Poltnl urad 9021 Celovec — Veriagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Deset let slovenske gimnazije v Celovcu JUBILEJNE AKADEMIJE SE JE UDELEŽILO BLIZU 1500 UUDI Z veliko akademijo, na kateri se je zbralo blizu 1500 ljudi iz vseh predelov južne Koroške, smo koroški Slovenci minulo nedeljo obhajali desetletnico obstoja in delovanja slovenske gimnazije v Celovcu. Prireditve v Delavski zbornici so se udeležili tudi številni častni gostje, tako predsednik deželnega šolskega sveta deželni poslanec Josef Guttenbrunner kot osebni zastopnik deželnega glavarja, namestnik deželnega glavarja dr. Walter Weissmann, jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič in konzul Željko Jeglič, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk z zastopniki šolske nadzorne oblasti ter predstavniki slovenskih narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. V posebno lepem številu so bili zastopani seveda starši dijakov, prišli pa so tudi skoraj vsi dosedanji maturanti slovenske gimnazije. Ravnatelj gimnazije dvorni svetnik dr. Joško Tischier je v svojem govoru naglasil pomen lastne srednje šole, ki smo si jo koroški Slovenci priborili pred desetimi leti. Spomnil je na uradno priznano zaostalost južne Koroške in dejal, da se ta zaostalost ne da popraviti s šilingi in subvencijami, marveč je treba zagotoviti vsestranski razvoj v kulturnem in gospodarskem pogledu. Ko je bila slovenska gimnazija pred desetimi leti ustanovljena kot poskusna šola, so določeni krogi v deželi videli v njej nezaželenega nezakonskega otroka ter niso verjeli v njeno življenjsko sposobnost. Toda deset let njenega obstoja dokazuje, da slovenska gimnazija živi in se razvija; to morajo danes priznati tudi tisti, ki so nasprotovali njeni ustanovitvi. Zahvalil se je vsem, ki so kljub različnim nasprotovanjem skrbeli za razvoj šole, posebej je izrekel zahvalo dijaškim domovom, hkrati pa pozval starše, naj tudi v bodoče skrbijo za vzgojo svojih otrok. Osebne pozdrave in čestitke deželnega glavarja je posredoval Predsednik deželnega šolskega sveta dež. poslanec Josef Guttenbrunner, ki je prav tako spomnil, da so 9otove sile nasprotovale ustanovitvi slovenske gimnazije. Toda deset EGS konferenca na vrhu: let njenega obstoja in uspešnega razvoja upravičuje prepričanje, da bo še naprej služita vzgoji mladine v svojem posebnem svojstvu kot manjšinska šola, ki slovenski mladini omogoča polno udeležbo na kulturnih dobrinah lastnega naroda, hkrati pa jo vzgaja v zavestne državljane Avstrije. Posebej je ugotovil, da slovenska gimnazija še vedno nima lastnega poslopja, kar pomeni veliko obremenitev. Izjavil pa je, da bo v skupnem prizadevanju dežele in ministrstva v doglednem času uspelo napraviti korak naprej, ker je zdaj gradbeno zemljišče že dokončno izbrano in bo kmalu tudi kupljeno, tako da potem ne bo več ovir za začetek načrtovanja. Seveda ima Koroška na šolskem področju tudi še mnogo drugih potreb, vendar bo slovenska gimnazija med prvimi, ki 'bodo dobile novo poslopje. Akademija je tudi letos obsegala pester kulturno-prosvetni in športni spored, o katerem pa obširneje poročamo na 3. strani današnje številke. Razgovor e manjšinskih vprašanjih Kakor je razvidno iz časopisnih objav, bodo na povabilo kanclerja Klausa v ponedeljek na Dunaju razgovori o vladnem osnutku za manjšinski zakon o uradnem jeziku v upravi. Koroška deželna vlada je kot predstavnike treh v vladi zastopanih strank imenovala za razgovore deželnega svetnika Schoberja (SPO), namestnika deželnega glavarja dr. Weissmanna (OVP) in deželnega svetnika dr. Knausa (FPO). Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je o tem osnutku izčrpno razpravljala že na zadnji seji obeh odborov ter je svoje stališče zastopala tudi na seji koordinacijskega odbora, kjer sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sklenili prejšnji teden objavljeno pismo zvezni vladi. Bonn išče izhod iz zagate Kakor smo v našem listu že poročali, je predsednik vzhodnonemške vlade Stoph po nedavnem kongresu enotne socialistične stranke dal pobudo za neposredne stike med vladnimi predstavniki obeh nemških držav. Ta njegov poziv je spravil bonske politike v zelo nepri- SEJA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE: Zavestna družbena skrb matičnega naroda ZA ENAKOPRAVNOST IN USPEŠEN RAZVOJ ZAMEJSKIH SLOVENCEV V Ljubljani je bilo v ponedeljek in torek zasedanje glavnega odbora in republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, katerega so se kot gostje udeležili tudi predstavniki koroških in primorskih Slovencev. Na seji so razpravljali o uresničevanju samoupravljanja na področju izobraževanja in vzgoje ter o letošnjih skupščinskih volitvah, sprejeli so statut SZDL Slovenije in izvolili organe nove republiške konference. Za novega predsednika republiške konference je bil izvoljen Janez Vipotnik, ki je takoj po končanem zasedanju sprejel na poseben razgovor zastopnike koroških in primorskih Slovencev. načelo, da »lahko predstavljajo samo resnično enakopravne in narodnostno zadovoljne narodnostne manjšine pomemben most zbliževanja narodov na meji ter so zato pomemben činitelj v naporih za vsestransko enakopravno in prijateljsko sodelovanje med sosednimi državami". jeten položaj, iz katerega zdaj že dalj časa brez uspeha iščejo izhod. Zahodnonemška vlada se mora zdaj namreč odločiti, ali sprejme pobudo iz Vzhodne Nemčije in tako tudi v dejanjih dokaže iskrenost svojih izjav o pripravljenosti na izboljšanje odnosov z Vzhodom, ali pa pobudo zavrne in s tem ponovno zapre vrata za skupno obravnavanje vprašanj, ki so važna za ves nemški narod. Pri tem pa Bonnu niti ne gre samo za neposredni odgovor, ki ga bo moral dati na pobudo iz vzhodnega Berlina, marveč se je znašel v težavah tudi glede tega, kakšna naj bi bila formalna oblika odgovora. Slej ko prej se namreč Zahodna Nemčija izogiba vsemu, kar bi vzh. Berlin in druge države lahko razumele kot formalno priznavanje obstoja dveh nemških držav. Zasedanju je bilo predloženo obširno poročilo o delu glavnega odbora SZDL Slovenije in njegovih organov v zadnjem delovnem obdobju. Iz tega poročila je med drugim razvidno, da se je glavni odbor SZDL bavil tudi s položajem Slovencev v zamejstvu ter njihovimi napori za uspešen in trajen narodnostni razvoj, za lastne šole, De Gaulle še vedno nepopustljiv Dva državna predsednika, predsedniki vlad in zunanji ministri vseh šest članic Evropske gospodarske skupnosti so v torek svojo rimsko konferenco na vrhu zapustili z mešanimi občutki. Torkova konferenca predsednik komisije EGS, nemški diplomat Hallstein zaradi nasprotovanja Francije ne pride v poštev za predsednika skupne komisije. O osebi predsednika bodo razpravljali šele zunanji ministri EGS na svoji seji kovati, da bo tudi v tem pogledu prišlo do novih zapletljajev. namreč ni prinesla soglasja, ki so ga prihodnji torek, pri čemer je priča-Ptedstavniki šestorice kazali pred desetimi leti, ko so podpisali takoime-novane rimske pogodbe o ustanovitvi EGS. Podobnega soglasja, ki je vladalo še v ponedeljek na slavnostni seji ob desetletnici podpisa teh pogodb, je bilo v torek konec. Konec je napravil francoski predsednik de Gaulle, ki je v minulih letih že večkrat prekrižal načrte šestorice. Povod za razdor je dalo vprašanje Pristopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. De Gaulle je odklonil svoj pristanek na predlog, da bi EGS že v kratkem izdelala na-za pogajanja z Veliko Britanijo, ki je pred kratkim stavila svoj predlog za vstop v EGS. Diskusija je bila ° .tem vprašanju tako ostra, da ude- uspešno kulturno in gospodarsko življenje, za fakšno družbeno urejenost, v kateri bi vsaka narodna skupnost lahko enakopravno in polno zaživela. Slovencem izven državnih meja je bila zagotovljena »zavestna družbena skrb matičnega naroda za njihove narodnostne probleme ter izražena podpora vsem naporom slovenskih manjšinskih organizacij — tudi neposrednemu sodelovanju narodnih manjšin v sosednjih državah — ki teže za tem, da bi kot subjekt aktivno sodelovale pri urejanju lastne narodnostne življenjske poti v državnih okvirih sosednih narodov”. Poudarjena je bila potreba po enotnem nastopu manjšinskih organizacij, kadar gre za narodnostne težnje manjšine, ter po vključevanju pripadnikov manjšine v družbeno dogajanje države, v kateri živi. Ob koncu pa je poudarjeno Položaj na Srednjem vzhodu povzroča zaskrbljenost v mednarodni javnosti Najnovejša zaostritev odnosov med Izraelom na eni ter arabskimi deželami na drugi strani povzroča veliko zaskrbljenost v široki mednarodni javnosti. S problemom se je bavil tudi varnostni svet, ki pa v trenutnem položaju ni smatral za potrebno, da sprejme konkretne sklepe, marveč se je zadovoljil s pozivom neposredno prizadetim državam, naj se vzdržijo agresivnih dejanj, hkrati pa apeliral na velesile, naj opustijo vsako vmešavanje, ki bi položaj le še bolj zaostrilo. V kolikor bodo taki pozivi, ki so jih objavili tudi že mnogi vodilni državniki, dejansko prispevali k o-hranitvi miru, bo seveda pokazal šele nadaljnji razvoj. Za zdaj se vsekakor obe strani trudita, da