{~e za odrsko kreacijo. Drama (literatura) in re‘ija (oder) sta dve sicer enaki, a tudi precej razli~ni realnosti. V tem smislu je danes uprizoritvena vizija (re‘ijski koncept) pomembnej{a kot dramski tekst. Zato je bilo dale~ najpomembnej{e, kak{ne re‘iserje sem vabil k sodelovanju. Razumljivo je, da sem sodeloval predvsem s tak{nimi, ki so mi bili blizu po gledali{kem razmi{ljanju in odrski estetiki, in sem se z njimi lahko osebnostno ujemal. (Glede na to, da ne pripadam nobenemu od gledali{kih lobijev in pri svojem delu nisem iskal osebnih koristi ali hotel pote{iti lastne umetni{ke ambicije, sem imel pri sklepanju poslov in navezovanju stikov precej{njo strate{ko prednost, pravzaprav zelo redek privilegij.) Odlo~al sem se predvsem za umetni{ko izrazite in idejno provokativne slovenske re‘iserje mlaj{e in srednje generacije, pa tudi za tuje re‘iserje, zlasti iz dr‘av biv{e Jugoslavije, ker ti dobro razumejo psihosocialni kontekst slovenskega gledali{~a in dru‘be, kar se mi zdi za gledali{ko ustvarjanje bistveno. Za uspe{no delo je klju~no dobro ujemanje (kompatibilnost) med umetni{kim vodjem in re‘iserjem ter med re‘iserjem in igralsko ekipo ter drugimi avtorskimi sodelavci. V~asih sva se s kak{nim re‘iserjem oziroma re‘iserko glede teksta takoj strinjala, v~asih so bila potrebna dolga (tudi ve~ mesecev trajajo~a) iskanja in usklajevanja. Vedno sem se dr‘al na~ela, da dokler – tako re‘iser kot jaz – nisva bila z izbranim delom povsem zadovoljna, odlo~itev ni bila dokon~na. Samo ~e sem imel sam dober ob~utek, re‘iser pa tudi, sem vedel, da je izbor pravi. – Navdih je osnova umetni{kega ustvarjanja, torej tudi oblikovanja repertoarja. (Zaradi veselja in radosti, ki sem ju ~util ob trenutkih navdiha, ko so PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 24 se rojevale dobre ideje ali prepri~ljive odrske stvaritve, sem si pogosto dejal, da je biti umetni{ki vodja res najbolj{e delo, najbolj{a slu‘ba, ki sem jo kdaj imel …) Po na~elu soglasja smo sestavljali tudi igralske zasedbe in delali izbor avtorskih sodelavcev za uprizoritve (scenografov, kostumografov idr.). Pri igralskih zasedbah je bilo po navadi tako, da so re‘iserji hoteli najbolj{e igralce, ~esar jim seveda nisem mogel ugoditi, saj so vsi hoteli imeti iste, poleg tega sem moral misliti na ostali del igralskega ansambla. Ker se v repertoarnih gledali{~ih s stalnim ansamblom veliko slabe volje pojavlja okrog razdeljevanja vlog, moram re~i, da pri igralskih zasedbah nikoli ni mogo~e zadovoljiti vseh; vsak igralec pa tudi re‘iser in drugi avtorski sodelavci razumejo in do‘ivljajo umetni{ko in socialno realnost skozi svoj filter zaznave, skozi le~e osebnih pri~akovanj; igralske zasedbe so zato lahko pravilne, ne morejo pa biti pravi~ne. Zasedbe so zelo pomembne, saj se skoznje izra‘a uprizoritveni koncept. Od njih, zlasti od zasedbe glavnih vlog, je v veliki meri odvisen kon~ni uspeh predstave. Trudil sem se, da bi sestavljali »pravilne zasedbe« (glede na dane mo‘nosti, seveda!). Gledali{~e je kolektivna umetnost in zasedbe moramo razumeti kot princip »uigranega mo{tva«. Pri pravilni zasedbi tudi »{ibki ~leni« postanejo dobri. Stalni igralski ansambel (velika ve~ina zaposlenih ima delovna razmerja sklenjena za nedolo~en ~as) brez dvoma mo~no vpliva na sestavo repertoarja in splo{ni umetni{ki nivo gledali{~a. Stalni ansambel ima prednost v tem, da daje mo‘nost za razvoj ansambelske igre, pomanjkljivost pa v tem, da vsi v ansamblu niso enako talentirani in tudi ne enako motivirani za delo. Repertoarno gledali{~e s stalnim ansamblom je ob~utljiv organizem, ki ga ne tvorijo samo umetni{ki potenciali ustvarjalcev, temve~ predvsem medosebni odnosi. Dobro gledali{~e, ki ne pomeni samo dobrih predstav, temve~ tudi dobre med~love{ke odnose, je te‘je zgraditi, kot poru{iti. Med pogoji za vzpostavitev ustvarjalnemu razcvetu naklonjenih okoli{~in so gotovo splo{no ozra~je spro{~enosti in medsebojnega zaupanja, razvita profesionalna etika, delovna disciplina … [ele v pravilno zasnovani interakciji teksta, re‘iserja in igralske ter druge avtorske ekipe se lahko zgodi kreativni pok, ki privede do izjemne predstave. Umetni{kih »prese‘kov« seveda ni mogo~e PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 25 planirati – umetni{ko ustvarjanje je preve~ kompleksna zadeva, da bi ga bilo mogo~e natan~no racionalno predvidevati; lahko pa vzpostavimo zunanje (materialne) pogoje in duhovne okoli{~ine (ustvarjalno vzdu{je), kjer se prese‘ek lahko »naklju~no« zgodi! Z razdalje let lahko vidim, da sem pri umetni{kih odlo~itvah napravil nekaj napak, ~eprav se mi takrat, ko sem se odlo~il za nek tekst oziroma za re‘iserja ali igralca, to ni zdelo. V~asih sem bil prisiljen sklepati razli~ne kompromise, ki so bili najve~krat posledica zapletenih medosebnih odnosov ali organizacijskih in finan~nih razlogov – nekateri so se pozitivno obrestovali, drugi ne. Po mnogih letih dela v gledali{~u in dru‘enja z umetniki razli~nih panog sem pri{el do podobnega kon~nega spoznanja kot neko~ psihoanalitik Carl Gustav Jung, ko je prou~eval biografije umetni{kih ustvarjalcev: »Mar ne bi bilo bolje, ~e bi bilo v kom malo manj umetnika in malo ve~ ~loveka«? Drugi del: Odrske uresni~itve repertoarnih snovanj 1. V {estih letih in pol (od februarja 2007 do maja 2013) je bilo (oz. bo) izvedenih 45 samostojnih ali koprodukcijskih uprizoritev ter 2 uprizoritvi (*), pri katerih smo sodelovali kot organizacijsko-tehni~ni koproducenti: Kopenhagen (3. 2. 2007), Plemeniti me{~an (23. 2. 2007), Sokratov zagovor (13. 4. 2007), Za nacionalni interes (11. 5. 2007), La Strada (3. 7. 2007), Vilin~ek (20. 9. 2007), Mali princ (22. 9. 2007), Nosorogi (23. 11. 2007), Lepa Vida (19. 1. 2008), Medejin krik (*) (21. 2. 2008), Intimni avtoportret Fride Kahlo (6. 3. 2008), Tramvaj Po‘elenje (3. 4. 2008), Vse ob pravem ~asu (9. 5. 2008), Vihar (19. 9. 2008), Kralj Matja‘ (27. 9. 2008), Za narodov blagor (21. 11. 2008), Kandid ali optimizem (17. 1. 2009), Pornoskop ali kaj je videl batler (27. 2. 2009), Veter v vejah borov (13. 3. 2009), Peer Gynt (15. 5. 2009), Potovanje v Rim (Caravaggio) (9. 10. 2009), Hallerstein (*) (30. 10. 2009), Pravljica o carju Saltanu (5. 11. 2009), Malome{~anska svatba (5. 12. 2009), Bebop (22. 1. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 26 2010), Od blizu (5. 2. 2010), Ta mra~ni predmet po‘elenja (20. 3. 2010), Modra ptica (15. 5. 2010), Janko in Metka (3. 9. 2010), Antigona (24. 9. 2010), Kar ho~ete (15. 1. 2011), Goga, ~udovito mesto (19. 3. 2011), Don Juan (15. 4. 2011), Sre~ni dnevi (9. 9. 2011), Zborovanje ptic (24. 9. 2011), Sedem nadstropij (7. 10. 2011), Juri Muri v Afriki (3. 11. 2011), @enska, ki sem ji bral (12. 11. 2011), Nevarna razmerja (10. 3. 2012), Sen kresne no~i (6. 4. 2012), Paradoks o igralcu (30. 5. 2012), Veliki briljantni val~ek (29. 9. 2012), Odisej (10. 10. 2012), Totalka (15. 11. 2012), Do tu sega gozd (16. 11. 2012), Mojster in Margareta (25. 1. 2013), John Gabriel Borkman (10. 5. 2013). Osnovo repertoarja mariborske Drame v letih 2007–2013 so tvorile tri idejnovsebinske koordinate: politi~na (javni svet), intimisti~na (zasebno ‘ivljenje posameznika) in metafizi~na (misti~no in filozofsko osmi{ljanje bivanja). Nekatere sezone so imele ve~ji poudarek na enem, druge na drugem podro~ju, ve~ina pa je bila kombinacija vseh treh. V vsebinsko tematskem pogledu smo se tako najpogosteje ukvarjali z moralnimi dilemami politi~nega odlo~anja, z odnosom med senzibilnim posameznikom in brez~utno dru‘bo (okolico), z vpra{anjem politi~ne tiranije in svobode, z naravo ~ustev v intimnih partnerskih razmerjih (z ljubeznijo in zaljubljenostjo), z iskanji vi{jega smisla bivanja (z metafizi~nimi hrepenenji in razo~aranji), z notranjim ‘ivljenjem in ustvarjalnimi napori umetnikov, z razsre- di{~enostjo in izgubljenostjo ~loveka danes … Pri izboru tekstov za uprizoritve so bila na prvem mestu svetovna in doma~a klasi~na dramska besedila iz prej{njih stoletij ali obdobja modernizma 20. stoletja, ob njih pa sodobni dramski teksti, obi~ajno netrendovske, atipi~ne dramatike. Pomemben dele‘ so zavzemale odrske priredbe proznih in drugih besedil ter filmskih scenarijev. Ve~krat smo se odlo~ili za zdru‘evanje kratkih dramskih form (enodejank). ^e napravimo formalno analizo repertoarja (piscev in naslovov del), lahko vidimo, da so bili med svetovnimi in doma~imi klasiki ter modernisti 20. stoletja igrani: trikrat William Shakespeare (Vihar, Kar ho~ete, Sen kresne no~i), dvakrat Molière (Plemeniti me{~an, Don Juan), Ivan Cankar (Lepa Vida, Za narodov blagor), Henrik Ibsen (Peer Gynt, John Gabriel Borkman), drugi pa po enkrat: Eugène Ionesco (Nosorogi), Tennessee Williams (Tramvaj Po‘elenje), Joe Orton (Pornoskop ali kaj je videl batler), Bertolt Brecht (Malome{~anska PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 27 svatba), Maurice Maeterlinck (Modra ptica), Boris Vian (Meduzina glava ali Bebop), Dominik Smole (Antigona), Drago Jan~ar (Veliki briljantni val~ek). Iz neevropske tradicije so bili igrani teksti Zeamija in drugih japonskih piscev no-iger ({tiri no-drame pod skupnim naslovom Veter v vejah borov) ter islamska sufisti~na pesnitev Farida ud-Dina Attarja (Zborovanje ptic) v odrski priredbi Petra Brooka in Jean-Clauda Carrièra. Med sodobnimi tujimi in doma~imi avtorji so bili igrani: Christopher Frayn (Kopenhagen), Tone Partlji~ (Za nacionalni interes), David Ives (Vse ob pravem ~asu; pet enodejank), Vili Ravnjak (Potovanje v Rim ali Caravaggio), Patrick Marber (Od blizu), Morris Panych (Sedem nadstropij), Goran Stefanovski (Odisej). Kot avtorske predelave dramskih besedil so nastali novi teksti za uprizoritve: Slavko Grum/Sebastijan Horvat (Goga, ~udovito mesto); Denis Diderot/Jean Racine (Paradoks o igralcu: Diderotov filozofski dialog Paradoks o igralcu in okraj{ane Racinove tragedije Fedra, Berenika, Britanik, Andromaha, Tebaida; avtor adaptacij Sebastijan Horvat); *Filippo Tommaso Marinetti/Italijanski futuristi (Jekleni pi{~anci, avtorja adaptacij futuristi~nih sintez (enodejank) Toma‘ Topori{i~ in Vito Taufer; uprizoritev, na~rtovana za sez. 2010/ 2011, je odpadla; v prirejeni obliki in pod naslovom Zang Tumb Tum je bila izvedena v SNG Drama Ljubljana v sez. 2012/2013 v re‘iji Vita Tauferja). Po razli~nih proznih besedilih (romanih, filozofskih dialogih, biografijah …) so nastale tekstovne predloge uprizoritev: Platon/Peter Ternov{ek (Sokratov zagovor), Antoine de Saint-Exupéry/Diego de Brea (Mali princ), Frida Kahlo/Slavenka Milovanovi}/Ivana Vuji} (Intimni avtoportret Fride Kahlo), Voltaire/Tatjana Doma/Ivana Djilas (Kandid), Choderlos de Laclos/Christopher Hampton (Nevarna razmerja); Mihail Bulgakov/Goran Fer~ec (Mojster in Margareta); po filmskih scenarijih sta nastali uprizoritvi: Federico Fellini/Tullio Pinelli/Rokgre (La Strada), Luis Buñuel/Primo‘ Vitez/Matja‘ Latin (Ta mra~ni predmet po‘elenja). Pri uprizoritvah za otroke in mladino smo se poslu‘evali pravljic, dramskih tekstov ali izvirnih pesni{kih besedil: Maja Borin (Vilin~ek), Aleksander Sergejevi~ Pu{kin (Pravljica o carju Saltanu), Katarina Klan~nik Kocutar (Kralj Matja‘), Andrej Rozman Roza (Janko in Metka), Tone Pav~ek (Juri Muri v Afriki), Tamara Matevc/Maja Borin (Totalka). PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 28 Igralski avtorski projekti, ki so bili na sporedu od leta 2011, so nastali na osnovi predelav dramskih ali proznih besedil ali kot izvirni dramski teksti po motivih: Samuel Beckett/Irena Varga/Mojca Simoni~ (Sre~ni dnevi), Bernhard Schlink/Tanja Lu‘ar (Bralec ali @enska, ki sem ji bral), Falk Richter/Nata{a Matja{ec Ro{ker (Do tu sega gozd). Kot oblika neverbalnega gledali{~a sta bila izvedena Medejin krik (Gledali{~e Mojtine in Sa{a Jurcerja) in Hallerstein (Kibla Maribor). Med re‘iserji in re‘iserkami je ve~ina re‘irala po ve~krat (nekateri so ustvarili kar prave »mariborske opuse«). Najve~ re‘ij je opravil Sebastijan Horvat (Kopenhagen, Lepa Vida, Za narodov blagor, Potovanje v Rim, Goga, ~udovito mesto, Paradoks o igralcu), sledijo mu Vito Taufer (Plemeniti me{~an, Nosorogi, Vihar, Bebop), Janusz Kica (Peer Gynt, Kar ho~ete, Mojster in Margareta), Mateja Kole‘nik (Pornoskop, Malome{~anska svatba, John Gabriel Borkman), Diego de Brea (Mali princ, Veliki briljantni val~ek), Damir Zlatar Frey (Tramvaj Po‘elenje, Sen kresne no~i), Matja‘ Latin (Vse ob pravem ~asu,Ta mra~ni predmet po‘elenja), Jernej Lorenci (Veter v vejah borov, Zborovanje ptic), Ivana Djilas (Kandid, Modra ptica), Aleksandar Popovski (Nevarna razmerja, Odisej), Ja{a Jamnik (Za nacionalni interes), Boris Cavazza (Don Juan), Ivana Vuji} (Intimni avtoportret Fride Kahlo), Dino Mustafi} (Od blizu), Andrej Jaka Vojevec (Antigona), Luka Martin [kof (Sedem nadstropij), Bojan Labovi~ (La Strada). Pri otro{kih predstavah je najve~ re‘ij opravila Branka Nikl Klampfer (Vilin~ek, Juri Muri v Afriki, Totalka), sledijo Breda Varl (Kralj Matja‘), Robert Waltl (Janko in Metka) in Aleksander Anurov/ Nata{a Matja{ec Ro{ker (Pravljica o carju Saltanu). Mislim, da nam je v prete‘ni meri uspevalo ustvarjati upri- zoritve, ki niso bile »serijska proizvodnja abonmajskih predstav«, ampak »unikatni buti~ni umetni{ki izdelki«, kar mi je bilo vedno v veliko zadovoljstvo. V stalnem repertoarnem gledali{~u je to namre~ najte‘je dose~i (uprizoritve si zelo hitro postanejo podobne). Vsaki~, ko se je na premieri dvignila zavesa, je bilo pred nami neke vrste presene~enje; ~eprav sta bila vsebina dela in stil re‘iserja znana, je bilo tisto, kar bomo gledali, »{e ne videno«, sve‘e, druga~no. Za~etni razlogi za odrsko sve‘ino in umetni{ki preboj mariborske Drame tega obdobja so bili v glavnem naslednji: • prihod ve~jega {tevila novih talentiranih igralcev mlaj{e in srednje generacije (med letoma 2007–2009: Eva Kra{, PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 29 Nata{a Matja{ec Ro{ker, Matev‘ Biber, Branko Jordan, Nejc Ropret, Matija Stipani~, Vladimir Vla{kali}), kar je temeljito spremenilo notranja razmerja v igralskem ansamblu in vplivalo na splo{ni dvig profesionalne ravni; • prihod mlaj{ih avtorskih re‘iserjev s prepoznavno odrsko estetiko, ki so se (praviloma) dobro ujeli z ansamblom in nanj v ustvarjalnem smislu pozitivno vplivali; • vzpostavitev pravega vzdu{ja (kot institucija nismo bili »tovarna za proizvodnjo predstav«, ampak »sredi{~e ‘ive ustvarjalnosti«). Vsaka sezona je prinesla po dva ali tri umetni{ke prese‘ke. @e na za~etku leta 2007 smo z uprizoritvama Kopenhagen in Plemeniti me{~an postavili dobre temelje, ki so se z naslednjimi sezonami postopoma nadgrajevali. Od leta 2009, nekako od uprizoritev Veter v vejah borov in Peer Gynt, je bil razvoj kontinuiran, s tem da so se od leta 2010, ko smo prvi~ za~utili konkretne finan~ne posledice splo{ne gospodarske krize, materialni pogoji za umetni{ko ustvarjanje za~eli slab{ati, npr. zmanj{evanje avtorskih honorarjev, manj denarja in zato skromnej{e scenografije in kostumografije …; vedno ve~ je bilo vsebinskih repertoarnih sprememb, npr. ‘e napovedane premiere so bile zamenjane s finan~no manj zahtevnimi projekti ali pa nadome{~ene s koprodukcijami, kar velja zlasti za leto 2012. Nekaterih uprizoritev se bomo {e dolgo spominjali, bodisi zaradi odli~nih igralskih stvaritev, inovativnih re‘ijskih postavitev, po zanimivih vsebinah in provokativnih idejah, inteligentnem humorju ali po ~em, kar nas je kot posameznike povsem osebno nagovorilo (in bi vsak napravil druga~en izbor): Kopenhagen, Plemeniti me{~an, Nosorogi, Lepa Vida, Intimni avtoportret Fride Kahlo, Tramvaj Po‘elenje, Vse ob pravem ~asu, Kandid, Veter v vejah borov, Peer Gynt, Potovanje v Rim, Malome{~anska svatba, Pravljica o carju Saltanu, Od blizu, Modra ptica, Zborovanje ptic, Kar ho~ete, Goga, ~udovito mesto, Nevarna razmerja, Paradoks o igralcu, Veliki briljantni val~ek, Do tu sega gozd … 2. V zadnjih letih smo odigrali doma in na gostovanjih v eni sezoni v povpre~ju 220 predstav, ki si jih je ogedalo pribli‘no 42.000 gledalcev. Najve~ ponovitev so dosegle otro{ke predstave in komedije ter nekatere PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 30 sodobne problemsko aktualne drame na Malem odru; najve~ gledal- cev pa so imele velike koprodukcijske uprizoritve, ker so bile igrane na ve~ prizori{~ih. Med izvedbeno najzahtevnej{imi in najve~jimi koprodukcijami so bile: Vihar leta 2008 (SMG Ljubljana, SSG Trst, Cankarjev dom Ljubljana), Odisej leta 2012 (Ulysses Brioni, GDK Gavella Zagreb, SNP Novi Sad, Sterijino pozorje Novi Sad, Atelje 212 Beograd, Teater na navigatorot Skopje) in Veliki briljantni val~ek leta 2012 (SNG Drama Ljubljana, Zavod Maribor 2012 – EPK). Zelo uspe{no sodelovanje pri otro{kih predstavah ( Pravljica o carju Saltanu, Janko in Metka) smo imeli ve~ let z Mini teatrom iz Ljubljane. Program premier in ponovitev je realiziral igralski ansabel, ki je v obdobju 2007–2013 v povpre~ju {tel 26 ~lanov in ~lanic, s tem da je vsako leto sodeloval tudi kak{en gost. Stalni del ansambla so ves ~as ali ve~ kot tri sezone zapored sestavljali: Milo{ Battelino, Matev‘ Biber, Peter Bo{tjan~i~, Zvone Funda, Barbara Jakopi~ Kraljevi~, Branko Jordan, Davor Herga, Milada Kalezi}, Ivica Knez, Eva Kra{, Nata{a Matja{ec Ro{ker, Bojan Maro{evi~, Viktor Megli~, Irena Miheli~, Ksenija Mi{i~, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simoni~, Matija Stipani~, Mirjana [ajinovi}, Tadej To{, Irena Varga, Vladimir Vla{kali}, Ma{a @ilavec; po eno ali dve sezoni so bili stalni ~lani/~lanice (delo za dolo~en ~as, sprazumna prekinitev, upokojitev): Iztok Bevk, Miha Bezeljak, Sonja Bla‘, Alenka Cilen{ek, Veronika Drolc, Peter Ternov{ek, Nenad Tokali}, Pia Zemlji~; kot gostje so enkrat ali ve~krat sodelovali: Jose, Jaki Jurgec, Alja Kapun, Tijuana Kri‘man, Maru{a Majer, Zvezdana Novakovi}, Radko Poli~, Barbara Ribnikar, Igor Samobor, Bla‘ Setnikar, Branko [turbej, Aljo{a Ternov{ek, Matja‘ Tribu{on, Ale{ Vali~, Andrej Zalesjak. Ob igralskem ansamblu je sodelovalo preko 150 statistov in epizodistov (pevcev, plesalcev, glasbenikov, v manj{ih dramskih vlogah …) iz Baleta in Opere SNG Maribor ter drugih nastopajo~ih honorarnih zunanjih sodelavcev. Zelo velika je bila skupina avtorskih sodelavcev (preko 70): scenografov (Petra Veber, Branko Hojnik, Marko Japelj, Dragutin Broz …), kostumografov (Belinda Radulovi}, Leo Kula{, Alan Hranitelj, Bjanka Ad‘i} …), skladateljev (Drago Ivanu{a, Branko Ro‘man, Bo{tjan Gomba~, Arturo Annecchino …), koreografov PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 31 (Valentina Turcu, Sonja Vuki~evi}, Gregor Lu{tek …), dramaturgov (Maja Borin, Tanja Lu‘ar, Primo‘ Vitez, Andra‘ Golc …), lektorjev (Janez Bosti~, Metka Damjan, Simon [erbinek …), prevajalcev (Tina Mahkota, Primo‘ Vitez, Milan Jesih …), oblikovalcev lu~i (Pascal Mérat, Toma‘ Bezjak …), zvoka (Sre~ko Matja{i~, Vlado Lipovec …), videa (Nejc Saje, Matej Modrinjak …), maske (Mirjana Djordjevi} …), razli~nih asistentov, ki so skupaj z re‘iserji sooblikovali posamezne uprizoritve. Pri realizaciji programa je bila nepogre{ljiva pomo~ stalnih sodelavcev Drame: poslovne tajnice Metke Lipov‘, dramaturginje in urednice gledali{kega lista Maje Borin, dramaturginje Tanje Lu‘ar, lektorja Janeza Bosti~a, producentke Branke Nikl Klampfer, arhivarke Sandre Po‘un, vodje stikov z javnostjo Alana Kav~i~a, vodje marketinga Drame Anje Jan‘ekovi~, in{picientov Milana Goltesa, Janeza Masila, Uro{a Kusa, {epetalk Karmen @ivko, Polonce Raj{p ter seveda {tevilnih ekip tehni~nih slu‘b SNG Maribor. Pozitivni umetni{ki razvoj nam je prinesel status enega najbolj ‘ivahnih in ustvarjalnih gledali{~ tega obdobja v Sloveniji. Prejeli smo veliko pohvalnih ocen gledali{kih kritikov (nekatere celo tak{ne, da bi jih bilo treba uokviriti in shraniti za slabe ~ase …). Splo{ni dvig profesionalne ravni se je odra‘al na {tevilu nagrad, ki so jih dobile na{e uprizoritve oz. njihovi ustvarjalci (v letu 2010 npr. kar 14). Najve~krat nagrajena predstava je bila Od blizu, najve~ nagrad pa je prejela igralka Nata{a Matja{ec Ro{ker. Leta 2010 smo dobili eno najpresti‘nej{ih mednarodnih nagrad doslej, japonsko priznanje Uchimura za Veter v vejah borov. V tem obdobju sta Minu Kjuder in Milada Kalezi} postali nosilki Bor{tnikovega prstana . Na{e najuspe{nej{e predstave so bile odli~no sprejete na reprezentan~nih gostovanjih v Ljubljani (SNG Drama), v Zagrebu (Zagreb{ko gledali{~e mladih, Hrva{ko narodno gledali{~e), v Beogradu (Jugoslovansko dramsko gledali{~e, Srbsko narodno gledali{~e, Atelje 212) in drugod. @al leta 2011 nista bili realizirani gostovanji na Japonskem v Tokiu, kjer bi v tradicionalnem no-gledali{~u izvedli Veter v vejah borov (nekaj tednov pred gostovanjem je pri{lo do cunamija in jedrske nesre~e v Fuku{imi), in v Egiptu, kjer bi v Aleksandriji in Kairu izvedli Pravljico o carju Saltanu (izbruhnila je arabska revolucija). Nerealizirano je ostalo tudi sodelovanje na festivalu Ibsenove dramatike v Oslu s Peerom Gyntom leta 2010. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 32 Veliko smo delali na izgrajevanju javne podobe (pozitivnega imid‘a) institucije mariborske Drame, posebej v prvih letih, ko smo imeli odmevne ogla{evalske akcije (npr. plakati, ki jih je oblikovala Danijela Grgi}, televizijski spoti …). Ve~ sezon smo organizirali strokovne pogovore ustvarjalcev predstav z ob~instvom (vodili so jih Teodor Loren~i~, Vesna Vuk Godina in Slavko Pezdir). Spomladi leta 2012 smo gostili avtorja Christopherja Hamptona in Jean-Clauda Carrièra, jeseni pa Gorana Stefanovskega. Leta 2012 je Drama SNG Maribor postala ~lanica med- narodnega zdru‘enja Evropska gledali{ka konvencija (European Theatre Convention), kar nam bo v prihodnje omogo~ilo ve~ mednarodnega sodelovanja in izmenjevalnih gostovanj z razli~nimi evropskimi gledali{~i. 3. ^as, ko sem za~enjal mandat (2006/2007), je bil bistveno druga~en, kot je ~as, ko ga zaklju~ujem (2012/2013). Takrat so bile vse mo‘nosti odprte, v zraku je vel optimizem. Zdelo se je, da je Slovenija urejena in gospodarsko razcvetajo~a se dr‘ava, da je gledali{~e, ~eprav nima ve~ nekdanjega privilegiranega dru‘benega statusa, potrebna javna institucija, in kulturniki za‘eleni del slovenske dru‘be. Dr‘ava nam je dajala solidne dotacije, pa tudi sponzorjev ni bilo nikjer problem najti. V Mariboru je bilo veliko sve‘ih in ambicioznih idej kot npr. na~rt za ustanovitev Akademije za umetnosti na Univerzi v Mariboru, pri katerem sem sodeloval in od jeseni 2005 vodil priprave na ustanovitev gledali{kega oddelka … Danes je vse druga~e. Svet je vr‘en s te~ajev. Ni~, kar je {e do v~eraj veljalo za normalno in obi~ajno, to ni ve~. Aktualna oblast je za~ela z na~rtno demonta‘o socialne dr‘ave in uni~evanjem javnega sektorja (visokega {olstva, kulture …), toda ni pri~akovala, da bi se ljudstvo lahko uprlo. Z mno‘i~nimi javnimi protesti (vsesplo{ne slovenske vstaje proti izrojenim politi~nim elitam na lokalni in dr‘avni ravni) v novembru in decembru 2012 se je za~elo novo poglavje slovenske politi~ne stvarnosti, kar bo imelo posledice tudi v razmerjih med umetnostjo in dru‘bo. [e zlasti za gledali{~e, ki je ‘e od nekdaj najbolj veren odraz dru‘benega ‘ivljenja. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 33 V zadnjih letih je bilo gledali{~e kot institucija zares lahko mirna oaza sredi relativno stabilne in prosperirajo~e dru‘be; v tak{nem okolju se da z umetnostjo ukvarjati na prefinjen in poglobljen na~in; vzamemo si lahko ~as za umetni{ka tveganja, se posvetimo razisko-vanju, eksperimentom, ustvarjamo inovacije … ^as, ki prihaja, bo druga~en. Vse postaja negotovo. Pogoji za delovanje kulture in gledali{~a se bodo v naslednjih letih temeljito radikalizirali; v obdobju vsesplo{ne nestabilnosti bo brez dvoma druga~no tudi sestavljanje repertoarja in kreiranje umetni{kih konceptov. Navkljub te‘kim dru‘benim ~asom pa ima mariborska Drama kot umetni{ki organizem v sebi {e vedno vse pogoje za nadaljevanje pozitivnega ustvarjalnega razvoja. (Januar 2013, objavljeno v gledali{kem listu Drame SNG Maribor: Mojster in Margareta, sez. 2012/2013, {t. 3) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 34 UMETNI[KA VIZIJA GLEDALI[^A IN NA^RTOVANJA REPERTOARJA Uvodniki k programu igralnih sezon in koledarskih let Druga polovica sezone 2006/2007 »Za inteligentno, duhovito, zra~no umetnost« @ivljenje je polno presene~enj in nepri~akovanih preobratov. V~asih za~etek neke spremembe pomeni prehod na bolj{e, v~asih na slab{e. Kaj preobrat dejansko prina{a, je na za~etku pogosto te‘ko vedeti. Ni~ namre~ ni povsem gotovega. Vedno obstajajo mo‘nosti, da razvoj dogodkov krene v eno ali drugo smer. Vsako upanje je zaznamovano vsaj z dvema razli~nima ciljema. Resnica je relativna. @ivljenje je kompleksen, kontradiktoren, paradoksalen pojav, zato ga ni mo~ razlo‘iti z eno samo interpretacijo. Vsakdo je omejen s svojim horizontom do‘ivljanja in mi{ljenja. Vsaka resnica je lahko zgolj le en vidik resni~nosti. To {e posebej velja za umetnost, ki je ne moremo do‘ivljati in vrednotiti druga~e kot subjektivno. V tem smislu je brez dvoma dobro, ~e se omejenosti in nepopolnosti mi{ljenja in delovanja zavedamo. Mogo~e je to najbolj{i na~in, da stika z realnostjo ne izgubimo. Zanima me inteligentna, duhovita, zra~na, preto~na umetnost; odprtost mi{ljenja, svoboda idej. Verjamem, da je poslanstvo umetnosti v svojem bistvu spoznavnoeti~no. To poudarjam zato, ker je danes to vse prepogosto pozabljen in zanemarjen vidik razumevanja umetnosti. ^e lahko gledali{ka predstava koga spodbudi k temu, da se zamisli nad seboj in svetom ali ga celo spodbudi, da bi postal bolj{i ~lovek, potem se je s to umetnostjo vredno ukvarjati! PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 35 V drugi polovici sezone 2006/2007 bodo zemljevid na{ega gibanja po nikoli do konca prehojenem ozemlju odrske umetnosti usmerjali pisci Jean-Baptiste Poquelin Molière, Tone Partlji~ in Platon ter re‘iserji oz. odrski interpreti Vito Taufer, Ja{a Jamnik, Vita Mavri~ in Peter Ternov{ek. Repertoar je komedijsko naravnan, satiri~no politi~en in moralno-eti~no provokativen. Plemeniti me{~an, Za nacionalni interes, Kabaret XXI. stoletja, Sokratov zagovor – {tirje naslovi, {tirje razli~ni komentarji in interpretacije aktualne dru‘bene resni~nosti in na{ega odnosa do nje. (April 2006, objavljeno v napovedi programa (Predpremierniku) Drame SNG Maribor za sez. 2006/2007) Leto 2007 Program Drame SNG Maribor za leto 2007 temelji na odlo~itvi o spremembi dosedanjega umetni{kega koncepta repertoarja, kar se nana{a predvsem na menjavo re‘iserskih imen oz. uprizoritvenih estetik, deloma pa tudi na izbor dramskih besedil. Z druga~nimi re‘ijskimi koncepti, ki jih prina{ajo nekateri najplodovitej{i slovenski re‘iserji mlaj{e oz. srednje generacije, kot so Vito Taufer, Sebastijan Horvat, Diego de Brea, vstopamo v umetni{ko bolj izzivalno in repertoamo manj predvidljivo produkcijo. Tako zasnovani program naj bi mariborski Drami prinesel ve~jo estetsko prepoznavnost in odmevnost tako v slovenskem kot {ir{em okolju. Kot umetni{ki vodja vidim vlogo gledali{~a v dru‘benokriti~nem in spoznavnoeti~nem smislu. Zanima me inteligentna, duhovita, zra~na umetnost; preto~nost in odprtost duha; sve‘e zamisli, neobremenjene ideje; novi, druga~ni, neobi~ajni, atipi~ni pogledi na svet in ‘ivljenje; po drugi strani pa kreativni, inovativni pristopi h gledali{kemu mediju in odkrivanje novih izraznih mo‘nosti. Repertoar za leto 2007 je utemeljen na politi~nokriti~nem in eti~nem anga‘maju, polemi~en je do dru‘bene stvarnosti in raziskujo~, preizpra{ujo~ dana{nji smisel ~lovekovega bivanja. Usmerjen je v iskanje inovativnih odrskih interpretacij in originalnih gledali{kih vizij. Izvedenih bo {est premier – od tega {tiri v Stari dvorani in dve na Malem oz. Komornem odru. V spored so uvr{~ena dela piscev razli~nih zgodovinskih generacij in kulturnogeografskih okolij – od PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 36 klasi~ne Japonske in Gr~ije, Francije Ludvika XIV., Evrope tridesetih let 20. stoletja do Slovenije danes; predvsem pa v dana{jem ~asu in prostoru aktualnih vsebin: Molièrova klasi~na komedija Plemeniti me{~an v re‘iji Vita Tauferja, Partlji~eva noviteta, satiri~na komedija Za nacionalni interes v re‘iji Ja{e Jamnika, Saint-Exupéryjev kultni lik vseh generacij Mali princ v re‘iji Diega de Bree, iz tradicionalne japonske gledali{ke tradicije izbrane Motokiyjeve no-igre v re‘iji Vita Tauferja, Fraynov dru‘beno-in moralnokriti~en Kopenhagen v re‘iji Sebastijana Horvata, ve~no ‘iv in aktualen Platonov Sokratov zagovor v interpretaciji igralca Petra Ternov{ka. Na{tete premiere dopolnjuje razvejan dodatni program, ki obsega kabaretno produkcijo na Malem odru (Cuba libre Vite Mavri~), ciklus filmskih projekcij Gledali{~e na filmu, ciklus pogovorov z ob~instvom na teme posameznih uprizoritev (v sodelovanju z RTS Maribor in Filozofsko fakulteto Maribor), obse‘en spored gostujo~ih predstav (predvsem izmenjava produkcije s Slovenskim mladinskim gledali{~em iz Ljubljane) ter koprodukcijska sodelovanja s festivali (Ex Ponto Ljubljana, Primorski poletni festival Koper, Festival Lent Maribor). V dru‘benem pogledu vidim mariborsko Dramo kot pomembno intelektualno sredi{~e mesta in {ir{ega okolja. V tem smislu bomo sodelovali tudi z Univerzo v Mariboru, posebej z Filozofsko fakulteto. Posebno pozornost bomo posvetili dija{ki in {tudetnski publiki. Privabiti mlado in intelektualno ob~instvo predstavlja enega izmed strate{kih ciljev. Kar zadeva notranjo organiziranost in delovanje Drame, bo v ospredju generacijska popolnitev igralskega ansambla (predvsem mo{kega dela) ter skrb za psihofizi~no kondicijo in glasovno ter govorno kulturo ansambla (uvedba treningov). Znova bomo za~eli izdajati gledali{ki list, v katerem bodo poleg dramskega teksta objavljeni obse‘nej{e referen~no gradivo in strokovni ~lanki o uprizoritvi. Koprodukcijsko se bomo povezovali s festivali in drugimi gledali{~i. Prvo tak{no sodelovanje bo s Cafe Teatrom iz Ljubljane (Cuba Libre), drugo s festivalom Ex Ponto Ljubljana (Kopenhagen in Mali princ) ter Primorskim poletnim festivalom Koper ter Festivalom Lent Maribor (La Strada). Ve~ bo tudi izmenjav uprizoritev (SMG iz Ljubljane bo pri nas nastopil s tremi: Somrak bogov, Fassbinderjev kabaret, Mlado meso; mi pa pri njih s Kopenhagnom, Malim princem in No-igrami). Prav tako bomo nadaljevali oz. za~eli izmenjavo s tujimi gledali{~i (Zagreb, Beograd, Split, Zlin). PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 37 Med pomembnej{imi dodatnimi nalogami v letu 2007 je tudi dokon~anje priprav na ustanovitev Gledali{kega oddelka Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru. Ustanovitev drugega univerzi- tetnega {tudija gledali{ke umetnosti v Slovenji (za~el naj bi se jeseni leta 2008) bo dolgoro~no vplivala na slovenski gledali{ki prostor in njegovo geografijo. (Oktober 2006, gradivo za prijavo Programa SNG Maribor za leto 2007 na Ministrstvo za kulturo) Sezona 2007/2008 »Iz tak{ne smo snovi kot sanje, in ‘ivljenje na{e majhno obdaja spanje.« (W. Shakespeare) Kaj bi lahko bilo dramsko gledali{~e danes? Gledali{ka umetnost, opredeljena s psihosocialnim okoljem Maribora leta 2007 in 2008? Mogo~e je to mirna oaza, kjer se estetsko in moralno senzibilni posamezniki, tako tisti na odru kot tisti v dvorani, spra{ujejo o temeljnih ontolo{kih vpra{anjih; mogo~e je glasna javna tribuna, kjer kot ~lani civilne dru‘be polemiziramo o aktualnih problemih vsakdanjega ‘ivljenja; mogo~e pa je samo privilegirani dru‘abni prostor za skupnostno razvedrilo in socialno promocijo? – Vsekakor se zdi najpomembnej{e dejstvo, da dramsko gledali{~e je, in ostaja, eden poslednjih javnih prostorov, ~e ne celo zadnji, kjer lahko o eti~nih vpra{anjih razpravljamo brez ideolo{kih pritiskov in nam ni treba dajati prakti~nih, za vsakdanje ‘ivljenje uporabnih odgovorov, posebej zato, ker je dru‘ba, v kateri ‘ivimo, v celoti pragmati~no (potro{ni{ko) naravnana. ^e je bil repertoar mariborske Drame v prvi polovici leta 2007 poudarjeno dru‘benokriti~en (uprizoritve sezone 2006/2007: Kopenhagen, Plemeniti me{~an, Sokratov zagovor, Za nacionalni interes), se bo z drugo polovico tega leta vsebinsko prevesil v svet intimnosti. Sezona 2007/2008 bo tako predvsem v znamenju vpra{anj, ki zadevajo ~lovekova notranja do‘ivljanja in relativnost resni~nosti. Pisci uprizoritvenih predlog (klasi~nih dramskih tekstov ali proznih besedil, po katerih so nastale gledali{ke adaptacije) v sezoni 2007/2008 Antoine de Saint-Exupéry, Eugène Ionesco, Ivan Cankar, Frida Kahlo, Tennessee Williams in David Ives zagotavljajo bogato in PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 38 zanimivo izhodi{~no to~ko za navdahnjeno kreativno imaginacijo odrskih ustvarjalcev. V repertoarni sve‘enj je povezanih {est med seboj tematsko prepletenih zgodb in osebnih izpovedi. Okvirna tema Malega princa so Exupéryjeva biografska do‘ivetja, ki so spodbudila nastanek te kultne otro{ke knjige, ki v resnici ni namenjena otrokom; v Nosorogih bomo radikalno soo~eni z absurdnostjo odnosa med posameznikom in dru‘bo; Lepa Vida se bo ukvarjala z naravo hrepenenja in upanja ter metafizi~nih pribe- ‘ali{~ neko~ in danes, Intimni avtoportret Fride Kahlo s preobra‘anjem telesne in ~ustvene bole~ine v lepoto in ljubezen, Tramvaj Po‘elenje z ljubezenskimi iluzijami in (samo)uni~evalno mo~jo spolnega nagona, Vse ob pravem ~asu z relativnostjo resnice in humorjem kot univerzalnem zdravilu proti pretirani resnosti ‘ivljenja. Uprizoritve bodo nastajale pod re‘ijskim vodstvom avtorskih re‘iserjev mlaj{e in srednje generacije, ki se odlikujejo po jasno izoblikovanih gledali{kih poetikah. Ob imenih Diego de Brea, Vito Taufer, Sebastijan Horvat, Ivana Vuji}, Damir Zlatar Frey in Matja‘ Latin si lahko obetamo nekonvencionalne, radikalne uprizoritve, ki zdru‘ujejo elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdramskimi pristopi. Njihove dosedanje re‘ije pri~ajo, da znajo poskrbeti za presenetljiva, neobi~ajna branja dramskih besedil, ki tako ustvarjalce kot gledalce premaknejo od pri~akovanega in ‘e videnega k neznanemu in novemu, k druga~nim, sve‘im pogledom na umetnost in ‘ivljenje. Kot dodatni program k {estim premieram na velikem odru Stare dvorane bomo pripravili uprizoritev za otroke na Malem odru; izbrali smo posodobljeno klasi~no pravljico Bena Minolija Vilin~ek z Lune, ki jo bo zre‘irala Branka Nikl Klampfer. V sodelovanju s Festivalom Lent 2007 (Narodni dom Maribor) bo nastala uprizoritev La Strada, gledali{ka priredba znamenitega italijanskega neo-realisti~enga filma Federica Fellinija, ki jo bo v ta namen posebej izbranem mariborskem mestnem ambientu zre‘iral filmski in televizijski re‘iser Bojan Labovi~. Moto oz. delovni naslov, s katerim na simbolni ravni ozna~ujemo splo{no smer umetni{kih iskanj in stanje duha v sezoni 2007/2008, je znani Prosperov izrek v Shakespearovi igri Vihar: »Iz take smo snovi kot sanje, in ‘ivljenje na{e majhno obdaja spanje.« (Marec 2008, objavljeno v programski knji‘ici Repertoar sezone 2007/2008 SNG Maribor) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 39 Leto 2008 Program Drame SNG Maribor za leto 2008 predstavlja nadalje- vanje in nadgradnjo vsebinske in idejno-estetske usmeritve iz leta 2007. Pred nami je {est uprizoritev na velikem odru, od tega spadajo {tiri v repertoar sezone 2007/2008, dve v sezono 2008/2009, kot dodatno, sedmo uprizoritev, bomo pripravili uprizoritev za otroke. ^e je bil repertoar v letu 2007 predvsem dru‘beno anga‘iran, kriti~en do politi~ne in socialne stvarnosti ter posameznikove dru‘bene morale ( Kopenhagen, Plemeniti me{~an, Sokratov zagovor, Za nacionalni interes, La Strada, Nosorogi), se v prihajajo~em letu osredoto~a na ~lovekovo notranje do‘ivljanje, predvsem na intimnost medsebojnih odnosov in relativnost resni~nosti: Lepa Vida, Frida Kahlo, Tramvaj Po‘elenje, Vse ob pravem ~asu, Vihar, Zmagoslavje ljubezni, Potovanje ma~ka ^unje. Teksti oz. dramski pisci so izbrani glede na splo{no temo repertoarja in glede na avtorske poetike gledali{kih re‘iserjev, katerih uprizoritveni koncepti predstavljajo splo{no osnovo idejno-estetske usmeritve. Gre za iskanje plodnih in izzivalnih ustvarjalnih kombinacij, ki jih lahko omogo~ijo sre~anja posameznega pisca (tekstovne predloge) in re‘iserja (odrske vizije): Ivana Cankarja s Sebastijanom Horvatom, Fride Kahlo z Ivano Vuji}, Tennesseeja Williamsa z Damirjem Zlatarjem Freyem, Davida Ivesa z Matja‘em Latinom, Williama Shakespeara z Vitom Tauferjem, Pierra Marivauxa s Sebastijanom Horvatom, Zlate Voka~ z Andrejo Kova~. I{~emo v smeri nekonvencionalnih, radikalnih uprizoritev (kolikor je tak{ne uprizoritve znotraj tradicionalnega repertoarnega gledali{~a mogo~e ustvarjati). Oblikovati ‘elimo uprizoritve, ki zdru‘ujejo elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdramskimi pristopi. Zanimajo nas presenetljiva, neobi~ajna branja dramskih besedil, ki tako ustvarjalce kot gledalce premaknejo od pri~akovanega in ‘e videnega. V produkcijskem smislu bo najzahtevnej{i projekt v letu 2008 uprizoritev Viharja, velike koprodukcije, ki jo pripravljamo skupaj s Slovenskim mladinskim gledali{~em iz Ljubljane, Cankarjevim domom iz Ljubljane in Stalnim slovenskim gledali{~em iz Trsta ter Opero in baletom SNG Maribor. Gre za prvi tovrstni poskus zdru‘evanja slovenskih gledali{~, ki naj bi omogo~il umetni{ko in izvedbeno optimalne pogoje za vrhunsko gledali{ko uprizoritev. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 40 Med prednostnimi nalogami prihodnjega obdobja je pridobivanje mlade (predvsem {tudentske) publike. Tudi iz tega razloga program ni zasnovan kot konvencionalno klasi~no dramsko gledali{~e, ampak sledi sodobnim, izzivalnej{im uprizoritvenim smerem, je odprt in komunikativen na na~in, ki je blizu mlademu ~loveku in intelektualno zahtevnej{emu ob~instvu. (V tem pogledu bomo intenzivno sodelovali z Univerzo v Mariboru, posebej s Filozofsko fakulteto.) Kot obliko aktivnega vklju~evanja publike v gledali{ko ustvar- jalnost bomo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z organiziranjem pogovorov o uprizoritvah, na katerih gledali{ki ustvarjalci, gledalci in strokovnjaki z razli~nih dru‘benih podro~ij razpravljajo o temah in vsebinskih vpra{anjih, ki jih posamezna uprizoritev odpira. V obdobju predsedovanja Slovenije Evropski uniji bomo imeli intenzivnej{o dejavnost mednarodnih gostovanj in izmenjav predstav, posebej s Cankarjevo oz. Horvatovo Lepo Vido. Dolgoro~no pa bomo za~eli snovati na~rte in povezave, ki bodo aktualne v ~asu, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture. (Oktober 2007; gradivo za prijavo Programa SNG Maribor za leto 2008 na Ministrstvo za kulturo) Sezona 2008/2009 »@ivimo v najbolj{em vseh mo‘nih svetov.« (G. W. Leibniz) Repertoar Drame SNG Maribor za sezono 2008/2009 pred- stavlja nadaljevanje in nadgradnjo vsebinske in idejno-estetske usmeritve repertoarja, ki se je za~ela z uprizoritvama Fraynovega Kopenhagna v re‘iji Sebastijana Horvata in Molièrovega Plemenitega me{~ana v re‘iji Vita Tauferja v za~etku leta 2007. Tudi v novi sezoni ‘elimo oblikovati uprizoritve, ki zdru‘ujejo elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdram- skimi pristopi in so nekonvencionalno, radikalno naravnane. Naslovi uprizoritev so izbrani glede na teme, ki jih posamezna besedila odpirajo, in po zna~ilnostih avtorskih poetik re‘iserjev. Gre za iskanje plodnih in izzivalnih ustvarjalnih kombinacij, ki jih lahko omogo~ijo sre~anja pisca (tekstovne predloge) in re‘iserja (odrske vizije). PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 41 V prihajajo~i sezoni boste lahko videli pet samostojnih uprizoritev, od tega {tiri na odru Stare dvorane (Ivana Cankarja Za narodov blagor v re‘iji Sebastijana Horvata, Voltairovega Kandida v re‘iji Ivane Djilas, Johna Ortona Kaj je videl batler v re‘iji Mateje Kole‘nik, Ibsenovega Peera Gynta v re‘iji Janusza Kice), eno na Malem odru (pet japonskih no-iger Veter v vejah borov v re‘iji Jerneja Lorencija) in dve koprodukcijski uprizoritvi: na velikem odru Nove dvorane koprodukcijo s SMG Ljubljana, SSG Trst in Cankarjevim domom Ljubljana (Shakespearov Vihar v re‘iji Vita Tauferja) in na odru Stare dvorane koprodukcijo z Lutkovnim gledali{~em Maribor (lutkovno-dramsko pravljico Kralj Matja‘ v re‘iji in likovni zasnovi Brede Varl). Pred nami je sezona tekstov slovenske in svetovne klasike, ki jih bodo na novo interpretirali inovativni slovenski in tuji avtorski re‘iserji mlaj{e srednje in srednje generacije. Sre~ali se bomo s starimi, ve~nimi vpra{anji o smislu in vrednotah bivanja, zastavljenimi na sodoben na~in, kakr{nega narekuje svet, v katerem danes ‘ivimo. Repertoar je razpet med koordinate politi~nega in zasebnega, intimnega in javnega, domi{ljijskega in realnega sveta. @anrsko prevladujejo komedije (pravlji~na pri Shakespearu, politi~na pri Cankarju, filozofska pri Voltairu, eroti~na pri Ortonu), poleg njih sta {e dve poeti~ni drami (mitolo{ka pri Ibsenu, misti~na pri japonskih no-igrah) in lutkovno-dramska pravljica, predstava za otroke ( Kralj Matja‘). Posamezna dela nas bodo postavila v miselna okolja renesanse ( Vihar), k razsvetljenstvu ( Kandid), k za~etkom moderne dru‘be ( Peer Gynt), k arhetipom slovenske politi~ne kulture in nacionalne mitologije ( Za narodov blagor, Kralj Matja‘), k psihoanalizi in moralnemu relativizmu ( Kaj je videl batler), odprli pa bomo tudi poglavje azijskega pogleda na svet; prvi~ v zgodovini slovenskega gledali{~a se bomo lotili uprizarjanja klasi~nih japonskih no-iger ( Veter v vejah borov). Razlog, zakaj tak{en poudarek na klasiki, na besedilih, napisanih v preteklih obdobjih, le‘i v tem, da vsi izbrani naslovi nosijo aktualna, jasno berljiva sporo~ila za dana{nji ~as. Ker gledali{~e ni neposredna odslikava realnosti, temve~ »interpretirana realnost«, lahko nekatere resnice, vpra{anja, dileme iz dana{njega ‘ivljenja pridejo do polnej{ega izraza, do ve~je ostrine, ~e jih povemo s pomo~jo zgodb iz bli‘nje ali daljne preteklosti. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 42 Osnovna vpra{anja ‘ivljenja, s katerimi se ~love{tvo ukvarja, ostajajo ‘e stoletja, celo tiso~letja, ista. ^eprav velja dramska umetnost za najbolj minljivo obliko umetnosti, pa se del njenega izro~ila ohranja preko dramskih tekstov, ki, kadar se na poglobljen in iskren na~in ukvarjajo z arhetipskimi, univerzalnimi situacijami ~lovekove eksistence, presegajo ~as in okolje svojega nastanka, zato kot tak{ni predstavljajo trajno zakladnico gledali{kega in kulturnega spomina. Tradicionalno dramsko gledali{~e, kakr{no mariborska Drama v svoji osnovi je, ne izra‘a samo stanja duha dana{njosti, temve~ tudi sledi zgodovine. Danes sicer ‘ivimo v obdobju izjemno hitrega spreminjanja civilizacije in ob~e~love{kih vrednot, toda dejanja, miselne dileme, na~ini do‘ivljanja dramskih likov, ki prevladujejo v delih leto{njega repertoarja, so nam {e vedno blizu in razumljivi; prihodnjim generacijam pa najbr‘ ne bodo ve~ … Dramska umetnost, gledali{~e je privilegirani prostor civilne dru‘be, poslednja javna oaza miselne in do‘ivljajske svobode v dana{njem potro{ni{ko zbanaliziranem, ~edalje bolj vulgarnem, brutalnem, poneumljenem svetu, zato je ena njenih temeljnih nalog ohranjanje in razvijanje na~el humanosti in eti~nosti. (Maj 2008, objavljeno v programski knji‘ici Repertoar za sezono 2008/2009 Drame SNG Maribor) Leto 2009 Ker institucionalna gledali{~a oblikujemo svoje umetni{ke repertoarje po zaklju~enih konceptualno vsebinskih enotah ali igralnih sezonah, ki zajemajo ~as od septembra teko~ega leta do konca junija (oziroma avgusta) naslednjega leta, lahko izgleda program za koledarsko leto nekoliko druga~e kot sicer, saj je sestavljen iz dveh »nezaklju~enih enot«, to je iz polovice ene in polovico druge sezone. V~asih se tudi zgodi, da se npr. nek avtor oziroma re‘iser, ki nastopa v dveh zaporednih sezonah, pojavi dvakrat v enem letu, kar daje vtis, da je v favoriziranem polo‘aju, v resnici pa gre samo za terminsko razporeditev, ki je na drug na~in neizvedljiva. Vsekakor se umetni{ko konceptualna usmeritev tradicionalnega repertoarnega (in abonmajskega) gledali{~a ka‘e PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 43 na dalj{e obdobje (skozi ve~ sezon), zato je program za teko~e koledarsko leto predvsem informativna »odslikava splo{nega umetni{kega toka«. Posebnost leta 2009 je praznovanje devetdesetletnice obstoja Slovenskega narodnega gledali{~a v Mariboru (ustanovljeno je bilo 27. septembra 1919). Slavnostna premiera, s katero mariborska Drama obele‘uje ta jubilej, je krstna uprizoritve dveh romanov oziroma njune dramatizacije Marpurgi – Knjiga senc, znane mariborske pisateljice Zlate Voka~ Medic v re‘iji Sebastijana Horvata. Ob obletnici bo iz{la obse‘na zgodovinska monografija o SNG Maribor. V letu 2009 bomo za~eli s konkretnim snovanjem programa za leto 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture. V ta namem bomo razpisali anonimni nate~aj za izvirno dramsko besedilo na temo » @ivljenje in delo Sre~ka Kosovela«, saj bo ena od programskih usmeritev SNG Maribor v tem letu predstavitev nekaterih velikih umetni{kih ustvarjalcev iz slovenske zgodovine. Repertoar v letu 2009 obsega {est uprizoritev, ki bodo temeljila na klasi~nih dramskih besedilih oziroma dramatizacijah literarnih del, re‘irali pa jih bodo inovativni slovenski in tuji avtorski re‘iserji mlaj{e srednje in srednje generacije. Naslovi del so izbrani glede na teme, ki jih odpirajo in glede na zna~ilnosti avtorskih poetik re‘iserjev, ki jih bodo realizirali. Gre za iskanje plodnih in izzivalnih kombinacij tekstovne predloge in odrske vizije. Poleg Marpurgov – Knjige senc, osrednjega in najzahtevnej{ega umetni{kega projekta v letu 2009, bodo na sporedu {e tri velike uprizoritve (Voltairov Kandid v re‘iji Ivane Djilas, Ibsenov Peer Gynt v re‘iji Janusza Kice, ^ehova ^e{njev vrt v re‘iji Mateje Kole‘nik) in dve manj{i (Johna Ortona Pornoskop ali Kaj je videl batler v re‘iji Mateje Kole‘nik, pet japonskih no-iger Veter v vejah borov v re‘iji Jerneja Lorencija). (Oktober 2008; utemeljitev k Prijavi programa SNG Maribor za leto 2009 na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 44 Sezona 2009/2010 »Ljubezen v ~asu osamljenosti« (Paul Verhaegen) Z uprizoritvami zadnjih sezon se je za~ela oblikovati jasno prepoznavna estetska smer repertoarja Drame SNG Maribor, ki jo bomo v naslednjih sezonah nadgrajevali in zaokro‘ili. ^e v repertoarnem dramskem gledali{~u traja en razvojni umetni{ki ciklus v povpre~ju od treh do pet let, je naslednja sezona sredina. V sezoni 2008/2009 smo z intenzivnimi marketin{kimi akcijami na~rtno gradili novo javno podobo mariborske Drame v mariborskem in {ir{em slovenskem prostoru (kot razpoznavno blagovno znamko, »brend«), v naslednji sezoni pa se bomo ukvarjali s konkretnim pridobivanjem novega abonmajskega ob~instva (mlaj{a in intelektualna publika je na{a strate{ka prioriteta). Repertoar je ‘iv organizem. ^eprav sledimo konceptulno sosledje sezon, pa je vsaka samostojna sezona estetsko in tudi sicer zaklju~ena celota, zato je v napovedi programa za jesenski del koledarskega leta 2009 (za~etek sezone 2009/2010) pri{lo do spremembe dveh naslovov, ker se je v ~asu od objave tega programa do danes, koncept sezone razvijal, spreminjal in dobil novo podobo. Napovedani premieri Marpurgi in ^e{njev vrt sta tako nadome{~eni z novima naslovoma ( Potovanje v Rim in Malome{~anska svatba) in preme{~eni na kasnej{e termine. ^e{njev vrt bo predvidoma uprizorjen v sezoni 2010/2011, Marpurgi v letu 2012. Oblikovanje repertoarja (izbor tekstov, re‘ijskih konceptov, sestavljanje umetni{kih zasedb …) je zelo kompleksna zadeva; da bi pri{li do idejno in estetsko zaokro‘ene celote, ki upo{teva tudi vse izvedbene (kadrovske, finan~ne, tehni~ne, terminske, marketi{nke idr.) faktorje, je potrebno veliko razli~nih prilagajanj, pa tudi odlo~- nega vztrajanja pri jasni viziji in izbranih umetni{kih kriterijih. Poleg tega moramo upo{tevati socialno in intelektualno okolje, v katerem gledali{~e deluje in zanj ustvarja. Samo repertoar, ki je razumljen kot avtorsko delo z lastno zgodbo in sporo~ilom, lahko zagotavlja estetsko prepoznavnost in kvalitativno rast gledali{~a. Glede na dogovor z Ministrstvom za kulturo, ki je, glede na na{e razpolo‘ljive kadrovske in druge kapacitete, pripravljeno v teko~em koledarskem letu finansirati pet oz. {est uprizoritev, bo v sezoni 2009/ 2010 na sporedu {est premier, od tega dve veliki, dve srednji in dve PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 45 manj{i; pet jih bo izvedenih na odru Stare dvorane, ena na Malem odru. Ena od zna~ilnosti repertoarja za sezono 2009/2010 je, da so vsi izbrani teksti iz 20. stoletja: Maeterlinck: Modra ptica, 1908; Brecht: Malome{~anska svatba, 1919; Vian: Meduzina glava (Bebop), 1951; Buñuel-Carrière: Ta mra~ni predmet po‘elenja, 1977, Ravnjak: Potovanje v Rim, 1988, Marber: Od blizu, 1997). [tirje teksti pomenijo slovenske praizvedbe: Potovanje v Rim, Meduzina glava (Bebop), Ta mra~ni predmet po‘elenja, Modra ptica; dva teksta sta gledali{ki uspe{nici: Malome{~anska svatba klasi~nega, Od blizu sodobnega repertoarja. Z izjemo Brechta so vsi avtorji v Sloveniji manj znani oz. redko uprizarjani. Sezona 2009/2010 je jubilejna sezona, v kateri obele‘ujemo 90-letnico ustanovitve SNG Maribor. Jubilej bomo proslavili z uprizoritvijo Potovanja v Rim, ki pomeni ambiciozen (tudi nepredvidljiv) ustvarjalni izziv, s ~imer se na simboli~ni ravni navezujemo na tista, obi~ajno kratka, obdobja v zgodovini mariborske Drame, ki veljajo za vrhunce avtorske prepoznavnosti, umetni{ke samoniklosti, inovacije in gledali{kega eksperimenta. Vse napovedane uprizoritve prihodnje sezone sodijo v okvir komunikativnih ‘anrov; dve sta prvenstveno spektakelski, {tiri komedijske; program tako zajema celoten krog na{ega ob~instva (tiste segmente prebivalstva, ki predstavljajo obstoje~e in potencialne ciljne publike). Uprizoritev Potovanja v Rim je na~rtovana v stilu vizualno-spektakelskega postdramskega gledali{~a, ki mariborsko Dramo vpisuje v nova kreativna iskanja na podro~ju sodobnih scenskih umetnosti. Modra ptica bo {la prav tako v smeri spektakelske uprizoritve; nastalo naj bi dramsko-glasbeno delo (muzikal), ki bo nagovarjalo tako otroke kot odrasle, s ~imer bi pri{li do t. i. dru‘inske predstave, ki bi jo lahko hodili gledati sta{i z otroci, vsak pa bi jo lahko razumel sebi primerno. Potovanje v Rim in Modra ptica, ki otvarjata in zaklju~ujeta sezono, v idejno estetskem pogledu kombinirata pripovedne prijeme realizma in nadrealizma, pravlji~nosti in groteske, vsebinsko se ukvarjata z globljimi (metafizi~nimi) vpra{anji ‘ivljenja. Ostala besedila pripadajo komedijskim ‘anrom, tematsko pa se ukvarjajo z intimnimi med~love{kimi odnosi: Ta mra~ni predmet po‘elenja. Malome{~anska svatba, Meduzina glava (Bebop), Od blizu. Brecht, Vian in Buñuel analizirajo tradicionalno malome{~ansko okolje PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 46 in razpadajo~o patriarhalno moralo, Marber secira okolje sodobne postme{~anske dru‘be, ki jo dolo~ata kultura interneta in vrednote marketinga. Omenjena besedila temeljijo na zahtevnej{em tipu komedijske umetnosti oz. kvalitete smeha. Gre za t. i. intelektualni humor, ki se je kot stalnica pojavil ‘e v prej{njih sezonah ( Nosorogi, Vse ob pravem ~asu, Kaj je videl batler). Menim, da kot nacionalno (na nek na~in elitno) gledali{~e ne moremo ustvarjati predstav s cenenimi vsebinami poneumljajo~ega burka{tva, kar danes zelo uspe{no po~no komercialna gledali{~a. Namen intelektualnega humorja je razsvetljevati in ozave{~ati ob~instvo, zdraviti bolezenska stanja dru‘be (agresivnost, destruktivnost, egoizem …). Skozi smeh je mogo~e tudi intelektualno zahtevnej{e vsebine posredovati {irokemu ob~instvu. Idejni moto sezone 2009/2010 je citat naslova knjige Paula Verhaeghena Ljubezen v ~asu osamljenosti, ki govori o spremembah v intimni med~love{ki komunikaciji v zadnjih dveh desetletjih. Iz anga‘irane kritike zunanjega (politi~nega) makrokozmosa, kar je bila ena od zna~ilnosti zadnjih sezon, se bomo usmerili v posameznikov mikrokozmos (intimo). Tematska rde~a nit izbranih besedil oz. uprizoritvenih konceptov je »prekinjeno hrepenenje«, »konec iluzij«; (samo)spra{evanje o tem, kaj je resnica intimnega do‘ivljanja, kaj je sploh resnica danes, ko ‘ivimo v ~edalje bolj virtualnem, mediatiziranem svetu. Izbor re‘iserjev in ostalih umetni{kih sodelavcev v naslednji sezoni je podoben kot v prej{njih dveh letih. To je mlaj{a srednja in srednja generacija slovenskih in tujih re‘iserjev ( Sebastijan Horvat, Mateja Kole‘nik, Vito Taufer, Dino Mustafi}, Matja‘ Latin, Ivana Djilas), ki je na vi{ku ustvarjalnih mo~i, zato lahko od njih pri~akujemo umetni{ko zrele in avtorsko inovativne stvaritve. V prihodnji sezoni se bo igralski ansambel pove~al {e z dvema ali tremi novimi ~lani tako, da bo {tel 27 ~lanov, kar predstavlja optimalno velikost za tip tradicionalnega repertoarnega in abonmajskega gledali{~a, kakr{no je mariborska Drama. Glede na starostno oz. generacijsko opredeljenost bo zasedbeni poudarek na mlaj{i srednji generaciji igralcev, zato lahko pri~akujemo izrazitej{e generacijske predstave. Povpre~na zasedenost igralcev bo naslednji sezoni podobna kot v dosedanjih, torej med 2 do 3 vloge na posameznika. (28. januar 2009; gradivo za Programski svet SNG Maribor) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 47 Leto 2010 »[e ne tako oddaljen pogled na dvajseto stoletje« Mariborska Drama se v jubilejnem letu (27. septembra 2009 smo praznovali devetdeset let obstoja SNG Maribor) nahaja v enem izmed svojih vrhuncev delovanja. Smo sredi stabilnega, ustvarjalno bogatega obdobja, ko zapovrstjo nastajajo zrele umetni{ke stvaritve. Imamo odli~en, pomlajen igralski ansambel, izvrstne zunanje sode- lavce – avtorsko inovativne ustvarjalce: re‘iserje, scenografe, kostumografe, koreografe, glasbenike … V zadnjih treh sezonah se je Drama SNG Maribor vzpostavila kot pomembno ustvarjalno sredi{~e dramskega gledali{~a v Sloveniji, postala je resna konkurenca drugim gledali{~em. Na{o umetni{ko rast in kvaliteto uprizoritev so opazili vsi, tako kritiki kot strokovna gledali{ka javnost, pa tudi {ir{e gledali{ko ob~instvo. Postali smo zaupanja vredna institucija, ki goji tradicionalno repertoarno gledali{~e na najvi{ji ravni. Program v letih 2007, 2008 in 2009 (od Kopenhagna do Peera Gynta) zaznamujejo pomensko bogate, sporo~ilno aktualne, komunikativne uprizoritve, ki nagovarjajo starostno, izobrazbeno in socialno raznoliko ob~instvo, kar je osnovna funkcija nacionalne institucije dramskega gledali{~a v mestu Maribor. Program Drame SNG Maribor za leto 2010 sestavljajo naslovi uprizoritev druge polovice sezone 2009/2010 in prve polovice sezone 2010/2011, skupno {est premier, od tega {tiri v Stari dvorani in dve na Malem odru. Kot dodatni program (sedma premiera) je uvr{~ena predstava za otroke v koprodukciji z Mini teatrom iz Ljubljane. Izbor dramskih piscev in re‘iserjev pomeni nadaljevanje idejno umetni{ke usmeritve zadnjih treh let, ki se bo s sezono 2010/2011 zaokro‘il in zaklju~il. Gre za imena ustvarjalcev in naslove del, ki so spodbudila kreativni preboj in estetsko prepoznavnost mariborske Drame v {ir{em gledali{kem prostoru. V repertoarnem gledali{~u predstavlja en razvojni ustvarjalni ciklus, v katerem se lahko dolo~ena odrska estetika in vsebinsko izpovedni poudarki v celoti uresni~ijo, obi~ajno {tiri do pet let, kar v na{em primeru pomeni repertoar v obdobju 2007–2011. V letu 2009 je igralski ansambel dosegel, za tip gledali{~a, PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 48 kakr{no je mariborska Drama, optimalno velikost (26 oziroma 27 ~lanov). Sestavljajo ga v prete‘ni meri mlada in mlaj{a srednja generacija ({ibek ~len je {e vedno zrela srednja in starej{a generacija, kjer si moramo ob~asno pomagati z gosti). Tudi razmerje med mo{kim (16) in ‘enskim (11) delom je glede na repertoar dokaj uravnote‘eno. Vzpostavilo se je bolj ali manj stalno re‘isersko jedro s pripadajo~imi umetni{kimi ekipami (srednja in mlaj{a srednja generacija slovenskih in tujih re‘iserjev in re‘iserk), nekateri med njimi re‘irajo skoraj vsako sezono ( Sebastijan Horvat, Vito Taufer, Janusz Kica), drugi nekoliko redkeje ( Jernej Lorenci, Matja‘ Latin, Mateja Kole‘nik, Ivana Djilas, Diego de Brea, Damir Zlatar Frey …). V sezoni 2010/2011 se bodo pridru‘ili {e nekateri novi. Oboje, tako uravnote‘en stalni igralski ansambel kot relativno homogeno in kreativno potentno re‘isersko jedro, je predpogoj, da bi se v dalj{em obdobju (v nekaj sezonah) lahko razvila notranja umetni{ka povezanost igralskega ansambla (ansambelska igra!) in se v celoti izoblikovala repertoarna naravnanost (uprizoritve kot samostojni umetni{ki dogodki ali projekti, in ne kot serijska produkcija abonmajskih predstav) ter s tem javna prepoznavnost, estetska specifi~nost in izpovedna mo~ v {ir{em kulturnem prostoru. Tako kot doslej ‘elimo tudi v prihodnje oblikovati uprizoritve, ki zdru‘ujejo elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdramskimi pristopi. I{~emo v smeri nekonvencionalnih, radikalnih uprizoritev. Ve~ina izbranih tekstov in uprizoritvenih (dramatur{ko-re‘ijski) konceptov sodi v okvir komunikativnih, popularnih ‘anrov (spektakel, komedija, performans), ~eprav so vsebinsko in izvedbeno zahtevni (od vseh izvajalcev zahtevajo visoko stopnjo profesionalizma in inovativnega mi{ljenja; od gledalcev pa dolo~eno mero notranje zbranosti in pripravljenosti, da pri predstavi miselno sodelujejo). Program leta 2010 bi lahko imel delovni naslov: »[e ne tako oddaljen pogled na dvajseto stoletje«. Ena od bistvenih zna~ilnosti repertoarnega izbora je namre~ v tem, da so vsi teksti nastali v 20. stoletju: Maeterlinckova Modra ptica leta 1908; futuristi~ne sinteze Marinettija in njegovih sodobnikov v obdobju 1913–1921, Vianova Meduzina glava (Bebop) 1951; Smoletova Antigona 1960, Bunuelov film Ta mra~ni predmet po‘elenja 1977, Marberjev tekst Od blizu 1997. [tirje teksti bodo do‘iveli slovensko praizvedbo: Bebop, Ta mra~ni PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 49 predmet po‘elenja, Modra ptica, Futurizem. Z izjemo Smoleta so vsi avtorji v Sloveniji manj znani oz. redko uprizarjani. Z uprizoritvijo Antigone bomo obele‘ili petdesetletnico njene krstne uprizoritve (po Odru 57 je bila prva izvedba v institucionalnem gledali{~u leta 1960 namre~ v mariborski Drami, {ele nato v ljubljanski). Temeljni repertoarni poudarek leta 2010 je na vnovi~nem branju in preverjanju izro~il zgodovinskih avantgard dvajsetega stoletja: simbolizmu, futurizmu in nadrealizmu (Bebop, Ta mra~ni predmet po‘elenja, Modra ptica, Futurizem) ter na moderni slovenski eksistencialisti~ni dramatiki ( Antigona), ob kateri naj bi poglobili mo~ govornega teatra, ki v mariborski Drami v zadnjih letih ni bila posebej izrazita. Repertoarni lok ukvarjanja (novo interpretiranje in komentiranje) z zgodovinsko avantgardo oziroma modernizmi se bo v spomla-danskem delu sezone 2010/2011 zaokro‘il z uprizoritvijo znamenite igre Velikani z gore, Luigija Pirandella, enega od o~etov modernega gledali{~a in dramatike (kakor se je za~el z uprizoritvijo postmodernisti~ne drame Potovanje v Rim v jesenskem delu sezone 2009/2010). ^eprav so tekstovne predloge uprizoritev predvsem delovni material za odrsko ustvarjanje re‘iserjem in igralcem ter ostali avtorski ekipi, sta med leto{njim repertoarnim izborom tudi dve vrhunski literarni umetnini (Smoletova Antigona in Maeterlinckova Modra ptica v novem slovenskem prevodu Primo‘a Viteza) ter izvrstna sodobna konverzacijska drama Patricka Marberja Od blizu (v novem slovenskem prevodu Tine Mahkota). V repertoarju namenjamo posebno pozornost vzgoji bodo~ih gledali{kih obiskovalcev, torej predstavam za otroke in mladi publiki nasploh. Poleg nekaterih predstav iz preteklih sezon (stalne ponudbe za najmlaj{e) bomo v letu 2010 nadaljevali plodno sodelovanje z Mini teatrom iz Ljubljane, ki se je za~elo z obnovitveno premiero Pravljice o carju Saltanu. Z na{imi igralci bomo pripravili novo postavitev nekdanje uspe{nice Mini teatra Janko in Metka. V sklop predstav za mlaj{o publiko se uvr{~a tudi uprizoritev Modre ptice, ki je na~rtovana kot predstava za odrasle in otroke. Nasploh pa je ve~ina uprizoritev teko~ega repertoarja narejena na na~in, ki je ali bi vsaj moral biti blizu percepciji mladega ~loveka (mladega ne samo po letih, ampak tudi po du{i). (21. oktober 2009; gradivo za prijavo Programa SNG Maribor za leto 2010 na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 50 Sezona 2010/2011 Prva verzija repertoarja Program (nastavljen v za~etku novembra 2009): Dominik Smole: ANTIGONA, re‘. Jaka Andrej Vojevec, prem. 24. sep. 2010 (Mali oder); Filipo Tomasso Marinetti in drugi: FUTURIZEM, re‘. Vito Taufer, prem. 27. nov. 2010 (Stara dvorana); Morris Panych: SEDEM NADSTROPIJ, re‘. Vinko Möderndorfer, prem. 20. jan. 2011; Marguerite Duras: ANGLE[KA LJUBIMKA, re‘. Ivica Buljan, prem. 5. marec 2011; William Shakespeare: DVANAJSTA NO^ ALI KAR HO^ETE, re‘. Janusz Kica, prem. 14. maj 2011; Dodatni program – predstava za otroke: Andrej Rozman Roza: JANKO IN METKA, re‘. Robert Waltl (obnovitvena premiera, koprodukcija z Mini teatrom iz Ljubljane), prem. 10. sep. 2010. Drama SNG Maribor je tradicionalno repertoarno-abonmajsko gledali{~e, ki ga dolo~ajo nekateri fiksni splo{ni kriteriji, npr. {tevilo premier in predstav, predvsem pa struktura stalnega ob~instva. Kriterij ob~instva je {e zlasti v Mariboru pomemben, saj v mestu obstaja samo eno dramsko gledali{~e, ki mora zaradi tega pokrivati vse izobrazbene, starostne in socialne plasti ob~instva. V tem pogledu je lahko repertoar le eklekti~en spoj tradicionalnega in sodobnega, preverjenega in inovativnega (eksperimentalnega), torej kombinacija klasike in sodobnosti. Misliti moramo tudi na odzive publike – kar je pri abonmajskem tipu teatra zelo pomembno –, do kod lahko »napnemo umetni{ki lok«, da nas bo {e lahko sledila, ker, ~e bomo {li predale~, bo »uspe{na« komunikacija prekinjena; taktika postopnega {irjenja estetskega in eti~nega polja ( Potovanje v Rim v sezoni 2009/2010 je bilo doslej najve~ji test za ob~instvo, v naslednji sezoni bo to najbr‘ uprizoritev Futurizem). Zaradi pretirano ekskluzivnega programa bi lahko pri{lo do upada ob~instva. Res pa je, da se s sedanjo usmeritvijo ob~instvo na neopazen na~in za~enja spreminjati – program je vedno bolj blizu po letih in duhu mladim gledalcem. Vsekakor vztrajam pri stali{~u, da nacionalno dramsko gleda- li{~e ne more biti zabavi{~e, temve~ prostor eti~nega in estetskega plemenitenja ~loveka. Ima sicer tudi razvedrilni in sprostitveni zna~aj, vendar je to drugotnega pomena. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 51 Pri sestavljanju repertoarja danes se ne soo~amo s problemom pomanjkanja informacij, temve~ z njihovo selekcijo. Kako med ogromno koli~ino izbrati pravo, v dolo~enem kontekstu najbolj ustrezno informacijo; kako za dolo~eno gledali{~e, ki je vedno pogojeno s svojim igralskim ansamblom in stalnim ob~instvom, najbolj primeren program. Kajti tisto, kar bi veljalo za pravilno v nekem drugem okolju, je lahko drugod povsem napa~no. Razen tega, ~e ho~emo oblikovati razpoznavno estetiko gledali{~a, mora imeti repertoar svojo zgodbo, miselno sporo~ilo (navsezadnje je sestavljanje repertoarja avtorsko delo umetni{kega vodje); repertoar je mogo~e sestaviti tudi kot zbirko ‘elja re‘iserjev, ki pridejo s svojimi predlogi, vendar na ta na~in ni mogo~e voditi gledali{~a z umetni{ko vizijo. Repertoar ne pomeni samo izbora dramskih tekstov, temve~ tudi izbor re‘iserjev oz. avtorskih ekip, {e posebej igralske zasedbe, ker se {ele v interakciji tega trojega lahko zgodi pravi kreativni pok (ki pa ga lahko seveda samo predvidevamo, nikoli nimamo namre~ vnaprej zagotovila, da bo navkljub najbolj{im pogojem neka stvar tudi zares uspela in se bo zgodil umetni{ki prese‘ek, kreativni preboj). Umetni{ki vodja mora predvideti, kaj lahko prinese spoj (interakcija) nekega dramskega besedila in re‘iserja, ki ima izoblikovano avtorsko poetiko. To je na nek na~in ‘e osnova odrskega koncepta posamezne uprizoritve. Razen tega danes nekdanjega razmerja med dramatiko (dramskim besedilom) in uprizoritvijo (re‘ijo) ni ve~; vsako besedilo je lahko potencialni material za odrsko stvaritev, saj sodobna dramska re‘ija ‘e dolgo ni ve~ ilustracija dramskih tekstov, ampak njihova interpretacija in inovacija notranjega prostora umetnine. Dramski teksti (ali v dramsko obliko preneseni drugi literararni teksti) so samo izhodi{~e za vsakokratno odrsko kreacijo. Drama (literatura) in re‘ija (oder) sta dve sicer enaki, a tudi precej razli~ni realnosti. Ni pomembno, ali so besedila iz daljne ali bli‘nje preteklosti ali napisana danes, pomembno je, ali in predvsem, kako korespondirajo z duhom dana{njega ~asa in s sodobnim ob~utenjem in izra‘anjem klasi~nega dramskega gledali{~a. S tem je izginil tudi pomen, ali je besedilo slovenskega porekla ali tujega; pomembno je, ali je v sozvo~ju z utripom dana{njega ~asa (obdobja globalne planetarne kulture). Edino, kar je enako pred dvesto leti kot danes, zares bistveno, je skrb za slovenski jezik, saj so (tradicionalna) dramska gledali{~a ena redkih in poslednjih postojank slovenskega jezika. Prek PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 52 odrske govorjene besede se namre~ jezik ohranja in razvija. (Sam namre~ mislim, da je slovenski jezik za nadaljnji obstoj slovenskega naroda najpomembnej{i ~len, in klasi~no (govorno) dramsko gledali{~e ena najpomembnej{ih institucij za njegovo ohranitev.) Mlaj{e generacije igralcev nimajo ve~ tako razvitega ~uta za govorjeni jezik, kot so ga imele starej{e, zato so v primerjavi z njimi tudi slab{i odrski govorci, kar je najbr‘ v veliki meri povezano tudi s pedago{kim procesom na AGRFT, ki mladih igralcev o~itno govorno ne zmore dovolj usposobiti. Zato bi bilo smiselno razmi{ljati, da bi za mlaj{e ~lane oz. za vse, ki bi to ‘eleli, uvedli redne govorne treninge, pa tudi treninge giba in petja. Program sezone 2010/2011 je kombinacija novih umetni{kih izzivov (inovativnih te‘enj) in tradicioalnega (preverjene klasike). Sestavljen je z ozirom na {tevilo in umetni{ki potencial igralskega ansambla (na posameznika pridejo v povpre~ju 2 do 3 vloge), na ob~instvo (izobrazbena, starostna in socialna strukturiranost), na izvedbene (tehni~no-finan~ne) zmo‘nosti in upo{tevanje dosedanje ({tiriletne) konceptualne usmeritve repertoarja, ki se s to sezono na nek na~in zaokro‘uje. Pred nami sta dve klasi~ni deli: Smoletova Antigona in Shakespearova Dvanajsta no~ ali Kar ho~ete. Obe predstavljata ogrodje tradicionalnega repertoarja, komedija in drama, renesansa in pol-preteklost. Kar ho~ete nas vra~a h koreninam evropskega dramskega gledali{~a, Antigona k slovenski moderni klasiki. Janusz Kica pomeni ‘lahtno posodabljanje klasi~ne komedije; Jaka Andrej Vojevec kot predstavnik najmlaj{e generacije slovenskih re‘iserjev preverjanje, kako so se petdeset let po krstni uprizoritvi spremenile stvari. Mariborska Drama je aprila 1960 kot prvo institucionalno gledali{~e uprizorilo ta tekst (po Odru 57 in pred ljubljansko Dramo). Sledijo trije teksti, ki v Sloveniji {e niso bili uprizorjeni: sodobna problemska tragikomedija kanadskega pisca Morissa Panycha Sedem nadstropij, poeti~na ljubezenska igra Marguerite Duras Angle{ka ljubimka in kratki teksti italijanskih futuristov (Marrinetija in drugih) pod delovnim naslovom Futurizem. Gre za kreativne izzive, odpiranje novih uprizoritvenih perspektiv, {e zlasti s Futurizmom (vra~anje h koreninam evropskih gledali{kih avantgard) . Angle{ka ljubimka bo igralska predstava, izvedbeno zahtevna, hkrati namenjena {irokemu ob~instvu. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 53 Torej svet intimnosti ( Kar ho~ete, Angle{ka ljubimka, Sedem nadstropij), svet med politi~nostjo in intimnostjo ( Antigona), in svet med estetiko, politi~nostjo in intimnostjo ( Futurizem). (November 2009, gradivo za Programski svet SNG Maribor) Sezoni 2010/2011 in 2011/2012 ter jesenski del sezone 2012/2013 Sodobno klasi~no dramsko gledali{~e je most med preteklostjo in sedanjostjo, in sicer tako, da prena{a kolektivni spomin oz. izku{nje in spoznanja prej{njih generacij dana{njemu gledalcu in mu s tem daje vedeti, da so problemi ‘ivljenja in civilizacije nekaj, kar je obstajalo ‘e mnogo pred nami in bo tudi za nami, da so klju~na vpra{anja bivanja ve~na prav zato, ker se nanj nikoli ne da zadovoljivo odgovoriti. Pogosto uprizoritve, ki temeljijo na besedilih, nastalih v prej{njih stoletjih ali desetletjih, delujejo sodobnej{e, bolj aktualno, kot ~e bi nastale na osnovi dana{njih dramskih tekstov. ^asovna distanca namre~ marsikdaj omogo~a globlji vpogled v naravo problemov. Temelji evropskega (in s tem slovenskega) klasi~nega dramskega gledali{~a so v humanizmu in razsvetljenstvu (oboje je seveda treba razumeti v skladu z vsemi transformacijami, ki sta ju oba pogleda na svet do‘ivela skozi stoletja, {e zlasti v 20. stoletju in v zadnjih dveh desetletjih). ^eprav je pojem klasi~nega dramskega gledali{~a univerzalno evropski, je v konkretni obliki vedno dolo~en s specifikami lokalnega okolja, zlasti z mejami nacionalnega jezika in sociopsiholo{kimi zna~ilnostmi naroda oz. dru‘be, v katerem obstaja. Novodobni slogan Misli globalno, deluj lokalno! je glede na situacijo sodobnega klasi~nega dramskega gledali{~a kar ustrezen smerokaz delovanja. ^eprav smo postali v planetarni globalni kulturi na nek na~in vsi prebivalci sveta, so na{a konkretna ‘ivljenja in problemi, s katerimi se neposredno soo~amo, vedno vezani na mikromodele okolja, v katerem ‘ivimo. Maribor je z vidika Slovenije veliko mesto z vsemi razvitimi urbanimi zna~ilnostmi, v {ir{ih svetovnih razse‘nostih pa je majhno pode‘elsko mestece. Mariborska Drama ne deluje v ve~milijonskem PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 54 velemestu s sto razli~nimi gledali{~i, ampak v kraju, kjer predstavlja edino dramsko gledali{~e. Na~eloma so umetni{ki problemi, s katerimi se sre~ujemo v Mariboru, podobni problemom, ki jih imajo v ve~jih okoljih, hkrati pa so specifi~no na{i. Repertoar, izpovedna mo~ in profesionalna raven uprizoritev so odraz kolektivnega stanja duha in sociopsiholo{kih zna~ilnosti na{ega okolja, iz katerega rastemo in zanj ustvarjamo. V tradicionalnem repertoarnem gledali{~u obstaja bistveno dolo~ilo, ki vpliva na sestavo repertoarja in kvaliteto uprizoritev, to je stalni igralski ansambel (velika ve~ina zaposlenih ima sklenjena delovna razmerja za nedolo~en ~as). To daje dolo~eno prednost (mo‘nost za razvoj ansambelske igre), hkrati pa pomeni pomanjkljivost (vsi v ansamblu niso enako talentirani in tudi ne enako motivirani za delo). V tem pogledu so t. i. projektna gledali{~a, ki se osnujejo za izpeljavo posamezne uprizoritve, v bistveni prednosti. Da bi repertoarno dramsko gledali{~e lahko delovalo optimalno, bi igralski ansambli morali biti vezani na umetni{ki mandat (kar bo verjetno kmalu v prihodnosti postala klju~na tema organizacije slovenskega gledali{~a). Repertoarno gledali{~e s stalnim ansamblom je ob~utljiv organizem, ki ga ne tvorijo samo umetni{ki potenciali ustvarjalcev, temve~ predvsem medosebni odnosi v dalj{em ~asovnem obdobju. Dobro gledali{~e, ki ne pomeni samo dobrih predstav, temve~ tudi kvalitetne med~love{ke odnose, je te‘je zgraditi, kot poru{iti. Med pogoji za vzpostavitev ustvarjalnemu razcvetu naklonjenih okoli{~in so gotovo splo{no ozra~je spro{~enosti in medsebojnega zaupanja, razvita profesionalna etika, delovna disciplina … Trenutno se nahajamo na koncu igralne sezone 2009/2010, to je nekje na sredini umetni{kega obdobja, ki se je za~elo v za~etku leta 2007 in bo predvidoma kon~ano spomladi leta 2013. V dosedanjih treh letih in pol se je zastavljena repertoarno-umetni{ka vizija ‘e dodobra razodela s primeri konkretnih uprizoritev. Glede na odziv ob~instva, strokovne kritike in razpolo‘enje samih ustvarjalcev lahko re~emo, da uspe{no. Zato bomo v duhu te usmeritve nadaljevali tudi v sezonah 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013. Gre za nadaljevanje repertoarne usmeritve, ki pri izboru besedilnih predlog uprizoritev temelji na kombinaciji klasi~ne dramske literature in sodobnega postdramskega (neliterarnega) gledali{~a, in za nadaljevanje tvornega sodelovanja z bolj ali manj PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 55 isto dosedanjo ekipo slovenskih in tujih re‘iserjev mlaj{e in srednje generacije, ki znotraj repertoarja ustvarjajo zaokro‘ene re‘ijske opuse (obi~ajno dve ali ve~ uprizoritev, ki se re‘ijskokonceptualno ali vsebinskoizpovedno navezujejo druga na drugo). Na ta na~in nastaja slogovno in vsebinsko razpoznavna estetika mariborske Drame, ki se po svoji specifi~nosti razlikuje od ostalih slovenskih repertoarnih gledali{~. V zadnjih treh letih se je Drama SNG Maribor vzpostavila kot pomembno ustvarjalno sredi{~e dramskega gledali{~a v Sloveniji, postala je resna konkurenca drugim gledali{~em. Na{o umetni{ko rast in kvaliteto uprizoritev so opazili vsi, tako kritiki kot strokovna gledali{ka javnost, pa tudi {ir{e gledali{ko ob~instvo. Postali smo zaupanja vredna institucija, ki goji tradicionalno repertoarno gledali{~e na najvi{ji ravni. Ustvarjamo aktualne, komunikativne uprizoritve, ki nagovarjajo starostno, izobrazbeno in socialno raznoliko ob~instvo, kar je osnovna funkcija nacionalne institucije dramskega gledali{~a v mestu Mariboru. V naslednjih letih bomo (glede na predvidena oziroma na~r- tovana gostovanja v tujini, {e zlasti v letu 2012) sku{ali predstaviti na{o umetni{ko ustvarjalnost tudi v {ir{em mednarodnem gledali{kem okolju. Posebna okoli{~ina, ki jo je treba upo{tevati pri sestavljanju repertoarja v prihodnjih letih, je dejstvo, da bo v Mariboru leta 2012 potekala velika celoletna kulturno-politi~na manifestacija: Maribor – Evropska prestolnica kulture. Izognili smo se repertoarju, oblikovanem v slavnostno-paradnem stilu; namesto tega smo izbrali mo‘nost poglobljenega originalnega avtorskokreativnega pristopa. Sezona 2011/2012, ki z najve~jih delom programsko pokriva to obdobje, ima delovni naslov V iskanju smisla ‘ivljenja in smisla ustvarjanja. Ukvarjali se bomo z intenzivnim samospra{evanjem, kaj ~lovekovo ‘ivljenje in ustvarjalnost na za~etku tretjega tiso~letja sploh ({e) pomenita, pa tudi s kriti~no motritvijo slovenskega odnosa do Evrope oziroma, koliko smo Slovenci dedi~i in soustvarjalci evropske kulture. Pri izboru besedilnih predlog uprizoritev izhajamo iz dejstva, da se je v zadnjih treh desetletjih zgodila pomembna preobrazba tradicionalnega razumevanja gledali{kega besedila (ki ima literarno obliko drame oz. je samo po sebi literarna umetnina). V sodobnem dramskem gledali{~u predstavlja tekst predvsem delovni material za PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 56 vsakokratno odrsko uprizoritev in sam po sebi ni zaklju~ena umetnina. Tak{en odnos je v veljavi ne samo v primerih dramatur{ko-re‘ijskih interpretacij, ko so besedilne predloge uprizoritev npr. filmski scenariji ali romani, temve~ tudi ko gre za tradicionalno klasi~no ali moderno (literarno) dramatiko. Danes je uprizoritvena vizija (re‘ijski koncept) pomembnej{a kot besedilna predloga, saj je ta le izhodi{~na osnova za kreacijo samostojnega odrskega umetni{kega kozmosa (sodobno dramsko gledali{~e ‘e dolgo ni ve~ posnetek oz. nadaljevanje literarne umetnosti dramatike). Seveda pa to ne pomeni, da ne bi uvr{~ali v repertoar {e naprej tematsko bogatih in sporo~ilno izzivalnih klasi~nih dramskih del. Vsebinsko se osredoto~amo na arhetipske, univerzalne teme, na velike ob~e veljavne zgodbe, ki so aktualne glede na dana{nji ~as, izogibamo pa se vsebin oz. tematik, ki so dnevno aktualisti~ne in jih lahko vidimo po televiziji ali o njih beremo v rumenem tisku. V slogovnem pogledu ‘elimo tudi v prihodnje oblikovati uprizoritve, ki zdru‘ujejo elemente klasi~nega dramskega gledali{~a s sodobnimi postdramskimi pristopi. I{~emo v smeri nekonvencionalnih, radikalnih uprizoritev. Ve~ina izbranih tekstov in uprizoritvenih (dramatur{ko-re‘ijskih) konceptov sodi v okvir komunikativnih, popularnih ‘anrov (spektakel, komedija, performans), ~eprav so vsebinsko in izvedbeno zahtevni (od vseh izvajalcev zahtevajo visoko stopnjo profesionalizma in inovativnega mi{ljenja; od gledalcev pa dolo~eno mero notranje zbranosti in pripravljenosti, da pri predstavi miselno sodelujejo). V sezoni 2010/2011 oz. 2011/2012 bo vsaki~ na sporedu po pet samostojnih premier in ena koprodukcija (prvo sezono z Mini teatrom iz Ljubljane, drugo z Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo iz Ljubljane). Delovni naslov repertoarja za sezono 2010/2011 je »Klasika in modernizem na sodoben na~in«. ^eprav so vsa besedila iz prej{njih obdobij, nas s svojimi vsebinami {e vedno ‘ivo nagovarjajo. Program sestavljata dve klasi~ni komediji (renesan~na Shakespearova Dvanajsta no~ ali Kar ho~ete v re‘iji Janusza Kice in klasicisti~ni Molièrov Don Juan ali Kamniti gost v re‘iji Borisa Cavazze), dva re‘iserska avtorska projekta po delih evropske oz. slovenske avantgarde (Tauferjeva priredba del italijanskih futuristov Jekleni pi{~anci in Horvatova priredba kultne Grumove ekspresionisti~ne PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 57 drame in Grumovih drugih del Goga, ~udovito mesto) in sve‘a odrska interpretacija ene od osrednjih slovenskih modernih dram (Smoletova Antigona), ki bo nastala v re‘iji predstavnika najmlaj{e generacije slovenskih re‘iserjev, Jaka A. Vojevca. S komedijama nadaljujemo in zaokro‘ujemo tematsko usmeritev (Ljubezen v ~asu osamljenosti) iz sezone 2009/2010, z avtorskima projektoma Vita Tauferja in Sebastijana Horvata odpiramo vrata novim radikalnim odrskim inovacijam in problematizaciji dana{nje dru‘bene in intimne stvarnosti, ki ju bo eksistencialisti~no zasnovana Antigona prikazala na pesni{ko bolj umirjen in pretanjen na~in. V ‘anrsko-vsebinskem pogledu posamezne uprizoritve ozna~ujemo kot romanti~no ljubezensko komedijo ( Kar ho~ete), ljubezensko tragikomedijo (Don Juan), futuristi~no komedijo ( Jekleni pi{~anci), problemsko politi~no dramo ( Antigona) in dramo slovenskih dru‘inskih perverzij ( Goga, ~udovito mesto). Z dvema uprizoritvama obele‘ujemo pomembna jubileja – petdeset let od prve uprizoritve Antigone v slovenskih poklicnih gledali{~ih, ki je bila 5. novembra 1960 v mariborski Drami, kjer je bil pred osemdesetimi leti, 13. maja 1931, prav tako krstno uprizorjen Grumov Dogodek v mestu Gogi. Repertoarni poudarek sezone 2010/2011 je torej na vnovi~nem branju in preverjanju izro~il zgodovinskih avantgard dvajsetega stoletja ter moderne slovenske eksistencialisti~ne dramatike, s katero ‘elimo med drugim poglobiti tudi mo~ govornega teatra, ki v mariborski Drami v zadnjih letih ni bila posebej izrazita. Posebno pozornost namenjamo vzgoji bodo~ih gledali{kih obiskovalcev, torej predstavam za otroke in mladi publiki nasploh. Poleg nekaterih predstav iz preteklih sezon (stalne ponudbe za najmlaj{e) bomo v letu 2010 nadaljevali plodno sodelovanje z Mini teatrom iz Ljubljane, ki se je za~elo z obnovitveno premiero Pravljice o carju Saltanu. Z na{imi igralci bomo pripravili novo postavitev nekdanje uspe{nice Mini teatra Janko in Metka Andreja Rozmana Roze v re‘iji Roberta Waltla . Delovni naslov sezone 2011/2012, ki programsko pokriva ve~ino leta 2012, ko je Maribor Evropska prestolnica kulture, je » V iskanju smisla ‘ivljenja in smisla ustvarjanja«. Repertoar je posve~en umetni{kim ustvarjalcem in iskalcem resnice. Vpra{anje, ki povezuje repertoar te sezone, se glasi: ^e je sodobno klasi~no dramsko gledali{~e naslednik izro~il evropskega PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 58 humanizma, razsvetljenstva in zgodovinskih avantgard, kako se to ka‘e danes? Vsebine izbranih tekstov se ukvarjajo z velikimi arhetipskimi dilemami ~lovekovega bivanja in narave ustvarjalnosti. Za~eli bomo z odrsko interpretacijo sufijske pesnitve Zborovanje ptic, znamenitega perzijskega pesnika Attarja iz 12. stoletja, ki skozi simboli~no zgodbo o pticah, ki se odpravijo iskat svojega kralja, govori o iskanju ~lovekove kon~ne resnice. Projekt bo re‘iral Jernej Lorenci, ki bo nadaljeval raziskovanje gledali{ke poetike, ki jo je za~el v sezoni 2008/2009 z japonskimi no-igrami Veter v vejah borov. Izbor tega besedila se nana{a na na{o na~elno usmeritev, da v repertoar ob~asno vklju~ujemo dela iz neevropskih kultur. Sledila bo uprizoritev sodobnega kanadskega avtorja Morrisa Panycha, razmi{ljujo~a komedija Sedem nadstropij, ki prikazuje mo{kega, ki se je odlo~il storiti samomor, pa si, medtem ko »leti skozi sedem nadstropij navzdol proti tlom«, premisli. Delo bo re‘iral mladi re‘iser Luka Martin [kof. Osrednji projekt sezone in glavni prispevek mariborske Drame k letu 2012 je uprizoritev Goethejevega Fausta v re‘iji Janusza Kice. Lotili se bomo obeh delov te kultne pesni{ke in dramske mojstrovine, vrhunca nem{ke klasike, ki zajema samo sr‘ spra{evanja o smislu ~lovekovega ‘ivljenja, o mo~i in ljubezni, o dobrem in zlu, o pozitivnem in negativnem vidiku ustvarjalnosti. Z uprizoritvijo novega slovenskega teksta izpod peresa predstavnika najmlaj{e generacije slovenskih dramskih piscev, Miha Mareka, Kosovel (delovni naslov) v re‘iji Jaka A. Vojevca bomo vstopili v ‘ivljenje in delo enega najpomembnej{ih in najinovativnej{ih ter evropsko priznanih slovenskih pesnikov, Sre~ka Kosovela; prek njega pa se bomo soo~ili tudi z dilemami odnosa Slovenci in Evropa. Zaklju~ili bomo z neobi~ajnim esejem v dialogih znanega francoskega razsvetljenca in enciklopedista, Denisa Diderota, Paradoks o igralcu, prvo evropsko razpravo o naravi in smislu igralske umetnosti, ki jo bo re‘iser Sebastijan Horvat prenesel v dana{nje razmere in zastavil kot radikalni postdramski performans o samospra{evanju igralcev, v ~em je danes bistvo njihove umetnosti, zakaj se s teatrom sploh ukvarjajo(mo)? Skupina petih re‘iserjev, vsi z izrazito profiliranimi re‘ijskimi poetikami – dva predstavnika najustvarjalnej{ega dela mlaj{e srednje generacije (Jernej Lorenci in Sebastijan Horvat), zastopnik zrele generacije tujih re‘iserjev (Janusz Kica) in dva obetajo~a predstavnika najmlaj{e generacije re‘iserjev (Luka Martin [kof in Jaka Andrej PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 59 Vojevec) – so brez dvoma dovolj mo~no zagotovilo za odrsko vznemirljivo in inovativno sezono. V koprodukciji z Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo iz Ljubljane bodo {tudentje igre in re‘ije v diplomskih letnikih na na{em Malem oz. Komornem odru pripravili uprizoritev ve~ slovenskih ekspresionisti~nih enodejank (pod delovnim naslovom Upornik), ki so jih pisali razli~ni avtorji v obdobju med obema vojnama (dvajseta leta 20. stoletja). Gre za dramatur{ko-arheolo{ki projekt, ki bo dvignil iz pozabe zelo zanimivo in plodno, a ‘al skoraj povsem prezrto obdobje slovenske literarnogledali{ke ustvarjalnosti. Program sezone 2012/2013 je okvirno postavljen in dogovorjen, vendar pa je fiksen samo jesenski del, se pravi od septembra do decembra 2012. V tem ~asu bosta na sporedu dve premieri. V koprodukciji z ljubljansko Dramo bo nastala uprizoritev Krst pri Savici po znameniti epski pesnitvi Franceta Pre{erna v avtorski interpretaciji re‘iserja Diega de Bree. To bo prvo tovrstno sodelovanje med dvema osrednjima gledali{kima hi{ama v Sloveniji, hkrati pa (po Faustu) drugi glavni dogodek v letu 2012. Druga premiera bo Pepelka, klasi~na pravljica, ki jo bo mariborskemu ob~instvu dobro znani re‘iser Damir Zlatar Frey posodobil in uprizoril kot postdramski gledali{ki spektakel, namenjen tako otrokom kot odraslim. V naslednjih dveh sezonah in pol je torej pred nami 14 premier, dovolj velikih in ustvarjalno izzivalnih projektov, da mariborska Drama v polnosti do‘ivi svoj umetni{ki