bi bili čim bolj pripravljeni za »odločilni spopad«. Nadaljuje se množično zbiranje vojaških sil na obeh straneh in sprejeti so bili številni ukrepi za primer, da bi prišlo do oboroženega obračunavanja. Med temi ukrepi pripisujejo poseben pomen sporazumu, ki sta ga te dni sklenili Jordanija in Zdr. arabska republika o skupni obrambi. Prav tako so zagotovile ZAR vsestransko podporo tudi ostale arabske dežele, medtem ko se Izrael še naprej trudi za podporo Amerike, ker je prepričan da brez take pomoči ne bi mogel tvegati spopada s svojimi sosedi. PO DOLGEM KOLEBANJU V CfVP: Državni praznik končno plačan dela prost dan Do lani druga republika Avstrija ni imela svojega državnega praznika. Ko je potem tekom minulega leta vlada parlamentu le predložila osnutek, zakona, po katerem je bil za državni praznik do- Vladna delegacija Furlanije-Julijske krajine na Koroškem 2?en\°l!?TarJ5 prvima™" praznik. Vzrok za ta provizorij so V petek in soboto minulega tedna je vladna delegacija Furianije-Julijske krajine bivala na uradnem obisku na Koroškem. Delegacija, ki jo je vodil predsednik te koroške sosedne pokrajine, dr. Alfredo Berzanti, je s tem vrnila obisk koroški deželni vladi, katere delegacija je pod vodstvom deželnega glavarja Sime septembra 1965 bivala v Trstu. Po vladnih razgovorih v petek dopoldne je delegacija obiskala stolnico v Krki, Štalensko goro, gradbišča avtoceste, Beljak in Ankogel ter je v soboto popoldne preko Nafjfelda zapustila Koroško. Pri vladnih razgovorih v petek so bila predvsem i v . 7---’. -v rri viaanin razgovorm v peieic so ona preavsem vprašanf dnevnega'rTia X mogli obravnavana skupna vprašanja na področju gradnje tešiti. V poučenih krogih menijo, da °ev Gaulle noče dati pristanka za ?ačetek pogajanj, preden se ne bo 19. Folija sestal z britanskim premierom ”ilsonom. . Gladko je bil na tej seji sprejet sklep, da se upravna telesa EGS, Euratom in Montan Union 1. julija ^družijo v skupno upravno telo. To-da ta skupni izvršni organ je ostal ^enkrat brez glave, ker sedanji cest, vodogradenj, varstva pred katastrofami, regionalnega planiranja, turizma, kulture ter prometa in trgovine. Pri tem so bili obravnavani predlogi, ki so jih na 11 posvetovanjih izdelali strokovnjaki skupnih komisij. Načeta in obravnavana pa so bila tudi še nekatera vprašanja skupnih koristi, ki še doslej niso bila načeta. Največji poudarek sta obe strani dali potrebi avtoceste čez Visoke ture in pospeše-nju gradnje avtoceste Dunaj—Trbiž. Določena je bila skupna komisija z nalogo, da izdela ustrezne predloge za vladi na Dunaju in v Rimu. Na področju vodogradnje je prišlo do dogovora za ustanovitev skupne študijske komisije, glede varstva pred katastrofami pa je bila podčrtana potreba medsebojne pomoči, izmenjave izkušenj in potrebnih informacij. Na področju regionalnega planiranja je bila naglašena potreba po skupnem regionalnem načrtu za področje Alpe-Adria, ki bi zajemal tudi Slovenijo. Tudi na področjih turizma, kulturnega sodelovanja ter prometa in trgovine je bilo osvojenih več konkretnih predlogov v duhu poglobitve medsebojnega sodelovanja. Pri sprejemu v Porečah je deželni glavar posebej poudaril plodni razvoj dobrega sosedstva in prijateljstva med Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. »V želji po miru so ljudje naših treh dežel”, je dejal, »spoznali, da je medsebojno razumevanje najboljši most do bodočnosti v mirnem sožitju. Skupno doživljanje zgodovine je po časovno pogojenih zmotah privedlo do političnega trozvoka, ki je ob upoštevanju posebnosti vsake teh treh dežel privedel do harmoničnega pojmovanja nalog današnjega čas a”. dali gospodarski krogi OVP, ki nikakor niso hoteli pristati na to, da bi bil državni praznik plačan dela prost dan. Ta nikakor ne častni provizorij je OVP na pritisk parlamentarne opozicije končno odpravila. Minuli petek je prišlo v njenem strankinem vodstvu do večinskega sklepa, da bo v prihodnje državni praznik 26. oktobra plačan dela prost dan. V torek je ministrski svet na svoji seji odobril s tem v zvezi potrebni osnutek zakona, ki bo predložen parlamentu. Pot do tega sklepa je bila pri GVP tudi v zadnjih tednih težka. Njen „Wirtschaftsbund" ni hotel popustiti zahtevi SAAB, da mora biti državni praznik plačan dela prost dan in je do večine na seji prišlo le, ker se je »Bauernbund’ pridružil SAAB. h. a c * * p \h*X>A/ruUR Mrtvilo v konjunkturi traja naprej Mrtvilo v gospodarski konjunkturi traja naprej. Industrija producira komaj toliko kot v minulem letu. Znamenja zastoja, ki so se prej omejevala na polproizvode in investicijsko blago, se kažejo sedaj tudi pri konzumnem blagu. Zaradi obsežnih, čeprav zakasnelih naročil javne roke prihaja gradbeništvo postopoma le do razmaha. Tekom aprila je dobil dobršen del sezonskih delavcev spet delo, brezposelnost pa je zdrknila nazaj na lansko raven. S temi ugotovitvami je začel avstrijski inštitut za gospodarsko raziskovanje svoje zadnje mesečno poročilo. Prehajajoč na zunanjo trgovino pravi, da skušajo podjetja nazadovanja pri povpraševanju za blagom na domačem trgu nadoknaditi z dodatnim izvozom. Tovrstni poizkusi so vendar spričo nazadovanja konjunkture v Zahodni Nemčiji deležni le delnih uspehov. Že od sredi leta 1966 trajajoče zaostajanje izvoza v države EGS se je zadnje čase povečalo, vsled česar skupni izvoz navzlic večjim dobavam v vzhodne države in v območje EFTA le skromno narašča. Ne glede na to se plačilna bilanca ugodno razvida, ker so se potrebe po izvozu zmanjšale, ker turizem več donaša in ker najema domače g rrstvo razmeroma malo inozemskega kapitala. Trgovini so v marcu pomagali zgodnji velikonočni prazniki. Njen promet se je v primerjavi z lanskim marcem stvarno povečal za 5 ®/o, v primerjavi z mesecem januarjem in februarjem pa za 2,5 °/o. O takem uspehu zunanja trgovina ne more govoriti. Sicer se je obseg■ izvoza povečal za 2 °/o na 3899 milijonov š dingov, medtem ko je obseg uvoza nazadoval za 3 °l(> na 6265 šilingov, vendar je treba pri tem upoštevati, da je bil lani marca uvoz izredno visok in da je razlika med vrednostjo izvoza in uvoza še vedno zelo velika in v škodo Avstrije. V pogledu na razmerje med zaslužki in cenami so bila prizadevanja socialnih partnerjev — to je gospodarskih združenj na eni in organizacij delojemalcev na drugi strani — da bi omejila nadaljnjo zvišanje dohodkov, do gotove mere uspešna in niso sprožila novih zahtev po zvišaniu cen in zaslužkov. Še vedno pa so na dnevnem redu zvišanja cen in zaslužkov, ki zadnja leta niso bila upoštevana. Tako prizadevanje za tovrstno stabilizacijo le polževo napredujejo in na daljšo dobo ne zagotavljajo rasti brez motenj. Industrijska proizvodnja kot glavno gospodarsko gibalo je brez upoštevanja elektrogospodarstva v marcu producirala manj kot pred letom dni. Položaj osnovne industrije se je nekoliko zboljšal, medtem ko je morala industrija investicijskega blaga svojo proizvodnjo ponovno omejiti. Le-ta je bila manjša, kot v prejšnjih dveh mesecih. Pojavi zastoja so marca prešli tudi na industrijo konzumnega blaga. Vprašanje naftovoda stopa v odločilno fazo Zadnje tedne se je okoli pogodb o gradnji naftovoda Trst—Dunaj razvijala živahna politična aktivnost. Vse kaže, da stopa sedaj to vpraianje v fazo, kjer se bo dokončno odločilo, ali bo avstrijsko podržavljeno podjetje „Avstrijska uprava mineralnih olj — OMV" gradila naftovod skupno s 23 inozemskimi petrolejskimi družbami, ali pa se bo odločila za gradnjo samostojnega naftovoda. V zadnji konsekvenci se bo s tem odločilo, ali bo dunajska vlada varovala gospodarske interese Avstrije ali pa bo OMV izročila inozemskim petrolejskim družbam. Ko pišemo ta članek, še ni jasno, kako so bili zaključeni v sredo razgovori, ki jih je imel kancler Klaus s predstavniki 23 inozemskih petrolejskih družb. Ko smo zadnjič poročali o razvoju tega vprašanja (glej SV od 5. 5.) smo se opirali na spomenico, ki sta jo s tem v zvezi vladi poslali sindikalna zveza in zvezna delavska zbornica. V tej spomenici sta zahtevali, da mora OMV odstopiti od nadaljnjih pogajanj, če inozemske petrolejske družbe ne bodo tekom 8 tednov predložile pogodbe s positivnejšo Sueški prekop bodo razširili in poglobili Sueški prekop, najkrajša in najcenejša prometna žila iz Vzhodne Afrike in južne Azije v Evropo naraščajočemu blagovnemu prometu ni več docela kos. Zato je Združena arabska republika izdelala načrt za njegovo poglobitev in razširitev, kar bo stalo 56 milijonov egiptovskih funtov. Prekop so že leta 1964 poglobili, da po njem lahko vozijo ladje z ugrezom do 38 čevljev. Sedaj ga bodo poglobili tako, da bodo po njem lahko vozile ladje z ugrezom 48 čevljev. Dohodki taks za prehod ladij skozi Sueški prekop so lani dosegli 91 milijonov egiptovskih funtov. 72 odstotkov teh dohodkov so dali transporti mineralnega olja. vsebino, in se lotiti gradnje samostojnega naftovoda. Medtem je v zastopstvu zveznega kanclerja s predstavniki inozemskih petrolejskih družb razgovarjal državni sekretar Koren, za njim pa predsednik Avstrijske industrijske družbe Taus. Ta družba (OIG), v katere rokah je sedaj uprava celotne podržavljene industrije, je nato poslala petrolejskim družbam spomenico in ponovila svojo zahtevo, da morajo biti pogodbe sklenjene do 20. junija tega leta. Istočasno je v spomenici navedla pogoje, pod katerimi bi bila gradnja skupnega naftovoda od trans-alpinskega naftovoda pri Kotschachu na Koroškem do Dunaja mogoča. Nasproti pripravljenosti inozemskih petrolejskih družb, da bodo po dograditvi naftovoda le še 6 let kupovale dizel, bencin in gorilno olje od OMV, je DIG v spomenici zahfevala, da se morajo obvezati, da bodo mimo tega še nadaljnih 9 let kupile od OMV 8,2 milijona ton mineralnih olj. Nadalje je od njih zahtevala zagotovilo, da bodo po preteku 6 let še nadaljnih 9 let pustile v rafinerijah OMV predelati 14,6 milijona ton nafte. Končno pa je OIG zahtevala za OMV pravico, da se vsak čas lahko polasti 51 % nafte, ki bo prišla po fem naftovodu v Avstrijo. Po tej poti misli OIG, da bodo koristi države na gospodarstvu z mineralnimi olji dovolj zavarovane. Če bodo inozemske družbe te pogoje sprejele, je seveda drugo vprašanje, ker docela nasprotujejo njihovemu namenu in cilju, se po poti naftovoda docela polastiti avstrijskega trga z mineralnimi olji. Slovenska gradbena podjetja v inozemstvu Zadnje čase so slovenska gradbena podjetja dobila precej naročil v inozemstvu. Tako je gradbeno podjetje Tehnika tekom zime v Belgiji zgradilo skladišče s površino 10.000 kvadratnih metrov, sedaj pa tam gradi dve stolpnici, medtem ko so poga- janja za gradnjo pivovarne Zwijnaarde na To podjetje pa gradi tudi v Zahodni in Vzhodni Nemčiji. Med drugim gradi skupno s podjetjem Obnova blizu Berlina in Magdeburga farmi brojlerjev. Pripravljajo pa se na nadaljna naročila in pravijo, da jih bodo spričo ugodne ponudbe dobili. Poleg fega je Tehnika skupno s podjetjem Rudis iz Trbovelj v razgovorih za gradbena dela v Alžiriji, skupno s podjetjem Slovenija ceste pa za gradbena dela v Libiji. V Belgiji misli gradbeno podjetje Tehnika Flamskem tik pred zaključkom. ustanoviti lastno podjetje, s čemer bo deležno vseh ugodnosti, ki jih uživajo konkurenčna belgijska podjetja. Z delom v inozemstvu je to podjetje lani realiziralo 500.000 dolarjev, pri čemer material ni vštet. Po Jugoslaviji gradi to podjetje fudi vr-sfo hotelov ob Dalmatinski obali. Med drugim gradi skupno s podjetjeml Pionir v Iči-čih hotel z zmogljivostjo 260 ležišč, v Dubrovniku pa hotel turističnega podjetja Kompas iz Ljubljane s 250 ležišči. Položaj Avstrije v okviru OECD Industrija investicijskega blaga je s svojo proizvodnjo nazadovala za 3 "/t, proizvodnja osnovnega blaga pa je nazadovala celo za 5 odstotkov. Najbolj sta bili prizadeti industrija železa in jekla, katerih proizvodnja je nazadovala za 7 in 6 °/o. Kovinska industrija in industrija izdelkov iz železa in kovin stagnirata naprej. Isto velja tudi za industrijo gradbenega materiala. Dobro se drži le strojna industrija. Zaradi večjih inozemskih naročil je svojo proizvodnjo lahko povečala za 11 odstotkov. Temu nasproti je proizvodnja industrije vozil nazadovala za 21 °lo, industrija kovinskih izdelkov za 7, elektroindustrije pa za 4 Vo. OB PRIČETKU TURISTIČNE SEZONE: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, kakor se združenje 18 evropskih držav ter Kanade, Združenih držav Amerike in Japonske OECD s polnim imenom imenuje, je pred kratkim objavilo obsežen pregled o gospodarskem in socialnem položaju po teh državah. Članice tega združenja so vse evropske države, izvzemši socialističnih dežel, med njimi tudi naša država. Prvi pregled tega združenja se nanaša na gostoto naseljenosti in na zaposlenost prebivalstva. V tem pogledu se naša država nahaja nad povprečjem zdru- ženja. Medtem 'ko v območju OECD prebiva 28 prebivalcev na kvadratnem kilometru, jih v naši državi prebiva 87, zaposlenost, ki znaša pri nas 45 %> celokupnega prebivalstva, pa znaša v območju združenja 41 °/o. Največji odstotek zaposlenih imajo Japonska, Danska in Švedska (48 %), najnižjega pa Nizozemska in Kanada (35 %>). V zadnjih desetih letih je v tem območju najbolj naraslo število prebivalstva v Turčiji in na Islandiji. Naraslo je za 2,9 in za 2 °/o, najpočasneje pa je naraščalo v naši državi, kjer je naraslo le za 0,4 %». Največ ljudi se je v letih 1960 do 1965 priselilo v ZDA in sicer 366.000 povprečno na leto, največ pa se jih je izselilo iz Španije in sicer letno 135.000 oseb. Pri številu v industriji zaposlenih stoji naša država z 48,8 odstotka za Švico in Zahodno Nemčijo na tretjem mestu. Kar tiče kapitalne moči držav OECD, je bil leta 1964 bruto donos na prebivalca največji v ZDA, kjer je znašal 3560 dolarjev, najnižji pa v Turčiji kjer je znašal komaj 250 dolarjev. Naša država je z 1270 bruto donosa na prebivalca uvrščena na 15. mestu. Po zasebni potrošnji na prebivalca pa je z 770 dolarji uvrščena na 14. mestu. Nižjo zasebno potrošnjo na prebivalca imajo le Še Turčija, Grčija, Portugalska, Španija, Italija in Irska. Zanimiva je tudi primerjava, ki se nanaša na takoimenovane splošne pokazatelje življenjske ravni, na število avtomobilov, telefonov in televizorjev. Pri osebnih avtomobilih stoji naša država s 109 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev na 12. mestu. Pri telefonih stoji na 13. mestu, pri televizorjih pa z enim televizorjem na 10 prebivalcev na 14. mestu. Kaj nudi Slovenija na novih turističnih zmogljivostih? Turistična podjetja Slovenije so za letošnjo turistično sezono svojo zmogljivost povečala za okroglo 2000 ležišč. Poleg tega so zgradila campinge v Radovljici, v Medvodah, Ilirski Bistrici, Novem Mestu, Vinici ob Kolpi in na Vrhniki. V slovenskem delu jadranske obale je hotel Lucija v Portorožu povečal število ležišč za 120. Za isto število je svoja ležišča povečal tudi hotel Adria v Ankaranu, medtem ko je hotel Zora v Izoli pridobil 50 ležišč, na prostorih pa je pridobil tudi hotel Triglav v Kopru, število zasebnih turističnih postelj se je ob jadranski obali povečalo za 300. Po ostalih krajih Slovenije je treba zlasti omeniti povečanje zmogljivosti v motelu Proteus v Postojni za 156 ležišč, v hotelu Central v Murski Soboti za 70 ležišč, v Slatini Radenci za 90 ležišč, v Lokvah nad Novo Gorico in v motelu Medno za 30 ležišč. Nova ležišča so bila pridobljena tudi na Krvavcu, v hotelih Bellevue in Pod Voglom ob Bohinjskem jezeru ter v hotelu Krn v Tolminu. Na mejnih prehodih je turistično podjetje Kompas zgradilo v Podljubelju hotel Panorama z 58 ležišči, podjetje Pulnik pa je zgradilo motele na mejnih prehodih v Gornji Radgoni, v št. liju in v Ratečah Planici. Turizem v Sloveniji in Jugoslaviji letos veliko obeta. Že v prvih štirih mesecih je prišlo na slovenske mejne prehode 2,279.000 inozemskih vozil s 6,233.000 potniki. V Istem času minulega leta so na teh mejnih prehodih našteli 1,524.000 inozemskih mo-tornh vozil s 3,971.000 potniki. posiROKeiDSveai KAIRO. — Kakor kaže, se pričenja kriza med Združeno arabsko republiko in Izraelom ublaževafi. Medlem, ko je v nedeljo predsednik Johnson pozval Združeno arabsko republiko k »vzdržnosti", je sovjetski veleposlanik izročil izraelskemu premieru Eškolu poslanico svoje vlade, ki »upa v mirno rešitev krize”. Istočasno je Kairo zahteval od varnostnega sveta OZN, naj prouči celotni kompleks vprašanj okoli Palestine, izraelska vlada pa je po vrnitvi zunanjega ministra Ebana iz Washingtona zasedala vso noč. Pri tem je šlo za razčistitev vprašanja, če se zaradi blokade Tiranskega zaliva »splača iti v enostransko akcijo". Medtem je Združena arabska republika začela obsežno diplomatsko akcijo, da bi se ustavilo nadaljnje zaosfrevanje na Srednjem vzhodu in da bi mirno obravnavali temeljne probleme, ki so povzročili sedanjo krizo in ki utegnejo v prihodnje ogrožati mir v tem delu sveta. Vse kaže, da sicer zaostritev popušča, da pa se bo sedanja akutna kriza spremenila v dolgoročno. BEOGRAD. — Namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Pavičevič je v petek v zvezni skupščini dejal, da Jugoslavija obsoja pritisk na arabske države, ki je sprožil sedanjo krizo med njimi In Izraelom. Po mnenju Jugoslavije pri tem ne gre za drugega, kakor da hočejo potom Izraela arabskim državam kratiti njihovo neodvisnost in suverenost ter motiti mir v tem delu sveta. Jugoslavija je v tem sporu proti vsakemu vmešavanju od zunaj in podpira napore generalnega sekretarja U Tanta, da bi prebrodili sedanjo krizo In ohranili mir na tem področju. RIM. — V Rimu je bila v ponedeljek in torek kon-frenca ob desetletnici EGS. Konference so se udeležili italijanski predsednik Saragat, francoski predsednik de Gaulle ter predsedniki vlad in zunanji ministri vseh šestih članic EGS. V ospredju zanimanja te konfernce so stala vprašanja pristopa Velike Britanije ter od»nosov do Amerike in vzhodnoevropskih držav. Zbrani državniki pa so se tudi pogovarjali o združitvi EGS, Euratom in Monfanunion v skupno upravno telo in o osebi, ki bo za Nemcem Hall-steinom zasedla predsedniško mesto v komisiji EGS. SAIGON. — Osvajalna vojna Združenih držav Amerike v Vietnamu postaja vedno bolj brutalna. Zadnje čase se je razširila tudi na demilitarizirano