razcvet. (25. april 2010; gradivo za Programski svet SNG Maribor) Leto 2011 Program Drame SNG Maribor v letu 2011 zajema spomla- danski del sezone 2010/2011 in jesenski del sezone 2011/2012. Pred nami je 5 premier: W. Shakespeare: Dvanajsta no~ ali Kar ho~ete v re‘iji J. Kice, avtorski projekt S. Horvata po delih S. Gruma Goga, ~udovito mesto, Molièrov Don Juan v re‘iji Borisa Cavazze, avtorski projekt J. Lorencija Zborovanje ptic po istoimenski Attarjevi pesnitvi in M. Panycha Sedem nadstropij v re‘iji L. M. [kofa. Poleg njih pa bo na programu {e 12 ponovitev uprizoritev iz prej{njih let oz. sezon, PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 60 od katerih so 4 predstave za otroke. Skupno torej 17 del, ki jih bo realiziral stalni 26-~lanski igralski ansambel. Ker je vsaka sezona vsebinsko zaklju~ena celota, lahko v zvezi z repertoarjem posameznega koledarskega leta govorimo predvsem o splo{nih zna~ilnostih vsebinskokonceptualne narave, ki veljajo v dalj{em ~asovnem obdobju. Program leta 2011 je v tem smislu nadaljevanje dosedanje umetni{ke usmeritve, ki se je z uprizoritvami v zadnjih sezonah izkazala za produkcijsko uspe{no in umetni{ko kvalitetno. Repertoar Drame SNG Maribor v letu 2011 nadaljuje in nadgrajuje dosedanjo repertoarno strategijo, ki pri izboru besedilnih predlog uprizoritev temelji na kombinaciji klasi~ne dramske literature in sodobnega postdramskega (neliterarnega) gledali{~a, in za nadaljevanje tvornega sodelovanja z bolj ali manj isto dosedanjo ekipo slovenskih in tujih re‘iserjev mlaj{e in srednje generacije, ki znotraj dalj{ega repertoarnega okvira (ve~ sezon) ustvarjajo zaokro‘ene re‘ijske opuse (obi~ajno dve ali ve~ uprizoritev, ki se re‘ijskokonceptualno ali vsebinskoizpovedno navezujejo druga na drugo). Na ta na~in nastaja slogovno in vsebinsko razpoznavna estetika mariborske Drame, ki se po svoji specifi~nosti razlikuje od drugih slovenskih repertoarnih gledali{~. Spomladanski del sezone 2010/2011, ki ima delovni naslov »Klasika in modernizem na sodoben na~in«, obsega tri premiere: dve klasi~ni komediji – Shakespearova Dvanajsta no~ ali Kar ho~ete v re‘iji Janusza Kice (prem. 15. jan. 2011) in Molièrova Don Juan ali Kamniti gost v re‘iji Borisa Cavazze (prem. 15. apr. 2011), in re‘iserski avtorski projekt Sebastijana Horvata po dramskih delih Slavka Gruma Goga, ~udovito mesto, podnaslovljen kot »drama slovenskih dru‘inskih perverzij« (prem. 19. mar. 2011), s katerim bomo tudi obele‘ili 80-letnico krstne uprizoritve Dogodka v mestu Gogi, ki je bila v mariborski Drami 13. maja 1931. V jesenskem delu sezone 2011/2012, ki ima delovni naslov »V iskanju smisla ‘ivljenja in smisla ustvarjanja«, bosta na sporedu dve premieri: Attarjevo Zborovanje ptic v re‘iji Jerneja Lorencija (prem. 24. sep. 2011), s katero nadaljujemo idejno-estetsko naravnanost uprizoritve Veter v vejah borov, in sodobna tragikomedija kanadskega avtorja Morrisa Panycha Sedem nadstropij v re‘iji Luke Martina [kofa (prem. 14. okt. 2011). PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 61 Poleg petih novih premier predstavljajo obse‘en in pomemben del programa v letu 2011 ponovitve uprizoritev iz prej{njih let oziroma sezon ( Antigona, Modra ptica, Od blizu, Bebop, Malome{~anska svatba, Veter v vejah borov, Pornoskop ali kaj je videl batler, Mali princ). V prihodnje namre~ ‘elimo ve~ pozornosti nameniti temu, da uprizoritve ostanejo ~im dlje ~asa ‘ive, da imajo torej ~im ve~ ponovitev. Na ta na~in ustvarjamo tudi jedro stalnega (ve~ sezon) ‘ivega repertoarja. Zlasti pomembno je to pri uprizoritvah za otroke ( ^arovnica Hillary gre v opero, Vilin~ek, Pravljica o carju Saltanu, Janko in Metka), s katerimi, glede na to, da se mlado ob~instvo stalno menja, lahko oblikujemo t. i. ‘elezni repertoar, ki ga lahko igramo ve~ let ter vsako leto oz. sezono dopolnimo z novim delom. V letu 2011 na~rtujemo tudi ve~ mednarodnih gostovanj (sodelovanja na festivalih) in recipro~nih izmenjav. Zlasti pomembni sta nam gostovanji v Tokiu na Japonskem (z uprizoritvijo no-iger Veter v vejah borov), kar bo brez dvoma izreden dogodek, saj se zelo redko zgodi, da bi Japonci povabili tujce, ki bi na njihovem avtenti~nem prizori{~u no-gledali{~a igrali no-dramo, za slovensko gledali{~e pa bo to sploh posebnost, in gostovanje na festivalu v Kairu v Egiptu (z uprizoritvijo Pravljica o carju Saltanu). (Oktober 2010, gradivo za Prijavo programa SNG Maribor v letu 2011 na Ministrstvo za kulturo) Sezoni 2011/2012 in 2012/2013 »Ve~erne zarje zahajajo~e civilizacije« Repertoar za sezoni 2011/2012 in 2012/2013 predstavljamo skupaj, ker sta vsak z enim delom sestavni del programa, ki bo potekal preko celega leta 2012, ko je Maribor Evropska prestolnica kulture. V vsaki sezoni bo na sporedu 5 novih premier. Poleg naslovov iz dodatnega programa bomo lahko v dveh letih na odrih mariborske Drame videli 14 novih uprizoritev. Program za sezono 2011/2012 oz. do konca leta 2012, ki smo ga napovedali lani, se je nekoliko spremenil (najopaznej{a sprememba je opustitev uprizoritve Gothejevega Fausta). Razlogi so organizacijsko-terminski in vsebinsko-konceptualni (nekateri re‘iserji so izbrali novi tekst, kar je posledi~no prineslo spremembe PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 62 tudi pri drugih re‘iserjih oz. naslovih). Pomensko zaokro‘en (umetni{ko celovit) repertoar je kot »{ahovnica«, ~im se premakne ena postavka, to vpliva na vse ostale. Osnovno repertoarno vpra{anje, s katerimi se danes v klasi~- nem dramskem gledali{~u ~edalje pogosteje sre~ujemo, je, kako ohraniti umetni{ki nivo in kljub temu obdr‘ati publiko? (Kar nam je v mariborski Drami v zadnjih letih dobro uspevalo!) Klasi~no dramsko gledali{~e je intelektualno zahtevna (elitna) umetnost, tako z izvedbenega vidika ustvarjalcev kot s stali{~a ob~instva, saj od obojih terja vi{jo stopnjo notranje zbranosti in pripravljenost sodelovati pri spoznavanju globljih dimenzij resni~nosti. Percepcija sodobnega ~loveka (tudi potro{nika kulturnih/gledali{kih dobrin) je temu nasprotna, saj je na~in dana{njega ‘ivljenja ~edalje bolj povr{en in povr{inski. Umetni{ki potencial gledali{~a je mnogo vi{ji in {ir{i kot poenostavljena resni~nost, senzacionalizem in zabavlja{tvo televizijskih programov ter zgodb rumenega tiska. ^e klasi~no dramsko gledali{~e ‘eli nadaljevati svoje civilizacijsko (spoznavnoeti~no) poslanstvo, mora nujno imeti dr‘avno finan~no podporo (dotacijo), saj druga~e ne more pre‘iveti. S prilagajanjem zgolj povpre~nemu okusu sodobnega masovnega ob~instva se nujno zni‘ajo umetni{ki standardi in vsebinsko-sporo~ilni nivoji. Popolna podreditev komercialnim zahtevam {irokega trga bi za klasi~no dramsko gledali{~e pomenila njegovo izni~enje. Materialno-finan~ni pogoji za delovanje gledali{~ so se s pojavom splo{ne gospodarske krize, ki se je pri nas za~ela konkretno kazati v za~etku leta 2010, ob~utno poslab{ali. Ne samo da se iz leta v leto zmanj{ujejo dotacije, mo~no se je zmanj{al tudi dele‘ sponzorskih sredstev. Na sre~o {tevilo ob~instva – in s tem prodaja vstopnic – v SNG Maribor v tem ~asu ni upadlo, nasprotno, nekoliko se je celo pove~alo, kar je med drugim zasluga uspe{no izvedenih marketin{kih pristopov, zlasti pa dobrih in odmevnih uprizoritev ter pove~anega {tevila njihovih ponovitev. Sodobno klasi~no dramsko gledali{~e, zlasti tak{no, ki je opredeljeno z nacionalnim statusom, kot je Drama SNG Maribor, je v idejnem izhodi{~u nadaljevalec tradicij evropskega humanizma in razsvetljenstva ter me{~anske kulture in nacionalno-politi~nih gibanj 19. stoletja. Splo{ne dru‘bene razmere in pogoji za ‘ivljenje so danes bistveno druga~ni, kot so bili pred stoletji ali {e pred dvema PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 63 desetletjema. Toda tudi v ~asu globalne svetovne civilizacije in trans-nacionalne multikulturne dru‘be klasi~na gledali{~a opravljajo nekatere za dru‘bo in posameznika pomembne spoznavnoeti~ne funkcije. Postavk, o katerih je na primer v eseju Gledali{~e kot moralna ustanova leta 1784 pisal znameniti nem{ki dramatik in filozof Friedrich Schiller, danes seveda ne moremo razumeti v naivno romanti~nem slogu, temve~ skozi prizmo na{e sodobnosti, zlasti skozi filozofijo strukturalizma in psihoanalize. Principi klasi~nega dramskega gledali{~a so v osnovi {e vedno isti, le interpretacije in konkretizacija na~inov njihovega izra‘anja so se spremenili. @ivimo v izjemnem ~asu. Kot dru‘ba in posamezniki smo se zna{li v kriti~ni to~ki razvoja. Kriza se pojavlja na vseh podro~jih. Dru‘beni sistemi razpadajo, povsod vlada moralno razsulo. ^eprav se ljudje zavedajo, da tako kot doslej v prihodnje ne bodo mogli ‘iveti, se ne ‘elijo ali ne morejo spremeniti; {e naprej ponavljajo iztro{ene miselne in vedenjske vzorce, ki jih vodijo v uni~enje sebe in drugih … Ker gledali{ka umetnost ni neposredna in objektivna preslikava resni~nosti, ki jo ‘ivimo, temve~ le njen komentar ali subjektivno mnenje, bomo »ve~erne zarje zahajajo~e civilizacije« v na{em repertoarju naslednjih dveh sezon prikazovali prek tragi~nih in komi~nih prispodob ter dramskih zgodb, zlasti tistih, ki so bile napisane v prej{njih zgodovinskih obdobjih. Sliko (resnico) la‘je vidimo, ~e imamo do nje dolo~eno distanco. ^eprav ve~ina besedil repertoarja mariborske Drame sedanjega umetni{kega obdobja (2007–2013; umetni{ki vodja Vili Ravnjak) pripada svetovni in slovenski klasiki ter modernizmu 20. stoletja, njihove uprizoritve nikakor ne delujejo zastarelo ali staromodno, nasprotno, ve~ina med njimi je izjemno aktualnih. Danes je sodobnih dramskih tekstov na pretek. Prek interneta lahko pridemo v stik s katerim koli avtorjem. Vendar pa ta izjemna koli~ina informacij na nek na~in ote‘uje izbor. Da nek tekst damo na repertoar, moramo v njem odkriti nekaj, ~emur bi lahko rekli »specifi~na aktualnost«, to je »notranja pomenska mre‘a«, ki na subtilni ravni sovpada s psihosocialnim kontekstom okolja (Maribor, Slovenija …), v katerem na{e gledali{~e deluje. Klasi~no dramsko gledali{~e stacionarnega tipa z rednim repertoarjem in abonmajskim sistemom publike je vendarle predvsem zadeva o‘jega (lokalnega) okolja, ki se tako konceptualno kot programsko bistveno razlikujejo PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 64 od ad hoc (festivalskih, nomadskih) gledali{~, ki niso tako mo~no dolo~ena s konkretnim (nacionalnim, socialnim) okoljem, temve~ »prosto kri‘arijo po globalni transnacionalni svetovni vasi«. V repertoarju mariborske Drame so se v zadnjih letih samodejno izoblikovale nekatere temeljne konceptualne zna~ilnosti. Izbrani teksti se v ve~ini primerov dotikajo treh podro~ij – ali se ukvarjajo s politi~no-socialnimi vpra{anji ali s svetom ~ustev in intime ali z ontolo{ko-metafizi~nimi iskanji; v slogovnem pogledu pa prevladujejo komunikativni ‘anri in re‘ijsko atraktivni pristopi (melodrama, komedija, spektakel, performans …). Odlo~anje o tem, kaj je lahko »aktualno« in »odrsko u~inkovito«, je prepu{~eno intuiciji (in izku{njam) umetni{kega vodja in re‘iserjev, ki pri izbiri besedil za uprizoritev sodelujejo. Ob tem moramo vsi upo{tevati {e cel kup konkretnih materialnih (finan~nih, tehni~nih, organizacijskih) in personalnih faktorjev (umetni{ki potencial igralskega ansambla in ostalih sodelavcev, medosebni odnosi ipd.). »Umetni{kih prese‘kov« ni mogo~e planirati – umetni{ko ustvarjanje je preve~ kompleksna zadeva, da bi ga bilo mogo~e natan~no predvideti; zato je najve~, kar lahko storimo, da vzpostavimo zunanje (materialne) pogoje in duhovne okoli{~ine (ustvarjalno vzdu{je), kjer se lahko prese‘ek »naklju~no« zgodi! Za umetni{ko uspe{nost repertoarja je klju~no dobro ujemanje (kompatibilnost) med umetni{kim vodjem in re‘iserjem ter med re‘iserjem in igralsko ekipo. Vsekakor so »pravilne zasedbe« (glede na dane mo‘nosti, seveda!) osnova za dobro uprizoritev, pa tudi najpomembnej{a podlaga za prakti~no uresni~itev re‘ijskega koncepta (odrske vizije teksta). Gledali{~e je kolektivna umetnost in zasedbe moramo razumeti kot princip »uigranega mo{tva«. Pri pravilni zasedbi tudi »{ibki ~leni« postanejo dobri. Relativno stalno jedro re‘iserske ekipe mariborske Drame se je izoblikovalo ‘e na za~etku sedanjega umetni{kega mandata, se pravi v letih 2007 in 2008. Nekateri re‘iserji in re‘iserke so ali bodo re‘irali po ve~krat: Sebastijan Horvat, Vito Taufer, Janusz Kica, Mateja Kole‘nik, drugi po enkrat ali dvakrat: Dino Mustafi}, Matja‘ Latin, Ivana Djilas, Damir Zlatar Frey, Boris Cavazza, Aleksandar Popovski, Ivana Vuji}, Diego de Brea, Ja{a Jamnik, Jaka Andrej Vojevec, Luka Martin [kof, Branka Nikl Klampfer, Bojan Labovi~, Robert Waltl … PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 65 Tudi konceptualni okvir dramskih avtorjev oz. besedil uprizoritev je bil zasnovan na za~etku tega obdobja. Gre predvsem za tri temeljna repertoarna (tematska, sporo~ilna, slogovna) jedra. Prvi krog predstavljata svetovna klasika in modernizem 20. stoletja (Shakespeare, Molière, Ibsen, Maeterlinck, Brecht, Williams, Ionesco, Vian; italijanski futuristi; pisci japonskih no-dram) ter atipi~na in netrendovska tuja sodobna dramatika (Frayn, Marber, Ives, Orton, Panych, Carrière, Hampton); drugi krog tvorijo dela slovenske klasike in dana{njih avtorjev (Cankar, Grum, Smole, Jan~ar, Partlji~, Ravnjak, Rozman); tretji krog pomenijo odrske predelave razli~nih proznih besedil in filmskih scenarijev (Platon, Exupéry, Voltaire, Diderot, Laclos, Bulgakov, Pu{kin, Fellini, Buñuel, Attar, Frida Kahlo, Pu{kin, Grum, Pav~ek …). Program sezon 2011/2012 in 2012/2013 je tako v vsebinskem kot v slogovnem pogledu nadaljevanje dosedanje umetni{ke usmeritve, ki se je za~ela v drugi polovici sezone 2006/2007 z uprizoritvama Kopenhagen in Plemeniti me{~an, ki so jima v naslednjih sezonah sledile {tevilne uspe{ne postavitve, npr.: Nosorogi, Lepa Vida, Tramvaj Po‘elenje, Vse ob pravem ~asu, Vihar, Za narodov blagor, Veter v vejah borov, Peer Gynt, Potovanje v Rim, Malome{~anska svatba, Od blizu, Modra ptica, Kar ho~ete … Prihodnje premiere nadaljujejo repertoarno strategijo, ki pri izboru besedilnih predlog uprizoritev temelji na kombinaciji klasi~ne dramske literature in sodobnega postdramskega (neliterarnega) gledali{~a. Ista ostaja tudi strategija pri izboru re‘iserjev, saj bodo re‘irali v glavnem re‘iserji, ki so s svojimi dosedanjimi re‘ijami v mariborski Drami bistveno pripomogli k njenemu umetni{kemu preporodu (Sebastijan Horvat, Jernej Lorenci, Janusz Kica, Mateja Kole‘nik, Damir Zlatar Frey, Dino Mustafi} …). Sezona 2011/2012 je lahkotnej{a in usmerjena v svet ~lovekove intime. Tvorita jo dva vsebinska sklopa: prvi se ukvarja z iskanjem smisla ‘ivljenja in gledali{kega ustvarjanja ( Zborovanje ptic, Sedem nadstropij, Paradoks o igralcu), drugi s problematiko partnerskih in spolnih ~ustev ter z ljubezenskimi iluzijami ( Nevarna razmerja, Sen kresne no~i). Sezona 2012/2013 je radikalnej{a, naravnana politi~no in dru‘beno kriti~no. Z dvema uprizoritvama ( Veliki briljantni val~ek in Mojster in Margareta) se bomo vrnili v ~as realnega socializma in njegovih fantazem; anti~na komedija Pti~i nam bo razkrila PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 66 univerzalne vzorce, po katerih deluje svet politi~nih in verskih manipulacij; Ljudomrzne‘ in John Gabriel Borkman se bosta ukvarjala z izprijenostjo ~love{kih zna~ajev, {e posebej s hinav{~ino in pohlepom. Zborovanje ptic (v odrski adaptaciji sodobnega francoskega pisca Jean-Clauda Carrièra iz leta 1970) je sufijska misti~na pesnitev perzijskega pesnika Attarja iz 12. stoletja, ki skozi simboli~no zgodbo o pticah, ki se odpravijo iskat svojega kralja, govori o iskanju ~lovekove poslednje resnice. Projekt bo re‘iral Jernej Lorenci, ki bo nadaljeval raziskovanje gledali{ke poetike, ki jo je za~el z japonskimi no-igrami Veter v vejah borov (2009) . Izbor islamskega besedila se nana{a na na{o na~elno usmeritev, da v repertoar ob~asno vklju~ujemo dela iz neevropskih kultur. Uprizoritev sodobnega kanadskega avtorja Morrisa Panycha Sedem nadstropij (1988) je razmi{ljujo~a komedija, ki prikazuje mo{kega, ki se je odlo~il storiti samomor, pa si, medtem ko »leti skozi sedem nadstropij navzdol proti tlom«, premisli. Delo bo re‘iral mladi slovenski re‘iser Luka Martin [kof. Nadaljevali bomo z neobi~ajnim esejem v dialogih znanega francoskega razsvetljenca in enciklopedista, Denisa Diderota, Paradoks o igralcu (1773), prvo evropsko razpravo o naravi in smislu igralske umetnosti, ki jo bo Sebastijan Horvat – v zadnjih letih v mariborski Drami vsako sezono gostujo~i re‘iser – prenesel v dana{nje razmere in zastavil kot radikalni postdramski performans o samospra{evanju igralcev, v ~em je danes bistvo njihove umetnosti, zakaj se s teatrom sploh ukvarjajo(mo)? Iz obdobja francoskega razsvetljenstva prihaja tudi besedilo, Laclosov roman v pismih, Nevarna razmerja (1782), ki ga je za oder priredil sodobni angle{ki dramatik Christopher Hampton (1981), re‘iral pa ga bo makedonski re‘iser Aleksandar Popovski, ki je v Mariboru pred desetimi leti re‘iral prvi~ ( Drakula, 2001), odtlej pa je v Sloveniji redno gostujo~i re‘iser. Tekst je tematsko soroden Marberjevi drami Od blizu, ki je ena na{ih najuspe{nej{ih predstav. Na brezobzirno realen na~in se ukvarja z intimno (spolno-~ustveno) psihologijo. Po splo{nem razpolo‘enju izra‘a podobnega duha kot Paradoks o igralcu, torej ~as pred izbruhom velike francoske revolucije 1789, klju~nega dogodka v razvoju novej{e evropske zgodovine. Sen kresne no~i (1595) pomeni eno najbolj enigmati~nih Shakespearovih komedij, v kateri se spajata fantazijski in resni~ni svet v plesu divjih eroti~nih strasti in ljubezenskih zablod. Uprizoritev, ki jo bo re‘iral Damir Zlatar Frey, ki mu je v mariborski Drami doslej {e vedno PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 67 uspelo ustvariti umetni{ki prese‘ek (nazadnje Tramvaj Po‘elenje), je mi{ljena kot spektakelski muzikal. Molièrova komedija nravi Ljudomrzne‘ (1666) razkriva zlaganost iskrenosti in pretvarjanje v medsebojnih odnosih, zlasti pri ljubezenskih zadevah. Delo sodi v sklop Molièrovih zrelih in literarno najbolj dovr{enih komedij, kakr{na je npr. Don Juan, ki jo je lansko sezono pri nas re‘iral Boris Cavazza, ki bo re‘ijsko oblikoval tudi Ljudomrzne‘a. Drama mariborskega pisatelja Draga Jan~arja Veliki briljantni val~ek, ki je bila krstno izvedena leta 1985, na metafori~en na~in govori o »prevzgoji« ljudi, ki motijo ute~en dru‘beni red (socializem). ^eprav ‘ivimo danes v politi~no bistveno druga~nem svetu, so osnovna nasprotja med posameznikom in dru‘bo ostala ista. Uprizoritev, ki bo nastala v koprodukciji z ljubljansko Dramo – prvi~ v zgodovini bosta sodelovali dve najstarej{i in najve~ji gledali{ki hi{i v Sloveniji – in bo vklju~ena v uradni program Evropske prestolnice kulture v Mariboru leta 2012, bo re‘iral Diego de Brea, ki je pred leti na mariborskem odru postavil svoj avtorski projekt Mali princ. Iz podobnega dru‘benega konteksta, se pravi, iz realnega socializma, prihaja legendarni roman ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova, Mojster in Margareta (1928/1966), ki ga bo za oder priredil in zre‘iral mariborskemu ob~instvu dobro znani poljski re‘iser Janusz Kica ( Peer Gynt, Kar ho~ete). Gre za vsebinsko ve~plastno (ljubezensko, politi~no, filozofsko) literarno gradivo, slogovno razpeto med realizem in nadrealizem, kar omogo~a umetni{ko bogato in inovativno uprizoritev. Komedija Pti~i najbolj znanega anti~nega gr{kega komediografa Aristofana, ki je nastala leta 414. pr. n. {t., to je v obdobju dolgoletne pelopone{ke vojne (med Atenami in [parto), je inteligentna humorna kritika politi~ne histerije tistega ~asa, ki je nenavadno podobna dana{njim razmeram; razkriva vzvode verskih manipulacij, ki so hkrati politi~ne. Delo bo v posodobljeni obliki re‘iral sarajevski re‘iser Dino Mustafi}, ki je pred dvema sezonama v mariborski Drami postavil eno na{ih najprodornej{ih predstav ( Od blizu) . Kot zadnja uprizoritev sezone bo na sporedu dru‘inska drama Henrika Ibsena John Gabriel Borkman (nastala leta 1896, vendar se bere, kot bi bila napisana danes), ki govori o brutalnem kapitalisti~nem pohlepu, ki uni~i vse, ~esar se dotakne, tudi najplemenitej{a intimna ~ustva. Re‘ijsko jo bo vodila Mateja Kole‘nik, ki je pri nas nazadnje re‘irala Malome{~ansko svatbo. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 68 Kot dodatni del rednega programa bomo v sezoni 2011/2012 pripravili novo uprizoritev za otroke. To bo delo za najmlaj{e gledalce (starej{e od dveh let) po pesni{kem besedilu Toneta Pav~ka Juri Muri v Afriki v re‘iji Branke Nikl Klampfer, ki je doslej zre‘irala ‘e dve na{i predstavi za otroke ( ^arovnica Hillary gre v opero in Vilin~ek). Poleg omenjenih del bodo v naslednjem letu na sporedu tudi uspe{nice, ki so nastale v koprodukciji z Mini teatrom iz Ljubljane ( Pravljica o carju Saltanu in Janko in Metka). Novost dodatnega programa so samostojni igralski avtorski projekti, ki jih bodo pripravili ~lani in ~lanice na{ega igralskega ansambla. Na povabilo vodstva gledali{~a k sodelovanju se je odzvalo kar nekaj igralk in igralcev, ki so predlagali lastne (umetni{ko-raziskovalne) projekte, ki jih bodo sami re‘ijsko pripravili in igralsko izvedli. V sezoni 2011/2012 bodo premierno izvedeni trije: Sre~ni dnevi (Irena Varga in Darka Erdelji), Bralec (@enska, ki sem ji bral) (Ksenija Mi{i~, Matev‘ Biber in Tanja Lu‘ar) in Do tu sega gozd (Nata{a Matja{ec Ro{ker in Branko Jordan). Leto 2012 je za mariborsko Dramo, kakor za vso mariborsko (in slovensko) kulturo, pomembno leto, saj je Maribor Evropska prestolnica kulture. ^eprav je Drama SNG Maribor s svojim repertoarjem samo-umevni sestavni del rednega celoletnega programa EPK, se bo vanj posebej vklju~ila z uprizoritvijo Velikega briljantnega val~ka, ki ga bomo premierno izvedli v jeseni 2012 v koprodukciji z ljubljansko Dramo. V letu 2012 bomo obele‘ili za mariborsko Dramo {e nek pomemben zgodovinski dogodek. Ob premieri Paradoksa o igralcu, 20. januarja 2012, se bomo na simboli~en na~in spomnili, da v Mariboru poklicno repertoarno (dramsko in operno-baletno) gledali{~e stalno deluje ‘e sto {estdeset let. Leta 1852 je bila dograjena zgradba dana{njega starega poslopja SNG Maribor. 20. januarja 1852 je bila v Stari dvorani SNG prva uprizoritev (opera Marta Friedricha von Flotowa), s katero je za~elo z rednim delom mariborsko nem{ko mestno gledali{~e, ki ga je leta 1919 nasledilo Slovensko narodno gledali{~e, katerega devetdesetletnico obstoja smo proslavljali pred dvema letoma. Pred nami sta torej dve veliki sezoni, ki tako na konkretni vsebinski kot na simbolni ravni pomenita mnogo izzivov in mo‘nosti za bogata umetni{ka do‘ivetja. (Maj 2011, gradivo za Programski svet SNG Maribor) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 69 Sezona 2012/2013 »Prihajata Mojster in Margareta!« ^eprav svet in z njim slovenska dru‘ba toneta v ~edalje bolj grob in pritlehen populizem, mariborska Drama kot umetni{ka ustanova ostaja zvesta na~elom humanizma in razsvetljenstva. Program prihajajo~e sezone ponuja poglobljen in kriti~no razmi{ljujo~ pogled na stvarnost, v kateri kot posamezniki in kot dru‘ba ‘ivimo. Lani smo za sezono 2012/2013 objavili obse‘nej{i program, kot ga ponujamo letos. Do sprememb je pri{lo zaradi bistvenega poslab{anja finan~nih pogojev delovanja gledali{~a. Zagatno situacijo smo re{evali s koprodukcijami in manj{imi projekti, s ~imer nam je uspelo zadr‘ati dosedanjo programsko zasnovo. Pred nami je torej {est premier: dve veliki koprodukcijski uprizoritvi (D. Jan~ar: Veliki briljantni val~ek, re‘. D. de Brea; G. Stefanovski: Odisej, re‘. A. Popovski), dve uprizoritvi na Starem odru (M. Bulgakov/G. Fer~ec: Mojster in Margareta, re‘. J. Kica; H. Ibsen: John Gabriel Borkman, re‘. M. Kole‘nik) , avtorski igralski projekt (N. Matja{ec Ro{ker: Do tu sega gozd) in predstava za odra{~ajo~o mladino na Malem odru (T. Matevc/M. Borin Totalka, re‘. B. Nikl Klampfer). Kot osrednji dogodek sezone je predvidena uprizoritev Bul- gakovovega romana Mojster in Margareta v re‘iji Janusza Kice, ki bo na simbolni in vsebinski ravni zaokro‘ila repertoarno obdobje mariborske Drame, ki sem ga oblikoval kot umetni{ki vodja od leta 2007. Prepri~an sem, da bo tudi sezona 2012/2013 z izpovedno bogatimi in izvedbeno odli~nimi uprizoritvami uspela izpolniti pri~akovanja na{ega zvestega in naklonjenega ob~instva. (April 2012, Uvodnik v Repertoarni knji‘ici SNG Maribor za sez. 2012/2013) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 70 DODATEK Prva skica koncepta umetni{kega vodenja mariborske Drame (za obdobje 2007–2008) Pri~ujo~e besedilo je nastalo v za~etku aprila 2006 kot osnutek delovnega programa, ki sem ga predlo‘il Danilu Ro{kerju, direktorju SNG Maribor, ko me je anga‘iral za umetni{kega direktorja Drame za obdobje od 15. decembra 2006 do 31. avgusta 2008. 1. Mariborska Drama je tradicionalno repertoarno-abonmajsko gledali{~e, ki temelji na klasi~nem dramskem (literarnem) repertoarju z elementi (avtorskimi projekti) sodobnega postdramskega re‘iserskega gledali{~a. 2. Osnovo za izbor literarnih predlog uprizoritev predstavljajo klasi~na in moderna dramska dela, ki so ({e danes) sporo~ilno (vsebinsko in idejno) aktualna. Selektivnost pri sodobni, dana{nji dramatiki, tako doma~i kot tuji. (Glavni gledali{ki »pisci« so danes re‘iserji, ki »pi{ejo svoje drame skozi odrsko interpretacijo obstoje~ega avtorjevega besedila«.) 3. Osnova za sestavljanje repertoarja so uprizoritvene ideje ali re‘iserske vizije ter tematika ali zgodbeni si‘eji del, ~emur sledi izbor ustreznih tekstov. Torej, ne najprej tekst ali re‘iser, temve~ aktualna in zanimiva tema ali kreativna ideja, vizija umetni{kega vodje gledali{~a, ki se lahko uresni~i s pomo~jo prave kombinacije teksta in re‘iserja. 4. Z repertoarjem posamezne sezone in zaporedjem sezon pi{emo samostojno umetni{ko zgodbo (repertoar je zgodba!). Prednost imajo kozmopolitsko naravnane zgodbe in sporo~ila. Indvidualno (tudi nacionalno) se izra‘a skozi univerzalno! [iriti duha svobode in humanosti. 5. Repertoar je v osnovi namenjen intelektualni publiki srednjega in vi{jega sloja (predvsem mlaj{emu, razmi{ljujo~emu, svobo-domiselnemu ob~instvu). Maribor in {ir{e okolje Slovenije je na{a socialna osnova. Iz te publike rastemo in zanjo ustvarjamo. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 71 Raz{iritev prvotnega koncepta umetni{kega vodenja mariborske Drame (za obdobje 2008–2013) Oporne to~ke vodenja Drame SNG Maribor so bile napisane v marcu 2008 kot sestavni del prijave kandidature Danila Ro{kerja za direktorja SNG Maribor za obdobje 2008–2003. V njegovi vodstveni ekipi sem bil kandidat za umetni{kega direktorja Drame za to obdobje. • Nadaljevanje in nadgradnja umetni{ke in kadrovske usmeritve zadnjih dveh let (2007, 2008). Drama SNG Maribor naj bi v naslednjih letih postala pomemben in jasno prepoznaven ustvarjalno inovativen center dramskega gledali{~a v slovenskem in {ir{em prostoru. Kot slovensko nacionalno gledali{~e bomo posebej skrbeli za ohranjanje slovenskega jezika in nacionalne kulturne identitete. • Organizacijsko-produkcijski ustroj. Drama SNG Maribor je tradicionalno repertoarno gledali{~e s stalnim igralskim ansamblom in abonmajskim sistemom publike. Igralski ansambel {teje 25 ~lanov (anga‘irani so za eno sezono ali za nedolo~en ~as); ob njih sodelujejejo kot del ansambla 3 do 4 gostujo~i igralci (prvaki) za posamezne vloge (vezani na eno sezono). [tevilo premier: 6 ali 7 (4 v Stari dvorani, 1 ali 2 na Malem oz. Komornem odru; 1 ali 2 predstavi za otroke). [tevilo ponovitev: okrog 220 na sezono; {tevilo publike: okrog 42.000 na sezono – kar predstavlja optimalno izkori{~enost dvoran in {tevila prireditev ter gostovanj (dose‘eno v letu 2007). Velikost produkcij: ve~ina premier je srednje velikih uprizoritev (po {tevilu vlog: med 10 in 15 nastopajo~imi). • Repertoarna usmeritev: klasi~no dramsko gledali{~e v kombinaciji s sodobnimi (alternativnimi) postdramskimi oblikami. Odprtost do inovativnih te‘enj v sodobnem dramskem gledali{~u in dramatiki (na~rtno spodbujanje pisanja novih slovenskih dramskih tekstov). • Re‘iserji: sodelovanje z avtorsko inovativnimi slovenskimi in tujimi re‘iserji vseh generacij. Oblikovanje re‘iserskih timov (izbranih re‘iserjev) za dve ali ve~ sezon, kar omogo~a razvoj avtorsko prepoznavnih re‘iserskih poetik. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 72 • Koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi gledali{~i ter festivali. Vklju~evanje neinstitucionalnih gledali{~ v dodatno programsko ponudbo. • Oblikovanje stalnega repertoarja za otroke (ohranjanje starih uprizoritev, h katerim vsako sezono dodamo 1 do 2 novi premieri). Na~rtno delo z mlado publiko. Pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (dijaki, {tudentje), ki pred- stavlja prihodnost gledali{ke publike. Vzgoja mladega ob~instva. • Nadaljevanje priprav za ustanovitev Akademije za umetnosti v Mariboru oz. gledali{kega oddelka. • Projekt Evropska kulturna prestolnica. Dolgoro~na priprava na leto 2012 pomeni postopno rast kvalitete uprizoritev in dramskega ansambla v naslednjih {tirih letih. Neposredna priprava: posebej oblikovan program za sezoni 2011/2012 in 2012/2013; izbrane reprezentan~ne lastne uprizoritve in koprodukcije (z drugimi slovenskimi in/ali tujimi gledali{~i); promocija mariborske oz. slovenske dramske umetnosti v evropskem prostoru (preko gostovanj) in izbranih evropskih predstav v Mariboru oz. Sloveniji. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 73 Na~rtovane, a ne uresni~ene uprizoritve Drame SNG Maribor (v obdobju 2007–2013) • Vita Mavri~: Kabaret »Cuba libre«, re‘. Vita Mavri~, Marko Vezovi{ek (sez. 2006/2007) • Pierre Marivaux: Zmagoslavje ljubezni, re‘. Sebastijan Horvat (sez. 2007/2008) • Zlata Voka~: Potovanje ma~ka ^unje, re‘. Andreja Kova~ (sez. 2008/2009) • Zlata Voka~: Marpurgi/Knjiga senc, re‘. Sebastijan Horvat (sez. 2009/2010) • A. P. ^ehov: ^e{njev vrt, re‘. Mateja Kole‘nik (sez. 2009/2010) • F. T. Marinetti/Italijanski futuristi: Futurizem/Jekleni pi{~anci, re‘. Vito Taufer (sez. 2010/2011) • Luigi Pirandello: Velikani z gore, re‘. Ivica Buljan (sez. 2010/2011) • Marguerite Duras: Angle{ka ljubimka, re‘. Ivica Buljan (sez. 2010/2011) • J. W. Goethe: Faust (1. in 2. del), re‘. Janusz Kica (sez. 2011/2012) • Miha Marek: Sre~ko Kosovel (delovni naslov), re‘. Jaka Andrej Vojevec (sez. 2011/2012) • Slovenske ekspresionisti~ne enodejanke: Upornik (delovni naslov), v izvedbi {tudentov dramske igre in re‘ije 3. in 4. letnika AGRFT Ljubljana (sez. 2011/2012) • Pravljica Pepelka, v priredbi in re‘iji Damirja Zlatarja Freya (sez. 2011/2012) • Vladimir Majakovski: Misterij buffo (v predelavi Andreja Rozmana Roze), re‘. Vito Taufer (sez. 2011/2012, 2012/2013) • Molière: Ljudomrzne‘, re‘. Boris Cavazza (sez. 2012/2013) • Aristofan: Pti~i, re‘. Dino Mustafi} (sez. 2012/2013) (December 2012) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 74 PREMIERE IN DRUGI POMEMBNEJ[I DOGODKI Zaklju~na programska poro~ila po koledarskih letih Leto 2007 Drama SNG Maribor je imela v letu 2007 osem premier, od tega 6 iz rednega in 2 iz dodatnega programa. Na odru Stare dvorane so bile izvedene: Fraynova drama Kopenhagen v re‘iji Sebastijana Horvata (prem. 3. 2. 2007), Molièrova komedija Plemeniti me{~an v re‘iji Vita Tauferja (prem. 23. 2. 2007), Partlji~eva komedija Za nacionalni interes v re‘iji Ja{e Jamnika (prem. 11. 5. 2007), avtorski projekt Diega de Bree Mali princ (prem. 22. 9. 2007) in Ionescova komedija oz. drama absurda Nosorogi v re‘iji Vita Tauferja (prem. 23. 11. 2007). Na Komornem odru je nastal monolo{ki nastop Petra Ternov{ka po Platonovem besedilu Sokratov zagovor (prem. 13. 4. 2007). Na Malem odru je bila uprizoritev za otroke, pravljica Maje Borin, Vilin~ek v re‘iji Branke Nikl Klampfer (prem. 20. 9. 2007). Na ambientalnem prizori{~u ob stadionu Branik v Mariboru je v koprodukciji z Narodnim domom Maribor in GIZ Maribor nastala uprizoritev po scenariju Fellinijevega filma La Strada v re‘iji Bojana Labovi~a (prem. 20. 9. 2007). Med najizrazitej{e umetni{ke dose‘ke v letu 2007 bi lahko uvrstili uprizoritve Kopenhagen, Plemeniti me{~an in Nosorogi – predstave z jasno profilirano re‘ijsko estetiko in dobro oblikovanimi igralskimi kreacijami, ter monodramo Sokratov zagovor, s katero je svoje 40-letno delo v SNG Maribor zaokro‘il prvak igralskega ansambla, nosilec Bor{tnikovega prstana, Peter Ternov{ek. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 75 Poleg novih re‘iserskih imen (Horvat, Taufer, de Brea), ki so v umetni{kokonceptualnem smislu zaznamovali preteklo leto, se je v mariborski Drami pojavilo nekaj novih obetavnih mladih igralcev (Eva Kra{, Matev‘ Biber, Nejc Ropret, Matija Stipani~) in vrhunska igralka mlaj{e srednje generacije, Nata{a Matja{ec, kar vzpostavlja druga~no, bolj uravnote‘eno kadrovsko zasnovo igralskega ansambla in mo‘nost ambicioznega na~rtovanja repertoarja v prihodnje. Kadrovski oz. umetni{ki potencial ansambla je bil v letu 2007 sicer dobro izkori{~en, saj je vsak ~lan v povpre~ju odigral po dve do tri vloge. Uprizoritve so naletele na ugoden sprejem pri strokovni kritiki in ob~instvu. Lahko bi rekli, da se je javna podoba (imid‘ v kulturni in {ir{i javnosti) mariborske Drame v preteklem letu bistveno izbolj{ala, kar se je konkretno odrazilo tudi na mo~no pove~anem {tevilu obiskovalcev, ki jih je bilo skoraj 43.000, kar je dale~ nad povpre~jem zadnjih let, pa tudi na dobro obiskanih premierah. Imeli smo tri uspe{na in odmevna izmenjalna gostovanja z drugimi gledali{~i. V aprilu 2007 smo v SNG Drama Ljubljana gostovali s Plemenitim me{~anom, Kopenhagnom in Sokratovim zagovorom; v oktobru 2007 pa v Narodnem pozori{tu v Beogradu in Srpskem narodnem pozori{tu v Novem Sadu s Plemenitim me{~anom. Uspe{no je bilo tudi koprodukcijsko sodelovanje s festivalom Ex Ponto pri uprizoritvi Mali princ, katere druga oz. zaklju~na festivalska premiera je bila v SMG v Ljubljani 26. 9. 2007. Nasploh se je v letu 2007 {tevilo na{ih predstav na gostovanjih glede na prej{nja leta precej pove~alo. V lanskem letu so na{e uprizoritve oz. ustvarjalci prejeli ve~ nagrad. Na festivalu Dnevi komedije v Celju je Intimna komedija prejela glavno nagrado ter nagrado za re‘ijo, igralec Peter Ternov{ek je prejel naziv »naj Maribor~an« za leto 2006, igralec Peter Bo{tjan~i~ Glazerjevo listino, igralec Vlado Novak pa nagrado za najbolj{ega igralca v filmu Petelinji zajtrk. S festivalom Bor{tnikovo sre~anje je pri{lo do javne polemike, ker selektor ni uvrstil v tekmovalni program nobene od na{ih predstav, kar je v gledali{ki in {ir{i javnosti spro‘ilo ponovno razpravo o organizacijski zasnovi in namenu tega osrednjega slovenskega gledali{kega festivala. Na ugoden odmev so naleteli tematski pogovori o predstavah, na katerih so se sre~ali ustvarjalci in gledalci ter razpravljali o problemskih vpra{anjih, ki so jih odprle posamezne uprizoritve ( Kopenhagen, Plemeniti me{~an, Sokratov zagovor, Za nacionalni interes). PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 76 Novost lanskega leta je bila nova vsebinska in oblikovna podoba gledali{kega lista, ki je iz ~asopisa Premiernik ponovno postal klasi~ni gledali{ki list z bogatim referen~nim gradivom in originalnim tekstom uprizoritve. ^e na kratko povzamemo glavne zna~ilnosti delovanja mari- borske Drame v letu 2007, lahko re~emo, da se je v tem ~asu zgodil opazen pozitivni kadrovski in repertoarno konceptualni premik, ki ga po eni strani potrjujejo nekatere izjemne, ustvarjalno potentne umetni{ke stvaritve, po drugi strani pa bistveno pove~ano {tevilo gledalcev in ugodni odmevi pri strokovni gledali{ki kritiki. (Januar 2007, objavljeno v internem Poro~ilu o delu SNG Maribor v letu 2007) Leto 2008 Leto 2008 lahko ozna~imo kot uspe{no leto. Mariborska Drama se je vzpostavila kot pomembno ustvarjalno sredi{~e dramskega gledali{~a v Sloveniji, postala je resna konkurenca ostalim gledali{~em. Na{o umetni{ko rast in kvaliteto uprizoritev so opazili vsi, tako kritiki kot strokovna gledali{ka javnost, pa tudi {ir{e gledali{ko ob~instvo in splo{na kulturna javnost. Javna podoba (imid‘) mariborske Drame se je glede na predhodno obdobje bistveno izbolj{ala. Postali smo zaupanja vredna institucija, ki goji tradicionalno repertoarno gledali{~e na najvi{ji ravni. Prvi vtis o programu v letu 2008 je, da gre za pomensko bogate, sporo~ilno aktualne in komunikativne uprizoritve, ki nagovarjajo starostno, izobrazbeno in socialno razli~no ob~instvo, kar je osnovna funkcija nacionalne institucije dramskega gledali{~a v mestu Mariboru. Leto 2008 bo ostalo v spominu po vsaj treh nadpovpre~nih (prese‘nih) uprizoritvah. To sta dve postavitvi slovenskega klasi~nega repertoarja, Ivana Cankarja Lepa Vida in Za narodov blagor, v inovativnih re‘ijah Sebastijana Horvata, in delo moderne klasike, Tennesseeja Williamsa Tramvaj Po‘elenje v prav tako avtorsko radikalni re‘iji Damirja Zlatarja Freya. Horvatove re‘ije so prinesle sve‘ino in nove interpretativne vidike slovenskih nacionalnih arhetipov (ontolo{ko-metafizi~nih in politi~no-socialnih), zato se bodo brez dvoma vpisale v zgodovino uprizarjanja Cankarjev del kot pomembni mejniki. Lepa Vida, Za narodov blagor in Romanti~ne PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 77 du{e (ki jih je Horvat re‘iral v ljubljanski Drami leta 2007) pomenijo novo gledali{ko branje slovenske klasike, odrski rokopis tretje re‘iserske generacije (po Slavku Janu, Miletu Korunu in Du{anu Jovanovi}u). Frey je iz Williamsove klasi~nega psiholo{korealis- ti~nega besedila z na{o postavitvijo Tramvaja Po‘elenje izoblikoval nov nerealisti~ni slog uprizarjanja melodrame, ki odpira podzavest dramskega besedila in odpira njegove doslej nevidene razse‘nosti. Tudi ostale uprizoritve leta 2008 so bile tako izvedbeno kot izpovedno na dovolj visoki ravni, predvsem pa so se razlikovale med seboj. Prav razli~nost, posebnost, enkratnost uprizoritve postaja eden od razpoznavnih znakov na{ega dela, kar je {e posebej dragoceno, saj je v repertoarnem gledali{~u najte‘je dosegati prav razli~nost in druga~nost (uprizoritve si namre~ zelo hitro postanejo med seboj podobne). Intimni avtoportret Fride Kahlo v re‘iji Ivane Vuji} je bil predvsem spektakelska vizualna uprizoritev, ki je raz~lenjevala enega najve~jih mitov slikarstva 20. stoletja, to je ‘ivljenje mehi{ke slikarke Fride Kahlo. Uprizoritev Ivesovih komi~nih enodejank Vse ob pravem ~asu v re‘iji Matja‘a Latina je nadaljevala smer uprizarjanja komedij, ki v realisti~no osnovo vpletajo elemente nadrealizma in temeljijo na intelektualnem humorju (prva tak{na uprizoritev so bili Ionescovi Nosorogi v re‘iji Vita Tauferja v novembru 2007). Gre za zahtevnej{o zvrst humorja, za katerega je treba, da bi ga razumeli oz. nanj reagirali, biti splo{no razgledan in imeti odprt, mlad um. Kot izvedbeno uspe{no lahko ozna~imo tudi uprizoritev Shakespearovega Viharja v re‘iji Vita Tauferja, ~eprav so bila umetni{ko izpovedna pri~akovanja vi{ja od tega, kar je nastalo. Predstava s svojo spektakelsko in humorno razse‘nostjo sicer nagovarja zelo {irok sloj publike in pomembno prispeva k popularizaciji klasi~nega dramskega gledali{~a, predvsem med mladimi. Uprizoritev je nastala kot velika koprodukcija treh slovenskih gledali{kih hi{ in ene producentske: Slovenskega mladinskega gledali{~a iz Ljubljane, Stalnega slovenskega gledali{~a iz Trsta, Slovenskega narodnega gledali{~a iz Maribora (poleg Drame je sodeloval Balet) in Cankarjevega doma iz Ljubljane. Premiere in ponovitve so bile v Mariboru, Ljubljani in Trstu. Gre za prvi tovrstni poskus povezovanja slovenskih gledali{~, da bi pri{li do novih, vi{jih uprizoritvenih standardov (predvsem v tehni~noprodukcijskem in kadrovskem smislu), kar pa nujno {e ne zagotavlja umetni{ke kvalitete in prese‘kov. – Tako ali PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 78 tako je prese‘ke oz. nadpovpre~ne uprizoritve nemogo~e na~rtovati; ~etudi imamo najbolj{e ideje, odli~ne izvajalce, dobre organizacijsko-tehni~ne pogoje, to {e ne zagotavlja najbolj{ih stvaritev; gledali{~e je splet mnogih naklju~ij; dobre predstave so kot »~ude‘«, ki se zgodi, lahko pa tudi ne … Kot dodatni program k rednemu programu {estih premier v sezoni oz. koledarskem letu je nastala lutkovno-dramska uprizoritev za otroke Kralj Matja‘ v re‘iji in likovni zasnovi Brede Varl v koprodukciji z Lutkovnim gledali{~em Maribor. S to uprizoritvijo smo zapolnili vrzel v programu za najmlaj{e ob~instvo. Zaradi finan~nih omejitev posebnega programa za otroke v trenutnih okoli{~inah ne moremo razvijati, vsaj ne vsako leto. Izbrana re‘iserska ekipa se je v letih 2007 in 2008 ustalila in za~ela ustvarjati prepoznavno estetiko, ki se bo v naslednjih letih dopolnila in zaokro‘ila. Gre za mlaj{o srednjo in srednjo generacijo re‘iserjev in re‘iserk, ki so avtorsko inovativni in v razcvetu ustvarjalnih mo~i, zato lahko od njih pri~akujemo zrele umetni{ke rezultate. Enako velja za ostale umetni{ke sodelavce (scenografe, kostumografe, glasbenike …). Z letom 2008 (s sezono 2008/2009) se je za~ela jasno profilirati struktura igralskega ansambla. V skupini prvakov oz. nosilcev glavnih vlog imamo nekaj izvrstnih igralcev in igralk (Milada Kalezi}, Ksenija Mi{i~, Nata{a Matja{ec, Vlado Novak, Peter Bo{tjan~i~, Vladimir Vla{kali}, ki je postal stalni ~lan decembra 2008); mo~na in obetavna je skupina najmlaj{ih ~lanov (Eva Kra{, Mateja Pucko, Matev‘ Biber, Nejc Ropret, Matija Stipani~, Viktor Megli~); v dobri kondiciji in pripravljeni ustvarjalno delati so tudi ~lani srednje generacije (Ma{a @idanik, Mirjana [ajinovi}, Mojca Simoni~, Davor Herga, Kristijan Ostanek, Tadej To{, Iztok Bevk, Ivica Knez) in zrele srednje generacije (Irena Varga, Barbara Jakopi~ Kraljevi~, Irena Miheli~, Milo{ Battelino, Bojan Maro{evi~, Zvone Funda). Kot stalni gostujo~i ~lani sodelujejo z nami priznani slovenski dramski igralci, prvaki Radko Poli~, Matja‘ Tribu{on in Branko [turbej. Igralski ansambel se bo v letu 2009 popolnil {e z nekaterimi novimi imeni in dosegel {tevilo 27, kar je optimalna velikost ansambla za tip repertoarja oz. gledali{~a, kakr{no je mariborska Drama. Umetni{ka rast in kvaliteta uprizoritev sta imeli za posledico tudi ve~jo prisotnost na festivalih v Sloveniji in v tujini. Sodelovali smo na petih festivalih v Sloveniji in {tirih v tujini. Po sedemnajstih letih (nazadnje leta 1991) smo sodelovali na znamenitem sarajevskem PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 79 gledali{kem festivalu MESS s predstavo Tramvaj Po‘elenje, na Bor{tnikovem sre~anju pa kar z dvema, Lepo Vido in Nosorogi. Sodelovali smo na treh festivalih v dr‘avah biv{e Jugoslavije (v Kragujevcu z Intimnim avtoportretom Fride Kahlo, v Banjaluki Za nacionalni interes, v Kotorju kot koproducenti Zavoda Jurcer z Medejinim krikom) . Predstava Intimni avtoportret Fride Kahlo je prejela tri, Nosorogi dve nagradi. Prav tako so nekateri na{i ~lani (Vlado Novak, Irena Varga, Nata{a Matja{ec) v letu 2008 prejeli razli~ne druge nagrade. Odmevna so bila na{a gostovanja v tujini (Beograd, Vara‘din, Pliberk) in gostovanje v Cankarjevem domu. Pomemben poudarek leta 2008 so odmevne ogla{evalske akcije (d‘ambo plakati, city lighti, flajerji, radijski in televizijski oglasi) za na{e uprizoritve in tudi samo institucijo ( »Kam gre{? V Dramo. Katero? Mariborsko!