območje na meji med južnim In severnim Vietnamom. V enajstdnevnih bojih v tem območju so ameriške enote in letala pobila nad 2000 prebivalcev, njihove zgube pa so znašale 120 mrtvih in 817 ranjenih. Nadaljnjih 124 Vietnamcev pa so ameriške enote pobile v bližini mesta Hue. V ameriškem letalskem oporišču Točikava so v nedeljo izbruhnile protiameriške demonstracije. Nad 3500 demonstrantov je hotelo s kamni vdreti v oporišče, ki ga je varovalo okrog 1500 policistov. DUNAJ. — Zvezno ministrstvo za narodno obrambo je sporočilo, da bo le dni ustanovilo prve tri od 140 predvidenih varnostnih čet avstrijske vojske. Skupno z enotami za zažčito meja bodo te enote nosile ime »Landwehr". ATENE. — Koncem minulega tedna je prišlo v Atenah do novega vala aretacij politikov in javnih delavcev. Po nepotrjenih podatkih je bilo aretirani 20 članov vodstva unije centra, ene izmed vodilnih strank pod vodstvom G. Papandreua. S tem se je število voditeljev političnih strank, k| jih ima vojaški diktatorski režim v zaporu pomnožilo. Protesti proti vojaški vladi trajajo v Grčiji in v inozemstvu naprej. BONN. — Od pričetka bivanja perzijskega šaha v Zahodni Nemčiji se vrstijo protesti perzijskih in nemških študentov proti sedanjemu režimu v Perziji. Do ene največjih demonstracij je prišlo v ponedeljek v Bonnu, proti kateri je nastopilo 150 policistov. NEW DELHI. — Diplomatski urednik lista »Thimes of India” piše, da je indijska vlada pripravljena enakomerno sodelovati s Pekingom v prizadevanjih za obnovitev diplomatskih stikov med državama na ravni veleposlaništev. Sklicujoč se na analize indijske vlade o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih list meni, da bi bilo treba utreti poti za stike, pozneje pa tudi nemara za nekatere pogovore s /Pekingom. ŽENEVA. — V nedeljo se je v Ženevi začelo drugo mednarodno zborovanje z naslovom »Mir na zemlji". Zasedanja se je udeležilo okrog 350 znanih osebnosti, politikov, gospodarstvenikov in kulturnih delavcev I* okrog 70 držav. Na dnevnem redu so imeli vprašanje mirne koeksistence, Vietnama, Nemčije, vojaških paktov in prepovedi širjenja atomskega orožja. BEOGRAD. — Jugoslavija je prvo četrtino letošnjega mednarodnega turističnega leta uspešno zaključila. Število turistov, ki so prišli v Jugoslavijo, se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povečalo za 30 %, število njihovih nočitev pa za 17 odstotkov. S tem se je devizni dotok, ki ga Jugoslaviji daje inozemski turizem, povečal za 50 odstotkov na vrednost 14,2 milijona dolarjev. TRST. — V sredo minulega tedna je bilo v Trstu posvetovanje o problemih slovenske manjšine, katerega so se udeležili predstavniki tržaškega vodstva združene socialistične stranke in predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze. Obravnavali so številna vprašanja, ki zadevajo življenje slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki združene sociali* stične stranke so ob tej priložnosti znova poudarili* da stranka teži k dosegi popolne enakopravnosti italijanskega in slovenskega prebivalstva. DUNAJ. — V avstrijskem društvu za arhitekturo to v soboto odprli reprezentativno razstavo ljubljanskega arhitekta Josipa Plečnika ob desetletnici njegove smrti. Razstava pod naslovom »Dunaj — Praga Ljubljana" obsega kakih 100 fotografij, na katerih |« pokazana ustvarjalnost tega genialnega arhitekta svetovnega slovesa. Razstava sodi med prireditve v okviru dunajskih slavnostnih tednov. RIM. v Italiji je v noči od sobote na nedelje stopil v veljavo takoimenovani poletni čas. V tej noči so po vsej Italiji obvezno pomaknili ure za eno naprej. Poletnemu času, ki bo trajal do konca septembra, so prilogodili tudi vozne rede vlakov in avtobusov. Jubilejna akademija slovenske gimnazije »Vsakoletna akademija slovenske gimnazije v Celovcu lepo dokazuje tesno povezanost med učitelji, starši in dijaki, v tem pa je tudi pogoj za nadaljnji uspešni razvoj te šole," je v nedeljo poudaril predsednik deželnega šolskega sveta dež. poslanec Josef Gutten-brunner kot osebni zastopnik deželnega glavarja na letošnji akademiji, posvečeni desetletnemu jubileju slovenske srednje šole na Koroškem. To povezanost smo koroški Slovenci res prepričljivo dokazali, saj se je na nedeljski prireditvi zbralo skoraj 1500 ljudi iz vseh naših krajev, tako da je bila akademija mogočna manifestacija, s katero smo po eni strani izpričali živo vez s šolo, po drugi strani pa demonstrirali tudi nezlomljivo življenjsko silo našega ljudstva. N Markantni dogodki v razvoju slovenske gimnazije 15. 5. 1955 — podpis avstrijske državne pogodbe, katere člen 7 med drugim zagotavlja koroškim Slovencem tudi sorazmerno število lastnih srednjih šol. 11. 10. 1955 — v skupni spomenici koroški Slovenci posredujejo vladi podrobne predloge za izvajanje določil člena 7 in med drugim ponovijo tudi zahtevo po lastni gimnaziji. 9. 5. 1957 — zvezno ministrstvo za pouk izda dekret o ustanovitvi slovenske gimnazije kot poskusne šole. 8. in 9. 7. 1957 — sprejemni izpiti za prve tri razrede slovenske gimnazije. 10. 9. 1957 — pričetek pouka v prvih treh razredih, v katerih je bil 101 učenec. 19. 3. 1959 — sklenitev manjšinskega šolskega zakona za Koroško, s katerim je dobila slovenska gimnazija svojo zakonito osnovo. 23. 6. 1963 — na slavnostni akademiji slovenske gimnazije Izroči deželni glavar Wedenig zrelostna spričevala prvim 16 maturantom. 28. 5. 1967 — slovenska gimnazija praznuje svojo desetletnico; obsega 15 razredov s skupno 398 učenci in ima 22 učnih moči; v tem šolskem letu je prvič matura v dveh razredih. Vendar pa slovenska gimnazija v Celovcu tudi po desetih letih uspešnega razvoja še nima lastnega poslopja. Že iz prejšnjih let smo vajeni, da je spored akademije slovenske gimnazije vedno spet bogata in pestra revija kulturno-prosvetnih nastopov raznih skupin dijakinj in dijakov. Ob jubilejni prireditvi pa je ibil ta spored še bolj obsežen, tako da o njegovem tri ure in pol trajajočem zaporedju res ni mogoče omeniti vseh podrobnosti. Meškov spomenik na pokopališču na Selah Minulo nedeljo so v navzočnosti mnogih znancev in prijateljev pokojnega slovenskega pisatelja Ksa-verja Meška odkrili na njegovem grobu na selskem pokopališču lep spomenik iz belega marmorja, ki bo dostojno spominjal na velikega u-metnika slovenske besede. Pobudo za spomenik je dal slovenjgraški župnik in zgodovinar Jakob Soklič, 'ki je uredil tudi poseben Meškov muzej. Na nedeljski slavnosti je poleg dveh domačih zborov ter recitatorjev, ki so se predstavili z odlomki iz Meškovih del, sodeloval tudi Klub koroških Slovencev iz Maribora s svojim pevskim zborom, predsednik Tone Brandner pa je ob spomenik oložil lovorjev venec ter se v kratkem nagovoru spomnil zaslužnega častnega člana kluba. Poudaril je kulturno in literarno ustvarjanje Ksa-verja Meška v času, ko je pisatej služboval na Koroškem, kjer so nastala mnoga izmed njegovih najlepših stvaritev. Omenil pa je tudi preganjanje, ki mu je bil Meško izpostavljen s strani nemških nacionalistov, pred katerimi je moral v zimi 1918-19 bežati čez zasnežene Karavanke. Zatekel se je na Sele, •kjer je v neposredni bližini svoje ljubljene Koroške živel in deloval do smrti pred tremi leti. _ Udeležba na nedeljski slavnosti, ki jo je vodil pisateljev nečak prelat dr. Jožef Meško, je pričala o Priljubljenosti zaslužnega pisatelja. Za uvod se je tudi tokrai predstavil tamburaški zbor pod vodstvom prot. dr. Franceta Czigana, medtem ko je izbrani pevski zbor vodil prof. dr. Anton Feinig. Po koroški deželni himni so štirje osmošolci (Inzko, Lampichler, Starz in VVrolich) v zborni recitaciji prikazali glavne dogodke iz zgodovine slovenske gimnazije, ki jih je pevski zbor obrobljal z vrsto pesmi, med katerimi je bila tudi avstrijska državna himna. Pevski spored, ki ga je izvajal mešani dijaški zbor, je obsegal tudi solospev Stanka Premrla »Kmefiška”, pri katerem je prof. Feiniga pri klavirju spremljal osmošolec Herman Fritz, po nastopu dijaškega inšfrumentalnega ansambla pa so se s posebnim pevskim zborom pod vodstvom Jožeta Kovačiča predstavili tudi maturanti slovenske gimnazije. Drugi del prireditve je začel s svojimi poskočnimi vižami godbeni ansambel »Veseli študentje", kateremu je sledil dekliški nastop z ritmičnimi vajami pod vodstvom prof. Marije Spielerjeve. Skupina deklet in fantov je izvajala Prešeren-Tomčev dvospev „Od železne ceste”, nato pa so se zvrstile telovadne vaje fantov, ki jih je vodil prof. Milan Kupper. Svoj nastop so telovadci zaključili z živo piramido, ki je simbolično prikazovala desetletno rast slovenske gimnazije — od skromnih začetkov s prvimi tremi razredi je od leta do leta rasla vedno više v popolno ustanovo, ki ima letos prvič dva maturitetna razreda. Pri tem so bile poudarjene tudi zasluge ravnatelja dvornega svetnika dr. Joška Tischlerja, ki je v spomin na desetletnico šole in v zahvalo za njegovo desetletno ravnateljstvo prejel sliko z domačim kmečkim motivom. Dijaki 8. a razreda so izvajali še kratek prizor iz veseloigre »Namišljeni zdravnik", ki so jo pod vodstvom prof. Janka Messnerja tekom šolskega leta uprizorili v številnih krajih južne Koroške, ob koncu prireditve pa je nastopil združeni pevski zbor pod vodstvom prof. Czigana, ki je tudi letošnjo akademijo slovenske gimnazije zaključil z mogočno pesmijo Antona Jobsta »Mi smo mladi”. V tem kratkem naštevanju je seveda le približno in suhoparno prikazana bogata pestrost letošnje akademije, v katere spored so dijaki in njihovi profesorji vložili mnogo truda in predvsem ljubezni. Najlepše priznanje za to njihovo požrtvovalnost so jim izrekli s svojim navdušenim ploskanjem nešteti obiskovalci prireditve, ki pa so si s prav tako velikim zanimanjem ogledali tudi razstavo risb in ročnih del, katero so dijakinje in dijaki slovenske gimnazije priredili pod vodstvom profesorjev dipl. inž. Janeza Osvvalda, Franca Davida in Janje Zikulnikove. Vsekakor je bila nedeljska prireditev lepa in dostojna proslava desetletnega jubileja slovenske gimnazije, tiste ustanove, ki je — kakor je v zaključnem govoru poudaril predsednik združenja staršev šolski ravnatelj Valentin Vauti — v prvih desetih letih svojega obstoja V LJUBLJANSKEM RADIU: Minulo nedeljo je priljubljena glasbena oddaja »Igramo kar ste izbrali«, ki jo ljubljanski radio že tri leta oddaja v svojem II. programu, slavila pomemben jubilej — izvajana je bila namreč že stotič. To je najlepši dokaz, da je oddaja, ki jo sestavljajo poslušalci sami s svojimi predlogi in željami, splošno priljubljena in deležna širokega zanimanja ter sodelovanja. Ob jubilejni oddaji je izšel tudi poseben zbornik, ki vsebuje vrsto zanimivih podatkov o dosedanjem razvoju te oddaje. Tako zvemo, da je teh sto oddaj obsegalo skoraj 313 ur glasbenega programa, ki ga je s svojimi predlogi in željami oblikovalo 120 sodelavcev, izvajana pa so bila v tem okviru dela 147 skladateljev. Predvsem pa podatki iz zbornika kažejo, da imajo poslušalci te oddaje izredno dober okus. Med izvajanimi skladatelji najdemo res vse najboljše predstavnike glasbene umet- dokazala svojo upravičenost in življenjsko sposobnost. Zato se lahko v polni meri pridružimo njegovi želji, naj bi se slovenska gimnazija razvila iz zdravega fanta v krepkega mladeniča ter rasla iz desetletij v stoletja. nosti iz vseh delov sveta, med izvajanimi deli pa prave bisere klasične in moderne glasbe. Pri tem je vsekakor zanimivo, da je po številu izvedb na prvem mestu Mozartova »Mala nočna glasba«, ki je bila v okviru te oddaje izvajana že desetkrat. Devetkrat je bil na sporedu Brahmsov koncert za violino in orkester v D-duru (op. 77), medtem ko so poslušalci že po osemkrat izbrali Čajkovskega Italijanski capriccio za orkester (op. 45) in Griegov koncert za klavir in orkester v a-molu (op. 16). Vendar pa ta vrstni red ni absolutno merilo priljubljenosti posameznih avtorjev oziroma glasbenih del, kajti tudi stvaritve mnogih drugih skladateljev so vedno spet na sporedu oddaje »Igramo kar ste izbrali«. Dosedanji uspeh te oddaje pa je hkrati tudi najboljše izhodišče za njen nadaljnji obstoj in razvoj v smeri, ki ob stotem jubileju odraža glasbeni okus poslušalcev ljublanske-ga radia. KULTURNE DROBTINE # V torek je s slavnostnim koncertom proslavljal dvajsetletnico svojega delovanja mednarodno znani in prinnani moiki zbor .Slava Klavora” v Mariboru. Občinstvu se je predstavil z izbranim sporedom pesmi Iz jugoslovanske zborovske literature od romantike do danes. S koncertom, ki je obsegal tudi tri krstne izvedbe sodobnih slovenskih skladateljev, je zbor hkrati proslavil 35-letni jubilej umetniškega delovanja svojega dirigenta prof. Jožefa Gregorca. 9 Mariborski muzej NOB bo do svoje desetletnice, ki jo bo obhajal prihodnje leto, uredil novo stalno razstavo, katera bo ena Izmed najzanimivejfih razstav narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji. 2e dosedanjo razstavo v mariborskem muzeju je do letos obiskalo nad 100.000 ljudi. Skupaj z muzejem ljudske revolucije v Celju pa pripravlja mariborski muzej novo izdajo poslovilnih pisem talcev, ki bo tokrat obsegala pisma na smrt obsojenih iz vse Slovenije. 0 Med obiskom predsednika avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina dr. Berzanfi-ja na KoroSkem so se sporazumeli, da bosta obe deželi v bodoče izdelali letne programe medsebojne kulturne izmenjave. Ti programi bodo obsegali prireditve, razstave in koncerte, prav tako pa tudi konkretne primere znanstvenega sodelovanja. ^ V Murski Soboti se ta teden odvija jubilejno deseto srečanje najboljših amaterskih gledaliških skupin Slovenije. Poleg .starih” obiskovalcev tega srečanja, kot so jeseniško gledališče .Tone Čufar”, ljubljansko Šentjakobsko gledališče, kranjsko PreSemovo gledališče in mariborsko amatersko gledališče •Slava Klavora”, so se letos pridružili tudi le razni mladi ansambli predvsem iz vrst dijakov. Stokrat priljubljena oddaja,Igramo kar ste izbrali* Opozorilo s Koroškega V zvezi z vestjo, da Je zvezna vlada pripravila osnutek novega manjšinskega zakona za Koroško (o katerem smo v našem listu že poročali — op. ured.j, je dr. Janko Pleterski objavil v »Naših razgledih”, štirinajstdnevniku za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, članek pod naslovom »Opozorilo s Koroškega", ki ga v celoti ponatiskujemo. Uredništvo Celovški dnevnik »Kleine Zeifung", ki stoji blizu vladni avstrijski ljudski stranki, je objavil izvleček iz osnutka za zvezni zakon, ki bi naj na Koroškem izvedel tista določila čl. 7 državne pogodbe (zaščita Manjšin), ki se nanašajo na uradni jezik v opravi in na dvojezične krajevne napise na ozemlju s slovenskim in mešanim prebivalstvom. V slovenskih krogih na Koroškem je ta objava zbudila resno zaskrbljenost, saj vlada slovenskih organizacij kljub obljubi ni obvestila in vprašala za mnenje, kar spominja na nekdanjo metodo izvršenih dejstev in vsiljenih rešitev za manjšino. Toda no samo postopek, tudi vsebina najavlje-nega osnutka lahko upravičuje najbolj črna Pričakovanja. Predvideva namreč najprej n®kakšno glasovanje — s prav nenavadnimi poprejšnjimi pogji — o tem, ali prebi-valstvo želi pripustitev slovenščine za uradno rabo v svoji občini ali ne! Izid glasovanja bi šele določal, na katerem ozemlju ^ bile priznane možnosti za uveljavljanje Pravic manjšine, popolnoma neodvisno od dejansko znanega območja avtohtone na-Seljenosti slovenskega življa in neodvisno °d resničnih jezikovnih razmer. Očitno gre za posebno varianto uresničenja zahteve po tako imenovanem »ugotavljanju manjšine", za katero vsi v Avstriji vedo, da bi pomenila odpravo pravnega obstoja in priznanja slovenske manjšine v večini občin, ki so v resnici dvojezične in ki so v šolski ureditvi konec 1945 kot takšne bile tudi priznane. Razumljivo, da se predstavniki Slovencev vsakemu takšnemu »ugotavljanju” odločno upirajo, saj bi s tem bila v celoti ogrožena ozemeljska osnova zaščite po čl. 7. V zadnjih letih so avstrijske vlade to stališče manjšine upoštevale toliko, da kljub vztrajnim zahtevam desničarske svobodnjaške stranke (FPO), nemško nacionalnih organizacij in izsiljevalskih družbenih skupin niso napravile kakega ukrepa za uresničenje kakega takega izigravanja manjšinske zaščite. Zaščita obstanka slovenske (in hrvaške) manjšine v Avstriji pa seveda ni samo avstrijska notranja zadeva. Zgodovinska izkušnja z naklepnim raznarodovanjem slovenskega prebivalstva na Koroškem na njegovi domači grudi, posebno še v času 1920—1945, tradicionalna povezava tega raznarodovalnega pritiska s po svojem bi- stvu nedemokratičnimi političnimi usmeritvami, ki so konec koncev dale koroški realizaciji nacizma še prav posebno protislovensko uničevalno zagnanost, in to tudi na zasedenem ozemlju tostran Karavank, po drugi strani pa protinacistični ljudski upor in boj, vse to je narekovalo vključitev posebnih določil za zavarovanje slovenske manjšine na Koroškem v pogodbo s pomenljivim naslovom »Pogodba o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije!" Takšno zavarovanje je bilo bistven pogoj za soglasje štirih velikih sil, ki so sestavile in sklenile to pogodbo, to je seveda bil bistven pogoj tudi za druge države, ki so pogodbo podpisale, v prvi vrsti za Jugoslavijo. Za nas tukaj pa pošteno izvajanje določi! čl. 7 ne pomeni samo, da bodo deli našega naroda v okviru republike Avstrije trajno zavarovani sproščeno zaživeli in dajali svoj delež pri ustvarjanju kulturnih, gmotnih in družbenih vrednot, za nas pomeni to še prav posebej merilo za odgovor na zgodovinsko vprašanje, ali je naš severni mejak končno tudi pri sebi, intimno, pripravljen priznati Slovence za narod in nam biti »le sosed” 1 Dejstvo je, da pomeni izvajanje čl. 7 na Koroškem v prvem obdobju po sklenitvi državne pogodbe (1955—1959) za avstrijsko demokracijo kaj žalostno poglavje. Že leta 1955 sta obe predstavniški slovenski organizaciji izročili avstrijski vladi spomenico o izvedbi tega člena, ki pomeni še danes temelj njihovih zahtev in predlogov, in ki poudarja dvoje načel: čl. 7 pomeni celoto in za uresničenje njegovega duha in črke je potrebno učinkovito izvajanje vseh njegovih določil hkrati; posebni režim manjšinske zaščite naj velja na sporazumno določenem ozemlju, kjer so konec 1945 bile