«), ki nas kot marketin{ko prepoznavno blagovno znamko s podro~ja kulture in umetnosti ume{~ajo v javni prostor sodobne komunikacije, ter vsebinsko tehtni in oblikovalsko domiselni gledali{ki listi (knji‘ice), ki izhajajo ob premierah. Statisti~ni pregled predstav in {tevila gledalcev v letu 2008 je treba posebej komentirati, ker ne daje realne slike dogajanja ({e zlasti ne v odnosu na pretekla leta). Dejstvo, da v letu 2008 nismo imeli premiere na Malem odru in da smo predstavo Vihar igrali v Veliki dvorani SNG ter predstavo za otroke Kralj Matja‘ v Stari dvorani, v celoti spremeni statisti~no sliko vseh predstav oz. prireditev, ki so v okviru SNG vezane na Dramo, ki jih je bilo leta 2008 196 (leta 2007, ko je na Malem odru potekala predstava za otroke in druge ponovitve uprizoritev Malega odra iz prej{njih sezon, 266); ni pa se bistveno spremenilo oz. zmanj{alo skupno {tevilo gledalcev vseh Draminih prireditev, ki jih je bilo 47.467, kar je nekoliko manj kot leta 2007, ko smo dosegli rekord 49.920, medtem ko se je obisk samih Draminih predstav pove~al na 43.479 (leta 2007 je zna{al 42.860, v preteklih letih pa bistveno manj). Zasedenost dvoran je ostala pribli‘no enaka, to je okrog 85 %. Na{e letno povpre~je (dogovorjeno z Ministrstvom za kulturo) je sicer 180 ponovitev in 42.000 gledalcev. (Februar 2009, objavljeno v internem Poro~ilu o delu SNG Maribor v letu 2008) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 80 Leto 2009 Leto 2009 lahko v umetni{kem pogledu ozna~imo za eno najuspe{nej{ih let v zadnjem desetletju. Od za~etka novega umetni{kega mandata leta 2007 sta se v treh letih ansambel in program mariborske Drame konsolidirala ter pridobila specifi~ni izraz in izpovedno mo~. Sicer je v vseh teh letih vsako sezono nastalo nekaj kvalitativno izstopajo~ih uprizoritev (umetni{kih prese‘kov predstav v celoti ali njihovih posameznih segmentov), vendar pa se je splo{na izvajalska raven in profesionalna zavest dokon~no utrdila na ob~utno vi{ji stopnji, kot je bila pred leti, {ele v obdobju zadnjega leta in pol. K temu so v prvi vrsti prispevale dobre inovativne, umetni{ko zrele uprizoritve, bolj ali manj stalni re‘iserji s pre-poznavnimi avtorskimi poetikami in ve~je {tevilo novodo{lih, predvsem mlaj{ih ~lanov igralskega ansambla, ki so prinesli sve‘o energijo in s tem tudi pri ostalih ~lanih spodbudili nov ustvarjalni zagon ter vi{je profesionalne standarde. (Glavni izziv bli‘nje prihodnosti bo tako v ohranjanju obstoje~e ravni in njenem postopnem nadgrajevanju ter preseganju notranjih umetni{kih mej.) Ob umetni{ko jasno profiliranem repertoarju, ki je kombinacija tradicionalnih dramskih in sodobnih postdramskih vsebin ter stilov, je skozi vsa ta tri leta, {e zlasti pa v letu 2009, rasla skrbno zasnovana in vodena javna promocija na{e dejavnosti, s katero je nastala jasno razpoznavna javna podoba (imid‘), ki nas v slovenski javni prostor ume{~a kot eno najustvarjalnej{ih in najprodornej{ih repertoarnih dramskih gledali{~. Vsekakor je k utrjevanju imid‘a mariborske Drame, kakor Slovenskega narodnega gledali{~a kot celote, v zadnjem letu precej prispevalo obele‘evanje 90-letnice obstoja in delovanja SNG kot osrednje kulturno-umetni{ke institucije v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. V letu 2009 je mariborska Drama izvedla {est premier rednega programa: Voltairov Kandid ali optimizem v re‘iji Ivane Djilas (17. 1. 2009) , Ortonov Pornoskop ali kaj je videl batler v re‘iji Mateje Kole‘nik (27. 2. 2009) , japonske no-igre Veter v vejah borov v re‘iji Jerneja Lorencija (13. 3. 2009) , Ibsenov Peer Gynt v re‘iji Janusza Kice (15. 5. 2009) , Ravnjakovo Potovanje v Rim (Caravaggio) v re‘iji Sebastijana Horvata (9. 10. 2009) , Brechtovo Malome{~ansko svatbo v re‘iji Mateje Kole‘nik (5. 12. 2009). Poleg njih (kot del dodatnega programa v koprodukciji z Mini teatrom iz Ljubljane) je nastala PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 81 predstava za otroke: Pu{kinova Pravljica o carju Saltanu v re‘iji Aleksandra Anurova in Nata{e Matja{ec Ro{ker (5. 11. 2009), v koprodukciji s KID Kibla iz Maribora pa Hallerstein (30. 10. 2009) . Skupno torej osem premier, ki so skupaj s ponovitvami uprizoritev iz prej{njih sezon na prizori{~ih doma na gostovanjih do‘ivele 182 repriz. Repertoar v letu 2009 je bil tako za izvajalce kot gledalce vsebinsko in slogovno precej zahteven (~eprav nikakor ne nekomu- nikativen ali neatraktiven). Med recepcijsko manj zahtevnimi uprizoritvami, predvsem zabavi namenjeni, sta bili dve komediji, Pornoskop in Malome{~anska svatba, ki pa od gledalcev prav tako zahtevata dolo~en miselni anga‘ma, saj temeljita na t. i. intelektualnem humorju. Podoben slog humorja je bil v filozofski komediji Kandid ali optimizem, ki, podobno kot Veter v vejah borov, Peer Gynt in Potovanje v Rim, od publike dejansko zahtevajo dolo~eno notranjo zbranost in miselno sodelovanje. (Torej ve~er, ki ga pre‘ivijo v gledali{~u, ni samo razvedrilo in po~itek.) Sicer pa mislim, da zvesta dramska publika, zlasti abonmajska in premierska oz. predpremierska (med njo je tudi najve~ »pravih« poznavalcev in ljubiteljev gledali{ke umetnosti), sode~ po aplavzih in odzivih, zahtevnej{ega programa, ki je kvalitetno izveden, nikakor ne zavra~a, ampak z odobravanjem sprejema. Odnos gledali{kih kritikov do na{ih uprizoritev je precej bolj nejasen in nepredvidljiv (ker dana{nji kritiki nimajo izoblikovanih umetni{kih kriterijev, ve~ina med njimi pa je tudi strokovno slabo ali sploh neustrezno izobra‘enih, imajo lahko njihova mnenja le mimobe‘no subjektivno vrednost in nikakor niso nekaj, o ~emer bi imelo smisel poglobljeno razpravljati). ^eprav se nad objavljenimi kritikami v zadnjih treh letih ne moremo prito‘evati, saj je bila ve~ina med njimi pohvalnih. Med uprizoritvami so v stilnoumetni{kem in vsebinsko- izpovednem pogledu posebej izstopale tri: Veter v vejah borov, Peer Gynt in Potovanje v Rim; zlasti prvi dve (sezona 2008/2009), ki sta ‘e postali festivalski predstavi (in prejeli ve~ nagrad). Kot zelo uspe{no se je izkazalo sodelovanje z Mini teatrom iz Ljubljane pri uprizoritvi Pravljice o carju Saltanu. To obliko sodelovanja bomo ohranili tudi v prihodnje. Postopoma za~enjamo oblikovati t. i. stalni (‘elezni) repertoar predstav za otroke (saj so te lahko na sporedu ve~ let, ker se generacije otrok menjajo). Igralski ansambel se je popolnil. S sezono 2009/2010 tako {teje PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 82 27 stalnih ~lanov, kar je najve~ v zadnjih petnajstih letih (pa tudi v dalj{ih ~asovnih razponih, saj je bilo obi~ajno {tevilo okrog 24 ali 25). Od jeseni 2009 so stalni ~lani in ~lanice (delovno razmerje za dolo~en ali nedolo~en ~as): Milo{ Battelino, Miha Bezeljak, Matev‘ Biber, Peter Bo{tjan~i~, Zvone Funda, Davor Herga, Branko Jordan, Barbara Jakopi~ Kraljevi~, Milada Kalezi}, Ivica Knez, Eva Kra{, Bojan Maro{evi~, Nata{a Matja{ec Ro{ker, Viktor Megli~, Irena Miheli~, Ksenija Mi{i~, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simoni~, Matija Stipani~, Mirjana [ajinovi}, Tadej To{, Irena Varga, Vladmir Vla{kali} in Ma{a @idanik. Gre za optimalno {tevilo igralskega ansambla glede na repertoar, ki ga izvajamo; po potrebi je ob~asno treba pridru‘iti {e kak{nega gostujo~ega igralca (predvsem iz starej{e srednje generacije). Tudi razmerje med mo{kim in ‘enskim delom je za repertoarno gledali{~e primernej{e, kot je bilo (16 mo{kih, 11 ‘ensk). Zasedbena politika gre v smeri izkori{~anja najbolj{ih igralskih potencialov (izpostavljamo to, kar je v igralcih najbolj{e), delamo optimalne zasedbe (t. i. »B« zasedb ni), s tem se vzpostavlja naravna »umetni{ka hierarhija talentov« (dovolj jasno razpoznavna struktura nosilcev glavnih, srednjih in stranskih vlog). Igralsko zasedbo in ekipo ostalih umetni{kih sodelavcev sestavljata umetni{ki vodja in vsakokratni re‘iser uprizoritve. Z leti se je izoblikovalo dovolj trdno jedro zunanjih umetni{kih sodelavcev (scenografi, kostumografi, glasbeniki idr.), kar je pomembno za vzpostavitev estetske prepoznavnosti repertoarja. Zelo pomembno za stabilno rast ansambla in repertoarja je manj{e bolj ali manj stalno jedro re‘iserjev, ki lahko na dalj{e obdobje (v treh ali {tirih sezonah) izpeljejo svoj umetni{kokonceptualni lok (specifi~ni ciklus nekaj uprizoritev, ki nadgrajujejo druga drugo; kar se jasno vidi pri delu Sebastijana Horvata, Vita Tauferja, Janusza Kice, Jerneja Lorencija, Mateje Kole‘nik, Ivane Djilas, Matja‘a Latina, Damirja Zlatarja Freya …). Njihova estetska prebojnost in uspe{no sodelovanje z igralskim ansamblom sta omogo~ila zasnovo repertoarja in razvoj splo{nega umetni{kega koncepta mariborske Drame od leta 2007 do danes. V letu 2009 je iz{lo {est vsebinsko in oblikovno bogato opremljenih gledali{kih listov, prav tako je ob vsaki premieri iz{el letak, plakat in pri ve~ini tudi d‘ambo plakat (urednica gledali{kih listov je bila dramaturginja Maja Borin, oblikovalka celostne podobe PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 83 plakatov in gledali{kih listov Danijela Grgi}). Na novo so bile postavljene spletne strani (novost so kratki videospoti oz. napovedniki uprizoritev). Iz{li sta dve pomembni knji‘ni ediciji: ob proslavi 90-letnice SNG Maribor (27. septembra 2009) obse‘na monografija Devetdeset let Slovenskega narodnega gledali{~a v Mariboru in dva zvezka Kritik uprizoritev Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor (prva knjiga: Od sezone 1945/1946 do sezone 1959/1960, druga knjiga: Od sezone 1960/1961 do sezone 1969/1970). Leto 2009 je bilo uspe{no tudi glede sodelovanja na festivalih in nagrad, ki smo jih pri tem prejeli. Na Bor{tnikovem sre~anju smo ‘e drugo leto zapored sodelovali kar z dvema uprizoritvami: Veter v vejah borov in Peer Gynt (prejeli smo dve nagradi za igro: Brane [turbej za Peera Gynta in Nata{a Mataj{ec Ro{ker za vloge v Veter v vejah borov in nagrado za scenografijo Marko Japelj za Peera Gynta). Na festivalu Zlati lev v Umagu na Hrva{kem smo bili z Veter v vejah borov (nagrajena je bila re‘ija Jerneja Lorencija), na festivalu Dnevi satire v Zagrebu s predstavo Pornoskop (nagrada za scenografijo Ivo Knezovi}), na festivalu Visiting Arlekin v Omsku (v Rusiji) s Pravljico o carju Saltanu (nagrada strokovnega ob~instva). To, kar pa v letu 2009 ni bilo najbolj{e, je upad publike. Skupno {tevilo gledalcev je bilo 33.740, povpre~na zasedenost dvoran je bila 81,5 %, kar je v primerjavi s prej{njimi leti precej manj, ne sicer pri abonmajskih, temve~ pri predstavah za izven. Prvi vzrok gre iskati v splo{ni gospodarski krizi, ki se zlasti ob~uti od jeseni 2009 dalje; drugi vzrok pa je v tem, da smo imeli manj ponovitev (predvsem izven predstav) kot v prej{njih letih, kar je delno povezano tudi s tehni~no in organizacijsko zahtevnostjo produkcije. Vsekakor bo zato morala biti v letu 2010 ena od strate{kih prednosti ve~je {tevilo ponovitev, predvsem pa iskanje novega dramskega ob~instva (izbranih ciljnih skupin). ^e povzamem, za nami je eno izmed ustvarjalno najbogatej{ih, umetni{ko najprodornej{ih let, ki simboli~no sovpada s praznovan- jem 90-letnice obstoja SNG Maribor, kar je brez dvoma zelo lepo naklju~je. (Februar 2010, objavljeno v internem Poro~ilu SNG Maribor v letu 2009) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 84 Leto 2010 Za nami je razgibano leto 2010, ~as, ko se je umetni{ka rast mariborske Drame dokon~no utrdila in potrdila s {tevilnimi nagradami in priznanji, pa tudi ~as, ko smo prvi~ zares ob~utili breme gospodarske krize, saj smo morali zaradi finan~nih razlogov izvesti eno premiero manj. Program koledarskega leta 2010 je obsegal uprizoritve spomla- danskega dela sezone 2009/2010 in jesenskega dela sezone 2010/ 2011. Skupno je bilo izvedenih {est premier: B. Vian Bebop, re‘. V. Taufer (22. 1. 2010), P. Marber Od blizu, re‘. D. Mustafi} (5. 2. 2010), Buñuel/Vitez/Latin Ta mra~ni predmet po‘elenja, re‘. M. Latin (20. 3. 2010), M. Maeterlinck Modra ptica, re‘. I. Djilas (15. 5. 2010), A. Rozman Roza Janko in Metka, re‘. R. Waltl (3. 9. 2010) in D. Smole Antigona, re‘. J. A. Vojevec (24. 9. 2010). Napovedana premiera italijanskih futuristov Jekleni pi{~anci v re‘iji V. Tauferja (predvidena za 20. 11. 2010) je bila nadome{~ena z gostujo~o predstavo iz ljubljanske Drame Platonov A. P. ^ehova v re‘iji V. Tauferja. Med ponovitvami iz prej{njih sezon je bilo osem naslovov – {tiri iz rednega repertoarja: Pornoskop, Malome{~anska svatba, Mali princ in Veter v vejah borov, in {tiri iz dodatnega repertoarja za otroke: ^arovnica Hillary gre v opero, Kralj Matja‘, Vilin~ek, Pravljica o carju Saltanu. Ker v jeseni nismo imeli druge premiere, je bilo na voljo ve~ terminov za igranje predstav, kar se ob~utno pozna pri {tevilu ponovitev – 230 (skoraj 50 ve~ kot leta 2009; podobno {tevilo ponovitev, 231, je bilo leta 2007). Skupno {tevilo obiskovalcev je bilo 35.495, zasedenost dvoran (82 %) je bila enaka dolgoletnemu povpre~ju. Ve~je {tevilo ponovitev oziroma ve~anje obsega postprodukcije je vplivalo na rast lastnega prihodka, s ~imer se je izbolj{alo finan~no stanje Drame. Pove~alo se je {tevilo na{ih gostovanj po Sloveniji in v tujini ter sodelovanj na festivalih. Zlasti odmevno je bilo gostovanje v Jugoslovanskem dramskem gledali{~u v Beogradu z Malome{~ansko svatbo in Od blizu. Uspe{ne pa so bile na{e udele‘be na festivalih v Sloveniji in v dr‘avah biv{e Jugoslavije (Srbija, ^rna gora, Bosna in Hercegovina, Hrva{ka) s predstavami Od blizu, Malome{~anska svatba, Veter v vejah borov, Mali princ in Pravljica o carju Saltanu, za katere smo prejeli ve~ nagrad. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 85 Prav nagrade pa bodo gotovo tisto, po ~emer se bomo leta 2010 {e posebej spominjali, saj 14 nagrad mariborska Drama – to je ~lani in ~lanice igralskega ansambla ter drugi umetni{ki ustvarjalci posamezno ali kot skupina – v enem letu doslej najbr‘ {e nikoli ni prejela. Najve~krat nagrajena je bila uprizoritev Od blizu. Zlasti pomembna je presti‘na japonska nagrada Uchimura za uprizoritev Veter v vejah borov, saj je to doslej najpomembnej{e mednarodno priznanje za na{e delo. Z odmevnimi uprizoritvami in javnimi priznanji, dobrimi strokovnimi ocenami in zadovoljnim {irokim ob~instvom velja mariborska Drama v tem obdobju za eno najbolj{ih (najinova- tivnej{ih, najprodornej{ih) gledali{~ v Sloveniji, morda je celo v samem vrhu. Vsekakor lahko govorimo o ve~letnem pozitivnem razvojnem ciklusu, ki se je za~el s prvimi uprizoritvami v letu 2007 in se postopoma nadaljuje do danes. Vsako leto prinese vsaj dve do tri prese‘ne stvaritve, ostale pa so na profesionalno in umetni{ko dostojni vi{ini, tako da pravih »spodrsljajev« skorajda nismo imeli. Za ustvarjanje kvalitetnega repertoarja je bistvena zrelost igralskega ansambla. V zadnjih dveh letih se je umetni{ki ansambel mariborske Drame notranje zlil; novodo{li mladi ~lani so prispevali sve‘o energijo, nekateri med njimi pa tudi vi{je profesionalne standarde, kot smo jih bili vajeni, kar je vplivalo na splo{ni dvig profesionalne zavesti in delavnosti v celotnem igralskem kolektivu. O~itno so bili anga‘maji novih igralcev v zadnjih letih pravilni, saj so v vseh pogledih oplemenitili dosedanjo sestavo ansambla. Po mnenju re‘iserjev in drugih sodelavcev, ki delajo z nami, imamo enega najbolj homogenih in ustvarjalno dinami~nih igralskih ansamblov v Sloveniji. ^eprav nimamo toliko igralskih zvezd, kot jih ima npr. ljubljanska Drama, pa kolektivna ansambelska igra to zlahka odtehta. Za pravilno se je izkazala tudi repertoarna usmeritev (izbor tekstov, re‘iserjev, igralskih zasedb …). Za razvoj ansambla in repertoarja je pomembno, da pride do pravega stika med re‘iserjem in ansamblom. Zlasti uspe{na so bila sodelovanja z J. Kico, S. Horvatom, V. Tauferjem, D. Mustafi}em … Med dose‘ki iztekajo~ega leta velja posebej omeniti postopni dvig kulture govora na odru. Jezikovno so uprizoritve mnogo bolj enotne in na profesionalno bistveno vi{ji ravni, kot so bile pred leti. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 86 Nova kvaliteta govora je seveda v tesni zvezi z umetni{ko in profesionalno konsolidacijo ansambla. ^e na kratko sklenem: mariborska Drama se je razvila v zrel ansambel, sposoben najzahtevnej{ih umetni{kih nalog. ^eprav med ~lani in ~lanicami obstajajo razlike, tako osebne kot umetni{ke, sta njihova splo{na profesionalna zavest in pripadnost instituciji tak{ni, da lahko tovrstne ovire prerasteta in tako omogo~ita rojevanje dobrih in uspe{nih predstav. (Januar 2011, objavljeno v internem Poro~ilu o delu SNG Maribor v letu 2010) Leto 2011 V letu 2011 smo v Drami SNG Maribor izvedli 5 premier iz rednega programa: Kar ho~ete (15. jan. 2011), Goga, ~udovito mesto (19. marec 2011), Don Juan (15. april 2011), Zborovanje ptic (24. sept. 2011), Sedem nadstropij (7. okt. 2011) in 3 v sklopu dodatnega programa: predstavo za otroke Juri Muri v Afriki (3. nov. 2011) in dva samostojna igralska avtorska projekta: Sre~ni dnevi (9. sept. 2011), @enska, ki sem ji bral (12. nov. 2011). Skupno osem novih premier je realiziral stalni 26-~lanski igralski ansambel: Milo{ Battelino, Matev‘ Biber, Peter Bo{tjan~i~, Zvone Funda, Davor Herga, Branko Jordan, Barbara Jakopi~ Kraljevi~, Milada Kalezi}, Ivica Knez, Eva Kra{, Bojan Maro{evi~, Nata{a Mataj{ec Ro{ker, Viktor Megli~, Irena Miheli~, Ksenija Mi{i~, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simoni~, Matija Stipani~, Mirjana [ajinovi}, Tadej To{, Irena Varga, Vladimir Vla{kali}, Ma{a @idanik ob sodelovanju {tevilnih zunanjih sodelavcev (re‘iserjev, scenografov, kostumografov, glasbenikov idr.) in stalno zaposlenih notranjih sodelavcev (od tajni{tva Drame do odrske tehnike idr.). Glede na statisti~ne podatke iz prej{njih let je v letu 2011 opazen porast {tevila predstav (260) in {tevila gledalcev (38.398). Glede na splo{no gospodarsko krizo (na zni‘ane dotacije in odsotnost sponzorskih sredstev) je bilo njuno zve~ati dele‘ postprodukcijske dejavnosti, kakor tudi zmanj{ati stro{ke do premier; v letu 2011 so bila sredstva za opremo predstav (scena, kostumi idr.) bistveno ni‘ja kot pred leti, zni‘ali pa so se tudi honorarji zunanjih sodelavcev. Proti koncu leta 2011 smo pri{li do to~ke, ko sredstev za nastanek novih PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 87 uprizoritev ni ve~ mogo~e kr~iti; premiere je mogo~e samo {e odpovedati (jih ne izvesti), ker se v tak{nih pogojih ne da ve~ ustvariti ustreznih profesionalnih standardov za delo. V umetni{kem pogledu je v letu 2011 nastalo ve~ izstopajo~ih stvaritev, predvsem Shakespearova komedija Kar ho~ete, ki predstavlja vrhunsko predstavo sodobnega klasi~nega dramskega gledali{~a (pod spretno re‘ijsko taktirko Janusza Kice je igralski ansambel kot kolektiv dozorel in ustvaril izjemen odrski prese‘ek), in po perzijskem misti~nem besedilu nastalo Zborovanje ptic, ob katerem je z re‘iserjem Jernejem Lorencijem zlasti mlaj{i del ansambla dokazal, da mariborska Drama poleg klasi~nega repertoarja lahko ustvarja tudi najsodobnej{e raziskovalne (avtorskoinovativne) projekte. Na podoben na~in inovativna, posebej v dramatur{ko-re‘ijskem smislu, je bila po besedilih Slavka Gruma narejena Goga, ~udovito mesto, s katero je re‘iser Sebastijan Horvat dodal {e eno od svojih provokativnih reinterpretacij slovenske klasike (kot dopolnilo uprizarjanja del Ivana Cankarja). Izpovedno aktualni in umetni{ko solidno izvedeni sta bili klasi~na Molièrova komedija Don Juan v odrsko minimalisti~ni in igralsko precizni (zlasti govorno) re‘iji Borisa Cavazze, in sodobna kanadska tragikomedija Sedem nadstropij, ki jo je re‘iral mladi re‘iser Luka Martin [kof (ob mo~ni podpori domiselne in dominantne scenografije Petre Veber). Na splo{no bi lahko rekli, da je igralski ansambel mariborske Drame v letu 2011 utrdil dobro profesionalno kondicijo in nadaljeval umetni{ko rast; poglobil je zmo‘nost ansambelske (kolektivne) igre; ve~ina ~lanov in ~lanic je umetni{ko napredovala in je sposobna (so)ustvarjati najzahtevnej{i repertoar sodobnega dramskega gledali{~a. Novost leta 2011 so bili samostojni umetni{ko-raziskovalni avtorski projekti ~lanov igralskega ansambla. Nastali sta dve uprizoritvi: Sre~ni dnevi (na pobudo igralke Irene Varga, ki je k sodelovanju pritegnila igralko Mojco Simoni~ in scenografko Darko Erdelji iz Lutkovnega gledali{~a Maribor) in @enska, ki sem ji bral (v igralski izvedbi Ksenije Mi{i~ in Matev‘a Bibra ob sodelovanju dramaturginje Tanje Lu‘ar in koreografke Valentine Turcu). V sklopu programa za otroke smo pripravili novo premiero (Pav~kovo pravlji~no pesnitev Juri Muri v Afriki v re‘iji Branke Nikl Klampfer), s ~imer smo raz{irili dosedanji stalni otro{ki program, ki ga lahko, glede na to, da prihajajo vedno nove generacije mlade publike, igramo po ve~ let. V jeseni leta 2011 je za~el delovati poseben PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 88 abonma za otroke (kamor so poleg dramskih vklju~ene tudi operno- baletne predstave), ki je naletel na zelo dober sprejem. Lansko leto smo imeli nekaj odmevnih gostovanj, zlasti v Zagrebu (v HNK s Kar ho~ete in v ZKM s tremi uprizoritvami: Od blizu, Malome{~anska svatba, Don Juan). Obe gledali{~i sta povratno gostovali pri nas. Leto 2011 si bomo zapomnili tudi po {tevilnih odli~nih kritikah, ki so jih bile dele‘ne na{e uprizoritve v dnevnem ~asopisju, in po Bor{tnikovem prstanu, ki ga je prejela ~lanica na{ega igralskega ansambla, Milada Kalezi}. (Februar 2012, objavljeno v internem Poro~ilu o delu SNG Maribor v letu 2011) Leto 2012 Leto 2012 je bilo za Maribor prelomno zgodovinsko leto: najprej zaradi celoletnih prireditev Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, drugi~ pa zaradi protestni{kega gibanja v novembru in decembru tega leta zoper koruptivno politiko mariborskega ‘upana in ob~inske oblasti. Evropska prestolnica kulture bo najbr‘ pozabljena veliko prej kot ljudska vstaja, ki se je iz Maribora raz{irila na vso Slovenijo. Mariborska Drama je leto 2012 pre‘ivela kot institucionalno in profesionalno stabilno ter umetni{ko visokoproduktivno obdobje, torej kot ~as, ko smo ‘eli pozitivne posledice umetni{kega razvoja minulih let. Izvedenih je bilo pet premier rednega programa: Nevarna razmerja (10. 3. 2012), Sen kresne no~i (6. 4. 2012), Paradoks o igralcu (30. 5. 2012), Veliki briljantni val~ek (29. 9. 2012), Odisej (10. 10. 2012) in dve premieri dodatnega programa: uprizoritev za mladino Totalka (15. 11. 2012) in igralski avtorski projekt Do tu sega gozd (16. 11. 2012). Uprizoritve Nevarna razmerja, Sen kresne no~i in Paradoks o igralcu so prinesle zelo sodobne in aktualne interpretacije klasi~nih besedil (C. de Laclosa, W. Shakespeara, D. Diderota in J. Racina); v igralskem in re‘ijsko-dramatur{kem pogledu so bile v marsi~em prave inovacije, zlasti Paradoks o igralcu v avtorski re‘iji S. Horvata , ki je hkrati hvalnica gledali{~u in poglobljena {tudija igralske umetnosti; domi{ljijsko bogata in izvirna je bila tudi re‘ija Sna kresne PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 89 no~i D. Zlatarja Freya. Najve~ vrhunskih igralskih kreacij je nastalo v Nevarnih razmerjih, ki se jih bomo spominjali {e po odli~ni scenografiji in kostumografiji . Uprizoritvi Velikega briljantnega val~ka in Odiseja, ki sta temeljili na tekstih sodobnih avtorjev (D. Jan~ar, G. Stefanovski), sta se prav tako odlikovali po dobri ansambelski igri. Igralsko odli~na in re‘ijsko domiselna ter tekstovno izzivalna je bila uprizoritev Do tu sega gozd, ki je nastala kot avtorski projekt ~lanov na{ega igralskega ansambla (N. Matja{ec Ro{ker, D. Herga, B. Jordan). V letu 2012 se je utrdil ansambelski na~in igre, kar je ena bistvenih odlik dana{nje mariborske Drame. V uprizoritvah kot npr. Nevarna razmerja ali Paradoks o igralcu, pa tudi Veliki briljantni val~ek in Do tu sega gozd, je pri{el do polnega izraza skozi ve~ zadnjih sezon razvijajo~i se na~in igre ali odrske (igralsko-re‘ijske) konvencije, ki temelji na ~ustveno in miselno natan~no izdelanih dramskih likih oz. njihovih medsebojnih odnosih ter na visoki notranji koncentraciji igralcev in igralk, ki te like napravijo {ele zares ‘ive in prepri~ljive. Sposobnost visoke umske koncentracije (polna notranja prisotnost) in delovna motiviranost izvajalcev odlo~ata o kvaliteti posamezne uprizoritve, pa tudi ponovitev. V letu 2012 sta bili izvedeni dve veliki, tehni~no in organi- zacijsko zelo zahtevni koprodukciji. V okviru prireditev Evropska prestolnica kulture je nastala uprizoritev Veliki briljantni val~ek, pri kateri sta kot koproducenta sodelovala SNG Drama Ljubljana in Zavod Maribor 2012. Na povabilo gledali{~a Gavella iz Zagreba in Teatra Ulysses z Brionov smo se pridru‘ili veliki mednarodni koprodukciji gledali{~ iz dr‘av biv{e Jugoslavije, v okviru katere je nastala uprizoritev Odisej. Obe predstavi sta zdru‘ili najbolj{e ustvarjalce iz razli~nih mati~nih gledali{kih hi{, kar je omogo~ilo zanimive, predvsem pa medijsko odmevne gledali{ke dogodke, zagotovilo pa nam je tudi ve~ mednarodnih gostovanj ter ve~je {tevilo ponovitev in gledalcev. [tevilo publike (41.917) in {tevilo ponovitev predstav (222) v letu 2012 ka‘e znova postopno rast glede na stanje pred tremi leti. Bistveno se je pove~alo {tevilo gostovanj (63), zlasti mednarodnih (25). Na organizacijsko izvedbo programa v prvi polovici leta 2012 je mo~no vplivala telesna po{kodba igralke v uprizoritvi Paradoks o igralcu. Zaradi navzkri‘nih zasedb z ostalimi uprizoritvami je bila premiera, prvotno na~rtovana za 20. januar, lahko izvedena {ele PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 90 30. maja 2012, kar je povzro~ilo tudi manj{e {tevilo ponovitev. V letu 2012 smo gostili tri tuje dramske pisce, katerih tekste smo uprizorili: v maju Christopherja Hamptona ( Nevarna razmerja) in Jean-Clauda Carrièra ( Zborovanje ptic), v oktobru Gorana Stefanovskega ( Odisej). V tem letu smo postali polnopravni ~lani Evropske gledali{ke konvencije (ETC – European Theatre Convention), kar nam bo omogo~ilo v prihodnjih letih ve~ mednarodnega sodelovanja in gostovanj na{ih predstav v tujini. Gledano v celoti lahko re~emo, da je za nami ustvarjalno bogato leto, v katerem je mariborska Drama znova izkazala umetni{ko rast in institucionalno stabilnost ter na ta na~in potrdila splo{no prepri- ~anje, da je med najbolj{imi dramskimi gledali{~i v Sloveniji in {ir{i regiji. (Februar 2013, objavljeno v internem Poro~ilu o delu SNG Maribor v letu 2012) 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupno {tevilo 217 231 179 182 230 260 222 predstav Skupno {tevilo obisko- 35.348 42.860 43.489 33.740 35.495 38.398 41.917 valcev Vir: Letna poro~ila SNG Maribor PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 91 SPROTNA RAZMI[LJANJA Dramsko gledali{~e kot oaza civilne dru‘be Dana{nje sodobno klasi~no dramsko gledali{~e predstavlja privilegirani javni prostor civilne dru‘be. Gre za duhovnointelektualno oazo, kjer je mogo~e o razli~nih vidikih stvarnosti razpravljati na neobremenjen, spro{~en na~in, torej onstran ideolo{kih pritiskov (politi~nih, verskih, pedago{kih, marketin{kih …) in skrbi vsakdanje socialne realnosti. V bistvu ‘ivimo v zelo neobi~ajnem obdobju gledali{ke zgodovine: v ~asu nenavadne dru‘bene »osvobojenosti« (‘al tudi »marginalizacije«) gledali{~a. Ker je gledali{ka umetnost lahko gnetljiv, predvsem pa sugestiven medij, so jo za svoje potrebe skozi zgodovino zelo pogosto uporabljali oziroma zlorabljali tako posvetni kot verski oblastniki. Danes so za promocijo dru‘benih ideologij veliko primernej{i mno‘i~ni mediji, predvsem televizija. Dramskemu gledali{~u je tako ostala mo‘nost, da se posveti bolj bistvenim re~em. Kajti le v primerih, ko gledali{~e ohranja nevtralno ideolo{ko in socialno pozicijo, lahko postane polje »~iste umetnosti«, kar pomeni, da lahko za~ne zares opravljati dru‘benokoristno vlogo, to je biti spodbujevalec eti~nosti, pobudnik kriti~nega ustvarjalnega mi{ljenja in delovanja. Samo v okviru svobodne civilne dru‘be je lahko gledali{~e odprt poligon za osebne vizije in diskusije o resnicah ‘ivljenja. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 92 Klasi~na gledali{ka umetnost naj bi se ukvarjala z velikimi, pomemb-nimi dilemami sveta, in to na osnovi zgodb (tekstov), ki so nastali v preteklosti ali se pojavljajo danes. Za zdravje dru‘be je pomembno, da obstaja prostor, kjer imamo mo‘nost javno izraziti svoj ontolo{ki dvom. Dvom je namre~ eden glavnih klju~ev posameznikove svobode in dru‘benega napredka. S tem, ko zastavljamo bolj ali manj ista vpra{anja, v sicer razli~nih dru‘benozgodovinskih okoli{~inah, {irimo polja mi{ljenja in do‘ivljanja, s ~imer si odpiramo nove horizonte ‘ivljenja. Gledali{~e si s tem, ko vpra{anja zastavlja, ne daje pa odgovorov, torej deluje v obmo~ju hipoteti~ne (relativnostne) resnice, zagotavlja pravico, da je njegovo delo oblika dru‘bene herezije, ne pa izra‘anje ortodoksij (pravovernih resnic). Eti~no umetnost zmorejo ustvarjati le ideolo{kih okov prosti posamezniki, za prav tak{no, to je svobodomiselno in razmi{ljujo~e ob~instvo. Iz svobode in za svobodo ustvarjajo~e gledali{~e lahko obstaja zgolj v demokrati~ni, visoko civilizirani, intelektualno osve{~eni dru‘bi, ki se zaveda pomena umetnosti in kulture kot take in ve, da mora za njun materialni obstoj skrbeti dr‘ava. ^e naj bo gledali{~e oblika umetnosti, potem ne more biti eksisten~no odvisno od (ali samo) zahtev trga, torej ga ne smemo uvr{~ati med dejavnosti, ki sodijo na podro~je industrije zabave, kjer se nahajajo razli~na komercialna komedijska gledali{~a in druga zabavi{~a. Gre za ohranjanje klasi~ne funkcije gledali{ke katarze, ki je eti~na in spoznavna. Prek nje dana{nje dramsko gledali{~e nadaljuje in nadgrajuje tradicionalni evropski humanisti~ni, razsvetljenski kredo. Dramska umetnost ‘e od starih Grkov dalje omogo~a gledalcem ~ustvena do‘ivetja in miselna spoznanja, pri ~emer jih posredno spodbuja k medsebojni solidarnosti, socialni pripadnosti, s ~imer pove~uje kohezivnost dru‘bene skupnosti. Seveda nam tega ni treba po~eti na zate‘en, dolgo~asen, pretirano resnoben na~in; katarzi~ni uvidi – {e posebej v dana{njih okoli{~inah – se lahko zgodijo tudi ob zelo zabavni, duhoviti, predvsem pa inteligentni umetnosti. Ena od stvari, zaradi katerih v sodobnem, ~edalje bolj odtujenem, z virtualnimi imid‘i pre‘etem svetu klasi~no dramsko gledali{~e pridobiva na aktualnosti, je ~love{ka bli‘ina – ‘iva, avtenti~na prisotnost igralcev, neposredni stik odrske resni~nosti in gledalcev. Dramsko gledali{~e je bilo in je pogojeno z govorjeno besedo oziroma z nacionalnim jezikom okolja, v katerem kot institucija deluje, zato dramska umetnost mo~neje kot druge (z izjemo literature) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 93 izra‘a nacionalni in lokalni kolorit. Gledali{~a ni mogo~e ustvarjati za abstraktnega (univerzalnega) gledalca, temve~ za konkretno ob~instvo, to pa je vedno dolo~eno z nacionalnokulturnimi in socialnoizobrazbenimi posebnostmi. S tega vidika je {e posebej jasno, zakaj je tradicionalno dramsko gledali{~e tako pomembno pri ohranjanju narodove kulturne identitete, zlasti nacionalnega jezika. In kje je mariborska Drama danes, ko praznuje devetdeset let obstoja? Nahaja se v enem izmed svojih vrhuncev delovanja. Smo sredi stabilnega, ustvarjalno bogatega obdobja, ko zapovrstjo nastajajo zrele umetni{ke stvaritve. Imamo odli~en, pomlajen igralski ansambel, izvrstne zunanje sodelavce – avtorsko inovativne ustvarjalce: re‘iserje, scenografe, kostumografe, koreografe, glasbenike … V zadnjih dveh sezonah se je Drama SNG Maribor vzpostavila kot pomembno ustvarjalno sredi{~e dramskega gledali{~a v Sloveniji, postala je resna konkurenca drugim gledali{~em. Na{o umetni{ko rast in kvaliteto uprizoritev so opazili vsi, tako kritiki kot strokovna gledali{ka javnost, pa tudi {ir{e gledali{ko ob~instvo. Postali smo zaupanja vredna institucija, ki goji tradicionalno repertoarno gledali{~e na najvi{ji ravni. Program v letih 2007 in 2008 ter prvi polovici leta 2009 (od Kopenhagna do Peera Gynta) zaznamujejo pomensko bogate, sporo~ilno aktualne, komunikativne uprizoritve, ki nagovarjajo starostno, izobrazbeno in socialno raznoliko ob~instvo, kar je osnovna funkcija nacionalne institucije dramskega gledali{~a v mestu Mariboru. (Objavljeno v knjigi DEVETDESET LET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALI[^A V MARIBORU, Maribor, september 2009) Pred obdobjem prehodov Z letom 2012 – kakor napoveduje majevski koledar – se za~enja ~as velikih prehodov in preobrazb na vseh podro~jih bivanja, kajti dosedanji red (smisel) sveta in ~loveka se je dokon~no iztekel. Ker se bodo pogoji za ‘ivljenje iz dneva v dan zaostrovali in slab{ali, bomo v spremembe prisiljeni. (Ljudje se sami od sebe le redko spremenijo, to storijo {ele, ko jih neka zunanja (vi{ja) sila v to prisili.) In tovrstnih izzivov bo v naslednjih letih v izobilju. Pred nami je PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 94 dolgotrajen proces spreminjanja materialnih in miselnih temeljev civilizacije, ki bo zajel ves planet. Spremembe se bodo dogajale tako na mikro ravneh (v intimnem svetu posameznika, zlasti pri med- ~love{kih odnosih in vrednotenju ‘ivljenja) kot na makro ravneh (konkretizacija idej, povezanih z menjavo civilizacijskih paradigem; dokon~ni prehod v globalno planetarno kulturo in s tem povezane sistemske spremembe, ki bodo terjale iznajdbo novih modelov ‘ivljenja vse od ekolo{ko-ekonomskih temeljev do novih moralno- eti~nih kodeksov). 1. Navajeni smo ‘e, da se je gledali{~e – v mislih imam klasi~no dramsko gledali{~e, ki predstavlja bistvo evropske gledali{ke tradicije – v zadnjem stoletju in pol v umetni{kem pogledu nenehno spreminjalo, toda spremembe, ki se obetajo v prihodnosti bodo radikalnej{e, kot so bile vse dosedanje. Prvo in temeljno vpra{anje, s katerim se bomo morali soo~iti, je, ali bo ~loveku bli‘nje prihodnosti dramsko gledali{~e sploh {e potrebno? Ga bo lahko razumel in sprejemal kot umetni{ki izraz? Poleg ob~ih dru‘benih vrednot ima na obliko gledali{~a nekega obdobja najve~ji vpliv na~in med~love{ke komunikacije. In prav na tem podro~ju se danes, zlasti pri mlaj{i generaciji, dogajajo spremembe, ki dejansko majejo temelje dosedanje civilizacije. Le redki se zavedajo, kako globok in daljnose‘en vpliv imajo nove komunikacijske tehnologije, ki se v silovitem tempu razvijajo in osvajajo svet od devetdesetih let 20. stoletja dalje. Pred kratkim sem bral o ugotovitvah neke ameri{ke psiholo{ke raziskave, ki je prou~evala vpliv ra~unalnika oz. ra~unalni{ke komunikacije na razvoj psiholo{kih funkcij pri otrocih oz. najstnikih. Med drugim se je pokazalo, da je pri{lo do organskih sprememb v ~elnem predelu mo‘- ganov in z njimi povezanih psiholo{kih funkcij. [tirinajstletniki npr. niso ve~ imeli sposobnosti moralnega razsojanja in odlo~anja. Mladina, ki je odra{~ala ob ra~unalni{kih igricah in internetu, je nedovzetna za eti~ne dileme; mladi niso postali nemoralni, pa~ pa amoralni! Zmo‘nost dojemanja moralnih vpra{anj je osnova gledali{ke umetnosti, kakr{no smo poznali doslej (ne samo na Zahodu, tudi v drugih okoljih), hkrati pa je ena temeljnih postavk za oblikovanje PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 95 dru‘be in civilizacije sploh. ^e torej smisel za moralo umanjka, kak{no dru‘bo oz. gledali{~e lahko pri~akujemo v prihodnosti? V~asih imam ob~utek, da sem eden zadnjih umetni{kih vodij gledali{~a s klasi~nim repertoarjem. Morda so dana{nje generacije gledalcev zadnje, ki {e lahko razumejo »Hamletovo dilemo«, zadnje, ki jim je klasi~no dramatiko {e smiselno uprizarjati. Seveda se bodo tudi v prihodnosti na{li gledali{~niki, ki jih bo Hamlet navdu{eval, toda, ali bodo obstajali tudi gledalci, ki ga bodo razumeli? Klasi~na dramatika bo morda zanimiva le {e v obliki kratkih si‘ejev (plotov); ~etudi se bodo prihodnje generacije ukvarjale s problemi »ve~nega« ~loveka, bodo tega razumele in do‘ivljale tako druga~e, da z dana{njimi generacijami ne bodo imele ni~ skupnega. Dramsko gledali{~e, kakr{nega poznamo danes, bo »izumrlo«, oziroma, se »prerodilo« v nekaj, ~esar si {e ne znamo predstavljati. S tega vidika so vse gledali{ke revolucije in inovacije 20. stoletja ‘e preteklost. Novo gledali{~e prihodnosti bo posledica ob~e preobrazbe temeljev civilizacije. Dejstvo je, da ustna in tiskana kultura postopoma izumirata ‘e celo stoletje. V devetdesetih letih 20. stoletja ju je vizualna kultura dokon~no izrinila na dru‘beni rob. Z zatonom govorjene in tiskane besede kot osrednjega komunikacijskega sredstva se spodmika eden temeljnih konstitutivnih elementov (klasi~nega) dramskega gledali{~a. Izguba ob~utka za govorjeno besedo se jasno ka‘e pri gledali{kem ob~instvu, zlasti pri mladi generaciji, katere osnovna komunikacijska koda je ‘e vizualno-ra~unalni{ka, in ne ve~ verbalno-intelektualna. Verbalno gledali{~e najbolje sprejemajo starej{e generacije, kar je razumljvo, saj je to njihov naravni sporazumevalni na~in. V celoti vzeto pa je zmo‘nost miselne koncentracije ob~instva, ki je za klasi~no dramsko umetnost nujni pogoj, ~edalje manj{a. Da bi gledalec lahko pravilno dojel odrsko verbalno oz. emocionalno sporo~ilo, mora biti notranje zbran. Klasi~na gledali{ka percepcija je nasprotna sodobnemu na~inu ‘ivljenja, ki je razpr{eno in kaoti~no, povr{no in povr{insko. Ob dejstvu izginjanja osnovnega percepcijskega koda, se soo~amo {e z drugim, prav tako velikim problemom, kako ohranjati spoznavnoeti~no in katarzi~no funkcijo gledali{~a v dru‘bi, kjer katarza ni mogo~a, etike pa tudi skoraj nih~e ve~ ne upo{teva. Zavedam se, da je vztrajanje pri razsvetljensko humanisti~nih na~elih, ki se jih dr‘im kot umetni{ki vodja gledali{~a, v dana{njih PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 96 razmerah ~isti anahronizem. Toda, mogo~e prav s to »staromodnostjo« predajem svoje najpomembnej{e umetni{ko spro~ilo? – Klasi~no dramsko gledali{~e danes je »spomenik nekdanjega ~loveka«, ~loveka, ki je izumrl ali izumira, spomin vizije moralno senzibilnega, duhovno inteligentnega ~loveka, »muzej dru‘be«, ki se je zmogla notranje o~istiti in preroditi. Nove komunikacijske tehnologije predstavljajo dvorezen me~: po eni strani omogo~ajo izjemno sporazumevalno hitrost, takoj{njo dostopnost, odprto neposrednost, celo zaupljivo iskrenost; po drugi pa ustvarjajo vedno ve~jo odtujenost in brezosebnost, povr{nost in praznost; med~love{ki stiki ne temeljijo ve~ na primarni (avtenti~ni), ampak na sekundarni (virtualni) resni~nosti. Umetni{ki izraz gledali{~a neke dobe je posledica na~ina mi{ljenja ter ~ustvene in socialne inteligence dru‘be in posameznikov, ki gledali{~e ustvarjajo. Z analizo osnovnih gledali{kih kodov lahko natan~no vidimo, kak{na je hierarhija vrednot v posameznem okolju, kako ljudje do‘ivljajo sebe in realnost, ki jih obdaja. Torej je na mestu tudi vpra{anje, kaj se bo zgodilo z dramskim gledali{~em v prihodnosti, ~e bo prevzelo temelje dramaturgije ra~unali{kih igric oziroma virtualne (sekundarne) realnosti? Se bo ~lovek (dramski lik, subjekt, Drugi) dokon~no spremenil v ono (v mrtev objekt, s katerim lahko brez posledic po~nemo karkoli, ga torej tudi ubijemo brez sleherne moralne dileme)? Dramski liki imajo od gr{ke dramatike do pribli‘no konca postmodernisti~ne drame status Drugega; vedno nastopajo kot kompleksna ~love{ka bitja, kot subjekti – tudi, kadar so v fazi razpada ali samonegacije, kot npr. v drami absurda. Z najnovej{o dramatiko, katere za~etki sovpadajo s spremembo komunikacijskih temeljev dru‘be v devetdesetih letih 20. stol., se za~no pojavljati dramski liki s statusom objekta, torej kot tretjeosebno »ono«, ki ‘ivijo avtisti~no ali shizoidno oddvojenost od sebe in sveta, torej v virtualni realnosti, kjer je vse dovoljeno, saj ni nikoli ni~ zares resni~no. Subjektnih ~ustvenih in moralnih vezi med ljudmi ni ve~, zato tudi ni prilo‘nosti za so~utenje z drugim, za v‘ivljanje v njegovo bole~ino in trpljenje. Prednost klasi~nega gledali{~a pred ostalimi mediji danes je predvsem v mo‘nosti vzpostavljanja avtenti~ne ~love{ke komunikacije, to je v neposrednem stiku (v intimni bli‘ini) igralca in gledalca, ki drug drugemu podeljujeta status subjekta (~love{kega bitja). ^e bo kaj ohranilo gledali{~e v prihodnosti, je to potreba po ob~utju PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 97 ~love{ke bli‘ine, ‘elja po pristnem in neposrednem medsebojnem odnosu. Intimnost je tisto v ~emer je gledali{~e – ta arhai~ni, predpotopni medij – v neskon~ni prednosti pred ostalimi mediji. Brez tega temelja gledali{~a, kakr{nega poznamo danes, ali smo ga poznali neko~, ne bo ve~! 