uzakonjene splošne obvezne dvojezične šole. Doslej pa sta iz snovi čl. 7 bila sprejeta (marca 1959) le dva zakona: o šolstvu in o slovenskem jeziku pri sodnih oblasteh. Oba sta svojevrsten izraz tedanjih političnih razmer na Koroškem: kljub nekaterim dobrim prvinam (med njimi pač poglavitna — slovenska gimnazija) sta pravni in dejanski položaj manjšine poslabšala v nekaterih bistvenih vprašanjih. Pod pritiskom nemškega nacionalizma tedaj ustvarjeno stanje še danes hromi manjšino in bremeni odnose v deželi in med našima sosednjima državama. Najhujše zlo je posledica odprave obveznega dvojezičnega šolstva: k dvojezičnemu pouku je v šolskem letu 1966-67 v osnovnih in glavnih šolah priglašenih 1689 otrok, šolska statistika pred sklenitvijo državne pogodbe pa je, čeprav nepopolna, ugotovila v teh šolah na Koroškem 6733 učencev s slovenskim materinskim jezikom! Slovenski jezik je priznan samo v treh sodnih okrajih od devetih, kolikor bi jih moralo biti! V oba zakona je vključena hipoteka »ugotavljanja manjšine". In učinek takšne »zaščite" pri ljudskih štetjih? Dbe povojni štetji vzdržujeta raznarodovalno fikcijo o treh jezikih na Koroškem: nemški, slovenski — in „windisch". Pa če oba zadnja skupaj, je slovenski jezik bil naštet leta 1951 pri 42,095 osebah, leta 1961 pa pri 25.472 osebah! V enem desetletju padec za skoraj 40 »/o! (Dalje na 8. strani) £yescžieiien in Siidkarnten Der Monat Mai war reich an kulturellen Veranstaltungen der Ktirnfner Slowenen. Nach den Grofjveranstaltungen in Klagenfurt an-lafjlich der Begehung des 25. Jahrestages der zwangsweisen Auss edlung der Kdrntner Slo-wenen im Jahre 1942 und anlafjlich der Grofjveranstaltung am Abschlufj des Schul-jahres der s!owenischen Hauswirtschaf;sschule St. Rupert pri Velikovcu/St. Ruprecht bei Vol-kermarkt am 23. bzw. 30. April fanden im Mai abnliche Grofjveranstaltungen in St. Jakob v Rožu/St. Jakob im Rosental und Klagenfurt statt. Neben diesen hatten die slo-wciischen ortlichen Kulturvereine noch eigene Veranstaltungen in Bilčovs/Ludmannsdorf, Do-brla vas/Eberndorf, Sele/Zeli ob Ferlach, St. Vid v Podjuni/St. Veit im Jauntal und HodiSe/ Keutschach. In St. Jakob v Roiu/St. Jakob im Rosental gab es im Mai gleich drei Grofjveranstaltungen. Am 7. Mai war die Abschlufjfeier der slowenischen Haushaltungsschule St. Peter pri St. Jakobu v Rožu/St. Peter bei St. Jakob im Rosental. Dieser folgte am 14. und 15. Mai die AuffOhrung des bekannten slowenischen geschichtlichen VolksstOckes .Miklova Zala” durch den drtlichen slowenischen Kulturverein. Als dritte Veranstaltung in der Reihe folgte am 21. Mai das Treffen der slowenischen katholischen Jugend. • Am Sonntag, den 28. Mai feierten die Karntner Slowenen den zehnjdhrigen Bestand des Bundesministcriums fOr Siowenen in Klagenfurt. Zur festlichen Akademie, bei wel-cher rund 200 Schiller und Maturanten dieser Schule mitwirkten, versammelten sich im grofjen Saal der Arbeiterkammer in Klagenfurt rund 1500 Karntner Slowenen aus allen Teilen des gemischsprachigen Gebietes Karn-tens. Als Ehrengdste waren erschienen: In Vertretung des Landeshauptmannes Sima der geschaftsfOhrende Prasident des Landesschul-rates fiir Karnten, Labg. Josef Gutteibrunner, Landeshauptmannstellvertreter Dr. Weissmann, Domcholaster AleS Zechner in Vertretung des Gurker FOrstbischofs Dr. Kbstner, der jugo-slawische Generalkonsul in Klagenfurt Franc Pirkovič mit Konsul 2eljko Jeglič und Beamte der Kbrntner Schuibehbrden. Anlafjlich der Akademie hielten der Direktor des Gymnasiums, Hofrat Dr. Jofko Tisch-ler, Prasident Guttenbrunner, Prof. Dr. Pavle Zablatnik im Namen des Lehrkttrpers und Direktor Valentin Vavti im Namen der Eltern-vereinigung Ansprachen. Vor allem Dank des Interesses der Kdrnt-ner Slowenen Hat das Bundesgymnasium fOr Slowenen in Klagenfurt in den ersten zehn Jahren eine štete Aufwdrtsentwicklung erfah-ren. Der Unterricht im Schuljahr 1957-58 be-gann mit 101 Schiilern in 3 Klassen, im lau-fenden Schuljahr zahlt das Gymnasium 15 Klassen mit 398 SchOlern und 22 Lehrern. Noch immer wurde ihm aber von den SchulbehOr-den kein eigenes Schulgebaude zugeteilt. • Der Rat der Kdrntner Slowenen und dei Zentralverband slowenischer Organisationen richteten auf der Sitzung ihres Koordinations-aussehusses am 17. Mai an die dsterreichische Bundesregierung ein Schreiben im Zusammen-hang mit dem versandten Entvrurf eines Ge-setzes Ober die Anvvendung der slowenischen Sprache bei den Dienststellen der Verwaltung sowie Ober die topographischen Aufschriften. In diesem Schreiben stellen die zwei Zen-tralorganisationen vor allem fest, 9 dafj der bereits zur Begutachtung versand-te Entwurf der Minderheit selbst nicht zur Stellungnahme Obermittelt wurde, obwohl seitens der Bundesregierung mehrmals ver-sprochen wurde, dafj Minderheitenfragen nur im Zusammenwirken mit der Minderheit gelttst werden wUrden; 9 dafj es auch im Sinne der stenographischen Protokolle des Nationalrates (VII GP.) un-vertretbar ist, dafj Ober die ErfOllung eines vdlkerrechtlichen Vertrages, was der Staats-vertrag ist, erst durch Abstimmungen und Volksenscheide nur eines Teiles der Staats-bOrger entschieden wird; £) dafj die Minderheit keiner gesetzlichen Re-gelung Ober die Bestimmungen des Art. 7 des Staatsvertrages zustimmen wird, wenn diese ohne Mitwirkung der Minderheit be-schlossen werden solite. Das Schreiben schliefjt mit dem crneuten Ersuchen um Wiederaufnahme von Kontaktge-sprachen zvvischen den Vertretern der ttster-reichischen Bundesregierung, der Ktirnfner Lan-desregierung und den beiden Zentralorgani-sationen der Ktirnfner Slovrencn. KOLEDAR Petek, 2. junij: Peter Sobota, 3. junij: K lot i Ida Nedelja, 4. junij: Frančifek Ponedeljek, 5. junij: Bonifacij Torek, 6. junij: Norbert Sreda, 7. junij: Robert Četrtek, 8. junij: Medard Naša mladina na izletu v Ljubljani V četrtek minulega tedna se je 40 mladink in mladincev iz naših krajev podalo na izlet v Ljubljano, ki ga je organizirala naša mladinska organizacija .Slovenska mladina”. Ljubljana je sicer večini naše mladine že poznana, tokratni izlet pa jim je odkril nekaj zanimivosti, ki jih drugače ni mogoče spoznati. Ogledali smo si Radiotelevizijo Ljubljana, skupščino SR Slovenije in športno halo Tivoli. Prvi obisk je veljal poslopju RTV Ljubljana, kjer nas je s kolektivom mladih sodelavcev prisrčno sprejel tovariš Miha Rigl. Z velikim zanimanjem smo sledili razlagam tehničnih zanimivosti radijskih in televizijskih študiov. Najbolj nas je zanimala televizija, ki je za laika pravo čudo. Da so naprave televizijskega študia drage, smo si sicer predstavljali, kljub temu pa smo vsi IZ SEL POROČAJO: Proučili smo občinske probleme strmeli, ko smo slišali, da stane samo kamera za televizijsko snemanje okrog 1,800.000 šilingov. Na koncu obhoda po poslopju smo si ogledali še kratek film o Sloveniji, nakar se je predsednik .Slovenske mladine" zahvalil za prisrčen sprejem in poudaril, da imata slovenski radio in televizija tudi za koroške Slovence velik pomen, ker predstavljata eno nepogrešljivih kulturnih vezi med manjšino in matičnim narodom. V poslopju skupščine SR Slovenije smo v grobih obrisih spoznali ustavo SR Slovenije, nakar smo si ogledali skupščinsko poslopje, ki je bilo zgrajeno v letih 1954— 1959. Poslopje sodi med najlepše tovrstne zgradbe v Evropi. Zgrajeno je iz domačega marmorja, granita in lesa in je umetniško bogato opremljeno. Monumentalni portal je delo akademskih kiparjev Karla 'Putriha in Zdenka Kalina, freske .Zgodovina Slovencev od naselitve do danes” so od akademskega slikarja Slavka Pengova, mozaiki s prizori iz narodno n , , v , , ... , v , osvobodilne borbe pa so delo Ma- Posievodeci predsednik deželnega „ .... ^ Iskeaa sveta in deželni nnslanec nJa Pre9'Ja m lvana Seljka-Copica. Po skupnem kosilu smo se podali še v športno halo Tivoli, ki je zaslovela s svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu lani pozimi. V hali ima prostora 15.000 ljudi in je središče velikih športnih in kulturnih, predvsem pa mladinskih prireditev. RAZPIS Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1967-68. Pogoji za sprejem v prvi letnik so: • uspešno dokončana osnovna šola, • starost najmanj 16 let in • telesna ter duševna zrelost. Pogoj za sprejem v drugi letnik je uspešno zaključen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katere koli druge kmetijske šole. Prošnjo za vpis je treba nasloviti do 30. 6. 1967 na naslov: Kmetijska šola, 9241 Podravlje - Fdderlach. Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri upravi šole ali pa na sedežih Slovenske kmečke zveze in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu. Ravnateljstvo Prvi absolventi sindikalne šole šolskega sveta in deželni poslanec Guttenbrunner je imel minulo soboto v Selah svoj uradni dan. Župan Velik je z občinskimi odborniki izkoristil to priložnost, da je izkušenega deželnega in komunalnega politika seznanil s skrbmi in potrebami ob- v cine. V večurnem razgovoru se je občinski svet posvetoval z deželnim poslancem o perečih občinskih zadevah, predvsem pa o cesti čez Šajdo na Obirsko, ki je sedaj v gradnji. Ker bodo stroški gradnje precej višji, kakor so bili navedeni v proračunu, prihaja občina zaradi tega v finančne težave. Zato so se pogovorili o možnostih nadaljnega financiranja te ceste. Po obhodu celotnega območja občine se je župan Velik deželnemu poslancu Guttenbrunnerju zahvalil za obišk in ga prosil za nadaljno u-činkovito podporo pri reševanju raznolikih nalog občine v prid njenega prebivalstva. Lela 1964 sta deželna skupina sindikalne zveze in koroška delavska zbornica ustanovili triletno sindikalno šolo, v soboto pa jo je prvih 52 absolventov zapustilo z diplomami. Več kot polovica absolventov je dosegla zastavljeni cilj s prav dobrim uspehom. Sindikalna šola je bila ustanovljena kot triletna večerna šola. Pouk je dvakrat tedensko in vsebuje 14 predmetov. Glavni poudarek daje šola nacionalni ekonomiji ter ustavi in upravi države. Ustanovljena je bila z namenom, da usposablja mlade talentirane delavce za delo v obratnih svetih in sindikalnih organizacijah. Njeni obiskovalci so v glavnem vajenci in delavci v raznih poklicih. Izročilu diplom so prisostvovali vodilni funkcionarji deželne sku- LIBUCE Pred nedavnim smo na libuškem pokopališču položili k večnemu počitku Jožefa Močilnika, pd. Močilnikovega starega očeta. Veliko število žalnih gostov je pokojnemu sovaščanu izkazalo zadnjo čast, spoštovanje in ljubezen. Pokojni oče je bil dobričina, skromen in dober sosed ter je čuval v sebi vse podedovane vrline pristne domače slovenske hiše. Samo zaradi tega, ker je bila Močilnikova družina značajna in zve- Objava DIJAŠKEGA DOMA SŠD V CELOVCU Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto najkasneje do 8. julija 1967 upravi Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16. Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave. Uprava Dijaškega doma SŠD v Celovcu sta svojemu ljudstvu, so jo nacistični nasilniki v črnih aprilskih dneh leta 1942 neusmljeno izselili. Brata Andrej in Anza se iz izseljeništva nista več vrnila in jih v daljnem kraju krije tuja zemlja. Obe žrtvi nacističnega nasilja hranimo v trajnem spominu, zlasti pa Andreja, ki je bil človek, da je malo takih. Zgledno je skrbel za ‘kmetijo, požrtvovalno in preudarno je sodeloval tudi v naših narodnih in prosvetnih organizacijah, predvsem pa je vedno rad pomagal bližnjemu. Vešče je zdravil živino in neštete kmete je obvaroval pred občutno škodo v hlevu. Med njimi ni poznal razlike, vsakemu je pomagal. Priznanja teh dobrot vendar Močilnikova družina aprila 1942 ni bila deležna. Sosedje, ki so bili tedaj na vplivnih položajih, se za njo niso potegnili in ji prihranili kruto trpljenje izseljeništva. Pokojni Močilnikov stari oče je zelo žaloval za svojima sinovoma. Sedaj je šel tudi on za njima. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil domači župnik in se mu posebej zahvalil za vneto skrb kot dolgoletni mežnar v libuški cerkvi. Domači pevski zbor pa mu je v slovo zapel žalostinke. V duhu sodelovanja in prijateljstva: Novinarji iz Slovenije in Trsta na Koroškem Na povabilo deželne skupine sindikata novinarjev so novinarji iz Slovenije in Trsta bivali od srede do nedelje na Koroškem. Deželna skupina sindikata novinarjev je s tem obnovila svojčasne dobre stike z novinarskimi organizacijami Slovenije in Furlanije-Julijske krajine ter jih istočasno poglobila in jih speljala na pot novih poznanstev in sklenitve novih prijateljstev. S povabilom na eni in z obiskom na drugi strani so združenja novinarjev s tem prispevala zgleden delež k poglobitvi prijateljskega sodelovanja med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Ob priložnosti štiridnevnega obiska so koroški novinarji svoje poklicne kolege iz obeh sosednih dežel seznanili zlasti z gospodarskimi vprašanji naše dežele. Svoje goste so sprejeli v sredo zvečer v sindikalnem domu v Krivi Vrbi, kjer sta jih pozdravila tajnik deželne skupine avstrijske sindikalne zveze, tretji predsednik koroškega deželnega zbora Pavvlik, in predsednik deželne skupine sindikata novinarjev, dipl. trg. Z i e g e r. Ob tej priložnosti so si gostje ogledali sindikalne učne delavnice v Krivi Vrbi. Četrtek je bil posvečen vprašanjem kmetijstva in obisku celovškega študia avstrijskega radia. Dopoldne so si ogledali zavod za tehnično vzgojo v kme- tijstvu, kjer jih je pozdravil direktor uradov kmetijske zbornice, dvorni svetnik dr. H e i n I , in kmečko ljudsko visoko šolo na gradu Krastovica. V Grabštanju so si ogledali Orsini-Rosenbergovo ribogojnico. V petek sta novinarje sprejela jugoslovanski generalni konzul Pirkovič in celovški župan Aus-servvinkler, nakar so si popoldne ogledali boroveljsko železarno in jeklarno. Večer v Galiciji je bil posvečen predavanjem o vprašanjih turizma, industrije in kmetijstva na Koroškem. Po prijetnem družabnem večeru so si gostje ogledali v soboto gradbišče avtoceste pni Žagi med Vrbo in Porečami, popoldne pa so se podali z žičnico na Ankogel pri Mallnitzu. Svoj obisk so zaključiti z družabnim večerom v Seebodnu ob Milštatskem jezeru. Kamor koli so prišli, so bili novinarji treh dežel prijazno in gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Tako je ta obisk precej pripomogel, da so se prijateljske vezi med njimi utrdile. Zaključno je prišla vsestransko do izraza želja, da bi v prihodnje s to obliko medsebojnih srečanj in spoznavanj vsako leto obnavljali. Prihodnjič se bodo novinarji treh dežel srečali v Sloveniji. pine sindikalne zveze in delavske zbornice. Pri nagovorih v obliki intimne slavnosti je bilo naglaše-no, da je bila prvotna bojazen, če bo ta šola naletela med delavci na potreben odziv, neupravičena. Že prva tri leta so pokazale upravičenost fe šole in potrebo po njej. Število prvih diplomantov kaže, da je med delojemalci v deželi za fovrsfno šolanje in usposabljanje za zastopanje koristi delovnih ljudi veliko zanimanje. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O o Dr. Ferdinand Kolednik — šestdesetletnik Y V zatišju Podgorij že nekaj let živi in po svoje dela prevajalec knjig, katerega ime je med nami le malo znano, ki pa je po svojih prevodih del slovenske književnosti zaslovel takorekoč po vsem svetu. V sredo minulega tedna je praznoval svojo šestdesetletnico. Šestdeset let je postal star dr. Ferdinand Kolednik. Rodom iz Maribora, kjer je postal menih, je prepotoval širno Ameriko, preden se je naselil v Podgorjah. Bil je župnik v Dalmaciji, poskusil je gestapovske zapore, od leta 1948 pa je živel v Ameriki, od tega tri leta kot misionar pri Indijancih v Ekvadorju. Svoje dosedanje življenje je posvetil učenju jezikov in širjenju slovenskih književnih del v širnem svetu. Jurčičevega »Jurija Kozaka« je s prevodi v francoščino, angleščino, italijanščino in nemščino posredoval malone vsemu svetu. Njegov francoski in angleški prevod »Jurija Kozaka« sta bila namreč prevedena v 40 jezikov, med drugimi tudi v kitajski, novogrški, vietnamski, portugalski, arabski, retoromanski in druge manj poznane jezike. Njegov francoski prevod je prvič izšel leta 1938 in je medtem doživel štiri izdaje. K prevodom v druge jezike je dr. Kolednik napisal spremno besedo, v kateri je svetu predstavil slovensko književnost in njene ustvarjalce. Največ je prevajal spise Jurčiča in F. Šaleškega Finžgarja. Izmed Jurčičevih del je prevedel še »Desetega brata« v nemščino, pred dvemi leti pa je v Kanadi izšel njegov prevod »Sosedovega sina« kot knjiga. Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« je prevedel v nemščino in francoščino, poleg tega pa je od Finžgarja prevedel še povesti »Dekla Ančka« in »Strici«. Kakor francoski prevod romana »Pod svobodnim soncem« išče tudi njegov prevod Cankarjeve drame »Potopljeni cvet« še založnika. To so vendar le glavna dela, ki jih je dr. Kolednik prevedel in posredoval drugim narodom. Leta 1950 je postal kot edini Slovenec član društva kanadskih pisateljev, že prej in sicer leta 1938 pa ga je Francoska akademija odlikovala z zlato kolajno. Lani je bil imenovan za dopisnega člana rimske akademije Tribuna, društvo knjižnih prevajalcev Slovenije pa ga je letos izvolilo za častnega člana. Dr. Kolednik je v svojih šestdesetih letih opravil pomembno delo na polju širjenja slovenske književnosti. Zahvalo za to delo povezujemo z željo: še na mnoga, mnoga leta! 2. junij 1967 Štev. 22 (1305) — 5 Načrti za človeka iz leta 2000 Še dobrih trideset let in pisali bomo leto 2000. Uresničili smo že vesoljske ladje, kakršne si je zamislil Jules Verne, in v kratkem se bomo izkrcali na Luni. Pred nami je načrt širokega omrežja medcelinskih prevoznih raket, pošto in vsakovrstno blago bomo izstreljevali kar skozi prostor. V dveh urah in pol bomo v nadzvočnih letalih premagali razdaljo med Evropo in Ameriko. Umetni sateliti bodo urejevali letalski promet, pošiljali vsemu svetu hkrati slike in vesti. Elektronski možgani bodo mislili in odločali za nas. Industrijska proizvodnja bo vedno bolj avtomatizirana. To so tehnični izgledi na leto 2000, v katerem se bo človek znašel v dokaj drugačnih razmerah. Toda znanstveniki ne delajo načrte le za razvoj tehnike, marveč načrtujejo za leto 2000 tudi — človeka. Vsakih dvanajst mesecev naraste človeštvo za 50 milijonov. Te ljudi bo treba nasititi: iz morja bomo dobivali hrano in vodo za namakanje puščavskih predelov, iz morja bomo pridobivali mnoge osnovne prvine. Ogromna energija, ki nastaja pri razpadanju atoma, bo v splošni uporabi. Kako pa je napredoval človek? Kaj ga čaka? Ali se ne čuti v nekakem nesorazmerju z okoljem, ki ga obdaja, s svojim časom, s stvarmi, ki jih je ustvaril? Domnevajo, da so naši predniki pred milijonom ‘let potrebovali za življenjski obstoj inteligenčni indeks vsaj 30; danes, po preteku 3500 generacij, smo dosegli komaj indeks 100. Človeški duh torej ni doživel globljih sprememb. Spremenile so se predstave o življenju in smrti, niso pa premagane starodavne bojazni. Toda če so se spremenile razmere, so se povečale tudi potrebe. Človek hoče biti danes srečen, močnejši, ostati mlad, živeti hoče dalje ter z manjšimi napori in bolečina- Razvoj turizma skozi stoletja Raziskovalci zgodovine turizma so dognali, da segajo zametki tovrstnega udejstvovanja v 8. stoletje. V tem času namreč francoski kralj Karl Veliki (742—814) vzpostavil zveze z bagdadskim kalifom Harun al Raši-dom in začela so se prva, sicer redka potovanja francoskih dvorskih ljudi v Palestino in v druge dežele Bližnjega vzhoda. V tem času so se pojavili že tudi prvi prospekti za turiste s kratkimi podatki o poti in o razdaljah med posameznimi mesti, pozneje pa so začeli vnašati v te prospekte tudi bolj podrobne podatke o prenočiščih, o carinskih predpisih, o podnebnih razmerah in o znamenitostih raznih predelov. Prvi organizatorji mednarodnih turističnih potovanj so bili trgovci iz Genove, Piše, Augsburga in Nurn-berga. mi. Že v zibelki vemo, da 'bomo morali umreti; toda otrok, ki se je rodil v začetku tega stoletja, je imel pred seboj povprečno le 47 let dolgo življenje, medtem ko ima danes že 70 let. Naše mišične in živčne celice se žal ne obnavljajo. Ameriški znanstvenik dr. Frank Berger, ki je iznašel prvo pomirjevalno sredstvo, pa opravlja zanimive poskuse: „Če bodo ti poskusi uspeli, bo to pomenilo, da bomo lahko človekovo življenje podaljšali za najmanj dvajset let." Predvsem bo treba rešiti človeka pred nadlogami in mukami starosti, saj je lahko tudi ta doba pri človeku vedra in ustvarjalna. Spomnimo se, da je Goethe z 81 leti končal »Fausta", da je Verdi napisal »Fal-statfa", ko mu je bilo sedemdeset let, in da je Churchill s 66 leti popeljal Veliko Britanijo v vojno. Ameriška medicina zaposluje 62.000 ljudi v 2000 inštitutih, ki proučujejo razne bolezni in pripravljajo človeka za leto 2000. Ameriški kirurg Adrian Kantrovvitz, ki skuša v svoji bolnišnici omogočiti paralitikom, da bi lahko znova uporabljali svoje noge, je izumil stimulator za diafragmo, ki nadomešča jeklena pljuča, ter stimulator za mehur. Milijon Američanov umre vsako leto zaradi raznih srčnih obolenj, 250.000 jih ubijejo rakasti tumorji. Sloviti kirurg De Bakey, ki je izvedel prvo presaditev umetnega srca, je odprl deset tisoč src, medtem ko je popravljal srčne zaklopke nekemu petnajstletnemu dekletcu. Polovica bolnikov na ameriških klinikah trpi za duševnimi motnjami; skupno stanejo družbo nad dve milijardi dolarjev na leto. Vsi se nekam slabo počutijo. Kaže, da približno milijon ameriških študentov uporablja LSD, novo mamilo, ki spodbuja domišljijo in prestavi človeka v neresnično okolje. Statistike povedo, da zaužijejo Ameri- čani vsako leto 13 milijard pomirjevalnih in vzpodbujevalnih tablet. Ljudje hočejo premagati osamljenost, iščejo poguma ali mir, skušajo zavreči resničnost. V človeškem »stroju" bo v bodoče vedno laže nadomestiti izrabljene dele. Pomorska bolnišnica v Washingtonu ima edinstveno »banko": v njej hranijo lopatice, stegnenice, zmlete kosti, v celofan zavife žile, hrustanec, živce itd. Nad vrati je napis »Iz smrti življenje". Doslej so že 20.000-krat prenesli razna tkiva na 6000 pacientov. Toda problem bodočnosti ni le v tem, kako bi človeku podaljšali obstoj, mu nadomestili ledvice, srce ali celo možgane, ga napravili bolj zdravega ali bolj razumnega ali ga celo obudili iz smrti. Problem je mnogo večji — kako bi napravili človeka srečnejšega. Vitamin A proti raku? Z velikimi dozami vitamina A je mogoče pri živalih preprečiti raka na pljučih ali vsaj zavreti njegov razvoj. To je izjavil prof. Sof-fiotti iz Chicaga na mednarodnem kongresu raziskovalcev raka v Tokiu. Poizkusi na hrčkih so pokazali, da so z velikimi dozami vitamina A preprečili razvoj raka na pljučih, čeprav so jim vcepili snov, ki povzroča rakasta obolenja. Med hrčki, ki so prejeli vitamin A, je samo eden zbolel za rakom. Po mnenju ameriškega znanstvenika blokira vitamin A proces spreminjanja zdravih celic v rakaste. Pristavil je, da je še prezgodaj, da bi vitamin A uporabili za sredstvo pri preprečevanju raka, toda dosedanji rezultati nakazujejo novo pot pri zdravljenju in preprečitvi pljučnega raka. Prezgodaj je še, da bi ljudem, ki kadijo ali živijo v zakajenem ozračju, priporočali, naj usmerijo svojo prehrano predvsem na korenje, ki vsebuje mnogo vitamina A. Morda pa bo bodočnost v tej smeri pokazala novo pot v raziskovanju te zahrbtne bolezni. Statistika življenja Anglija — dežela čudnih običajev, rekordov, proračunov in statistik, kjer so ljudje hladnokrvni in zadržani in se ne vznemirjajo zaradi stvari, ki bi Evropejca razburile ali navdušile, ta Anglija se je od srca nasmejala, začudila in navdušila nad delom nekega Angleža. Kaj je storil ta Anglež? Ni objavil nobenega izuma, ni mu uspelo ozdraviti raka, ni objavil nobenih neizpodbitnih dokazov o svojem srečanju z Marsovci. Ne, ta možakar je bil vse življenje le potrpežljiv in precizen statističar. Ko je slavil svoj osemdeseti rojstni dan, je objavil statistiko o tem, kaj človek napravi v osemdesetih letih svojega življenja. Najprej je izračunal, da osemdesetletnik živi natanko 29.220 dni ali 701.280 ur ali 42 milijonov 70.800 minut ali slednjič 2 milijardi 524,608.000 sekund. Največ svojega časa pa osemdesetletni možakar ne porabi za delo. Spal je 26 let, 312 dni, 18 ur in 22 minut, na delovnem mestu je prebil »samo« 21 let, 95 dni, 14 ur in 40 minut. Za kaj je — razen spanja in dela — porabil največ časa? Osemdesetletni človek — to velja vsaj za Tudi glasbila iz plastike Umetne snovi so se uvelja-ki jim prerokujejo veliko bo-vile že v mnogih panogah in- dočnost, ker niso občutljivi za dustrijske dejavnosti. Zadnje čase posegajo po njih tudi tovarne glasbil. Plastična snov spodriva les in med, tradicionalni sestavini glasbenih instrumentov. Neka ameriška tovarna pihal je začela izdelovati iz plastičnih snovi pisane klarinete, temperaturne spremembe in imajo torej nihovi toni vedno enako kvaliteto. V ameriških šolah je v orkestrih čedalje več snežno belih, iz plastične snovi izdelanih suzafonov, basovskih tub, ki so dobile ime po skladatelju Johnu Sousi. Suzafoni so ponavadi iz me- di. Ker tehtajo skoraj petnajst kilogramov, so pretežki za mlade člane šolskih orkestrov. Šele plastični suzafon lahko nasijo tudi otroci. Glasbeni u-čitelji poudarjajo troje prednosti novega glasbila: plastični suzafon ni občutljiv za praske, mnogo lažji je od sedanjega, razen tega pa ga ni treba tako pogosto ličiti kot enako glasbilo iz medi. omenjenega Angleža — se je v svojem življenju dolgočasil nič manj kot 6 let 116 dni 14 ur in 10 minut. Precej časa je porabil tudi za polnjenje svojega želodca: jedel je natanko 5 let, 346 dni, 5 ur in 12 minut. Čakal je pet let, 302 dni, 16 ur 45 minut. Žal skrbni statističar ne navaja na kaj je čakal. Preidimo na ljubezen. Koliko časa je trajala »pomlad življenja«? Natanko 4 leta, 39 dni, 8 ur, in 27 minut. Se vam zdi malo? Da, da, lepe stvari naglo minevajo ... Na sprehode odpadejo 4 leta, 12 dni, 15 ur in 3 minute, na potovanja pa 3 leta, 273 dni, 18 ur in 24 minut. Za čitanje je omenjeni Anglež porabil skupno eno leto, 243 dni, 7 ur in 18 minut. Britje... za ta neprijetni posel je porabil skupno 228 dni, 2 uri in 52 minut. V čem je osemdesetletnemu Angležu minil preostali čas, zgovorno pripoveduje naslednja tabela. Anglež je torej v osemdesetih letih svojega življenja: plačeval račune podpisoval svoje ime obuval čevlje gledal na uro odklepal vežna vrata vzgajal svoje otroke namakal pero v črnilo si zavezoval kravato presedel v gledališču si brisal nos si prižigal cigareto iskal gumbe pod omaro iskal svoja očala zehal žvižgal psu Tako, pa smo na koncu statistike. Ali ste se ob njej zamislili? Ali ste morda postali otožni? Morda pa ste se zasmejali? Smejte se, smejte se čim več — kajti po statistiki tega pedantnega Angleža se človek v osemdesetih letih svojega življenja smeji samo en dan, dvaindvajset ur in tri minute. dni ur min. 140 23 59 42 14 58 39 19 18 30 9 36 29 4 47 26 14 33 21 13 36 18 12 6 16 6 20 13 8 28 12 16 25 6 21 25 5 1 38 4 2 26 2 14 30 HHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ,:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir>:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Robert m e r l e I i n I B IUU III I l’ll HUMI l'f i nnaa.ui ta.iibi