2. Poleg splo{nih kulturnocivilizacijskih sprememb se bomo v slovenskem gledali{~u v naslednjih letih soo~ali s povsem specifi~nimi lokalnimi problemi institucionalnega pre‘ivetja. Slovenija se je v zadnjih letih razvila – po Erichu Frommu – v tip agresivno destruktivne dru‘be. Vsa pozitivna dedi{~ina iz obdobja socialisti~ne Jugoslavije, npr. socialna ureditev ali dobra gospodarska situiranost, je potro{ena ali zapravljena. Slovenija leta 2012 se dokon~no soo~a s surovo realnostjo plenilskega (tajkunskega) kapitalizma in z izgubo humanih socialnih vrednot. Znotraj tak{ne dru‘bene klime se za~enja korenito spreminjati tudi polo‘aj slovenske kulture in posledi~no gledali{ke umetnosti. Slovensko gledali{~e je v zadnjih dveh desetletjih do‘ivelo fazo mehkega prehoda iz socializma v kapitalizem oziroma iz eno-partijskega dru‘benega sistema v pluralnost demokracije. Zgodile so se nekatere manj{e statusne spremembe, npr. v na~inu vodenja gledali{~, s tem, ko je bilo ukinjeno samoupravljanje, vse ostalo pa je ostalo enako. S kapitalisti~nimi pogoji delovanja se {e nismo soo~ili. V to pa nas bo kmalu prisilila sedanja gospodarska kriza. Denarja za na~in delovanja gledali{~, kakor smo ga bili vajeni v zadnjih dvajsetih oziroma {estdesetih letih, preprosto ni ve~. Pa tudi, ~e bi se denar na{el, obstaja {e nek bolj bistven razlog, namre~ ta, da dru‘bene volje oz. splo{nega politi~nega konsenza, da naj bi imela slovenska kultura in s tem gledali{~e privilegiran dru‘beni status, saj opravljata strate{ko pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega naroda in dr‘ave – ni ve~! ^e se je socializem za gledali{~e ‘ivo zanimal (navsezadnje mu je to predstavljalo pomemben ideolo{ki poligon), je demokracija do gledali{~a ignorantska (nezainteresirana) , kapitalizem pa izkori{~evalski (povsod i{~e samo profit). Ker se danes vse vrti okrog denarja, je podeljevanje dr‘avnih subvencij klju~ za regulacijo PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 98 umetni{kih dejavnosti. (Socializem je sankcioniral posameznike, ki mu politi~no niso ustrezali; kapitalizem pa uni~uje celotne sisteme in posredno izklju~uje cele generacije.) Zmanj{evanje ali popolna odtegnitev dru‘bene finan~ne pomo~i je najelegantnej{i na~in, kako neko umetni{ko dejavnost marginalizirati ali jo celo ukiniti. V prihodnosti se bodo zaradi finan~nih razlogov ali pa pod njihovo krinko samoumevno zgodila ni~ kaj prijazna statusno organizacijska preurejanja gledali{~. Ukinitev zaposlenosti umet- ni{kega kadra za nedolo~en ~as bo gotovo ena najbolj konkretnih sprememb, ki bo s~asoma privedla do kr~enja gledali{kih ansamblov in spremljajo~ih slu‘b. Brez pretiravanja lahko re~emo, da se bo ~ez kak{nih deset let v Sloveniji z gledali{~em poklicno ukvarjalo precej manj ljudi kot danes. Mnogi gledali{ki ustvarjalci se bodo pre‘ivljali z dodatnimi zaposlitvami; delo v gledali{~u jim bo samo ena od zaposlitev. To bo s~asoma privedlo do zni‘anja profesionalne ravni poklicnega gledali{~a. Ker bo treba ustvarjati ~im hitreje in ~im enostavneje (kar oboje pomeni finan~no ugodneje, ceneje), bo umetni{ka kvaliteta produkcije nasplo{no padla; postala bo tak{na, kot jo lahko npr. danes vidimo v komercialnih gledali{~ih. Uprizoritveni standardi iz komercialnih gledali{~ bodo iz organizacijsko ekonomskih razlogov postali norma repertoarnih teatrov. Ve~ina gledali{ke dejavnosti bo – v skrbi za pre‘ivetje – program prilagajala potrebam {irokega ob~instva, namenjen bo razvedrilu in zabavi; umetni{ko zahtevnih predstav bo manj, namenjene pa bodo predvsem izbranemu (festivalskemu) ob~instvu. Zaostreni ekonomski pogoji delovanja gledali{~ bodo prinesli ve~jo kadrovsko selektivnost; med ustvarjalci bo ve~ lobiranja (klanovskega zdru‘evanja). V velikih kulturnih okoljih, ki jih npr. sestavlja kak{nih dvesto milijonov ljudi, medsebojni odnosi ustvarjalcev ne pomenijo kaj dosti, saj je mo‘nosti in prilo‘nosti za delo ter sodelovanje vedno v izobilju; v majhnih sistemih, kakr{ne edino lahko oblikujemo v Slovenji, pa sta solidarnost in socialna povezanost klju~nega pomena. Brez pozitivnega socialnega kapitala (pristnih med~love{kih stikov, prijateljskih odnosov) noben gledali{ki ustvarjalec ne more dobro ustvarjati. (15. januar 2012; objavljeno kot kolumna na spletnem portalu SIGLEDAL v januarju 2012, objavljeno tudi v gledali{kem listu Drame SNG Maribor ob premieri Paradoksa o igralcu, sez. 2011/2012, {t. 5) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 99 »^eprav pripadam temu svetu, nisem ta svet« (O dilemah mojega dela v gledali{~u) 1. Ve~krat se spra{ujem, zakaj sem ({e vedno) v slu‘bi v gledali{~u, kak{no karmo imam, da moram po~eti stvari, ki me ves ~as po malem dra‘ijo in na‘irajo, vendar nikoli toliko, da bi me prisilile k dokon~- nemu obra~unu in k odlo~itvi, da bi menjal poklic in okolje ter se posvetil ~emu drugemu, na primer duhovnemu (u~iteljskemu in terapevtskemu) poslanstvu. Hkrati se zavedam dejstva, ki se mi v ‘ivljenju pogosto dogaja, da namre~ vedno ho~em nekam pobegniti, da nisem zadovoljen s tistim, kar po~nem; stalno pred ne~im be‘im, si ‘elim biti drugje, ne tam, kjer sem, po~eti kaj drugega … Moje hotenje, da bi iz gledali{~a pobegnil v duhovnost, je v veliki meri povezano prav s tem. Ko sem pred nedavnim to znova ozavestil, sem se na nek na~in dokon~no odlo~il, da »be‘anju« napravim konec, da zavestno sprejmem svojo umetni{ko in socialno zasidranost, javno funkcijo, ki jo dolo~a moj osnovni poklic (talent) in delo v mariborskem oziroma slovenskem gledali{~u. Navsezadnje, to je trenutno moja dejanska resni~nost, duhovnost in vse ostalo pa ob~asne, prilo‘nostne dejavnosti. Nehal sem torej razpredati in sanjariti o mo‘nih scenarijih »pobega«, nehal jamrati in negodovati nad sedanjostjo … Je pa tudi res, da svoje umetni{ko vodstveno delo, ki ga v zadnjih letih opravljam, ‘e od vsega za~etka ~utim kot nekaj izrazito »za~asnega in prehodnega«. Spomladi leta 2006 sem dal direktorju SNG Maribor, Danilu Ro{kerju, ki me je povabil za umetni{kega direktorja mariborske Drame, pristanek samo za dve sezoni. Spomladi leta 2008 sem sicer sprejel celotni mandat (do leta 2013), vendar s pridr‘kom, da bom mogo~e prej odnehal (odstopil), ~e ne bom ve~ zmogel. Tako si pravzaprav vsake toliko ~asa v sebi »podalj{ujem« mandat, in se spra{ujem, ali je to, kar po~nem, smiselno in prav. Mar ne bi bilo moje ‘ivljenje polnej{e, plodnej{e, predvsem pa mirnej{e, manj stresno, ~e bi se ukvarjal s ~im drugim? PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 100 2. @ivimo v ~asu hiperinflacije informacij. Verjetno je velika ve~ina informacij, mogo~e celo 90 %, s katerimi je ~lovek vsak dan zbombardiran, povsem nekoristna, mote~a in {kodljiva. Hiperinflacija je glavni vzrok, da vse, kar se danes pojavi v javnem, to je, medijskem prostoru, tako hitro izgubi pomen in vrednost. To je ta grozljiva mo~ dvoreznega me~a »pravica biti informiran, obve{~en«. Biti zasut z informacijami, med katerimi je ve~ina neto~nih, delno resni~nih ali la‘nih, je najbolj{e izhodi{~e, da ~lovek postane povsem dezinformiran in dezorientiran, kar pa je pravzaprav namen sodobne informacijske (navidezno svobodne) dru‘be. Z zmedenim in prestra{enim ~lovekom je namre~ najla‘je manipulirati! V zadnjih dveh desetletjih je raven javnega komuniciranja v Sloveniji drasti~no padla. Kot bi vsi mediji samo {e tekmovali, kateri bo bolj tabloiden, bolj rumen, kajti bolj ko so medijske vsebine banalne in vulgarne, ve~ji krog odjemalcev imajo. Zgodilo se je vsesplo{no poneumljenje, pobebavljenje javnega prostora, kamor je v{teta tudi kulturna produkcija. Gledali{~e izgublja na pomenu; predstave sicer niso kaj bistveno manj obiskane kot neko~, zato pa gledalci od njih pri~akujejo predvsem razvedrilo in sprostitev. Vsebinsko zahtevnej{e, miselno poglobljenej{e, ~ustveno subtilnej{e umetnosti je ~edalje manj. Najbolj problemati~no pa je to, da marketing (ogla{evalska) in promocijska (piarovska) dejavnost odlo~ata o tem, kaj je dobro oziroma pomembno in vredno. ^e nek umetni{ki dogodek ni ustrezno marketin{ko in medijsko pokrit, ~e se o njem ne poro~a, je tako, kot da se ni zgodil. Naj bo neka predstava sama po sebi {e tako dobra in sporo~ilno bogata, ~e se o njej na umetno spodbujen na~in ne govori dovolj, je brez odmeva, brez javnega pomena in vrednosti. O~itno je tudi ~ista, nedol‘na, iskrena umetnost postala del virtualne (navidezne, la‘ne) resni~nosti. Vstopili smo v svet umetnih imid‘ev, to je potvorjenih, prirejenih, prikrojenih resnic, v svet, kjer je vse mo‘no, ni~ pa ni zares resni~no. Razumljivo je, da razmi{ljujo~ ~lovek nima nobenega posebnega zadovoljstva sodelovati pri tem »sejmu ni~evosti«. @e pred leti sem se umaknil iz javnih polemik, ker se mi zdi nespametno zapravljati ~as s pojasnjevanjem svojih stali{~ in pogledov, ki bi se v mno‘ici drugih informacij tako ali tako izgubila. Pri spremljanju informacij iz medijev sem postal skrajno selektiven. Televizije skoraj ne gledam, PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 101 v ~asopisih preberem v glavnem naslove in podnaslove; no, na internetu sem malo ve~, vendar tudi tu vedno z dolo~enim, jasno usmerjenim ciljem. Ne ‘elim biti su‘enj novodobnih informacijskih tehnologij, {e manj medijskih mre‘, teh »mentalnih parazitov in plenilcev du{«, ki odlo~ajo o tem, kaj je resnica, namesto da bi to ~lovek prepoznaval sam. Pri dana{nji umetni{ki oziroma gledali{ki produkciji me izrazito motita tekmovalnost in pohlep – ki mu ve~ina, da bi prikrila njegovo bistvo in stvar olep{ala, pravi ambicioznost –, kakor tudi drugi »kapitalisti~ni standardi«, ki zahtevajo, da se je treba nenehno dokazovati, zmagovati, biti uspe{en, celo najbolj{i, najpomembnej{i …. ^e bi bilo po moje, bi vsa tekmovanja in nagrade v umetnosti in kulturi ukinili. Resni~ni umetnik se nima s kom primerjati ali tekmovati. Vsaka izpovedno dokon~ana umetnina je popolna celota in kot tak{na neprimerljiva, enkratna, neponovljiva. Tekmovalnost in izklju~evalnost, ki spodbujata egoizem in umetni{ki narcisizem, ne pa tudi same ustvarjalnosti, kvarno vplivata na med~love{ke odnose in splo{no kreativno ozra~je. Tekmovalnost in primerjanje (biti bolj{i oziroma slab{i od drugih) je posledica tega, da ~lovek ni identi~en s samim seboj, torej ne ‘ivi iz sebe. Kdor je avtenti~en in ‘ivi v stiku z notranjo resnico sebe, nima s kom tekmovati ali se primerjati. V svojem poklicnem gledali{kem delovanju nisem ambiciozen. Imam samo visoke umetni{ke kriterije, ki se navzven morda zdijo kot ambicioznost. Neko~, v svojih mladih letih, sem v resnici bil ambiciozen, z dana{njega vidika pretirano ambiciozen. Skozi gledali{~e sem se ‘elel uveljaviti, najti samopotrditev, si dati lastno vrednost. Danes sem vsega tega osvobojen. Veseli me samo ustvarjanje, to, kar se kot umetni{ki proces dogaja na odru v ~asu vaj in predstav, se pravi, gledali{ka umetnost kot tak{na, ves ostali narcisisti~ni »mnenjski balast« kot npr. kaj bodo o meni in gledali{~u, ki ga vodim, rekli drugi, se me notranje ne ti~e, ~eprav se moram navzven zaradi direktorske funkcije vseeno ve~krat odzvati in postaviti v bran institucije, saj smo gledali{~niki v eksistencialnem (socialnem in dru‘abnem) smislu pravzaprav skoraj povsem odvisni od mnenj ob~instva, kritikov, festivalskih selektorjev, kulturnih politikov, financerjev … Brez dvoma je moja notranja osvobojenost velik privilegij, ki mi omogo~a, da sem lahko v izra‘anju mnenj iskren, v umetni{kih dejanjih in sklepanju poslov (kot vodja gledali{~a) pa po{ten, kar je PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 102 v gledali{kem svetu velika redkost. Tok dogodkov je vedno poskrbel, da se v gledali{~u, v slovenski kulturi nikoli nisem povsem udoma~il in dokon~no poistovetil s svojo vlogo. V ~asu prvega direktorskega mandata v mariborski Drami (1985–1989) sem do‘ivel zelo veliko neprijetnih izku{enj, v meni se je nabralo precej zamer in prizadetosti, ki so spontano povzro~ile dolo~eno distanco in odpor do gledali{ke institucije ter gledali{~nikov, kar pa sem v letih, ko sem se intenzivno ukvarjal z delom na sebi, pre~istil in se osvobodil. Moja dana{nja distanca ni posledica nekdanjih ali dana{njih razo~aranj, ampak rezultat du-hovnega zorenja. Gre za z leti pridobljeno sposobnost meditacijske zbranosti, za nevezanost, nevpletenost jasnega uma, ki lahko mirno motri tok ‘ivljenjskih dogodkov. Za predanost in zaupanje. Sprejemanje stvari tak{nih, kot so. Karma joga in zazen v praksi. Na nek na~in preverjam, koliko sta moja duhovna zrelost in modrost v resnici vredni. Jasnina in spokojnost uma seveda nista stalni. Ve~krat se izgubim v energetskih vrtincih stvarnosti, takrat si re~em, »spet imam ugrabljen um«. V teh stanjih po navadi trpim. Bole~ina me prisili, da se po‘enem naprej – v novo svobodo! Skozi »ugrabitve uma«, ki mi jih v zadnjem ~asu najve~krat povzro~a prav slu‘ba, se pre~i{~uje moja karma. Sicer sem v globinah du{e vedno tih in miren. ^ustvena in miselna vznemirjenja, ob~utki vzponov in padcev, okusi sre~e, radosti, veselja, nesre~e, ‘alosti, izbruhi jeze, nemo~i, besa, obupa …, skratka vse mo‘ne oblike »ugrabitev uma« se dogajajajo v glavnem na povr{ini, ~eprav v~asih zare‘ejo tudi zelo globoko, se‘ejo do dna, toda ~im se ga dotaknejo, pridejo v stik z mojim resni~nim bistvom, kar pomeni, da v trenutku izginejo. Sem to, kar ustvarjam oziroma kar soustvarjam z drugimi. Zato je zelo pomembno, kak{en je repertoar in kdo ga izvaja. Od tega je odvisno, kak{na bo karma neke uprizoritve, tako proces nastajanja kot sam rezultat, pa tudi to, kak{en bo odziv ob~instva. Pri izbirah in odlo~anju se zana{am na intuicijo. V~asih se zmotim. V glavnem pa ne. Vsaka nova predstava gre skozi mene, skozi moje energijsko polje (avro); to je dostikrat zelo naporno, in se neposredno odra‘a na mojem zdravju in psihi~nem razpolo‘enju. Pri umetni{kem vodenju mariborske Drame mi je, poleg dobrega sodelovanja z direktorjem SNG, klju~no oblikovanje pravega re‘iserskega tima. Med slovenskimi in nekaj tujimi re‘iserji PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 103 in re‘iserkami sem uspel sestaviti ekipo, s katero sem idejnoestetsko kompatibilen, bolj ali manj pa tudi energetsko. Tako skupaj z njimi – z vsakim posami~ seveda – izbiram dramske tekste in oblikujem repertoar ter sestavljam igralske zasedbe, ki so eden klju~nih elementov do uspeha uprizoritve. Pri delanju zasedb upo{tevam hierarhijo talentov (za kaj je kdo sposoben), na ostale okoli{~ine se ne oziram kaj dosti. Po dveh sezonah se to~no ve, kdo so nosilci glavnih, kdo srednjih in stranskih vlog. Sicer pa moram re~i, da je moja povezanost s SNG Maribor izrazito karmi~na, predvsem zaradi izzivov, ki jih nenehno postavlja predme, npr. ‘e sam na~in, kako sem pred skoraj tridesetimi leti prvi~ pri{el v stik z njim (takratnemu vodstvu sem ponudil v uprizoritev svojo mladostno dramo Pot skozi no~). Veliko sem se ukvarjal z zgodovino SNG, {e zlasti o Drami sem precej pisal. Kot dvodomno – dramsko in glasbeno gledali{~e – ima zelo kompliciran ustroj; gre morda za najbolj kontradiktorno gledali{~e v Sloveniji s skoraj gotovo najbolj viharno in v marsi~em tudi najmanj sre~no usodo. Obdobja stabilnosti in umetni{kega razcveta so redka in kratka. Upam, da je kolektivna zavest institucije skozi devet desetletij obstoja pri{la do stopnje, ko vseh, vsaj ne tistih najbolj razdiralnih negativnih vzorcev (razvoja dogodkov in obna{anja ljudi), ki dolo~ajo njeno zgodovino, ne bo ve~ treba ponavljati! 3. Dramaturgovo delo v gledali{~u ni kaj dosti avtorsko. Obi~ajno drugim odpira vrata in pomaga pri izra‘anju njihove ustvarjalnosti, sam pa ostaja v ozadju. Zato se o svojem po~etju in poslanstvu v gledali{~u v letih, ko sem bil v slu‘bi kot dramaturg, nisem kaj dosti spra{eval. Pa~ pa je to postalo aktualno vsaki~, ko sem se zna{el v vlogi avtorja – to je pisca dram in gledali{kih teorij, predvsem pa kot umetni{ki vodja. Ve~ino svojega avtorskega dela v gledali{~u sem opravil v drugi polovici osemdesetih in na za~etku devetdesetih let (med letoma 1985–1989, ko sem prvikrat vodil mariborsko Dramo, je nastala glavnina mojih dramskih besedil in teoreti~nih spisov). V pri~ujo~em zapisu se tako prvi~ znova spra{ujem, kaj sploh je po- slanstvo klasi~nega repertoarnega dramskega gledali{~a danes, kak{en je moj odnos do njega? PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 104 Ko sem sredi decembra leta 2006 ponovno prevzel umetni{ko vodstvo mariborske Drame, je bilo moje distance do slu‘be v SNG Maribor na nek na~in konec. Moral sem scela vstopiti v areno dogajanja, ~eprav po svojem osebnostnem bistvu ‘e dolgo nisem ve~ gledali{~nik – niti ne razmi{ljam niti ne ‘ivim, kot obi~ajno ‘ivijo gledali{ki ustvarjalci. Zna{el sem se torej pred velikim izzivom. Odlo~il sem se, da ga bom sprejel kot vadbo karma joge. Navznoter ostajam predvsem in samo duhovni posve~enec, ki mu je trenutna naloga delovati v izklju~no posvetnih razmerah. Znova aktivno uporabljam svoj gledali{ki talent, ni~ drugega. Duhovnih nazorov in vsakdanje duhovne prakse ne ‘elim me{ati s poklicnim delom. @e pred leti sem svoje duhovno in posvetno delovanje dosledno lo~il. O duhovnosti se pogovarjam samo z ljudmi, ki so v to posve~eni, ali pa s tistimi, ki imajo za to naravni ~ut in jih stvari spontano zanimajo. Duhovne poglede in ‘ivljenjska spoznanja vpletam v poklicno umetni{ko delo posredno in neopazno, npr. preko izbora repertoarja in umetni{kih sodelavcev. ^e bi ideologijo new agea ali ezoteri~ne nazore udejanjal skozi program in koncept gledali{~a, bi imel ob~utek, da sem javno (civilno) funkcijo zlorabil v verskoduhovne namene. Nekateri so ob za~etku mojega mandata to tudi pri~akovali. Opa‘am, da se moji idejno estetski gledali{ki pogledi v dvajsetih letih niso kaj bistveno spremenili. Osebnostno sem sicer do‘ivel velike spremembe, toda v pojmovanju osnovnih funkcij gledali{~a in umetnosti sem {e vedno isti. Moja karma je bila in ostaja klasi~no dramsko gledali{~e. Kakor mi je zelo blizu estetika sodobnega postdramskega gledali{~a in sem v dolo~enem obdobju tudi sam hotel ustvarjati alternativno gledali{~e, me zunanje okoli{~ine vztrajno priklepajo na tradicionalno, danes pravzaprav zelo arhai~no, konservativno, zapoznelo, staromodno umetnost. Zanimivo je, da ko se pribli‘am dana{njim alternativnim na~inom gledali{kega izra‘anja, se moj interes za umetnost spontano prelevi v ukvarjanje z duhovnostjo; umetnost postane ‘ivljenje samo. Tu se neham »projicirati navzven«, ustvarjati umetnino zunaj sebe, ampak sebe do‘ivljam kot »umetnino«. S sodobno umetnostjo moja potreba po ustvarjanju umetnosti preprosto ugasne. V klasi~ni umetni{ki praksi projiciram sebe navzven, v drugega, s ~imer izra‘am svoj osebnostni »manko«, zato je lahko sredstvo mojega karmi~nega pre~i{~evanja, ki je hkrati transformiranje zgodovinskega (kolektivnega reinkarnacijskega) spomina. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 105 Tradicionalna gledali{ka institucija je prek repertoarja klasi~nih dramskih besedil in na~inov odrskega uprizarjanja most med preteklostjo in sodobnostjo. Dana{nje alternativne, postdramske gledali{ke oblike pa so samo izraz na{e sodobnosti, mogo~e tudi prihodnosti. Z vidika moje karme sem tako na resni~no pravem mestu, saj se prav skozi klasi~no umetni{ko ustvarjanje osebnostno najbolj pre~i{~ujem in preobra‘am. 4. Gledali{ka umetnost ima veliko razli~nih ustvarjalnih mo‘nosti. Lahko je zabava in razvedrilo, vzgojno sredstvo, misti~na kontemp-lacija; lahko je tragedija, komedija; lahko se izra‘a dramsko, glasbeno, plesno, lutkovno … Gledali{~e (v eni izmed svojih razli~ic) je obstajalo v vseh civilizacijah. V dvajsetem stoletju se je iz relativno enotnega klasi~nega me{~anskega tridelnega modela (drama, opera in balet), ki se je izoblikoval v devetnajsetem stoletju, znova razvejilo v mnoge postklasi~ne, postdramske, ne ve~ dramske (avatgardne, alternativne) oblike. Tradicionalno dramsko gledali{~e je tako samo {e eno izmed mnogih gledali{~, sicer najbolj znano in priljubljeno, naj{tevil~nej{e in z najve~jo produkcijo, po navadi financirano iz dr‘avnih ali ob~inskih prora~unov. Vse pomembne gledali{ke inovacije v zgodovini zahodnega gledali{~a v zadnjih dveh stoletjih so se zgodile na gledali{kem obrobju. Gre za zgodovino odnosa med tradicijo (rutino, izro~ilom) in avantgardo (eksperimentom, inovacijo), med glavnim tokom (konservativizmom nacionalnih repertoarnih in drugih standardnih gledali{kih hi{) in avantgardno manj{ino (obrobnimi alternativnimi gledali{kimi skupinami ali ob~asnimi umetni{kimi trendi, ki se lahko pojavijo tudi znotraj tradicionalnih gledali{~). Kdaj se inovacija, ki prihaja iz obrobja, spremeni v tradicijo? Kdaj avantgardni novum postane kodificiran in sprejemljiv za konservativno ve~ino? Tra- dicionalno dramsko gledali{~e se namre~ spreminja skozi ~as kljub splo{ni konservativni naravnanosti in po~asi vsrkava spoznanja in na~ine alternativnega obrobja. Tradicionalno gledali{~e sprejema inovacije s ~asovnim zamikom in z varno (socialno in esetetsko) distanco. Velike inovacije tudi priredi (obrusi njihovo radikalnost). Dejstvo je, da razvoj in napredek gledali{ke umetnosti ne potekata PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 106 v tradicioalnem gledali{~u, ampak na njegovih marginah, vendar pa bi bila avantgardna spoznanja in izku{nje (inovacije) kmalu pozabljene, ~e jih tradicija ne bi ohranila. ^e se na obrobjih umetnosti dogajajo revolucije, se v tradicionalnih institucijah lahko dogaja samo evolucija; revolucije so izjeme, pa {e v tem primeru se morajo zgoditi po poti evolucije. Med specifikami klasi~nega dramskega gledali{~a je gotovo umetni{ka beseda oziroma igral~ev govor, ki je morda celo najpomembnej{e izrazno sredstvo. Ker igralci govorijo v nacionalnem jeziku okolja, v katerem gledali{~e deluje, se s pomo~jo gledali{~a razvija in ohranja zavest nacionalne identitete (pa tudi socialna pripadnost, obi~ajno srednjemu razredu). Tradicionalna drama je tako pomembno kulturnopoliti~no sredstvo. V Sloveniji je v tem smislu v mo~no privilegiranem polo‘aju oziroma je bila. Danes se oblast za gledali{~e sicer ne zanima kaj dosti, neko~ ({e slabi dve desetletji nazaj) pa se je zelo. Vse oblasti so bile do nastopa sodobne medijske dru‘be zainteresirane za gledali{~e kot sredstvo za ideolo{ko vzgojo in usmerjanje javnosti. Gledali{ka umetnost je bila tako reko~ vso zgodovino ‘rtev razli~nih dru‘benih (posvetnih in cerkvenih) interesov, redka so obdobja, ko je bilo gledali{~e resni~no svoboden, odprt, demokrati~en prostor javnosti, v katerem je nastopal civilni ~lovek s svojimi problemi (najizrazitej{i primer tega je morda angle{ka renesansa). Danes ima klasi~no dramsko gledali{~e polno svobodo, ~e je seveda dotirano iz javnih sredstev in se mu ni treba boriti s komercialnimi zahtevami trga; toda zaradi splo{ne dru‘bene klime, predvsem popolne prevlade sodobne medijske kulture, je postalo nepomembna, obrobna umetnost, ki ima na dru‘bo in posameznika zanemarljiv oziroma nikakr{en vpliv. Zato je ~edalje bolj »muzejsko«, ohranja se zaradi zgodovinske tradicije, namenjeno je bolj ali manj samo sebi (gledali{~niki se najve~ ukvarjajo s svojimi umetni{kimi in eksisten-cialnimi problemi ter le navidezno z dejanskimi problemi sodobnega ~loveka in dru‘be). Klasi~no dramsko gledali{~e ima, vsaj zame, dve zelo pomembni dru‘beni funkciji: prva je v tem, da s svojo dejavnostjo ustvarja odprt, civilni politi~ni prostor (kraj javne diskusije in polemike), druga pa, da je katarzi~no, ob~instvu torej omogo~a ~ustveno in miselno o~i{~enje ter eti~na spoznanja. Klju~ni problem je v tem, da danes katarza na kolektivni ravni ni mo‘na, ker to prepre~uje na~in PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 107 ‘ivljenja sodobne dru‘be, ki je preve~ fragmentirana in atomizirana (za skupinsko gledali{ko katarzo je potrebna relativno enovita skupnost gledalcev, ki jih povezujejo podobni ~ustveni in miselni vzorci ter vrednostni sistemi). Globinski katarzi~ni u~inek se v dana{jem gledali{~u zgodi le pri posameznikih in {e to izjemoma. Prostor katarze je s kolektivne dru‘bene ravni pre{el v intimno sfero posameznika (dogaja se med stenami stanovanj, v psihoterapevtskih posvetovalnicah …). Prepri~anje, da izvirna oblika katarze v dana{njem dramskem gledali{~u ni mo‘na, ni samo moja ugotovitev, ve~ina gledali{kih teoretikov in praktikov je tega mnenja. Pri snovanju repertoarja in umetni{kega koncepta mariborske Drame to dejstvo resno upo{tevam. ^e ‘e ne moremo ustvarjati mo~nih katarzi~nih do‘ivetij, lahko gledalcem vseeno ponudimo druga~ne, sicer manj zavezujo~e oblike miselnih spoznanj in ~ustvenih do‘ivetij. Glavno opravilo umetni{kega vodje je oblikovanje splo{ne umetni{ke vizije gledali{~a in sestavljanje konkretnega programa (izbor dramskih besedil, anga‘iranje re‘iserjev, oblikovanje igralskih in drugih umetni{kih zasedb). Preden sem pred dvema letoma ponovno prevzel vodenje mariborske Drame, sem veliko razmi{ljal, kak{en repertoar (dramski teksti, re‘ijske postavitve) bi me danes sploh zanimale, kaj bi me v teatru {e lahko vznemirilo, pritegnilo, da bi u‘ival in se ne dolgo~asil (kar se mi v zadnjih letih dogaja pri ve~ina predstav, ki jih po slu‘beni dol‘nosti moram videti; iz lastnega zanimanja grem pogledat zelo redko katero). Ugotovil sem, da je tisto, kar me v gledali{~u {e vedno lahko prepri~a in navdu{i, inteligenten, duhovit, zra~en …, subtilno naravnan klasi~ni repertoar z elementi sodobnega postdramskega (alternativnega, avatgardnega) gledali{~a. Zenovska inteligenca v evropskem dramskem kontekstu. Preprostost, enostavnost, jasnost. Prednost imajo intelektualnej{e vsebine in netipi~ne komedijske zvrsti; gledal~evo percepcijo utemeljujem na razumsko-~utnem dojemanju. No, pribli‘no v tem duhu sem potem za~el program konkretno sestavljati. Ena prvih in bistvenih lastnosti dramske umetnosti se mi je od nekdaj zdela politi~nost. Gledali{~e kot institucija je lahko pomembna politi~na (socialna, intelektualna) tribuna. Prek odra lahko vplivamo na javno mnenje s tem, da ob~instvu z vsebino posredujemo dolo~ena vpra{anja in optiko gledanja na stvarnost. PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 108 Na nek na~in se v pomenskem smislu ve~ ukvarjam z gledalci kot s samimi ustvarjalci. Gledali{~e ustvarjamo zaradi gledalcev. Brez njih nas ni! Ko sestavljam repertoar, pogosto razmi{ljam o tem, kako bom z njim vodil gledal~evo percepcijo (do‘ivljanje, razmi{ljanje). Klasi~no dramsko gledali{~e ob~instvu omogo~a razli~na ~ustvena do‘ivetja in miselna spoznanja, je torej du{evno sprostitveno in osve{~evalno. To po~ne na dovolj udoben, vljuden na~in. Sodobna umetnost (postdramsko, alternativno dramsko gledali{~e) opravlja svojo osve{~evalno nalogo veliko bolj neposredno in agresivno. Eden od postulatov sodobne umetnosti je vzbujanje nelagodja, povzro~anje percepcijskih razpok, {okov, s ~imer naj bi se premaknila gledal~eva perspektiva gledanja, do‘ivljanja in razumevanja umetnosti ter hkrati stvarnosti. Sodobna umetnost in gledali{~e se mi zdita veliko bolj repre- zentan~na, resni~nej{a glede na splo{no dru‘beno in civilizacijsko situacijo, v kateri smo, saj sta bolj osve{~evalni (~eprav pogosto uporab-ljata, vsaj zame, te‘ko sprejemljive metode), kot je klasi~no gledali{~e, kjer percepcijsko udobje gledalce po navadi bolj uspava, kot prebuja. Eden od problemov gledali{~a, ki me osebno najbolj prizadeva, je, da danes ni mogo~e ustvarjati satvi~ne umetnosti. Dana{nja umetnost (tako klasi~na kot sodobna) je skoraj izklju~no tamasi~na (prevlada elementa zemlja in voda) ali rad‘asti~na (prevlada elementa ogenj). Zaradi splo{nih dru‘benih in civilizacijskih razmer, v katerih ‘ivimo, je v javnih (skupnostnih) okoljih, kamor sodi gledali{~e, satvo (to je energijsko vibracijo kvalitete elementa zrak in eter) izjemno te‘ko (ali skoraj nemogo~e) ustvariti. ^e samo be‘no primerjate kak{no sliko iz obdobja renesanse, npr. Botticellijevo Rojstvo Venere, in vsebine vizualnih sporo~il, ki jih v nekaj minutah ve~ernega dnevnika dobite s televizijskega ekrana, vam bo vse jasno … Umetniki niso krivi, da je stanje v dana{njih umetnostih tak{no, kot je! Umetniki so samo najbolj senzibilni detektorji in mediji dru‘benega dogajanja. Na planetu sicer {e vedno obstajajo energetska podro~ja s ~isto satvi~no energijo. Toda kaj nam to koristi, ~e ni satve v kolektivnem astralu okolja, v katerem ‘ivimo in ustvarjamo, torej v Sloveniji, v Mariboru, v SNG Maribor?! V nesatvi~nem okolju se satvi~ne umetnosti ne da ustvarjati! Kve~jemu lahko ljudje, ki vemo, za kaj gre, posku{amo na posreden, neopazen na~in (kar po~nem sam) dvigovati splo{ni energetski tonus okolice in ljudi, s katerimi vsak PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 109 dan soustvarjam in ‘ivim. (Ne maram neposrednega, agresivnega provociranja in spreminjanja obstoje~ih okoli{~in, ker to pri ve~ini ljudi izzove odpor, kar vodi v fanatizem, nasilje, nere{ljive konflikte …) Polja satve se lahko danes najdejo ali za~asno vzpostavijo predvsem v manj{ih, intimnih okoljih (npr. v a{ramih in drugih svetih krajih, na geomanti~nih to~kah v naravi, na duhovnih prireditvah, ki odpirajo sr~no ~akro, v prijateljskem okolju dobrosr~nih, razsvetljenih ljudi …). Izjemoma jih lahko najdemo tudi na umetni{kih prireditvah, predvsem na koncertih klasi~ne ali new age glasbe. Satvi~no umetnost v osnovi predstavlja klasi~no gledali{~e (utemeljeno na trojnem idejnoestetskem na~elu: »dobro–lepo– resni~no«). Vsebinsko gre za prefinjene in harmoni~no izpeljane zgodbe (gr{ka tragedija je tipi~ni primer). Gledalca s pomo~jo katarze energetsko zdravijo, v njem spodbujajo prefinjena ob~utja in visoka eti~na spoznanja. Rad‘asti~na umetnost izra‘a enostransko mo~ strasti, skrajnosti; pri gledalcih lahko izzove odpor, agresivnost in razdiralna ~ustva (vsebinsko so to ponavadi krute ~rne igre); tamasi~na umetnost izra‘a slaboumnost, neob~utljivost, topost (vsebinsko predstavlja prazne komedije in sme{nice, ble{~e~e spektakle in ceneni ki~), gledalce uspava in poneumlja. Namerno se izogibam te‘kih tem (posebej agresivnih ~rnih iger z brutalno vsebino), vsebinam z mo~no negativno energetsko avro in globoko destuktruktivno vibracijo, ker teh energij skozi predstavo preprosto ni mogo~e o~istiti in transformirati. Zdelo bi se mi neeti~no in karmi~no sporno, ~e bi na gledalce »zlivali golida umazane gnojnice« in jih potiskali v {e ve~ji tamas, v katerem ve~ina tako ali tako ves ~as ‘ivi … Izbiram zgodbe in teme, s katerim lahko odpiramo globlje dimenzije resni~nosti, osredoto~am se na arhetipske, mitolo{ke, sanjske vsebine kolektivnega astrala (evropske in slovenske podzavesti). Izogibam se vsebinam, ki jih je mogo~e videti na televiziji v ve~ernem dnevniku ali v sentimentalnih ‘ajfnicah ter poneumljajo~ih humoristi~nih nadaljevankah, vsebinam ~rnih kronik in drugih zgodb v rumenem tisku. Ve~ina besedil, ki jih dam na program, pripada klasi~nemu slovenskemu in svetovnemu repertoarju prej{njih stoletij ali modernizmu 20. stoletja. Presene~en ugotavljam, koliko starih zgodb je {e vedno aktualnih. V bistvu je prek preteklosti mogo~e sodobnost videti bolj jasno. S tem ozave{~amo arhetipe, ki tvorijo temelje PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 110 evropske in slovenske kolektivne in posameznikove osebnosti. Repertoar klasi~nega dramskega gledali{~a je pravzaprav most med preteklostjo in sodobnostjo, medtem ko je program sodobnega (postdramskega ali ne ve~ dramskega) gledali{~a predvsem ali samo izraz duha dana{njega stanja. Zdi se mi pomembno, da na odru uporabljamo postopke »estetske distance«, to je na~in estetizacije stvarnosti, da iz iluzije preidemo k aluziji, kar pomeni, da z umetni{kimi prijemi iz konkretne realnosti ustvarjamo drugo (fiktivno) realnost, ki je {e vedno realnost, vendar transformirana v vi{jo energetsko frekvenco. Tudi zelo te‘ke (bole~e, grozljive) teme lahko povemo tako, da gledalcev od njih ne bomo odvrnili, ampak jim omogo~ili, da jih ~ustveno do‘ivijo in miselno ozavestijo. ^e pri gledalcu izzovemo odpor zaradi vsebine, nismo dosegli drugega kot njegovo ~utno-~ustveno frustracijo. Des-truktivna energija se ni zmanj{ala, ampak samo {e pove~ala. (Kar se danes v teatrih, {e bolj pa pri filmu in televiziji, zelo pogosto dogaja.) Na~elo estetizacije in sublimiranja stvarnosti, ki ga kot re‘ijski prijem v svojem repertoarju najpogosteje zagovarjam, je pravzaprav posodobljen klasi~ni model estetske percepcije. Ta na~in je v marsi~em v nasprotju s komunikacijskimi na~eli sodobne umetnosti, ki ima za cilj, da gledalca (prejemnika spro~ila) vr‘e iz ravnote‘ja, s ~imer mu ‘eli odpreti nove horizonte razumevanja stvarnosti. 5. Mislim, da imata zen in sodobna zahodna umetnost (tudi postdramsko gledali{~e) dosti podobnosti. Toda zen (kot duhovna praksa ali kot umetni{ka zvrst) je predvsem na~in ‘ivljenja. To je nekaj, kar ‘ivi{, ne nekaj, kar ustvarja{ kot delo, stvaritev, ki je namenjena drugim. Umetnost na najvi{ji ravni postane spontana meditacija, ta pa se prelije v avtenti~en na~in ‘ivljenja. ^lovek je samemu sebi umetnina, ki jo ustvarja skozi svojo vsakdanjost. Potreba, da bi {e ustvarjal kaj izven sebe, se v kar koli ali kogar koli »podalj{eval«, »presegal«, izgine. Popolnost, ‘ivljenje, ki ga i{~e{ in ustvarja{ v obliki umetni{kega dela, postane{ ti sam. Mogo~e tak{en umetnik, ki je pravzaprav razsvetljeni ~lovek, tu in tam ustvari {e kak{en majhen detajl, kak{en umetni{ki okrasek subtilne lepote. Vsekakor pa ni~ zavezujo~ega, velikega; ni~ PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 111 spektakularnega, ambicioznega, megalomanskega, torej ni~ takega, kar zapolnjuje ve~ino prostorov zahodne umetnosti. Klasi~no dramsko gledali{~e je koristno za zdravje civilne dru‘be, za ljudi , ki so versko, duhovno, politi~no in sicer neopredeljeni, torej za vse, ki zmorejo dvomiti, ki se lahko znajdejo sredi velikih ‘ivljenjskih (ontolo{kih, metafizi~nih) dilem. Umetni{ko gledali{~e se razvije, ko se osvobodi verskih in drugih ideolo{kih okovov (npr. gr{ka tragedija ali angle{ka renesan~na drama). Dramsko gledali{~e je luciferski (prometejski) posel. Samo padli angeli se lahko spra{ujejo o smislu ‘ivljenja. Ker imajo gre{niki praviloma zanimivej{e ‘ivljenje kot svetniki, so ‘e od nekdaj glavni vir navdiha odrske umetnosti. Poznamo tudi verske oblike gledali{~a, vendar te niso drame v pravem pomenu, temve~ samo moralitete, mirakli, misteriji, ki so namenjeni temu, da se vera v Boga, ki ‘e tako ali tako obstaja, {e poglobi. Drama ni hvalnica ‘ivljenja in Boga, ampak njegova refleksija in kritika. Problematizira tako bo‘anstva in verske resnice kot oblastnike in posvetne zakone. Izra‘a eksistenco v njeni razgaljenosti, kozmi~no dramo ~loveka, ki je bil »izgnan iz raja« … [ele ob soo~enju s silami kaosa, s temo in zlom lahko pride do o~i{~enja in razsvetljenja. Verniki v spoznavnoeti~nem smislu dramskega gledali{~a ne potrebujejo. Potrebujejo pa, kot je dejal ‘e Platon, hvalnice, ki jih bodo peli svojim bo‘anstvom in najvi{ji resnici, tako kot politiki, dr‘avniki in generali potrebujejo proslave in parade, ob katerih lahko ~astijo svojo mo~ in pomembnost. Dvom je pomemben za ~lovekov razvoj, za ustvarjalni napredek. Vernik nima kam napredovati, se razvijati (ker je s svojo vero za ve~no zape~aten, odre{en), razmi{ljujo~ ~lovek pa! Gledali{~e je zato namenjeno razmi{ljujo~im ljudem, ljudem, ki ({e) i{~ejo. Dvom zagotavlja svobodo. In gledali{~e je sveti{~e svobode! – Stvari moramo razumeti iz njihovega bistva, torej vedeti, ~emu je kaj izvorno namenjeno, in to spo{tovati. V~asih se samemu sebi zazdim kot upokojeni Prospero iz Shakespearove igre Vihar, kjer prav on izre~e eno najlep{ih izjav v dramski knji‘evnosti: »Iz take smo snovi kot sanje, in ‘ivljenje na{e majhno obdaja spanje«. – Predstava je kon~ana, jaz pa v svoji vlogi {e kar vztrajam. Kakor koli, »~eprav pripadam temu svetu, nisem ta svet«! (Februar 2009: neobjavljeno besedilo, prvotno sestavni del avtorjeve knjige Lotosov cvet nad vodno gladino, objavljene jeseni leta 2011) PRVI DEL: Repertoar in umetni{ka vizija 112 !!!""" DRUGI DEL Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 Fotogalerija z zasedbami ustvarjalcev Avtorji fotografij Matej Kristovi~, Tiberiu Marta, Sandra Po‘un, Maksimiljan Selin{ek, Petra [trukelj, Damjan [varc Vir Arhiv SNG Maribor DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 114 !!!""" DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 115 Michael Frayn KOPENHAGEN Koprodukcija s Festivalom Ex Ponto Ljubljana Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 3. februar 2007 Stara dvorana NASTOPAJO^I Margrethe ............................................................................... Veronika Drolc Bohr ........................................................................................ Peter Bo{tjan~i~ Heisenberg .............................................................................Radko Poli~ k. g. Prevajalka Darja Hribar Scenografinja in oblikovalka lu~i Petra Veber Kostumografinja Belinda Radulovi} Lektor Janez Bosti~ Avtor glasbe Toma‘ Grom Avtor videa Nejc Saje Vodji predstave Janez Masilo Polonca Raj{p [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 116 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 117 Jean-Baptiste Poquelin Molière PLEMENITI ME[^AN Re‘iser Vito Taufer Premiera 23. februar 2007 Stara dvorana NASTOPAJO^I Gospod Jourdain, me{~an .......................................................... Vlado Novak Gospa Jourdain, njegova ‘ena ................................................ Milada Kalezi} Lucija, Jourdainova h~i ............................................. Pia Zemlji~ / Eva Kra{ Kleont, zaljubljen v Lucijo ................................................... Kristijan Ostanek Dorimena, markiza ...................................................................... Ksenija Mi{i~ Dorant, knez, Dorimenin ljubimec ............................................. Davor Herga Nikolina, Jourdainova slu‘kinja ................................................ Mateja Pucko Koviel, Kleontov sluga .............................................................. Nenad Tokali} U~itelj glasbe .......................................................................... Jaki Jurgec k. g. Mufti ........................................................................................ Jaki Jurgec k. g. Plesni u~itelj .................................................................................... Ivica Knez Borilni u~itelj .................................................................................... Iztok Bevk U~itelj filozofije .................................................................................. Tadej To{ Kroja{ki mojster .......................................................................... Zvone Funda Lakaj ............................................................................................ Viktor Megli~ GLASBENIKI Jakob Saje, bas klarinet Bla‘ Mijovi~, sopran saksofon Vasko Lukas, fagot Rok Volk, tenor saksofon Renato Ribi~, krilovka, trobenta Simon Kre~i~, Olga Pe~eny, klavir Davor Plamberger, Martin Bajde, tolkala OPERNE PEVKE IN PEVCI Regina Schultz, Dada Kladénik, mezzosopran Gregor Zavec, tenor Alfonz Kodri~, bas BALETNI PLESALCI IN PLESALKE Sytze Jan Luske, Iñaki Urrutia, Stefan Banica, Blaga Stoj~eva, Hristina Stoj~eva, Marta Voinea Prevajalec in dramaturg Primo‘ Vitez Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Barbara Podlogar Skladatelj, vodja glasbenih priprav Andrej Gori~ar Koreografinja Valentina Turcu Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka kostumografinje Jenny [tumberger Pomo~nik vodje glasbenih priprav Sre~ko Kova~i~ Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 118 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 119 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 120 Platon, Peter Ternov{ek SOKRATOV ZAGOVOR Po besedilu Platonove Apologije Premiera 13. april 2007 Komorni oder NASTOPAJO^ Peter Ternov{ek Prevajalec Anton Sovre Priredba besedila in re‘ija Peter Ternov{ek Svetovalec Vili Ravnjak Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Vodja predstave in {epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 121 Tone Partlji~ ZA NACIONALNI INTERES Re‘iser Ja{a Jamnik Premiera 11. maj 2007 Stara dvorana NASTOPAJO^I Maks Kosi, vinogradnik in ‘upan .......................................... Peter Bo{tjan~i~ Marta Kosi, njegova ‘ena ............................................................... Irena Varga Anita Kosi, njuna h~i ................................................................. Mateja Pucko Jo‘ko Ov~ar, kmetijski minister, predsednik Stranke obdelovalcev Slovenije (SOS) ............................ Tadej To{ Zmagoslava Ma~ek, ministrica za kulturo .......... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Mihaela Lo‘ar, predsednica ob~inskega odbora SOS ........... Alenka Cilen{ek Jo‘ef Dreisibner, zdomec ........................................................ Milo{ Battelino Franc Bauman, zdomec .....................................................................Iztok Bevk Marija Lovrec, Kosijeva soseda .............................................. Sonja Bla‘ k. g. [tefka Cunder, upokojena u~iteljica, pesnica ............................ Irena Miheli~ Valentin Potres, pomo‘ni {kof .................................................... Zvone Funda Huso, portir ................................................................................. Davor Herga Klander, politik ................................................................................ Ivica Knez Stefan Bauman, starec ........................................................ Bojan Maro{evi~ Dramaturginji Maja Borin, Tanja Lu‘ar Scenografinja Barbara Matul Kalamar Kostumografinja Ana Matijevi} Skladatelj Gregor Strni{a Lektor Simon [erbinek Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistent re‘iserja Miroslav Martinuzzi Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 122 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 123 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 124 Federico Fellini, Tullio Pinelli, rokgre LA STRADA Po scenariju istoimenskega Fellinijevega filma Dodatni program – koprodukcija z Narodnim domom Maribor in GIZ Stari Maribor Re‘iser Bojan Labovi~ Premiera 3. julij 2007 [D Branik – na prostem v Ljudskem vrtu Maribor NASTOPAJO^I Puppela .......................................................................................... Irena Varga Humberto ................................................................................ Milo{ Battelino Bepo ........................................................................................... Davor Herga Glas ................................................................................ Alenka Cilen{ek k. g. Priredba filmskega scenarija rokgre Dramaturginja Tanja Lu‘ar Scenograf Samo Lapajne Kostumografinja Belinda Radulovi} Izbor glasbe Bojan Labovi~ Lektor Simon [erbinek Oblikovalec svetlobe David Ore{i~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 125 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 126 Maja Borin VILIN^EK Po motivih Minolijevega Vilin~ka z Lune Re‘iserka Branka Nikl Klampfer Premiera 20. september 2007 Mali oder NASTOPAJO^I Vilin~ek ....................................................................................... Matev‘ Biber Medo ................................................................... Iztok Bevk / Davor Herga Milko ................................................................................................ Ivica Knez Cepetulja ............................................................................................. Eva Kra{ @abonka .................................................... Mateja Pucko / Mojca Simoni~ Pavlihec ....................................................................................... Viktor Megli~ Dramaturginja Maja Borin Scenografka in kostumografka Vasilija Fi{er Glasbeni opremljevalec in koreograf Ivica Knez Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodji predstave Janez Masilo, Milan Goltes DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 127 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 128 Avtorski projekt Diega de Bree MALI PRINC Po motivih literarnih del Antoina de Saint-Exupéryja Mali princ in Veter, pesek in zvezde Koprodukcija s Festivalom Ex Ponto (Kulturno dru{tvo B-51 Ljubljana) Premiera 22. september 2007 Stara dvorana NASTOPAJO^I Mali princ .......................... Tijuana Kri‘man, plesalka Baleta SNG Maribor Glasova .................................................................................. Peter Bo{tjan~i~ ........................................................................... Ksenija Mi{i~ Izbor besedila in glasbe, re‘iser, koreograf, scenograf Diego de Brea Oblikovalec videoprojekcij Matej Modrinjak Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka za sceno in kostume Jenny [tumberger Vodja predstave Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 129 Eugène Ionesco NOSOROGI Re‘iser Vito Taufer Premiera 23. november 2007 Stara dvorana NASTOPAJO^I Gospodinja .......................................................................... Mirjana [ajinovi} Prodajalka .................................................................................. Mateja Pucko Jean .................................................................................................... Tadej To{ Bérenger ...................................................................................... Vlado Novak Natakarica ........................................................................................... Eva Kra{ Prodajalec .........................................................................................Iztok Bevk Stari gospod ......................................................................... Bojan Maro{evi~ Logik ............................................................................................ Davor Herga Gostilni~ar ................................................................................... Viktor Megli~ Daisy ........................................................................................... Ksenija Mi{i~ Gospod Papillon........................................................................ Nenad Tokali} Dudard .................................................................................. Kristijan Ostanek Botard ............................................................................................ Nejc Ropret Gospa Boeuf ................................................................................... Irena Varga Gasilec ........................................................................................ Matev‘ Biber Star~ek ........................................................................................ Zvone Funda Star~kova ‘ena ....................................................................... Alenka Cilen{ek Pisarni{ki pomo~nik ......................................................................... Ivica Knez Prevajalec in dramaturg Primo‘ Vitez Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Barbara Podlogar Skladatelj Andrej Gori~ar Koreografinja Valentina Turcu Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka kostumografinje Jenny [tumberger Asistent re‘iserja Miroslav Martinuzzi Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 130 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 131 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 132 Ivan Cankar LEPA VIDA Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 19. januar 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Lepa Vida .............................................................................. Nata{a Matja{ec Njena mati .......................................................... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Poljanec ....................................................................... Aljo{a Ternov{ek k. g. Mrva ............................................................................................ Matev‘ Biber Dioniz ............................................................................................ Nejc Ropret Damjan ................................................................................... Milo{ Battelino Dolinar .................................................................................................. Jose k. g. Milena ........................................................................................ Mateja Pucko Zdravnik ................................................................................ Kristijan Ostanek PLESALCI Anita ^anadi, Nika Mleku{, Ma{a Okorn, Anja [truc, Jure Masten Dramaturginja Maja Borin Scenografinja Petra Veber Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Drago Ivanu{a Koreografinja Anita ^anadi Oblikovalka svetlobe Petra Veber Avtor videa Nejc Saje Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Sodelavka za fotografijo Petra [trukelj Asistentka dramaturgije (AGRFT) Ksenija Repina Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 133 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 134 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 135 Slavenka Milovanovi} Pregelj, Ivana Vuji} INTIMNI AVTOPORTRET FRIDE KAHLO Re‘iserka Ivana Vuji} Premiera 6. marec 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Frida Kahlo Persona ................................................................. Milada Kalezi} Frida Kahlo ............................................................................ Nata{a Matja{ec Diego Rivera, njen mo‘, slikar ............................................... Milo{ Battelino Lupe Marin, njegova biv{a ‘ena ................................................ Mateja Pucko Cristina Kahlo, Fridina sestra ............................................. Mirjana [ajinovi} Guillermo Kahlo, Fridin o~e ................................................ Bojan Maro{evi~ Matilde Kahlo, Fridina mati ............................... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Lev Trocki ...................................................................................... Nejc Ropret Natalia Sedova, njegova ‘ena ........................... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ André Breton, pesnik .............................................................. Matija Stipani~ Jacqueline Lamba Breton, njegova ‘ena .................................. Mateja Pucko Nickolas Muray, fotograf ..................................................................Iztok Bevk Prvi ~uvaj muzeja ........................................................................ Viktor Megli~ Drugi ~uvaj muzeja .......................................................... Bojan Koletnik k. g. Obiskovalci ......................................................................... Mirjana [ajinovi} .................................................................................................... Viktor Megli~ ............................................................................. Nejc Ropret PLESALCI IN STATISTI Roa Raut, Ines Uro{evi~, Metka Masten, Mircea Golescu, Slav~o Stoleski, Catarina Meneses Prevajalec in lektor Janez Bosti~ Dramaturginji Slavenka Milovanovi} Pregelj, Tanja Lu‘ar Scenografinja in kostumografinja Du{ica Kne‘evi} Glasbena opremljevalka Ivana Vuji} Koreografinja Valentina Turcu Oblikovalka videoprojekcij Svetlana Volic Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka scenografinje in kostumografinje Jenny [tumberger Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 136 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 137 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 138 Tennessee Williams TRAMVAJ PO@ELENJE Re‘iser Damir Zlatar Frey Premiera 3. april 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Blanche ....................................................................................... Ksenija Mi{i~ Stella .................................................................................................. Eva Kra{ Stanley ................................................................................................ Tadej To{ Mitch ...................................................................................... Peter Bo{tjan~i~ Eunice, Mehi~anka ......................................................................... Irena Varga Steve ........................................................................................... Davor Herga Pablo ................................................................................................ Ivica Knez Zdravnik ....................................................................................... Zvone Funda Bolni~arka ................................................................................... Irena Miheli~ Mladeni~ ..................................................................................... Matev‘ Biber Pablova ‘ena ......................................................................... Anja Ro{ker k. g. Allan ............................................................................. Janez Klenov{ek k. g. Allanov ljubimec ................................................................... @iga Gorup k. g. STATISTI Nejc Dougan, Simon Mesari~, Silvester Gorjup, Marko Kralj, Pankracij Podgornik, Primo‘ Ademovi~ GLASBENI IZVAJALCI IN PEVCI Aleksandra Pti~ar, Boris Harfman (~lana Ansambla Lado, Zagreb), Roko Crni}, Hrvoje Crni} Boxer Glasba je bila posneta v Studiu Futura/WMB Studio, Gra~ani, Zagreb 2007/2008. Prevajalec Zdravko Du{a Prirejevalca besedila Dora Delbianco, Damir Zlatar Frey Dramaturginja Dora Delbianco Scenograf in koreograf Damir Zlatar Frey Kostumograf Toni Ple{i} Skladatelj Hrvoje Crni} Boxer Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Zlatko Kocbek Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistent re‘iserja Ivica Knez Asistentka scenografa in kostumografa Jenny [tumberger Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 139 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 140 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 141 David Ives VSE OB PRAVEM ^ASU Re‘iser Matja‘ Latin Premiera 9. maj 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Besede, besede, besede Milton .................................................................................... Matija Stipani~ Swift .................................................................................... Kristijan Ostanek Kafka ................................................................................... Mirjana [ajinovi} Blabilon stolp Gorf ......................................................................................Kristijan Ostanek Kanaflit ......................................................................................... Nejc Ropret Evnuh ..................................................................................... Matija Stipani~ Poslovna ‘enska ........................................................ Ma{a @idanik Bjelobrk Sve~enica ............................................................................ Mirjana [ajinovi} Dr. Fritz ali sile svetlobe Maria, dr. Fritz ..................................................................... Mirjana [ajinovi} Tom ......................................................................................Kristijan Ostanek Variacije na temo smrti Trockega Trocki ............................................................................................. Nejc Ropret Gospa Trocki ............................................................. Ma{a @idanik Bjelobrk Ramon .................................................................................. Kristijan Ostanek Leti ~as Horacij ..................................................................................... Matija Stipani~ Maja .......................................................................... Ma{a @idanik Bjelobrk Steve Irwin ................................................................................... Nejc Ropret Prevajalka Tina Mahkota Dramaturginja Tanja Lu‘ar Scenograf Marko Japelj Kostumograf Andrej Gabron Skladatelj Sebastijan Duh Koreografinja Da{a Rashid Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Oblikovalec videoprojekcij Nejc Saje Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 142 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 143 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 144 William Shakespeare VIHAR Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledali{~a Ljubljana, Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor, Cankarjevega doma Ljubljana in Slovenskega stalnega gledali{~a Trst Re‘iser Vito Taufer Premiere 19. september 2008 v Veliki dvorani SNG Maribor 29. september 2008 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 13. februar 2009 v SSG Trst NASTOPAJO^I Alonso, neapeljski kralj ..................... Peter Bo{tjan~i~, Drama SNG Maribor Sebastian, njegov brat ..................... Kristijan Ostanek, Drama SNG Maribor Prospero, pravi milanski knez .......................... Robert Prebil, SMG Ljubljana Antonio, njegov brat, samozvani milanski knez.. Matej Recer, SMG Ljubljana Ferdinand, sin neapeljskega kralja .........Matev‘ Biber, Drama SNG Maribor Gonzalo, po{ten star svetnik .............................. Sandi Pavlin, SMG Ljubljana Adrian, dvorjan ......................................... Nejc Ropret, Drama SNG Maribor Francisco, dvorjan ....................................Davor Herga, Drama SNG Maribor Kaliban, su‘enj, grd divjak ...................................... Boris Kos, SMG Ljubljana Vinko, stre‘nik .................................................. Ivan Peternelj, SMG Ljubljana [tefan, kuhar ....................................................... Dario Varga, SMG Ljubljana Kapitan ............................................................... Ivan Godni~, SMG Ljubljana [ef palube in duh ........................................................ Sebastijan Stari~ k. g. Miranda, Prosperova h~i ......................................................... Ma{a Tiselj k. g. Ariel, zra~ni duh.................................................. Uro{ Ma~ek, SMG Ljubljana Junona .......................................................................... Lara Komar, SSG Trst Mornar in duh ................................................................. Du{an Terop{i~ k. g. Nimfe in duhovi Aglaja Dvanaj{~ak, Anna Gra~ova, Metka Masten, Mihaela Matis, Ana Tina Petkov{ek, Cleopatra Purice, Roua-Cornelia Raut, Blaga Stoj~eva, Hristina Stoj~eva, Ines Uro{evi~ – Balet SNG Maribor Mornarji in duhovi Stefan Banica, Denes Darab, Mircea Golescu, Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Sytze Jan Luske, Gabriel Marin, Christian Popovici – Balet SNG Maribor Pianist ....................................................................................... Andrej Gori~ar k. g. DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 145 Prevajalec Andrej Rozman Roza Dramaturga Ur{ula Cetinski, Toma‘ Topori{i~ Scenograf, kostumograf Janez Jan{a Skladatelj Andrej Gori~ar Koreograf Branko Poto~an Lektorica Mateja Dermelj Oblikovalec svetlobe Stefan Pfeistlinger Oblikovanje videa Restart d. o. o. Oblikovalec zvoka Marko Gutman Korepetitorka Dada Kladenik Asistent scenografa Matja‘ Ar~an Asistentka kostumografa Jenny [tumberger Asistent oblikovalca svetlobe Toma‘ Bezjak Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 146 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 147 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 148 Katarina Klan~nik Kocutar KRALJ MATJA@ Po slovenskih ljudskih motivih Koprodukcija z Lutkovnim gledali{~em Maribor Re‘iserka in oblikovalka likovne podobe Breda Varl Premiera 27. september 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Mojca Simoni~, Drama SNG Maribor Viktor Megli~, Drama SNG Maribor Ivica Knez, Drama SNG Maribor Petra Caserman, Lutkovno gledali{~e Maribor Metka Jurc, Lutkovno gledali{~e Maribor Maksimiljan Daj~man, Lutkovno gledali{~e Maribor Dramatizacija Katarina Klan~nik Kocutar Dramaturginja Tanja Lu‘ar Glasba Janez Dov~ Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 149 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 150 Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 21. november 2008 Stara dvorana NASTOPAJO^I Aleksij pl. Gornik ........................................................................ Vlado Novak Dr. Anton Grozd ......................................................................Radko Poli~ k. g. Katarina ............................................................... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Matilda ............................................................................................... Eva Kra{ Dr. Pavel Gruden .................................................................... Peter Bo{tjan~i~ Helena ................................................................................... Nata{a Matja{ec Jo‘ef Mrmolja ............................................................................. Davor Herga Klander ................................................................................. Bojan Maro{evi~ Mrmoljevka ..................................................................................... Irena Varga Julijan [~uka ................................................................... Vlado Vla{kali} k. g. Siratka ........................................................................................... Nejc Ropret Fran Kadivec ........................................................................ Kristijan Ostanek Profesor Krem‘ar ..................................................................... Milo{ Battelino Stebelce ...................................................................................... Viktor Megli~ Magdalena, hi{na ................................................................... Mojca Simoni~ Gabrijel, ob~inski svetnik ........................................................... Zvone Funda Peter, sluga ...................................................................................... Ivica Knez Natakarji ........................................... Jana Jarc, Anja Ro{ker, Anja [truc, ...................................................... Elvis Berljak, Rok Kravanja Dramaturg Kri{tof Dovjak Scenografinja Petra Veber Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Drago Ivanu{a Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka svetlobe Petra Veber Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 151 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 152 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 153 Voltaire KANDID ALI OPTIMIZEM Re‘iserka Ivana Djilas Premiera 17. januar 2009 Stara dvorana NASTOPAJO^I Kandid ................................................................................. Vladimir Vla{kali} Pangloss ................................................................................. Peter Bo{tjan~i~ Kunigunda .................................................................................. Mateja Pucko Starka .............................................................................................. Irena Varga Kakambo ....................................................................................... Nejc Ropret Martin, Drugi bulgarski vojak, Vojak jezuit ................................ Matev‘ Biber Paquette, Gostilni~arka ...................................................... Mirjana [ajinovi} Gospodi~na Clairon, Prvi bulgarski vojak, Vojak jezuit ............................................................... Ma{a @idanik Bjelobrk Gospod Baron, Guverner, Pococurante, Kapitan ..................... Milo{ Battelino Véliki inkvizitor, ^rnec, Gostilni~ar, Brat Giroflée ...................... Davor Herga Baron mlaj{i, Don Isakar, Mornar, Kralj de‘ele Eldorado ...... Matija Stipani~ Prevajalec romana Primo‘ Vitez Avtorici odrske priredbe romana Tatjana Doma, Ivana Djilas Dramaturginja Tatjana Doma Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Jelena Prokovi} Skladatelj Bo{tjan Gomba~ Avtor videa Nejc Saje Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Jelena Prokovi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko Glasbeni izvajalci Godalni kvartet Godalika (Jelena @drale prva violina, Klemen Bra~ko druga violina, Matja‘ Sekne viola, Klemen Hvala violon~elo) DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 154 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 155 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 156 Joe Orton PORNOSKOP ALI KAJ JE VIDEL BATLER Re‘iserka Mateja Kole‘nik Premiera 27. februar 2009 Stara dvorana NASTOPAJO^I Doktor Prentice ............................................................. Matja‘ Tribu{on k. g. Geraldine Barclay ....................................................................... Ksenija Mi{i~ Gospa Prentice ......................................................................... Milada Kalezi} Nicholas Beckett .................................................................. Kristijan Ostanek Doktor Rance ............................................................................... Vlado Novak Narednik Match ................................................................... Bojan Maro{evi~ Deus ex machina .................................................................... Ivo Mojzer k. g. Prevajalka Alja Predan Dramaturginja Tanja Lu‘ar Scenograf Ivo Knezovi} Kostumografinja Mirjana Zagorec Skladatelj Coco Mosquito Koreograf Miha Lampi~ Avtor songa Gregor Fon Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Polonca Raj{p Glasbeni izvajalci Predrag Martinjak, Adam Matijevi}, Berko Muratovi}, Igor Pavlica, Bruno Gro{i}, Romano Hantih, Gordan Tudor, Goran Muratovi} DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 157 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 158 No-igre VETER V VEJAH BOROV Avtorji besedil Kan’ami (Hachinoki), Zeami (Kantan), Zenchiku (Kumasaka), Zeami (Sekidera Komachi) Re‘iser Jernej Lorenci Premiera 13. marec 2009 Mali oder NASTOPAJO^I Nata{a Matja{ec Ro{ker Mateja Pucko Vladimir Vla{kali} Matev‘ Biber Matija Stipani~ Zvezdana Novakovi} k. g. Anush Apoyan k. g. Prevajalka Barbara Rovan Dramaturg Neboj{a Pop-Tasi} Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Branko Ro‘man Oblikovalec svetlobe David Ore{i~ Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 159 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 160 Henrik Ibsen PEER GYNT Re‘iser Janusz Kica Premiera 15. maj 2009 Stara dvorana NASTOPAJO^I Peer Gynt ......................................................................... Branko [turbej k. g. Aase, njegova mati ................................................................. Milada Kalezi} Solveig ................................................................................................ Eva Kra{ Ingrid, Zelena, Anitra ................................................................. Ksenija Mi{i~ Stare{ina, Glas (Veliki Zvija~), Eberkopf, Begriffenfeldt, Suhec .................................................. Ale{ Vali~ k. g. Kova~ Aslak, Najstarej{i dvorni trol, De~ek, Trumpeterstraale, Kapitan, Norec ........................... Kristijan Ostanek Mladenka, Gorjanka, Pu{~avska deklica, Trolska ve{~a, Slu‘abnica, Norica ............................................. Mateja Pucko Mladenka, Gorjanka, Pu{~avska deklica, Trolska ve{~a, Slu‘abnica, Norica ...................................... Mirjana [ajinovi} Mladenka, Gorjanka, Pu{~avska deklica, Trolska ve{~a, Slu‘abnica, Norica ............................ Ma{a @idanik Bjelobrk @enin (Mads Moen), Trol, Kuhar ............................................ Matija Stipani~ Mladeni~, Trol, Mr. Cotton, Felah, Nostromo, Doma~in.............. Nejc Ropret Mladeni~, Trol, Opica, Ballon, Sodnik, Norec, Mornar, Opica .................................................... Matev‘ Biber Mladeni~, Potnik, Gumbar .................................................................. Tadej To{ Kmetica iz Haegstada, Husein, Doma~inka, Trol ....................... Irena Miheli~ Kmet iz Haegstada, Dovrejski starina .................................... Milo{ Battelino Prevajalec Milan Jesih Dramaturginja Diana Koloini Scenograf Marko Japelj Kostumografinja Bjanka Ad‘i} Ursulov Skladatelj Arturo Annecchino Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka odrskega giba Valentina Turcu Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Janez Masilo [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 161 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 162 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 163 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 164 Vili Ravnjak POTOVANJE V RIM (CARAVAGGIO) Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 9. oktober 2009 Stara dvorana NASTOPAJO^I Michelangelo Merisi da Caravaggio .................................. Vladimir Vla{kali} Lucia Aratori, Francesca Baglione .............................................. Ma{a @ilavec Giovanni Baglione ................................................................. Peter Bo{tjan~i~ Francesco Maria Del Monte ....................................................... Ale{ Vali~ k. g. Matteo Contarelli........................................................................ Davor Herga Gospodi~na Phyllis ................................................ Nata{a Matja{ec Ro{ker Grazia Lena ......................................................................................... Eva Kra{ General Holefern .......................................................... Matja‘ Tribu{on k. g. Ranuccio Tomassoni ........................................................... Bla‘ Setnikar k. g. Giulio .......................................................................................... Matev‘ Biber Toto ......................................................................................Kristijan Ostanek Mihael ......................................................................................... Viktor Megli~ Forfaks ..................................................................................... Matija Stipani~ Metatron .......................................................................................... Ivica Knez Kasiel .......................................................................................... Anja Born{ek Uriel ........................................................................................... Vlasta Veselko Zagzagel ..................................................................................... Mojca Kasjak Dramaturginja Maja Borin Scenografinja Petra Veber Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Drago Ivanu{a Koreografinja Jana Menger Avtor videa Nejc Saje Oblikovalka svetlobe Petra Veber Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka za koreografijo Anja Born{ek Vodji predstave Milan Goltes, Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 165 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 166 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 167 Aleksander Sergejevi~ Pu{kin PRAVLJICA O CARJU SALTANU Koprodukcija z Mini teatrom Ljubljana Re‘iser Aleksander Anurov Asistentka re‘iserja Nata{a Matja{ec Ro{ker Obnovitvena premiera 5. november 2009 Mali oder NASTOPAJO^I Nata{a Matja{ec Ro{ker Viktor Megli~ Ivica Knez Prevajalec Oton @upan~i~ Scenografika in izdelovalka lutk Ana Viktorova Kostumografinja Ana Savi} Gecan Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in zvoka Nace Ho~evar Asistent oblikovalca svetlobe Zlatko Kocbek Asistent oblikovalca zvoka Gorazd Vever Lektorja Mateja Dermelj, Janez Bosti~ Izdelava scene Ana Viktorova, Zdenko Majaron Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 168 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 169 Bertolt Brecht MALOME[^ANSKA SVATBA Re‘iserka Mateja Kole‘nik Premiera 5. december 2009 Stara dvorana NASTOPAJO^I Nevestin o~e .......................................................................... Peter Bo{tjan~i~ @eninova mati ................................................................................. Irena Varga Nevesta ...................................................................................... Mateja Pucko Njena sestra ............................................................................... Ma{a @ilavec @enin ............................................................................................. Nejc Ropret Njegov prijatelj ................................................................... Vladimir Vla{kali} @ena ............................................................................................ Ksenija Mi{i~ Njen mo‘ ..................................................................................... Davor Herga Mladi mo{ki ............................................................................ Matija Stipani~ Prevajalca Eduard Miler, Irena Novak Popov Prevajalec Balade o devi{kosti Andrej Rozman Roza Dramaturginja Tanja Lu‘ar Scenograf Henrik Ahr Kostumograf Alan Hranitelj Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografinja Magdalena Reiter Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Lektorica Metka Damjan Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Korepetitorka Zvezdana Novakovi} Asistent re‘iserke Uro{ Nikoli} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 170 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 171 Boris Vian BEBOP Re‘iser Vito Taufer Premiera 22. januar 2010 Stara dvorana NASTOPAJO^I Stojan Ravnikar, osvajalec Lucije Vidmar ................................ Miha Bezeljak Franc Bukovec, Lucijin ljubimec ......................................................... Tadej To{ Anton Vidmar, Lucijin mo‘ ................................................. Vladimir Vla{kali} Drago, Antonov {ofer ........................................................... Bojan Maro{evi~ Lucija Vidmar, Antonova soproga .............................................. Mateja Pucko Prevajalec Primo‘ Vitez Avtor/prevajalec uglasbenih pesmi Primo‘ Vitez Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Dramaturg Primo‘ Vitez Scenograf Branko Hojnik Korepetitorka Zvezdana Novakovi} Kostumografka Nina Jagodic Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektor Simon [erbinek Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 172 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 173 Patrick Marber OD BLIZU Re‘iser Dino Mustafi} Premiera 5. februar 2010 Mali oder NASTOPAJO^I Alice .................................................................................................... Eva Kra{ Dan .............................................................................................. Matev‘ Biber Larry .......................................................................................... Branko Jordan Anna ....................................................................... Nata{a Matja{ec Ro{ker Prevajalka Tina Mahkota Dramaturginja @eljka Udovi~i} Scenograf in avtor videa Dragutin Broz Kostumograf Leo Kula{ Koreograf Mark Boldin Glasbeni opremljevalec Dino Mustafi} Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 174 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 175 Primo‘ Vitez, Matja‘ Latin TA MRA^NI PREDMET PO@ELENJA Po motivih iz filmov Luísa Buñuela Ta mra~ni predmet po‘elenja, Diskretni {arm bur‘oazije, Fantom svobode, Rimska cesta Re‘iser Matja‘ Latin Premiera 20. marec 2010 Stara dvorana NASTOPAJO^I Don Fernando Del Corte, diplomat ............................................. Vlado Novak Conchita Pérez .................................................................................... Eva Kra{ Encarnación Perez, Conchitina mama/Teta ...... Milada Kalezi} / Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Ines, gospodinjska pomo~nica ................................................... Irena Miheli~ Pierre-Luís, ambasadorjev konzularni sodelavec ................ Bojan Maro{evi~ Monsieur Valère Magot, minister .......................................... Milo{ Battelino Madame Chloé Magot/Madame Guruguru .................................... Irena Varga Monsieur Jacques Sénéchal, zdravnik ................................ Kristijan Ostanek Madame Élisabeth Sénéchal ............................................. Mirjana [ajinovi} Nad{kof .................................................................................... Zvonko Funda Jezus/Moreno/Policist .............................................................. Miha Bezeljak Vojak/Ne~ak .................................................................................. Nejc Ropret De~ek ................................................................................... David Hlade k. g. Pape‘, Obiskovalec bara, Terorist ........................................ Milan Goltes k. g. Obiskovalec bara, Terorist ...................................................... Dragan Ili~ k. g. Obiskovalec bara, Terorist .................................................... Jernej Babi~ k. g. Prevajalec delovnega gradiva in dramaturg Primo‘ Vitez Scenograf Branko Hojnik Kostumograf Andrej Gabron Skladatelj Drago Ivanu{a Koreograf Sytze Jan Luske Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 176 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 177 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 178 Maurice Maeterlinck MODRA PTICA Re‘iserka Ivana Djilas Premiera 15. maj 2010 Stara dvorana NASTOPAJO^I Tyltyl ............................................................................................ Matev‘ Biber Mytyl ................................................................................... Mirjana [ajinovi} Pes ................................................................................................ Nejc Ropret Ma~ka ........................................................................................ Mateja Pucko Svetloba .................................................................................... Branko Jordan Vila, Soseda Berlingot, Zaljubljena, Zvezda .................................. Irena Varga No~, Materinska ljubezen, Zvezda ............................................. Ma{a @ilavec Dedek, Na~elnica Velikih sre~, Zaljubljeni, Zvezda ....................... Ivica Knez Babica, Zvezda ........................................................................ Mojca Simoni~ ^as, Hrast, Zvezda ...................................................................... Davor Herga Gripa ......................................................................................... Miha Bezeljak Spanec ........................................................................................ Viktor Megli~ Smrt ........................................................................................ Matija Stipani~ Zbor (Nerojeni otroci, Drevesa, Velike Sre~e, Male Sre~e) ..... Miha Bezeljak Viktor Megli~ Matija Stipani~ Ivica Knez Ma{a @idanik Irena Varga Mojca Simoni~ Davor Herga Prevajalec Primo‘ Vitez Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Jelena Prokovi} Skladatelj Bo{tjan Gomba~ Koreografinja Sonja Vuki}evi} Lektorica Metka Damjan Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Oblikovalka maske Jelena Prokovi} Izdelovalec naglavnih mask Ivo Nemec Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 179 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 180 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 181 Andrej Rozman – Roza JANKO IN METKA Koprodukcija z Mini teatrom Ljubljana Re‘iser Robert Waltl Obnovitvena premiera 3. september 2010 Stara dvorana NASTOPAJO^I Janko ............................................................................................ Nejc Ropret Metka ................................................................................ Mirjana [ajonovi} Mati ......................................................................................... Milada Kalezi} O~e ....................................................................................... Bojan Maro{evi~ @eralda ............................................................................................ Irena Varga Scenografinja Sanja Jurca Avci Kostumografinja Ana Savi} Gecan Skladatelj Slavko Avsenik ml. Oblikovalec svetlobe Franci Rampre Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi~ Vodji predstave Milan Goltes, Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 182 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 183 Dominik Smole ANTIGONA Re‘iser Jaka Andrej Vojevec Premiera 24. september 2010 Mali oder NASTOPAJO^I Ismena ................................................................... Nata{a Matja{ec Ro{ker Kreon ................................................................................... Vladimir Vla{kali} Haimon ....................................................................................... Matev‘ Biber Teiresias ................................................... Peter Bo{tjan~i~ / Davor Herga Pa‘ ........................................................................................... Matija Stipani~ Stra‘nik ................................................................................... Milo{ Battelino Zbor .............................. Viktor Megli~, Ma{a @ilavec, Mojca Simoni~, ................................... Irena Miheli~, Barbara Jakopi~ Kraljevi~ Dramaturginja Maja Borin Scenografinja Vesna Blagotin{ek Kostumografinja Tina Kolenik Skladateljica Nata{a Vester Trseglav Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektorica Metka Damjan Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Korepetirorka Zvezdana Novakovi} Asistent dramaturginje (AGRFT) Rok Andres Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 184 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 185 William Shakespeare KAR HO^ETE Re‘iser Janusz Kica Premiera 15. januar 2011 Stara dvorana NASTOPAJO^I Viola .................................................................................................... Eva Kra{ Olivija ......................................................................................... Ksenija Mi{i~ Malvolio ...................................................................................... Vlado Novak Norec .................................................................................................. Tadej To{ Orsino ........................................................................................ Branko Jordan Marija ........................................................................................ Mateja Pucko Vitez Tobija Rig ........................................................................... Ale{ Vali~ k. g. Vitez Andrej Bledica ............................................................... Matija Stipani~ Sebastijan ................................................................................... Matev‘ Biber Antonio ......................................................................................... Nejc Ropret Pomorski kapitan, Duhovnik ....................................................... Davor Herga Valentin ....................................................................................... Viktor Megli~ Curio ............................................................................................ Zvone Funda Glasbenika – ~elista ............................................................ Samir Azzeh k. g. ..................................................................... Gorazd Strli~ k. g. Prevajalec Oton @upan~i~ Priredba besedila ustvarjalci predstave Scenograf Marko Japelj Kostumografka Bjanka Ad‘i} Ursulov Skladatelj Arturo Annecchino Oblikovalka odrskega giba Valentina Turcu Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Korepetitorka Daniela Candillari Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 186 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 187 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 188 Slavko Grum, Sebastijan Horvat GOGA, ^UDOVITO MESTO Potovanje po devetih koncentri~nih pokrajinah pekla s prozo in dramatiko Slavka Gruma Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 19. marec 2011 Stara dvorana NASTOPAJO^I Afra, Igralka, Tereza ................................................................. Milada Kalezi} Tarbula, Babica, Mama .................................................................. Irena Varga Elza, Redovnica Marina, Gospa z otrokom ................................. Irena Miheli~ U~iteljica, Silvia de Saint, Hana .......................... Nata{a Matja{ec Ro{ker Julija, Dekle s p{eni~nimi lasmi, Hana, Slu‘kinja .................. Mateja Pucko Tju ........................................................................ Ali{a Kasjak Gutman k. g. Knut Larsen, Viktor Sabajev, Vojak ..................................... Vladimir Vla{kali} Madona, Mlad fant ..............................................................Kristijan Ostanek Pietro Garelli, Starec, O~e, Vajda .......................................... Milo{ Battelino Vikont Le Funèbre, Primarij, O~e, Uradnik ................................. Davor Herga Zdravnik, Sin, Gimnazijec, [tudent .............................................. Nejc Ropret Nemi ~lovek, Natakar, Frank, Slavko ....................................... Branko Jordan Dramaturg Andra‘ Golc Scenograf Marko Japelj Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Drago Ivanu{a Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 189 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 190 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 191 Jean-Baptiste Poquelin Molière DON JUAN Re‘iser Boris Cavazza Premiera 15. april 2011 Stara dvorana NASTOPAJO^I Don Juan ............................................................................................. Tadej To{ Sganarelle ................................................................................... Ale{ Vali~ k. g. Elvira, Komturjev kip .......................................................................... Eva Kra{ Gusman, Don Alonso .................................................................. Viktor Megli~ Don Carlos .................................................................................. Davor Herga Don Luis, Reve‘ ................................................................... Bojan Maro{evi~ Charlotte ..................................................................................... Ma{a @ilavec Mathurine ............................................................................... Mojca Simoni~ Pierrot ...................................................................................... Matija Stipani~ Gospod Dimanche ........................................................................... Ivica Knez Slu‘abnici ................................................................. Asami Nakashima k. g. ............................................................................................ Irena Grkini~ k. g. Komturjev glas ................................................................... Boris Cavazza k. g. Prevajalec Ale{ Berger Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Polonca Valentin~i~ Skladatelj Igor Leonardi Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Lektorica Metka Damjan Koreograf Ivica Knez Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka re‘ije Ajda Valcl Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 192 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 193 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 194 Igralski avtorski projekt Irena Varga, Darka Erdelji, Mojca Simoni~ SRE^NI DNEVI Po motivih drame S. Becketta Sre~ni dnevi Koprodukcija z Lutkovnim gledali{~em Maribor Re‘ija in koncept ustvarjalci predstave Premiera 3. september 2011 Stara dvorana NASTOPAJO^I Vivien .............................................................................................. Irena Varga Vivien 2 ................................................................................... Mojca Simoni~ Dramaturginja Mojca Simoni~ Scenografka Darka Erdelji Kostumografka Maja [vagelj Skladateljica Nana Forte Avtor videa Matej Modrinjak Oblikovalec svetlobe Jason M. Smith Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 195 Farid ud-Din Attar, Jean-Claude Carrière, Peter Brook ZBOROVANJE PTIC Re‘iser Jernej Lorenci Premiera 24. september 2011 Mali oder NASTOPAJO^I ^aplja .................................................................................................. Eva Kra{ Pav ............................................................... Mateja Pucko / Ma{a @ilavec Papiga ................................................................................. Mirjana [ajinovi} Slavec ................................................................. Zvezdana Novakovi} k. g. Sokol ........................................................................................... Matev‘ Biber Golob .......................................................................................... Davor Herga Smrdokavra ............................................................................... Branko Jordan Vrabec ......................................................................................... Viktor Megli~ Sova ........................................................................................ Matija Stipani~ Netopir ................................................................................ Vladimir Vla{kali} Prevajalka Danica Ger{ak Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulovi} Skladatelj Branko Ro‘man Asistent re‘iserja in koreograf Gregor Lu{tek Oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci, Branko Hojnik Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 196 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 197 Morris Panych SEDEM NADSTROPIJ Re‘iser Luka Martin [kof Premiera 7. oktober 2011 Stara dvorana NASTOPAJO^I Mo{ki ............................................................................................ Nejc Ropret Charlotte, Lillian ...................................................................... Milada Kalezi} Joan ............................................................................................ Ma{a @ilavec Rodney, Negovalka Wilsonova ........................................................ Ivica Knez Jurij, Percy ........................................................................... Kristijan Ostanek Jennifer ................................................................................... Mojca Simoni~ Rachel ............................................................................................. Irena Varga Leonard, Al ............................................................................. Milo{ Battelino Michael, Policist .................................................................. Bojan Maro{evi~ Prevajalka Alja Predan Priredba besedila Luka Martin [kof Dramaturginja Maja Borin Scenografka Petra Veber Kostumografka Nadja Bedjani~ Glasbeni opremljevalec Matej Kon~an Kleemar Oblikovalca videa Matej Kolmanko, Simon Poldauf Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektorica Metka Damjan Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 198 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 199 Tone Pav~ek JURI MURI V AFRIKI Re‘iserka Branka Nikl Klampfer Premiera 3. november 2011 Komorni oder NASTOPAJO^A Matija Stipani~ Ma{a @ilavec Dramaturginja Maja Borin Scenograf Matic Gselman Skladatelj Branko Ro‘man Koreografka Valentina Turcu Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Uro{ Kus DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 200 Igralski avtorski projekt Tanja Lu‘ar, Ksenija Mi{i~, Matev‘ Biber, Valentina Turcu @ENSKA, KI SEM JI BRAL Po motivih romana B. Schlinka Bralec in literarnih del Goetheja, Lawrencea, Dostojevskega, Thomasa, Orwella, ^ehova, Heineja, Cicera in Heideggerja Re‘ija in koncept ustvarjalci predstave Premiera 12. november 2011 Mali oder NASTOPAJO^A Hanna .......................................................................................... Ksenija Mi{i~ Michael ....................................................................................... Matev‘ Biber Prirejevalka besedila in dramaturginja Tanja Lu‘ar Scenograf Marko Japelj Skladateljica Daniela Candillari Odrski gib Valentina Turcu Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 201 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 202 Choderlos de Laclos, Christopher Hampton NEVARNA RAZMERJA Re‘iser Aleksandar Popovski Premiera 10. marec 2012 Stara dvorana NASTOPAJO^I Markiza de Merteuil .............................................. Nata{a Matja{ec Ro{ker Gospa de Volanges ..................................................................... Ksenija Mi{i~ Cécile de Volanges ..................................................... Barbara Ribnikar k. g. Vikont de Valmont .................................................................... Branko Jordan Gospa de Rosemonde .............................................................. Milada Kalezi} Gospa de Tourvel ................................................................................ Eva Kra{ Emilie, kurtizana ......................................................................... Ma{a @idanik Vitez Danceny ............................................................................. Matev‘ Biber Prevajalec Luka Novak Prevajalka pisem Radojka Vran~i~ Avtorji priredbe ustvarjalci uprizoritve Dramaturginja Jelena Mijovi} Scenografija Numen, Ivana Radenovi} Kostumografinja Angelina Atlagi} Izvedbena kostumografinja Sne‘ana Pe{i} Raji} Skladatelj Kiril D‘ajkovski Koreografinja Valentina Turcu Oblikovalca svetlobe Aleksandar Popovski, Sven Jonke Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 203 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 204 William Shakespeare SEN KRESNE NO^I Re‘iser Damir Zlatar Frey Premiera 6. april 2012 Stara dvorana NASTOPAJO^I Tezej, vojvoda atenski ..................... Peter Bo{tjan~i~ / Vladimir Vla{kali} Egej, Hermijin o~e ...................................................................... Zvone Funda Lisander, zaljubljen v Hermijo ................................................ Matija Stipani~ Demetrij, zaljubljen v Hermijo ........................................................ Ivica Knez Dunja, tesar .................................................................................. Nejc Ropret Klob~i~, tkalec ..................................................................... Kristijan Ostanek Pisk, mehokrp ..................................................................... Mirjana [ajinovi} Hipolita, kraljica amazonska ........................................... Nenad Tokali} k. g. Hermija, zaljubljena v Lisandra .................................... Andrej Zalesjak k. g. Helena, zaljubljena v Demetrija ................................................ Viktor Megli~ Oberon, vilinski kralj ....................... Peter Bo{tjan~i~ / Vladimir Vla{kali} Titanija, vilinska kraljica ................................................. Nenad Tokali} k. g. Spak ....................................................................................... Maja Keuc k. g. Vile .................................................................................................. Irena Varga ........................................................................... Irena Miheli~ ......................................................... Barbara Jakopi~ Kraljevi~ ........................................................................ Mojca Simoni~ ........................................................................... Zvone Funda ...................................................................... Bojan Maro{evi~ Prevajalec Oton @upan~i~ Prirejevalci besedila Mani Gotovac, Damir Zlatar Frey, Janez Bosti~ Dramaturginja Mani Gotovac Scenograf Damir Zlatar Frey Kostumografinja Doris Kristi} Sodelavka kostumografinje Ivana Bakal Skladatelj Darko Hajsek Korepetitorka Dada Kladenik Koreograf Damir Zlatar Frey Asistent koreografa Ivica Knez Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 205 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 206 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 207 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 208 Denis Diderot, Jean Racine PARADOKS O IGRALCU Po motivih istoimenske razprave Denisa Diderota in tragedijah Jeana Racina (Fedra, Berenika, Britanik, Andromaha in Tebaida) Koprodukcija z E. P. I. centrom Ljubljana Re‘iser Sebastijan Horvat Premiera 30. maj 2012 Stara dvorana NASTOPAJO^I Igralec, Tit, Eteokles ................................................................... Matev‘ Biber Jean, Kreon ............................................................................ Peter Bo{tjan~i~ Tezej ............................................................................................ Davor Herga Igralec, Antioh, Neron .............................................................. Branko Jordan Jokasta ..................................................................................... Milada Kalezi} Aricija, Igralka, Berenika, Hermiona .................................................. Eva Kra{ Polinejk ....................................................................................... Viktor Megli~ Fedra ........................................................................................... Ksenija Mi{i~ Denis ........................................................................................... Vlado Novak Hipolit, Re‘iser .................................................................... Kristijan Ostanek Igralka, Berenika, Antigona ................................................... Alja Kapun k. g. Pir .................................................................................................. Nejc Ropret Ismena, Igralka, Berenika, Junija .......................................... Mojca Simoni~ Britanik, Hajmon ..................................................................... Matija Stipani~ Enona, Andromaha ............................................................. Mirjana [ajinovi} Agripina .......................................................................................... Irena Varga Teramen, Orest ................................................................... Vladimir Vla{kali} DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 209 Gledalci ......................................... Tamara Benko, Ana Berglez, Tina Berzak, Valerija Berzak, Klemen Bojanovi~, Boris Bojanovi~, Simona Bojanovi~, Eva Bo{njak, Katarina Bulatovi}, Anja Cehnar, Suzana Cvijetinovi}, Jo‘e ^op, Urban Daj~man, Milan Djakovi}, Jasmina Ferlinc, Teja Fidler Makoter, Mateja Fi{travec, Tatjana Frange‘, Zmago Fluks, Danica Ger{ak, Jasmina Golc, Milan Goltes, Irena Grkini}, Sara Himelrajh, Du{anka Himelrajh, Aleksandra Hirschenhauser, Zala Hrastnik, Goran Jankovi}, Danica Jeza, Danica Jordan, Lea Juha, Polona Ka~i~, Martina Klobasa, Anja Kole{a, Janez Kosi, Maru{a Kosi, Tina Krajnc, Petra Krajnik, Ajda Kuder Valher, @an Lep, Urban Lipov‘, Ur{ka Lipov‘, Laura Male{, Anita Mihali~, Nika Mirt, Nevenka Pa{ek, Branko Pisanec, Manja Pra{ni~ki, Irena Podgraj{ek, Friderika Puch, Andreja Rakovec, Ana Reberc, Tina Sernko, Da{a Svetel, Maja [nuderl, Katja [tandeker, Bla‘ To~aj, Veronika Ur{i~, Tom Veber, April Veselko, Kristijan Zagoranski Prevajalci Marija Javor{ek, Janko Moder, Janez Negro Dramaturg Andra‘ Golc Scenograf Marko Japelj Kostumografka Belinda Radulovi} Avtor glasbe Enos Kugler Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Lektorica Metka Damjan Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Asistentka re‘ije Mateja Kokol Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Polonca Raj{p V uprizoritvi so uporabljeni odlomki iz Bachovih glasbenih del: Sonata za ~elo in klavir {t. 3 v g-molu, II Adagio, BWV 1029; Italijanski koncert v F-duru, II Andante, BWV 971, Sonata za ~elo in klavir {t. 1 v G-duru, III Andante, BWV 1027, Ma{a v b-molu – Agnus dei, Koncert za klavir {t. 1 v d-molu, I Allegro; BWV 1052, Koncert za ~embalo {t. 5 v f-molu, II Largo; BWV 1056, Brandenbur{ki koncert {t. 2 v F-duru; BWV 1047, Suita za orkester {t. 3 v D-duru; BWV 1068 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 210 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 211 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 212 Drago Jan~ar VELIKI BRILJANTNI VAL^EK Koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture Re‘iser Diego de Brea Premiera 29. september 2012 Stara dvorana SNG Maribor Premiera 17. november 2012 SNG Drama Ljubljana NASTOPAJO^I Simon Veber, zgodovinar, tudi poljski vstajnik Drohojowski ...................... Vladimir Vla{kali}, Drama SNG Maribor Klara, njegova ‘ena ................................ Ksenija Mi{i~, Drama SNG Maribor Ljubica, anglistka, tudi slikarka .......... Mateja Pucko, Drama SNG Maribor / .......................................... Mirjana [ajinovi}, Drama SNG Maribor Volodja, bolni~ar ...................................... Vlado Novak, Drama SNG Maribor Doktor, upravnik zavoda ................... Gregor Bakovi}, SNG Drama Ljubljana Emerik, pianist ................................. Kristijan Ostanek, Drama SNG Maribor Savel Pavel, Pavel .................................... Alojz Svete, SNG Drama Ljubljana Rajko, samotar ................................... Matija Stipani~, Drama SNG Maribor / .................................................. Nejc Ropret, Drama SNG Maribor Starej{i izvedenec za metafore ....................... Tadej To{, Drama SNG Maribor Mlaj{i izvedenec za metafore ..................Matev‘ Biber, Drama SNG Maribor Kapetan, oficir doma~e vojske ................. Vojko Zidar, SNG Drama Ljubljana Prvi in drugi bolni~ar .................................... Ivica Knez, Drama SNG Maribor Doberman, jecljavec ............................... Viktor Megli~, Drama SNG Maribor Bolni{ka sestra ................................................ Eva Kra{, Drama SNG Maribor Chopin ............................................ Bojan Maro{evi~, Drama SNG Maribor / .................................................... Jo‘e [alej, SNG Drama Ljubljana Scenograf Hans Georg Schäfer Kostumograf Leo Kula{ Izbor glasbe Diego de Brea Lektorica Metka Damjan Svetovalka za poljski jezik Majda Wozniak Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Oblikovalca svetlobe Diego de Brea, Hans Georg Schäfer Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko V uprizoritvi so uporabljeni odlomki iz glasbenih del: Georg Friedrich Händel: Lascia ch’io pianga, Frédéric Chopin: Balada {t. 1 v g-molu, op. 23, Bob Effros: Sweet and Hot, trumpet solo, Tin Ear, trumpet solo DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 213 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 214 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 215 Goran Stefanovski ODISEJ Koprodukcija z Gledali{~em Ulysses Brioni, GDK Gavella Zagreb, Ateljejem 212 Beograd, Festivalom Sterijino pozorje Novi Sad, Srpskim narodnim pozori{tem Novi Sad in Teatrom na navigatorot Skopje Re‘iser Aleksandar Popovski Premiera 20. julij 2012 Gledali{~e Ulysses na Brionih, Hrva{ka Premiera 10. oktober 2012 Velika dvorana SNG Maribor NASTOPAJO^I Odisej ................................................... Ozren Grabari}, GDK Gavela Zagreb Penelopa ................................................... Anita Man~i}, Atelje 212 Beograd Telemah ................................................ Branko Jordan, Drama SNG Maribor ........................................... Kristijan Ostanek, Drama SNG Maribor Atena ................................. Nata{a Matja{ec Ro{ker, Drama SNG Maribor Zevs, Menelaj ................................ Svetozar Cvetkovi}, Atelje 212 Beograd Pozejdon, Nestor ................................................ Boris Isakovi}, SNP Beograd Odisejev pes, Kalipso, Odisejeva mati .............. Jasna \uri~i}, SNP Beograd Helena, Melanta, Navzikaa, Kirka, Hekuba ......................................... Dijana Vidu{in, GDK Gavela Zagreb Snubec, De~ek iz Ismarja, Kiklop, Astianaks ....................................... Franjo Dijak, GDK Gavela Zagreb Pevec,Tejrezij .................. Nikola Ristanovski, Teatar na navigatorot Skopje Glasbeniki (skupina Foltin) .................................................... Pece Trajkovski ........................................................................ Goce Jovanoski ..................................................................... Branislav Nikolov Dramaturginja Dora Delbianco Scenografija NUMEN, Ivana Radenovi} Kostumografinja Marita ]opo Glasba Foltin Kiparska dela Miljenko in Ana Sekuli} Asistent re‘iserja Luca Cortina Vodja predstave Sonja Kova~i} Asistentka kostumografinje Petra Held Oblikovalca zvoka Damir Klju~ari}, Davor Rocco Vodji predstave Milan Goltes, Sonja Kova~i} DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 216 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 217 Tamara Matevc, Maja Borin TOTALKA Re‘iserka Branka Nikl Klampfer Premiera 15. november 2012 Mali oder NASTOPAJO^A Mila .................................................................................. Maru{a Majer k. g. Mo{ki ............................................................................................ Nejc Ropret Scenografka in kostumografka Vasilija Fi{er Lektor Janez Bosti~ Koreograf Ivica Knez Oblikovalec videa Gregor Menda{ Oblikovalec lu~i Franci Rampre Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 218 Igralski avtorski projekt Nata{a Matja{ec Ro{ker, Branko Jordan, Davor Herga DO TU SEGA GOZD Po motivih dramskih besedil Falka Richterja Re‘ija in koncept ustvarjalci predstave Premiera 16. november 2012 Na odru Stare dvorane NASTOPAJO^I Davor Herga Branko Jordan Nata{a Matja{ec Ro{ker Avtor videa Andrej Intihar Koreograf Edward Clug Kostumografija Katja Milosavljevi}, s.Oliver in NBD group Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Oblikovalec zvoka Sre~ko Matja{i~ Vodja predstave Polonca Raj{p Asistentka Dijana Bo‘i~ DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 219 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 220 Mihail Bulgakov MOJSTER IN MARGARETA Re‘iser Janusz Kica Premiera 25. januar 2013 Stara dvorana NASTOPAJO^I Mojster, Bulgakov, Je{ua ......................................................... Branko Jordan Margareta .............................................................. Nata{a Matja{ec Ro{ker Woland, Afranij .......................................................................... Ale{ Vali~ k. g. Behemot, Kajfa ............................................................................. Nejc Ropret Korovjev, Dr. Stravinski, Stalin ........................................... Vladimir Vla{kali} Poncij Pilat, Berlioz ............................................................... Peter Bo{tjan~i~ Bezdomni, Levi Matej ............................................................. Matija Stipani~ Azazello, Juda ............................................................................ Matev‘ Biber Hella, Praskovja ......................................................................... Mateja Pucko Stanovanje {t. 50 v Vrtni ulici, Poprihin, Bosoj ......................... Davor Herga Krmar @or‘, Dekle, Soproga, Gospoda Jacquesa ............................... Eva Kra{ Gluharev, Rimski, Gospod Jacques .....................................Kristijan Ostanek Beskudnikov, Lihodejev .......................................................... Milo{ Battelino Dvubratska, Ana Ri~ardovna ....................................................... Ma{a @ilavec Ababkov, Varenuha, Frida, Dekle ....................................... Mirjana [ajinovi} Portir, Po{tarica ........................................................................... Irena Miheli~ Ar~ibald Ar~ibaldovi~, Bengalski, Grof Robert ........................... Zvone Funda Zagrivov, Markiza ........................................................................ Viktor Megli~ Dramatizator romana Goran Fer~ec Prevajalka dramatizacije Metka Damjan Dramaturg Goran Fer~ec Scenografija NUMEN, Ivana Radenovi} Kostumograf Alan Hranitelj Skladatelj Arturo Annecchino Koreografinja Valentina Turcu Lektor Janez Bosti~ Oblikovalec svetlobe Toma‘ Bezjak Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Milan Goltes [epetalka Polonca Raj{p Pri snemanju glasbe je sodeloval Bojan Hinteregger DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 221 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 222 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 223 Henrik Ibsen JOHN GABRIEL BORKMAN Re‘iserka Mateja Kole‘nik Premiera 10. maj 2013 Stara dvorana NASTOPAJO^I John Gabriel Borkman, biv{i direktor banke ..................... Igor Samobor k. g. Gunhild Borkman, njegova ‘ena ................................................. Ksenija Mi{i~ Erhart, njun sin, {tudent ............................................................. Viktor Megli~ Gospodi~na Ella Rentheim, sestra dvoj~ica gospe Borkman ...................................................... Nata{a Matja{ec Ro{ker Gospa Fanny Wilton ................................................................... Ma{a @ilavec Vilhelm Foldal, pomo‘ni pisar v nekem uradu........................... Vlado Novak Frida, njegova h~i ............................................................................... Eva Kra{ Sobarica gospe Borkman ........................................................... Mateja Pucko Prevajalka Mojca Kranjc Dramaturg Rok Andres Scenograf Henrik Ahr Kostumograf Alan Hranitelj Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Lektor Janez Bosti~ Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi} Vodja predstave Uro{ Kus [epetalka Karmen @ivko DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 224 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 225 DRUGI DEL: Uprizoritve Drame SNG Maribor 2007–2013 226 !!!""" TRETJI DEL Pedago{ko in zgodovinsko raziskovalno delo TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 228 !!!""" TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 229 Novi univerzitetni {tudij gledali{ke umetnosti (O nastajanju Akademije za umetnosti v Mariboru) Od oktobra leta 2005 potekajo v okviru Univerze v Mariboru in Slovenskega narodnega gledali{~a v Mariboru priprave za ustanovitev Akademije za umetnosti oz. njenega gledali{kega oddelka. S strani SNG Maribor projekt vodita umetni{ki vodja Drame, Vili Ravnjak, in direktor SNG Maribor, Danilo Ro{ker, kot asistentka pri pripravi dokumentacije sodeluje dramaturginja Drame, Tanja Lu‘ar. Na rektoratu Univerze v Mariboru je od jeseni 2005 do pomladi 2007 delovala posebna delovna skupina za pripravo institucionalnih temeljev Akademije za umetnosti, ki jo je vodil prorektor, dr. Du{an Radonji~, kot v. d. dekana je zadeve urejal profesor Oddelka za likovno umetnost Pedago{ke fakultete v Mariboru, Darko Golija. Akademija za umetnosti Univerze v Mariboru je zami{ljena kot visoko{olska institucija s tremi temeljnimi umetni{kimi smermi: likovno, gledali{ko in glasbeno. V osnovi ima dva vsebinska oz. organizacijska temelja: Oddelek za likovno umetnost oz. Oddelek za glasbo Pedago{ke fakultete v Mariboru in Slovensko narodno gledali{~e oz. Lutkovno gledali{~e v Mariboru. Omenjene institucije s svojimi potenciali omogo~ajo obstoj in razvoj nove visoko{olske pedago{ko-umetni{ke institucije. V dosedanjih pripravah so bili dokon~ani in za akreditacijo predlagani programi za dodiplomski in podiplomski {tudij likovne TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 230 umetnosti in dodiplomski {tudij gledali{ke umetnosti. V fazi zaklju~nih priprav so trije podiplomski gledali{ki programi (Dramsko pisanje, Lutkarstvo in Igra pred kamero) ter osnutka dveh samostojnih {tudijskih smeri (Operna kompozicija in dirigiranje, Medijska produkcija). Temeljni koncept {tudija gledali{ke umetnosti na Akademiji za umetnosti Univerze v Mariboru sta jeseni leta 2005 zasnovala dr. Jure Gantar (Department of Theatre, Dalhousie University Halifax, Kanada) in dramaturg Vili Ravnjak. Pri pripravi konkretnih u~nih vsebin pa so v letu 2006 poleg njiju sodelovali {e vsi predvideni predavatelji, nosilci {tudijskih predmetov. Leta 2006 so bila opravljena imenovanja v nazive visoko{olskih u~iteljev (habilitacije) na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu za bodo~e profesorje strokovnih gledali{kih predmetov (Milada Kalezi}, Breda Varl, Vito Taufer, Vili Ravnjak) ter kot predavatelji povabljeni k sodelovanju drugi ‘e habilitirani visoko{olski u~itelji in gledali{ki strokovnjaki, pripravljena pa je bila tudi pogodba o medsebojnem sodelovanju med Univerzo Maribor in Slovenskim narodnim gledali{~em Maribor ter Lutkovnim gledali{~em Maribor. Pri pripravi {tudijskih programov Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru so bile upo{tevane smernice bolonjske deklaracije. [tudij gledali{ke umetnosti je v tem smislu razdeljen na prvosto- penjski triletni (dodiplomski) in drugostopenjski dvoletni (podiplomski, magistrski) {tudij (3+2). Diploma na prvi stopnji bo slu{ateljem omogo~ala nadaljevanje {tudija na bodo~ih drugostopenjskih gledali{kih programih Akademije za umetnosti v Mariboru kakor tudi na primerljivih podiplomskih programih drugod v dr‘avi in po svetu. Dodiplomski program je splo{en in enoten (ni razdeljen na smeri), podiplomski programi pa so specializirani za posamezna specifi~na podro~ja gledali{ke umetnosti, predvsem tista, za katera v Sloveniji doslej ni bilo univerzitetnih mo‘nosti {tudija. Pripravljeni predlog 3-letnega dodiplomskega {tudija Gledali{ka umetnost predstavlja novost v slovenskem gledali{kem oziroma univerzitetnem prostoru. Program temelji na principih sodobnega, mednarodno primerljivega pristopa k pou~evanja gledali{ke umetnosti in na izvirnem na~inu povezovanja teorije ({ole) s prakso (umetnostjo). Koncept {tudijskega programa je posledica mo‘nosti koprodukcijskega sodelovanja med Akademijo za umetnosti Univerze v Mariboru, Slovenskim narodnim gledali{~em in Lutkovnim gledali{~em v Mariboru. Obe gledali{ki ustanovi s svojimi prostorsko-tehni~nimi TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 231 in kadrovskimi kapacitetami nudita osnovo za nastanek in razvoj univerzitetnega {tudijskega programa, kar v slovenskem prostoru nima primerjave, tak{na povezanost univerze in kulturno-umetni{ke institucije pa je velika redkost tudi v evropskem merilu. Novi {tudijski programi bodo pomembno prispevali h kulturno-umetni{ki prepoznavnosti mesta Maribor in {ir{e regije, poleg tega pa okrepili polo‘aj humanisti~nih strok na Univerzi v Mariboru. [tudij gledali{ke umetnosti vna{a v slovenski gledali{ki prostor nove profesionalne standarde za nekatere (deficitarne) gledali{ke poklice, za katere doslej v Sloveniji ni bilo ustreznih oz. nikakr{nih mo‘nosti za izobra‘evanje (npr. lutkarstvo, glasbeno gledali{~e, performans, gledali{ka organi-zacija), {iri in demokratizira pa tudi dostop do {tudija gledali{ke umetnosti nasploh. [tudij gledali{ke umetnosti na Akademiji za umetnosti Univerze v Mariboru je zasnovan na umetni{kih in organizacijsko-tehni~nih specifikah, zna~ilnih za SNG Maribor ter Lutkovno gledali{~e Maribor. Koncept programa izhaja iz pojma gledali{ke umetnosti kot medsebojnega prepleta dramske, glasbene in lutkovne dejavnosti ter sodobne scenske, performerske in intermedijske umetnosti. V tem smislu je izrazito sodoben, pluralen, fleksibilen, demokrati~en; {tudentom daje odprto mo‘nost, da med {tudijem prek velikega nabora izbirnih strokovnih predmetov sami oblikujejo lastni umetni{ki profil. Kot tak se program bistveno razlikuje od obstoje~ih programov na Akademiji za gledali{~e, radio, film in televizijo v Ljubljani, ki so v gledali{kem delu usmerjeni samo na dramsko gledali{~e ter specializirani za posamezna podro~ja igre, re‘ije in dramaturgije, podoben pa je mnogim tujim gledali{kim univerzitetnim {tudijem (opravljena je bila podrobna primerjava z enim francoskim in dvema britanskima {tudijema, in sicer na Universite de la Sorbonne Nouvelle Paris III, Licence Etudes theatrales; na University of Exeter, Department of Drama; in na University of Essex, Centre for Theatre Studies), ki so prav tako odprti v vse smeri gledali{ke umetnosti. Akademija za umetnosti v Mariboru s programom Gledali{ka umetnost tako programov AGRFT v Ljubljani ne podvaja, temve~ jih vsebinsko in konceptualno dopolnjuje, predvsem pa v slovenski prostor vna{a druga~en, v Evropi danes prevladujo~ na~in gledali{kega izobra‘evanja. Dodiplomski {tudijski program Gledali{ka umetnost ponuja {tudentom splo{no gledali{ko izobrazbo, prek velikega nabora izbirnih predmetov pa tudi dolo~ena povsem specifi~na strokovna znanja TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 232 tako, da bodo lahko po kon~anem {tudiju ustvarjali na ve~ razli~nih podro~jih gledali{kega ustvarjanja. Glede na izbor ponujenih glavnih izbirnih predmetov bodo lahko delovali kot: ali gledali{ki igralci in performerji ali operni zboristi in {ansonjerji ali lutkarji ali gledali{ki organizatorji (vodje predstav, asistenti, gledali{ki mentorji ...). Za poklicni profil sodobnega gledali{~nika in performerja je namre~ zna~ilno, da zajema ve~ podro~ij umetni{kega izra‘anja in ne samo ozke specializiranosti za en segment, kar je zna~ilnost tradicionalnega koncepta gledali{kih poklicev. U~ni na~rt 3-letnega {tudija, ki obsega (v jeziku bolonjske reforme visokega {olstva) 180 kreditnih to~k (ECTS), je razdeljen v tri sklope predmetov: obvezne, glavne izbirne in izbirne predmete. Ker izbirni predmeti obsegajo ve~ kot polovico {tudijskih obveznosti (oz. kreditnih to~k), to {tudentom omogo~a, da si sami znotraj programa izoblikujejo lastno {tudijsko smer; izbirajo lahko med dramsko igro, gledali{kim petjem oz. glasbenim gledali{~em in lutkarstvom oz. gledali{ko tehnologijo ali se odlo~ijo za kombinacijo vsega. Vsako leto bo sprejetih do 15 {tudentov, ki bodo morali pred tem opraviti preizkus umetni{ke nadarjenosti za delo v dramskem, glasbenem in lutkovnem gledali{~u ter izpolnjevati splo{ne pogoje za vpis na univerzo. Obvezni predmeti ({tudent prisostvuje vsem predmetom): Osnove dramske igre, Tehnika govora, Osnove giba in plesa, Osnove odrskega vizualnega oblikovanja, Lutkovna animacija, Performans art, Sodobne uprizoritvene prakse, Sodobno operno uprizarjanje, Glasbeno gledali{~e in scenska glasba, Otro{ko in mladinsko gledali{~e, Svetovno gledali{ko izro~ilo, Slovensko gledali{ko izro~ilo, Interpretacija in koncept, Dramsko pisanje, Gledali{ka produkcija 1, 2, Gledali{ka uprizoritev, Diplomska predstava. Glavni izbirni strokovni predmeti ({tudent v enem semestru izbere en predmet): Dramska igra (Psiholo{ka realisti~na igra 1, 2, Zgodovinska stilna igra, Nerealisti~ni na~ini igre), Gledali{ko petje (Vokalna tehnika, Muzikal in opereta, Kabaret in {anson, Glasbena igra), Gledali{ka tehnologija (Scena in kostum, Maska, rekvizit in lutka, Oblikovanje svetlobe, Oblikovanje zvoka in glasbene opreme), Organizacija gledali{~a. Izbirni predmeti ({tudent v enem semestru izbere en predmet): Umetni{ka beseda 1, 2, Umetni{ki gib 1, 2, Televizijsko moderiranje, Medijska konstrukcija realnosti, Informacijsko tehnolo{ke osnove intermedijske umetnosti, Slovenski jezik: fonetika in pravopis, TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 233 Angle{ki jezik: strokovna gledali{ka terminologija, Izbrana poglavja iz evropske filozofije, Izbrana poglavja iz azijske filozofije. Kot stalni predavatelji (glavni nosilci strokovnih umetni{kih predmetov) so predvideni: Milada Kalezi}, Vito Taufer, Vili Ravnjak, Breda Varl, Simon Robinson, Nenad Proki}, Ivana Vuji}; kot gostujo~i predavatelji pa: dr. Jure Gantar, dr. Toma‘ Topori{i~, dr. Ga{per Troha, dr. Marko Jesen{ek, dr. Darja Hribar, dr. Suzana @ili~ Fi{er, dr. Manca Ko{ir, dr. Dejan Dinevski, dr. Bojan Borstner, Teodor Loren~i~, Marko Japelj, Irena Varga, Valentina Turcu, Andreja Zakonj{ek, Rok Rapl in drugi. Ustanavljanje Akademije je zaradi nerazre{enih vpra{anj financiranja bodo~e institucije trenutno (februar 2008) v zastoju, ker pa denar (najbr‘) ni nere{ljiv problem, smemo upati, da bo prva generacija {tudentov vseeno kmalu vpisana. (Februar 2008, objavljeno v gledali{kem listu Drame SNG Maribor: Vse ob pravem ~asu, sez. 2007/2008, {t. 6) O pomenu humanisti~ne inteligence v Mariboru Slavnostni govor ob podelitvi diplom {tudentom Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 7. decembra 2009 Ko me je pred dnevi dekan Filozofske fakultete v Mariboru, profesor Marko Jesen{ek, povabil za slavnostnega govornika na dana{nji prireditvi, sem bil nad povabilom zelo presene~en, {e bolj pa zmeden, saj si nisem znal predstavljati, kaj naj bi ob tak{nem dogodku povedal. Ko pa sem za~el o tem razmi{ljati, sem kmalu odkril temo, ki se ti~e tako vas – se pravi, univerzitetnih profesorjev in {tudentov, kot nas, ki ustvarjamo v gledali{~u. Namre~, vpra{anje pomena humanisti~ne inteleligence v Mariboru. Pojem humanisti~ne inteligence seveda razumem v njegovem {ir{em kontekstu, tako da vanj poleg intelektualcev s podro~ja humanistike in dru‘boslovja vklju~ujem tudi kulturnike oz. umetni{ke ustvarjalce. Mislim, da smo vsi, ki se v tem mestu ukvarjamo z duhovno intelektualno dejavnostjo, {e zlasti vse javne institucije s tega podro~ja, med seboj v naravnem zavezni{tvu, saj s svojim delom druga drugi pomagamo ustvarjati potrebna zaledja. TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 234 ^eprav gledali{ka umetnost ni samo ali predvsem intelektualna dejavnost, sam Dramo SNG Maribor, ki jo kot umetni{ki vodja vodim, razumem zlasti kot intelektualno institucijo. Sodobno klasi~no gledali{~e pojmujem kot duhovno-intelektualno oazo civilne dru‘be. Dramsko gledali{~e je bilo in je kraj, kjer se vedno znova zastavljajo velika bivanjska vpra{anja. Za zdravje dru‘be je pomembno, da obstaja javni prostor, kjer imamo mo‘nost izraziti svoj ontolo{ki dvom. Dvom je ena temeljnih postavk posameznikove svobode in dru‘benega napredka. S tem ko v gledali{kih uprizoritvah zastavljamo bolj ali manj ista vpra{anja, v sicer razli~nih dru‘benozgodovinskih okoli{~inah, {irimo polja mi{ljenja in do‘ivljanja, s ~imer si odpiramo nove horizonte ‘ivljenja in poglede na resnico. Gledali{~e si s tem, ko vpra{anja zastavlja, ne daje pa kon~nih odgovorov, torej deluje v obmo~ju hipoteti~ne (relativnostne) resnice, zagotavlja pravico, da je njegovo delo oblika dru‘bene herezije. Skozi kriti~no in refleksivno dr‘o dana{nje gledali{~e ohranja in nadaljuje nekdanjo (klasi~no razsvetljensko) spoznavnoeti~no vlogo. Gledali{~a ne ustvarjajo samo tisti na odru oz. za odrom, temve~ tudi tisti, ki sedijo v dvorani. Kot umetni{ki vodja si ‘elim predvsem inteligentnega (razgledanega in razmi{ljujo~ega) ob~instva. Na splo{no velja, da so {tudentje in intelektualci najbolj{a publika. Njihova prisotnost gledali{~u omogo~a ve~je estetske preboje, saj odrska umetnina nujno potrebuje ljudi, ki jo v bodo v resnici videli in razumeli. Da bi lahko ustvarjali umetnost na najvi{ji ravni, potrebujemo torej zahtevno, intelektualno razvito ob~instvo, ki zmore to, kar gleda, kriti~no presoditi in sprejeti oz. ovre~i. Ustanovitev in delovanje Filozofske fakultete je z vidika razvoja humanisti~ne inteligence v Mariboru zgodovinsko odlo~ilna pridobitev. [koda, da ob njej ni za‘ivela tudi Akademija za umetnosti, ki smo jo na Univerzi v Mariboru pripravljali ve~ let, pa je projekt nazadnje zaradi finan~nih razlogov ugasnil. Z Akademijo, ki naj bi vklju~evala likovne, gledali{ke in glasbene smeri, bi v Mariboru dobili univerzi-tetno izobra‘evalno mre‘o, ki bi dopolnjevala in nadgrajevala obstoje~e kulturno-umetni{ke institucije v mestu. Za SNG Maribor je vpeljava oz. {iritev humanisti~nih in dru‘boslovnih ter umetni{kih {tudijskih programov na Univerzi v Mariboru, {e zlasti pa ustanavljanje novih fakultet ali akademij s tega podro~ja, vedno pomembno in spodbudno dejanje. Na ta na~in se namre~ pove~uje kriti~na masa humanisti~ne inteligence TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 235 v mestu, kar posledi~no vpliva na razvoj mo‘nosti za ve~ji razcvet tako umetnosti kot drugih intelektualno-ustvarjalnih dejavnosti. Stvari se v Mariboru po navadi spreminjajo po~asi in okorno. Eden od mojih predhodnikov, Bojan [tih, ki je pred pribli‘no tridesetimi leti vodil mariborsko Dramo, je glede na stanje duha, ki vlada oz. je vladalo v tem mestu, izumil slovito, dolgo ponavljajo~o se sintagmo, namre~, da je »Maribor industrijska pu{~ava«; no, kako je z industrijo v Mariboru danes, vemo, toda ali je v tem mestu kaj manj provincializma in intelektualnega primitivizma kot neko~? Danes klju~ni problem province ni geografski oz. dru‘beno- ekonomski, temve~ psiholo{ki. Provinca je predvsem v glavah ljudi. Provincializem je mentalna naravnanost, povezan je z ob~utkom manjvrednosti oz. ve~vrednosti, torej z dvojim, s ~imer so Maribor~ani tako pogosto zaznamovani. Ljudje, ki nosijo v sebi ustvarjalno iskro in so svobodnega duha, so vedno v prestolnici, ~etudi so iz nje izgnani ali jim je kako druga~e onemogo~eno, da bi bili v njej. Jasno je, da obstaja soodvisnost med zunanjo in notranjo svobodo oz. ustvarjalnostjo; toda zunanje okoli{~ine, ki bremenijo ~lovekovo svobodo, bistveno la‘je in hitreje odpravimo kot mentalna obzidja in okove, v katere ~loveka vklene njegov lastni um. Se pa [tihova izjava navezuje tudi na neprijetno dejstvo mariborske intelektualne oz. kulturne zgodovine, namre~, da so intelektualci in kulturniki to mesto nenehno zapu{~ali in se vanj le redko vrnili oziroma da so le redki pri{li od kod drugod in tukaj ostali. Razlogi za to so bili razli~ni, najve~krat pa seveda lokalne personalne razmere. ^etudi so nekateri posamezniki dobili prilo‘nost, da se ustvarjalno izrazijo, jih je pogosto od tod pregnal ob~utek osamljenosti, saj niso imeli nikogar, s komer bi se lahko zares pogovarjali in delili svoja mnenja. K tak{nemu stanju je veliko pripomogla prevladujo~a negativna kadrovska selekcija, ki lahko v tako majhnem okolju, kot je Maribor, pusti za seboj katastrofalne posledice za ve~ desetletij. Dru‘beno poslanstvo humanisti~ne inteligence bi moralo biti, {e zlasti v Mariboru, tudi v tem, da bi se bolj aktivno vklju~evala v oblikovanje razli~nih javnih mnenj, ki vplivajo na sprejem tak{nih ali druga~nih dru‘benih odlo~itev. Razen tega bi z ve~jo prisotnostjo intelektualcev v javnem ‘ivljenju ustvarili ob~utek, da v tem mestu vendarle ruralno plebejski ‘argon ni edina norma dru‘benega komuniciranja. Zavedati se moramo, da smo soodgovorni za svet, v TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 236 katerem ‘ivimo; ~e ni~esar ne re~emo ali ne storimo, dajemo svoj tihi pristanek, da stvari te~ejo tako, kot te~ejo. Samoumevno je, da sta intelektualec in umetnik kozmopolitsko naravnana, toda samoumevno bi moralo biti tudi, da ne ‘ivita mimo lokalnega okolja, v katerem delujeta. Od mladih intelektualcev in umetnikov na za~etku njihove ustvarjalne poti upravi~eno pri~akujemo, da bodo nosilci svobodo- miselnosti, da bodo v svojih razmi{ljanjih inovativni, pri delu avtorsko kreativni, da si bodo drznili prestopiti meje znanega, nau~enega in pridobljenega ter se podati v neznana, {e neraziskana podro~ja duha in ustvarjanja. Drage diplomantke in diplomanti, danes je va{ praznik, va{ obred prehoda, ko se zaklju~uje eno in odpira drugo poglavje ‘ivljenja. Pred vami je mnogo pri~akovanj, tako va{ih lastnih kot pri~akovanj, ki jih imajo drugi do vas. Med slednjimi je tudi ‘elja, ki jo ima mesto, v katerem ‘ivite, namre~ da del svoje prihodnje ustvarjalnosti in dru‘benega poslanstva ve‘ete nanj, tako da bomo nekega dne lahko dejansko govorili o Mariboru kot pomembnem, tudi evropsko pomembnem duhovno-intelektualnem sredi{~u. (Objavljeno v gledali{kem listu Drame SNG Maribor: Modra ptica, sez. 2009/2010; {t. 6) Kritike uprizoritev Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor med letoma 1945–1970 Pred nami sta prvi knjigi Kritik uprizoritev v Slovenskem na- rodnem gledali{~u Maribor, ki sta rezultat v letu 2004 za~etega razis-kovalnega projekta »Zgodovina SNG Maribor po drugi svetovni vojni«. Takrat je namre~ na pobudo direktorja SNG Maribor, Danila Ro{kerja, dramaturg Drame SNG Maribor, Vili Ravnjak, ki je ob 85-letnici gledali{~a uredil knji‘no izdajo Repertoarja SNG Maribor 1919–2004, za~el z raziskovanjem in urejanjem arhivskega in drugega zgodovinsko-dokumentarnega gradiva, ki zajema delovanje vseh umetni{kih enot SNG (Drame, Opere in Baleta) v obdobju med letoma 1945–1970. V nekaj letih naj bi obdelali celotno gradivo zgodovine SNG Maribor po drugi svetovni vojni oz. v drugi polovici 20. stoletja. TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 237 Gre za bazi~no zgodovinsko raziskovanje, za zbiranje in urejanje dokumentarnega gradiva, na osnovi katerega je {ele mogo~e temel- jitej{e znanstveno prou~evanje. Dosedanja raziskava je zajela prvih petindvajset povojnih sezon, v katerih je bilo izvedenih 406 premier Drame, Opere in Baleta. V projekt je bila vklju~ena podrobna analiza repertoarja, zasedb, dramskih tekstov, gledali{kih listov, ~asopisnih in revijalnih ~lankov, kritik uprizoritev, fotografij, scensko-kostumske in tehni~ne dokumentacije, knji‘nih izdaj in drugega gradiva, ki se nana{a na biografijo gledali{kih ustvarjalcev in ‘ivljenje gledali{~a kot institucije. Pri tehni~nem urejanju in novem evidentiranju zgodovinskega gradiva je sodelovala arhivarka SNG Maribor, Sandra Po‘un, ki je v tem ~asu izoblikovala tudi prvi elektronski arhiv SNG Maribor (repertoarji, zasedbe, fotografije, kritike …). Leta 2005 je nastal popis Bibliografije SNG Maribor 1945– 1965, na osnovi katerega je v letih 2007, 2008 in 2009 nastal prepis in ureditev ~asopisnih in revijalnih kritik uprizoritev , ocen sezon in splo{nih orisov delovanja SNG Maribor med letoma 1945–1970, ki ga je opravila {tudentka oz. diplomantka zgodovine, Sabina Bra~i~. Teksti so prepisani tako, kot so bili objavljeni, torej niso lektorirani. Prvi del zajema popis kritik oziroma ~lankov od sezone 1945/1946 do sezone 1959/60; drugi del (in predvidoma naslednji deli) obsega posamezno desetletje, torej sezone 1960/1961–1969/1970. Gradivo posameznega dela je zbrano v knjigo (format A4) in je na voljo v printani in elektronski obliki. Kritike so tako odslej na voljo v elektronski (DVD) in tiskani obliki (dve knjigi formata A4). Nekaj tiskanih izvodov za branje in izposojo se nahaja v SNG Maribor, po en izvod pa v Univerzitetni knji‘nici Maribor, Slovenskem gledali{kem muzeju v Ljubljani in v Centru za teatrologijo AGRFT v Ljubljani. Prepri~ani smo, da predstavlja objava zbranih gledali{kih kritik neprecenljivo zakladnico za vse prihodnje raziskovalce gledali{ke in kulturne zgodovine, kakor tudi za vse gledali{ke ustvarjalce, ki jih soo~enje z zgodovinskim spominom lahko spodbudi pri njihovem delu. (Uredni{ki uvodnik v prvo knjigo KRITIKE UPRIZORITEV SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALI[^A MARIBOR, sez. 1945/1946 – 1959/1960; Maribor, september 2009; prirejena kraj{a verzija objavljena tudi v gledali{kem listu Drame SNG Maribor: Vse ob pravem ~asu, sez. 2007/2008, {t. 6) TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 238 Devetdeset let Slovenskega narodnega gledali{~a v Mariboru Slovensko narodno gledali{~e Maribor je osrednja kulturna institucija v mestu Maribor in severovzhodni Sloveniji. S svojo umetni{ko ustvarjalnostjo vse od nastanka leta 1919 dalje opravlja neprecenljivo kulturnopoliti~no vlogo. Razvija in ohranja slovensko nacionalno identiteto ter nastopa kot pomemben branik slovenskega jezika. V devetdesetih letih obstoja in delovanja je mestu in {ir{emu okolju odtisnilo trajen in neizbrisen pe~at. Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki pomeni rojstni dan gledali{~a, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jur~i~a Tugomer v re‘iji Hinka Nu~i~a, prvega upravnika SNG in prvega umetni{kega vodje Drame. V devetdesetih letih obstoja se je v SNG Maribor zvrstilo 86 rednih sezon (med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledali{~e ni delovalo, so {tiri prazne sezone), v katerih je bilo izvedenih 1514 premier, od tega v Drami 961 premier, v Operi 456 in v Baletu 97. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala ob~asno. Kot stalni umetni{ki ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je za~el z rednim delom po letu 1945. Danes je SNG Maribor najve~ji kulturno umetni{ki zavod v Sloveniji, ki ga sestavlja pet organizacijskih enot: Drama, Opera, Balet, Simfoni~ni orkester, Festival Bo{tnikovo sre~anje ter skupne slu‘be SNG: Tehnika in Uprava. V letu 2009 je bilo redno zaposlenih 324, dodatno pa {e okrog 150 honorarnih umetni{kih ustvarjalcev in drugih sodelavcev. Na petih razli~nih odrih oz. dvoranah je v sezoni izvedenih 13 premier (7 dramskih, 4 operne, 2 baletni) in 14 koncertov, skupno okrog 500 prireditev, ki si jih ogleda pribli‘no 200.000 obiskovalcev. SNG Maribor s svojimi uprizoritvami gostuje po Slovenji in v tujini, kjer se, posebej v zadnjih letih, uveljavlja kot eden najpomembnej{ih ambasadorjev slovenske gledali{ke tvornosti. Jubilejna monografija ob devetdeset letnici predstavlja doslej najcelovitej{i prikaz delovanja SNG Maribor skozi zgodovino in danes. Poleg zgodovinskih {tudij o razvoju Drame, Opere in Baleta ter kronolo{kega popisa repertoarja v obdobju 1919–2009, je podrobno predstavljena dana{nja (zadnje tri sezone) programska podoba SNG. Knjiga je opremljena z bogatim fotografskim materialom nekdanjih in dana{njih uprizoritev ter fotogalerijo stalnih umetni{kih TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 239 ansamblov in ostalih zaposlenih SNG v letu 2009. (Uredni{ki uvodnik v knjigo – tekst na zavihkih knjige – DEVETDESET LET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALI[^A V MARIBORU, Maribor, september 2009) Repertoar SNG Maribor 1919–2009 (Uvod k popisu uprizoritev) 1. Repertoar Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor 1919–2009 predstavlja splo{ni programski vodnik skozi 90-letno zgodovino mariborskega dramskega, opernega, operetnega in baletnega ustvarjanja. Gre za ponatis knjige Repertoar Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor 1919–2004, ki je iz{la ob 85-letnici SNG leta 2004, s tem da je v tokratni izdaji raz{irjen oz. dopolnjen za obdobje zadnjih petih sezon (2004/2005–2008/2009). Repertoar je sestavljen kot kronolo{ki popis orientacijsko klju~nih imen ustvarjalcev, naslovov in datumov premier, ki so jih od septembra 1919 do junija 2009 izvedle tri umetni{ke enote SNG Maribor: Drama, Opera in Balet. Popis repertoarja 1919–2004 sta uredila Vili Ravnjak (za Dramo) in Matej Svetel (za Opero in Balet). Kot vir so jima slu‘ile knji‘ne izdaje Repertoarja slovenskih gledali{~ in Slovenskih gledali{kih letopisov, ki jih od leta 1967 dalje izdaja Slovenski gledali{ki in filmski muzej v Ljubljani, ter gledali{ki listi, plakati, letaki in ~asopisi. Za zadnja leta so podatki iz arhiva SNG Maribor in iz zasebnega gledali{ko-glasbenega arhiva Mateja Svetela. Nekateri podatki za starej{a obdobja so na novo preverjeni in usklajeni s prvim repertoarnim popisom Danila Vebra Pregled dela SNG Maribor 1919–1949, ki je nastal ob 30-letnici SNG Maribor (objavljen v 1. {t. gledali{kega lista SNG Maribor v sezoni 1949/50). Za zadnjih pet sezon so podatki iz arhivske slu‘be SNG Maribor. Popis repertoarja Drame sestavljajo zaporedna {tevilka dela (od prve uprizoritve dalje), ime dramatika (ali dramatika oziroma pisatelja in odrskega prirejevalca), naslov dela, ime re‘iserja, datum premiere in kon~no {tevilo ponovitev (repriz). Ponekod so dodana {e imena odrov oz. lokacij prizori{~ (npr. mali oder) ali koproducentov. Posebej so navedene ad hoc uprizoritve, npr. monodrame, ki niso TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 240 bile del rednega programa, so pa pri njih sodelovali ~lani Drame. Ozna~ene so z zvezdico (*). V repertoarju Opere so poleg zaporedne {tevilke navedeni skladatelj, naslov dela, dirigent, re‘iser, datum premiere in {tevilo ponovitev (repriz skozi ve~ sezon); kot nova premiera istega dela se {teje nova postavitev z drugo zasedbo oz. novim re‘iserjem; popis zajema stanje na dan premiere, kasnej{e prezasedbe, npr. pri dirigentih, niso navedene. Repertoar Opere za predvojno obdobje (1919– 1941) je zaradi ve~je vsebinske preglednosti razdeljen na operetni in operni del, za povojno obdobje je opereta oziroma muzikal kot stilna oznaka pripisana k naslovu dela. Uprizoritve Operetnega ansambla Maribor med letoma 1952 in 1957 so ozna~ene z zvezdico (*). Baletni repertoar zajema poleg zaporedne {tevilke uprizoritve ime skladatelja, naslov dela (ali ve~ naslovov), ime dirigenta in koreografa (ki je skoraj vedno bil tudi re‘iser uprizoritve, zato ni posebej naveden), datum premiere in {tevilo repriz; premiere, npr. baletnih ve~erov, ki jih je sestavljalo ve~ kraj{ih del z razli~nim {tevilom ponovitev, so navedene s samostojno zaporedno {tevilko, a enotnim datumom. Povsod, kjer je bilo v eno celove~erno predstavo zdru‘enih ve~ kraj{ih (enodejanskih) baletov, je oznaka baletni ve~er. V popis repertoarja niso vklju~ene umetni{ke in druge prireditve, ki so potekale v Kazinski dvorani in drugih prostorih SNG Maribor, npr. koncerti Simfoni~nega orkestra SNG. Prav tako niso vklju~ene predstave in prireditve Festivala Bor{tnikovo sre~anje. V devetdesetih letih obstoja SNG Maribor je bilo 86 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledali{~e ni delovalo, so {tiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 961 premier, v Operi 456, v Baletu 97, skupno torej 1514 premier. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala ob~asno. Kot stalni umetni{ki ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je za~el z rednim delom po letu 1945. Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledali{~a, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jur~i~a Tugomer v re‘iji Hinka Nu~i~a, prvega upravnika SNG in prvega umetni{kega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 241 enodejanka Mo‘i~ek I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926. V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nadpovpre~no veliko premier; v sezoni 1919/20 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je za~ela redno delovati tudi Opera, je bilo v povpre~ju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih, s pribli‘no 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povpre~je v eni sezoni okrog 20 premier in pribli‘no 200 ponovitev. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbin{kovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni ve~er v koreografiji Marte Rem{karjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celove~erna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951. Sredi petdesetih let je bilo v povpre~ju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna, s pribli‘no 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno pribli‘no 250 ponovitev. Po letu 1945, ko se je Slovensko narodno gledali{~e Maribor konceptualno na novo oblikovalo, so v glasbenem programu stalno uprizarjali le opere in balete, operet pa ne ve~. Operete, ki so sicer predstavljale glavnino predvojnega repertoarja Opere, so v sodelovanju s ~lani SNG uprizarjali med letoma 1952 in 1957 v Narodnem domu (takratnem Domu Jugoslovanske ljudske armade – JLA), kjer je deloval samostojni Operetni ansambel Maribor. V SNG so jih posku{ali ponovno uvesti leta 1962, vendar so pri{le v redni repertoar {ele leta 1987 (R. Strauss: Netopir), odkar jih uprizarjajo izmeni~no z muzikali (prvi je bil na sporedu ^lovek iz Man~e M. Leigha leta 1988). V povezavi z delovanjem Opere je treba omeniti Mariborsko filharmonijo (1950–1965, od 1993 dalje). Na njenih koncertih so igrali redno zaposleni ~lani Opernega orkestra SNG Maribor ter gostujo~i glasbeniki (substituti). Nastopi so bili v Unionski dvorani, v Narodnem domu, v Veliki dvorani SNG in v Kazinski dvorani SNG. V za~etku {estdesetih let je za~el v Drami delovati mali oder, ki se je sprva imenoval Komorni oder. Prva premiera, drama M. Tutorova TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 242 Odprto nebo, je bila 29. decembra 1960. Deloval je dve sezoni, nato pa od leta 1967 dalje neprekinjeno, s tem da je menjaval ime in lokacije. V {estdesetih, sedemdesetih in prvi polovici osemdesetih let so bila prizori{~a malega odra v Balkonski dvorani, Kazinski dvorani, v starem {e neobnovljenem gledali{~u na mestu, kjer je danes desni garderobni trakt ... Od leta 1989 ima mali oder stalno lokacijo in naziv Mali oder v kletni dvorani SNG (prva premiera, Swiftov Gulliver, je bila 18. oktobra 1989). V ~asu obnove Stare dvorane (med 1999– 2002) je v kostumskem fundusu na podstre{ju SNG za~asno deloval (kot alternativno prizori{~e Drame) Komorni oder; sedanji Komorni oder, ki je pod odrom Stare dvorane, je bil dograjen in odprt jeseni leta 2003 (prva premiera je bila 15. oktobra 2003, Cesarjeve preobleke B. [. @mavc). Druge lokacije malega odra v osemdesetih in devetdesetih letih izven SNG Maribor so bile: amfiteater Pedago{ke fakultete v Mariboru (1984), klet Umetnostne galerije v Mariboru (1985), Rotov{ka klet v Mariboru (1986), Oder Prve gimnazije Maribor (Krekova ul. 1, 1986–1987), Oder v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor (Razlagova ul. 16, 1987–1989). Igrali so tudi v parku pred gledali{~em in drugod. V letih 1990–1996 je stalno deloval kot alternativno prizori{~e Drame oder v Minoritski cerkvi v Mariboru (prva premiera je bila Wedekindova Lulu 15. junija 1990). Program malega odra je bil namenjen uprizarjanju zahtevnej{ih, eksperimentalnih in inovativnih del, pa tudi lahkotnej{ih ljudskih ‘anrov. Ena od programskih stalnic so bile npr. uprizoritve kabaretov v osemdesetih in devetdesetih letih. Skozi vseh 90 let obstoja SNG Maribor so v Drami skoraj vsako sezono uprizorili po eno delo za otroke ali mladino, nekajkrat so jih pripravili v sodelovanju z Opero, npr. Rde~a kapica (sez. 1931/32), Bajka o slav~ku (sez. 1957/58), ^arovnik iz Oza (sez. 2001/2002). Sicer so bila umetni{ka sodelovanja (koprodukcije) med Dramo in Opero oz. Baletom zelo redka. Najve~ja skupna projekta v zgodovini SNG sta bila Miklova Zala (sez. 1946/47) in Amadeus (sez. 2000/2001). So pa ve~krat, posebej v predvojnem obdobju, dramski igralci nastopali v operetnih predstavah, baletni plesalci pa zadnja desetletja v dramskih. V drugi polovici sedemdesetih let (v sezoni 1977/78) se je za~ela obnova dotrajanega starega gledali{~a in gradnja nove Velike dvorane. Najprej so bili zgrajeni garderobni trakt, upravni prostori, Kazinska dvorana in Mali oder (1988/89), nato Velika dvorana TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 243 (oktobra 1994), otvoritev obnovljene Stare dvorane je bila oktobra 2003, ko je bil odprt tudi Komorni oder (pod Staro dvorano). Od leta 1919 do leta 1994 so bile vse dramske, operne in baletne premiere SNG Maribor v dana{nji Stari dvorani, ki ima okrog 260 sede‘ev. Izjema so bile predstave malega odra Drame, ki so glede na razli~ne lokacije imele v povpre~ju od 50 do 100 sede‘ev. Z otvoritvijo nove Velike dvorane so bile vse operne in baletne predstave v njej. Zaradi veliko ve~jega {tevila sede‘ev (okrog 800) se je ob~utno zmanj{alo {tevilo ponovitev. Med letoma 2000 in 2003 (ko je potekala obnova Stare dvorane) je bila v Veliki dvorani upri-zarjana tudi ve~ina dramskih predstav. Prva operna predstava na odru Velike dvorane, Verdijeva Traviata, je bila 13. oktobra 1994, slavnostna otvoritev pa 11. novembra 1994 s predstavo Ruska misija T. Pandurja. Prva predstava v obnovljeni Stari dvorani, Ta veseli dan ali Mati~ek se ‘eni A. T. Linharta, je bila 15. oktobra 2003. V za~etku devetdesetih let so se kot oblika zunanjega programskega sodelovanja SNG Maribor za~ele pojavljati koprodukcije. V~asih je SNG dal na voljo samo tehni~ne pogoje uprizoritve, v~asih je sodeloval tudi z enakovrednim umetni{kim dele‘em (z umetni{kimi in drugimi sodelavci). Obi~ajno so bili koprodukcijski partnerji neodvisne gledali{ke skupine ali posamezniki (v zadnjih letih s t. i. avtorskimi projekti oz. monodramami, performansi) ali druga slovenska poklicna gledali{~a, festivali in prireditveni centri. V drugi polovici osemdesetih in v devetdesetih letih so redno delovali gledali{ko-pedago{ki studii: dramski, operni in baletni, ki jim je bil SNG pokrovitelj oz. njihov ustanovitelj (pedagogi in mentorji so bili obi~ajno zaposleni ~lani SNG). Ob koncu sezone so gojenci izvajali javne produkcije v okviru programa SNG. Njihovi nastopi so v popisu repertoarja ozna~eni z zvezdico (*). V okviru SNG Maribor je na pobudo Drame leta 1966 za~el delovati gledali{ki festival Teden slovenskih gledali{~, ki se je leta 1971 preimenoval v Bor{tnikovo sre~anje, v Operi pa od leta 1999 vsako leto poteka Mednarodno tekmovanje mladih pevcev Ondina Otta. TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 244 2. SNG Maribor je edino poklicno gledali{~e v Sloveniji, ki deluje v dvodomni obliki – kot dramsko in glasbeno (operno, baletno) gledali{~e ves ~as svojega obstoja. To shemo je imelo ‘e nem{ko mariborsko gledali{~e, ki je delovalo v dana{nji zgradbi SNG od leta 1852 do 1919 in med letoma 1941–1944. Skozi 90-letno zgodovino v programih SNG Maribor prevladuje konceptualna shema tradicionalnega me{~anskega repertoarnega in abonmajskega gledali{~a, ki je kombinacija preverjenih in uspe{nih popularnih gledali{kih zvrsti (npr. veseloigre, komedije, ljudske igre, spektakli, operete) in umetni{ko inovativnih ali novih in za okus ob~instva zahtevnej{ih del (npr. klasi~na drama in opera, problemska moderna drama, sodobni ples). Do najve~jega odmika od standardne repertoarne sheme SNG Maribor je pri{lo v prvi polovici devetdesetih let v programu Drame, ko je bil za~asno ukinjen repertoarni in abonmajski na~in delovanja. V dramskem repertoarju skozi vsa desetletja prevladuje pribli‘no enako razmerje med klasi~nimi in sodobnimi deli oziroma med slovensko in tujo dramatiko. Uprizoritve izvirne slovenske dramatike so bile najpogostej{e v obdobju pred drugo svetovno vojno. Na mariborskem odru je do‘ivelo svoj krst ve~ pomembnih del slovenske realisti~ne in ekspresionisti~ne dramatike, med drugim tudi Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma (sez. 1930/31) in ve~ina komedij Toneta Partlji~a (od sedemdesetih let dalje). V zadnjih petnajstih letih, ko se je tradicionalno gledali{ko razmerje med uprizoritvijo in dramo za~elo ob~utno spreminjati in so postale re‘iserske interpretacije pomembnej{e kot sama dramska besedila, se v repertoarju pogosto pojavljajo t. i. avtorski projekti, kjer je re‘iser tudi ustvarjalec teksta, pri nekaterih uprizoritvah pa soavtor (avtorski preoblikovalec). Program Opere in baleta temelji na standardni shemi evropskega (‘eleznega) repertoarja, oplemeniten je z izvirnimi slovenskimi glasbenimi deli, ki so bila pogosto na mariborskem odru tudi krstno uprizorjena. Posebnost opernega repertoarja pred drugo svetovno vojno so bile operete, ki so predstavljale glavnino uprizoritev, kar pri~a o specifi~ni estetski naravnosti izvajalcev in glasbenem oz. splo{nem gledali{kem okusu takratnega ob~instva. Zato pa so nasprotno po vojni opereto {teli za umetni{ko manjvredno zvrst in TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 245 je skoraj {tiri desetletja niso uprizarjali. Do za~etka devetdesetih let so opere uprizarjali v slovenskem jeziku (gostujo~i tuji pevci so peli v svojem jeziku); od uprizoritve Verdijevega Nabucca (sez. 1989/90) oz. Traviate (sez. 1990/91) jih izvajajo v jeziku originala. Nadnapisi s slovenskim prevodom so se pojavili v zadnjih letih. V devetih desetletjih delovanja SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Toma‘a Linharta, Frana Sale{kega Fin‘garja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partlji~a ..., med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J.-B. P. Molièra, Branislava Nu{i}a, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. ^ehova, Bertolta Brechta ... Najve~krat so bili uprizorjeni Cankarjevo Pohuj{anje v dolini {entflorjanski, Linhartov Ta veseli dan ali Mati~ek se ‘eni in Shakespearov Sen kresne no~i. Med skladatelji oper sta na prvem mestu Giuseppe Verdi in Giacommo Puccini; sicer pa so imele najve~ ponovitev Verdijeva Traviata, Puccinijeva La Boheme, Smetanova Prodana nevesta in Foersterjev Gorenjski slav~ek, med operetami Kálmánova Grofica Marica in Straussov Netopir, med baleti ^ajkovskega Hresta~, Hristi}eva Ohridska legenda in Delibesova Coppélia. SNG Maribor kot edino poklicno gledali{~e v Mariboru (in {ir{em okolju severovzhodne Slovenije) se ves ~as obstoja soo~a s potrebami {irokega gledali{kega ob~instva, zadovoljevati mora okuse in pri~akovanja razli~nih socialnih in izobrazbenih slojev prebivalstva. ^eprav z dolo~enemi programskimi segmenti nagovarja posamezne ciljne publike, pa je kot repertoarna celota bolj ali manj vedno usmerjeno k splo{nemu ob~instvu, predvsem abonmajskemu, ki je bilo do pred nekaj let, ko so se za~eli abonmaji deliti na Dramine in Operne, tudi formalno poenoteno, torej so isti gledalci spremljali tako dramski kot operno-baletni program. Od druge polovice {tiridesetih do konca osemdesetih let je Drama s svojimi predstavami veliko gostovala po razli~nih krajih, predvsem severovzhodne Slovenije. V prvi polovici devetdesetih let je izvedla tudi nekaj odmevnih gostovanj v tujini (sodelovanje na mednarodnih festivalih). Opera in Balet gostujeta s svojimi predstavami najve~ v zadnjem desetletju (v Ljubljani in tujini). TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 246 3. SNG Maribor je imel skozi 90 let obstoja razli~ne formalno- pravne statuse in na~ine financiranja. Ob ustanovitvi leta 1919 ga je mariborska ob~ina dala upravniku v privatni zakup, kar pa se je kmalu izkazalo za neuspe{no, saj se gledali{~e iz lastnih prihodkov ni moglo vzdr‘evati; sredi dvajsetih let je postalo podr‘avljeno in dotirano; v desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo v dr‘avni oz. ob~inski lasti, financirali sta ga republika in ob~ina; leta 2003 je prevzelo ustanoviteljske pravice in financiranje SNG Maribor Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. SNG Maribor je ves ~as obstajal kot enotna dvodomna (dramska in glasbena) gledali{ka institucija s samostojnima umetni{kima ansambloma Drame in Opere z baletom ter skupnimi upravnimi in tehni~nimi slu‘bami. Gledali{~e je vodil upravnik (danes direktor), ki je imel ob sebi dva relativno samostojna ravnatelja in umetni{ki vodji Drame in Opere z baletom ter ravnatelja tehni~nih slu‘b. Oblikovanje repertoarja posamezne sezone je bilo lahko le redko plod zgolj avtorske vizije umetni{kih vodij, saj so se ti morali stalno prilagajati finan~nim, tehni~nim in drugim mo‘nostim in interesom celotne hi{e, v ~asu socializma pa tudi razli~nim politi~nim sugestijam. Pomemben vpliv na repertoar in sicer{nje delovanje SNG so imeli tudi razli~ni umetni{ki in upravni sveti ter njihovi predsedniki. ^lani umetni{kih ansamblov (igralci, pevci, plesalci, glasbeniki ...) so bili v predvojnem obdobju pogodbeno anga‘irani za kraj{a obdobja, po drugi svetovni vojni pa z delovnimi razmerji za nedolo~en ~as. V SNG so bili za dalj{a obdobja anga‘irani stalni hi{ni re‘iserji, dirigenti, koreografi, dramaturgi, scenografi, kostumografi in drugi sodelavci. V zadnjem desetletju se delovna razmerja obi~ajno sklepajo za dolo~en ~as. Igralski ansambel je v predvojnem obdobju v eni sezoni v povpre~ju {tel okrog 15 stalnih ~lanov, v povojnih desetletjih pa okrog 25. [tevilo stalnih opernih solistov se je v zadnjih desetletjih gibalo med 12 in 15 ~lanov, orkester je v povpre~ju {tel med 40 in 45 ~lanov, operni zbor med 40 in 45 ~lanov, {tevilo ~lanov Baleta pa je nihalo med 15 in 20. V vseh obdobjih so pri izvajanju programa sodelovali tudi {tevilni gostujo~i (slovenski in tuji) dramski, operni in baletni umetniki. TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 247 SNG Maribor je od leta 1919 do danes vodilo 15 upravnikov, 23 ravnateljev oz. umetni{kih vodij je vodilo Dramo in 11 Opero. Balet je imel doslej 16 vodij. Najdalj{i upravni{ki sta‘ sta imela dr. Radovan Bren~i~ (21 let) in Juro Kislinger (12 let), najdalj{i ravnateljski sta‘ v Drami sta imela Jo‘e Kovi~ (12 let) in Branko Gomba~ (10 let), v Operi Stane Jurgec (21 let) in Boris [vara (12 let), Balet sta najdlje vodila Iko Otrin (15 let) in Edi De‘man (10 let). Upravniki SNG: Hinko Nu~i~ (1919–21), Valo Bratina (1922), Radovan Bren~i~ (1922–41), Ludvik Mrzel (1945–47), Branko Rudolf (1947–48), Jaro Dolar (1948–56), Josip [egula (1956–61), Ivan Krajn~i~ (1962–73), Juro Kislinger (1974–86), Marjan Ba~ko (1986–88), Bla‘ @eleznik (1988–92), Teo Pajnik (1992–96), Stane Jurgec (v. d. 1996), Bla‘ Rafolt (1996–2001), Danilo Ro{ker (2001–). Umetni{ki vodje in ravnatelji Drame: Hinko Nu~i~ (1919–21), Milan Skrbin{ek (1921–22), Valo Bratina (1922–26), Rade Pregarc (1927–29), Jo‘e Kovi~ (1929–41), Ludvik Mrzel (1945–47), Branko Rudolf (1947–48), Jaro Dolar (1948–57), Vladimir Skrbin{ek (1957–58), Miran Herzog (1959–62), Ferdo Delak (1963), Danilo Gorin{ek (v. d. 1964), Fran @i‘ek (1964–67), Branko Gomba~ (1967–77), Marjan Ba~ko (v. d. 1978), Bojan [tih (1978–81), Stanko Potisk (1981–85), Vili Ravnjak (1985–89), Toma‘ Pandur (1989–96), Vlado Novak (v. d. 1996), Branko Kraljevi~ (1997–2001), Samo M. Strelec (2001–2006), Vili Ravnjak (2006–). Umetni{ki vodje in ravnatelji Opere: Andro Mitrovi~ (1922–28), Anton Neffat (1945–49), Demetrij @ebre (1949–52), Ciril Cvetko (1952–55), Jakov Cipci (1955–62), Vladimir Kobler (1962–72), Boris [vara (1972–84), Henrik Neubauer (1984–86), Stane Jurgec (1986–2007), Karen Kamen{ek (2008), Janko Kastelic (2008–). Vodje Baleta: Marta Rem{kar (1945–47), Peter Golovin (1947–51), Maks Kirbos (1951–53), Irena Kirbos (v. d. 1953–54), Radomir Milo{evi} (1955), Jitka Ivelja (1955–58), Anka Lavra~ (v. d. 1958), Iko Otrin (1959–63), Albert Likavec (1964–70), Iko Otrin (1971–72), Edi De‘man (v. d. 1972–73), Iko Otrin (1974–84), Vesna Lavra~ (1984–85), Edi De‘man (1986–1993), Ljiljana Ke~a Ro{ker (1994–98), Edward Clug (2003–). SNG Maribor je v vseh obdobjih izdajal gledali{ke liste in plakate z napovedmi premier, ki danes predstavljajo temeljno arhivsko gradivo in izhodi{~no informacijo o dosedanji zgodovini. V predvojnem TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 248 obdobju so gledali{ki listi izhajali ob~asno in pod razli~nimi imeni, npr. Zrnje, Drama, Mariborski gledali{ki list. V zadnjem desetletju se je nekaj ~asa imenoval Premiernik . Po drugi svetovni vojni so imeli {tiri desetletja standardizirano obliko. Izhajali so ob vsaki premieri. V {estdesetih letih so bili skupni za Dramo in Opero. Arhivsko gradivo o delovanju SNG Maribor je zaradi druge svetovne vojne in preseljevanja arhiva v ~asu gradnje in obnove gledali{ke stavbe slabo ohranjeno, posebej za starej{a obdobja. Izgubljena je tudi ve~ina in{picientskih knjig ( Knjiga predstav in Knjiga vaj), ki bi lahko bile najverodostojnej{i dokument o dejanskem stanju datuma premiere, {tevilu ponovitev, prezasedbah, vskokih, gostovanjih ipd. Razli~ni arhivski materiali (fotografije, gledali{ki listi, plakati, teksti, scenske in kostumske skice, kostumski fundus, videoposnetki ...) se nahajajo v arhivu SNG Maribor, v Slovenskem gledali{kem in filmskem muzeju v Ljubljani, v Centru za teatrologijo na AGRFT v Ljubljani, v Univerzitetni knji‘nici v Mariboru, v zasebnih zbirkah ... (Objavljeno v knjigi DEVETDESET LET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALI[^A V MARIBORU; Maribor, september 2009) TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 249 Mejniki v razvoju mariborskega gledali{~a od za~etkov do danes - 1785 prva gledali{ka dvorana v Vetrinjskem (Naskovem) dvorcu, namenjena gostujo~im poklicnim in ljubiteljskim gledali{~nikom 1785–1852 (obnovljena leta 2009) - 1793 ustanovitev prve (nem{ke) ljubiteljske gledali{ke skupine - 1852 sezidana dana{nja stara gledali{ka zgradba (za~etek stalnega poklicnega nem{kega mestnega gledali{~a 1852– 1919; prva premiera opera Marta, 20. jan. 1852) - 1861 ustanovitev Narodne slovanske ~italnice Maribor (za~etek slovenskega ljubiteljskega ~italni{kega gledali{~a 1861–1909) - 1865 dozidan kazinski del poslopja gledali{~a, namenjen dru‘abnim prireditvam - 1899 sezidan (slovenski) Narodni dom - 1909 ustanovitev Dramati~nega dru{tva Maribor (za~etek stalnega polpoklicnega slovenskega gledali{~a v Narodnem domu 1909–1914) - 1919 ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gle- dali{~a v Mariboru (prva uprizoritev Tugomer, 27. sep. 1919) - 1920 prva opereta Mam’zelle Nitouche (1. maj 1920) - 1921 prva opera V vodnjaku (4. jan. 1921; redno predvojno delovanje Opere 1922–1928) - 1926 prva baletna enodejanka Mo‘i~ek (27. apr. 1926) - 1941 nasilna prekinitev delovanja SNG zaradi nem{ke nacisti~ne okupacije (april 1941–maj 1945) - 1941 stalno poklicno nem{ko mestno gledali{~e (maj 1941– julij 1944) - 1945 prva slovenska prireditev po vojni Umetni{ki ve~er (12. maj 1945); prva povojna dramska uprizoritev Hlapec Jernej in njegova pravica (15. nov. 1945); prva povojna operna uprizoritev Prodana nevesta (14. dec. 1945) - 1946 prva samostojna baletna uprizoritev Baletni ve~er (17. jun. 1946) - 1950 za~etek delovanja Mariborske filharmonije (1950–1965) - 1951 prvi celove~erni balet Coppé lia (24. feb. 1951) - 1952 za~etek delovanja Operetnega ansambla v Narodnem domu (1952–1957) TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 250 - 1959 prva uprizoritev Komornega odra Drame ( Ararat, 19. dec. 1959; redno delovanje malih odrov 1960–1962, 1967 …) - 1962 uvedba samoupravljanja (kolektivni na~in vodenja in odlo~anja), ukinjeno leta 1988 - 1966 za~etek festivala Teden slovenskih gledali{~ (od leta 1971 Bor{tnikovo sre~anje) - 1975 prve priprave na stavbno prenovo in novogradnjo SNG - 1979 za~etek gradbenih del (1979–2003), otvoritev gradbi{~a 18. junija 1979 - 1989 otvoritev novozgrajenega Malega odra (prva dramska uprizoritev Guliver, 18. okt. 1989) - 1993 za~etek delovanja Simfoni~nega orkestra SNG - 1994 otvoritev novozgrajene Velike dvorane (prva uprizoritev opera Traviata, 13. okt. 1994) - 1999 za~etek Mednarodnega tekmovanja mladih pevcev Ondina Otta - 2000 za~etek obnove Stare dvorane (prva premiera na obnovljenem odru Mati~ek se ‘eni, 15. okt. 2003) - 2003 SNG Maribor pridobi nacionalni status (Maj 2009, objavljeno v knjigi DEVETDESET LET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALI[^A V MARIBORU, Maribor, september 2009) TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 251 !!!""" TRETJI DEL: Pedago{ko in zgodovinskoraziskovalno delo 252 !!!""" Vili Ravnjak INTERVJU 253 DODATEK Intervju Vili Ravnjak INTERVJU 254 !!!""" Vili Ravnjak INTERVJU 255 INTERVJU Delo, 8. junij 2013 KAR SEM IMEL POVEDATI, SEM POVEDAL Vili Ravnjak, dramaturg. Po sedmih letih se poslavlja od funkcije umetni{kega direktorja mariborske Drame Novinar Peter Rak »Moje delo je opravljeno. Kon~ujem ga z dobrim notranjim ob~utkom. Kar sem imel povedati kot umetni{ki vodja, sem povedal.« S temi besedami se Vili Ravnjak po sedmih letih poslavlja od funkcije umetni{kega direktorja mariborske Drame. V naslednji sezoni bo to mesto prevzel Diego de Brea. »Za nami je sedem let institucionalne stabilnosti in pozitivnega umetni{kega razvoja«, je dejal Ravnjak in poudaril, da se kaj takega v zgodovini te mariborske institucije, polne napetosti in preobratov, {e ni zgodilo. Kljub nekaterim napovedim, da se dokon~no poslavlja od gledali{~a in od Maribora, to ne dr‘i – v SNG Maribor ostaja kot dramaturg. Ukvarjal se bo predvsem z vzgojo mladega ob~instva, glavni cilj njegovega prihodnjega delovanja pa je povezan z njegovo Duhovno {olo in pou~evanjem meditacije. Vili Ravnjak INTERVJU 256 Vili Ravnjak INTERVJU 257 Mariborsko Dramo so umetni{ki direktorji do zdaj praviloma zapu{~ali v razsulu. Vi odhajate na vrhuncu umetni{kih dose‘kov? To je edini pravi trenutek za umik. Sicer pa je v repertoarnem gledali{~u nujno, da se programske usmeritve na nekaj let menjajo, kar se najla‘je zgodi z menjavo umetni{kega vodstva. Poleg tega je pred mano novo ustvarjalno obdobje, ki ga bom posvetil predvsem duhovnemu delu in pisanju. Poudarjate spoznavno-eti~no dimenzijo gledali{~a, tako ime- novane postdramske paradigme izpostavljajo predvsem formalne prvine ter subverzivnost, provokacijo, netekstualnost, nihilizem … Klasi~no dramsko gledali{~e je zgodovinsko pogojen medij, ki se v osnovi ‘e od starih Grkov utemeljuje na spoznavnoeti~nih temeljih. Smisel ukvarjanja z umetnostjo vidim predvsem v tem, da ta tematizira eti~ne dileme. Postdramske in druge sodobne oblike umetni{kega izra‘anja niso zgodovinsko utemeljene; so izraz specifi~nih situacij ‘ivljenja v dana{nji civilizaciji. Medtem ko je klasi~no dramsko gledali{~e duhovni most med preteklostjo in sedanjostjo, so sodobne oblike samo dialog ali konfrontacija z dana{njim ~asom. O~itno je dilema med »mainstreamom« in »avantgardo«, {e nedavno tako popularna, postala brezpredmetna, vse, kar {teje, je prepri~ljivost uprizoritve? Imate prav. ^e igralci, pa tudi drugi ustvarjalci popolnoma verjamejo v to, kar po~nejo, ~e stojijo za svojimi stali{~i, potem so vedno prepri~ljivi. Nagovori nas uprizoritev, ki je resni~na, se dogaja zares. V zadnjem stoletju se je vzpostavilo svojevrstno sodelovanje med avantgardnimi oziroma alternativnimi gledali{kimi praksami in tradicionalnimi institucionalnimi gledali{~i, saj ta s ~asovnim zamikom postopoma vsrkavajo in ohranjajo spoznanja avantgard; tako poteka evolucija gledali{ke umetnosti. Dejali ste, da ste posku{ali delovati ~im bolj »zenovsko«. Gledali{~e je tak{no ‘e po definiciji, saj se osredoto~a na neposredno izkustvo in ne na suhi intelekt ali napisane aksiome? Delovati zenovsko zame pomeni plavati s tokom ‘ivljenja, ne proti njemu, poslu{ati intuicijo, izhajati iz inteligence posameznih situacij. Bistveno je, da zaupate, da se bodo stvari dobro iztekle, potem pa spro{~eno delujete; ob~utka jaza ne ve‘ete na rezultate svojega dela, v sebi ostajate svobodni, mirni in spokojni. Zenovski na~in vodenja tako kompliciranega sistema, kot je gledali{~e, je bil zame velik izziv, saj je delo v gledali{~u po navadi hekti~no in konfliktno. Ker dobro poznam zgodovino mariborske Drame, ki je pre‘eta s stalnimi notranjimi spori in ima le redka obdobja umetni{kega razcveta, sem se zavestno trudil, da bi ta zgodovinski vzorec Vili Ravnjak INTERVJU 258 prekinili. To se je lahko zgodilo zahvaljujo~ dobremu sodelovanju z direktorjem SNG, Danilom Ro{kerjem, in ekipi zavzetih sodelavcev ter visoki profesionalni zavesti igralskega ansambla. Gledali{ko umetnost lahko z zenovskega vidika razumemo kot neposredno do‘ivljanje. V gledali{~u so ~ustva in ~uti pomembnej{i kot razum. ^love{ka bli‘ina, neposredno sre~anje dveh bitij, ‘ivost trenutka tukaj in zdaj, je tisto, kar bo ohranilo obstoj dramskega gledali{~a v prihodnosti. Metoda regresije vam je v temeljih spremenila ‘ivljenje – je tudi zaradi tega repertoar Drame v va{em mandatu usmerjen v velika klasi~na dela. Je to odrski poskus rekreacije na{ih preteklih izkustev in ‘ivljenj? Res je, glavni problemi ~loveka so na nek na~in ve~ni; ker so s ~asovne distance ti bolj jasno vidni, je klasi~no dramatiko smiselno uprizarjati, seveda samo tisto, ki sovpada z dilemami dana{njega ~asa. Gre za arhetipske situacije, za univerzalne vzorce obna{anja posameznika in dru‘be, kakr{ne smo poznali do danes. Rad imam velika ‘ivljenjska vpra{anja, svet velikih osebnosti, s ~imer se sodobna dramatika redko ukvarja, sploh pa ne na tako kompleksen na~in kot klasi~na drama. Gradnja vedno novih gigantskih muzejev nakazuje mo~no tendenco po muzealizaciji dru‘be, po ve~ni retrospektivi, fascinaciji s preteklostjo in zdolgo~asenostjo nad prozai~no sedanjostjo. Se gledali{~e brez aktualnih besedil ne pridru‘uje temu toku? Mo‘nost, da klasi~no dramsko gledali{~e postane muzej, seveda obstaja, pa ne zaradi ustvarjalcev, temve~ zaradi gledalcev, ki ve~ine dilem, ki jih uprizarja klasi~na dramatika, kmalu ne bodo mogli ve~ razumeti, ker se na~in sodobnega ‘ivljenja radikalno spreminja. Postdramsko gledali{~e je glede na polo‘aj dana{njega ~loveka resni~nej{e kot klasi~no gledali{~e, enako velja za nove oblike dramskega pisanja, ki so se razvile v zadnjih desetletjih. Danes dramski tekst ni zaklju~ena forma, ampak delovni material; tudi dramski pisec nima ve~ nekdanjega privilegiranega statusa velikega pisatelja, vedno bolj je le {e scenarist oziroma libretist uprizoritve. Kot snovalcu repertoarja so mi bili pomembnej{i re‘ijski koncepti kot tekstovne predloge uprizoritev. Sinteza klasi~nega dramskega gledali{~a in nekonvencionalnih prijemov, ki odpirajo nova spoznavna polja, vam je najbli‘ja; v dana{njem ~asu, ki ljubi skrajnosti, bi vam morda kdo o~ital omlednost, aristotelovska zlata sredina se zdi pozabljena. Vili Ravnjak INTERVJU 259 Pravilo zlatega reza je na nek na~in moja duhovna osnova, ki se je sku{am dr‘ati tudi sicer v ‘ivljenju. Zavedam se, da je glede na prevladujo~e trende v dru‘bi in umetnosti to danes kar precej{nji anahronizem. Vendar kljub temu vztrajam. Bolj ko spoznavam svet in sebe, bolj sem prepri~an, da je to prava pot. Zapisali ste, da gledali{~a ni mogo~e ustvarjati za abstraktnega gledalca, temve~ za posameznika, opredeljenega z nacionalnimi, kulturnimi, socialnimi in izobrazbenimi oziroma intelektualnimi posebnostmi. Kak{en je torej mariborski ali slovenski gledalec? Uprizoritve, ki smo jih imeli v zadnjih letih, so se lahko zgodile samo v Mariboru. ^e intuitivno ~utite okolje, v katerem delujete, lahko delate prave stvari. V sebi sem imel idealno podobno gledali{~a, ki ga vodim. Seveda je {lo za zavestno samoprevaro, vendar sem iskreno verjel, da delam z najbolj{imi ustvarjalci in da v dvorani sedijo najbolj{i gledalci, ki jih na{a umetnost zares zanima in jo naklonjeno sprejemajo. Citirate Junga, da bi bilo nemara bolje, ~e bi bilo v kom malo manj umetnika in malo ve~ ~loveka. ^e celo ustvarjalcev samih gledali{~e oziroma umetnost ne transformira v tej smeri, kako bi lahko potem gledalce? Mislim, da nimate prav. Prej lahko transformira gledalca, ~e ob gledanju neke predstave do‘ivi ~ustveno katarzo ali spozna nekaj temeljnega o ‘ivljenju. Tega, da bi ukvarjanje z gledali{~em koga napravilo za bolj{ega ~loveka, {e nisem do‘ivel; prej velja nasprotno. Ustvarjanje umetnosti ni delo na sebi, pa~ pa delo na umetnini, ki je nekaj, kar je zunaj ~loveka, je psihi~na projekcija, umetna tvorba, zato na osebnostno strukturo ustvarjalca nima bistvenega vpliva. So pa tudi umetniki, ki zmorejo ozavestiti umetni{ki proces in vsebine svojega dela. Ti lahko z leti postanejo razsvetljeni. Vpra{anje, kaj na~rtujete v prihodnosti, ima pri vas druga~ne konotacije, s progresijo imate vpogled tudi v prihodnost. So napovedi novih reinkarnacij obetavne? Ker sem po prepri~anju reinkarnacionist, sem glede prihodnosti in prihodnjih ‘ivljenj realist. Kar seje{, to ‘anje{. Vili Ravnjak INTERVJU 260 !!!""" !!!""" © Vili Ravnjak