Stev.32. (Poštno tek. račun.-C. C. con laPosta) V Trstu, petek 7. avgusta 1925. Ishaja v«ak petek opoldne. Natolov : Trst-Trie*te Catella C-entro 37 ali pa : ria lmbriani 9/1II. Izdaja: konsorcij Malega, lista MALI St«aei «ua itevilka *5- TEONIK ZA NOVICE IN POUK. Eno leto 10 lir Pol Uta 5 lir Čatrt l*te S lire v. žn:a (Dr. Puntar) • 'BI.J ANA (JUGOSLAVIJA) Mali koledar. Petek, 7- avgusta: Kajetan, Donat.. Sobota, 8.: Smaragd. — Nedelja, o.: Roman. — Pondeljek, 10.: Lavrencij. — Torek, n.; Suzana. — Sreda, 12.: Klara, Ili-larija. — Četrtek, 13.: Radegunda. — Petek, 14.: Evzebij. — Sobota, 15-: Vnebovzetje Marije D. MALE NOVICE. Od nagih fantov. Radiotelegrafisti, ki služijo v Rimu na Monte Marti©, pišejo: «Pašte nam ostaja toliko, da bi že lahko napeljali vodovod 'fe Rima do Trsta. Dolgčas nam je ob nedeljah, ker tukaj nedelje ne poznamo. Drugače pa smo veseli in si vsak večer zapojemd Baše slovenske pesmi, katere italijanski častniki dn vojaki prav zvesto Poslušajo. Pozdrave na vse strani!« Bradač, Rudolf iz Kačič, Česnik Fran iz Zagorja, Rušt Vence iz Šturij, šaulin Andrej iz Tolmina, Naidin Josip iz Štan-dreža, Kodelja Avguštin iz Deskal, Čehovin Leopold iz Gor. Branice, Kuštrin Gabrijel iz Pečine, Volf Peter si Petrovega brda, Okroglič' Fran iz Kanala, Čerin Fran iz Pltuženj. Delovanje poslancev. Po dolgem razgovarjanju z zadevnimi ministri! je poslanec dr. Besednjak dosegel, da ni treba društvom več postavljati v programu pri veselicah laške točke, kakor je bilo doslej ukazano. Hvala Bogu ! Gospod poslanec Srebrnič pravi, da i-ttia dosti opravila na vrtu in da za topot he more poročati o svojem, delovanju. Občinske volitve. V nedeljo so se vršile občinske volitve v Podgori ter v Št. Petru prii Gorici- V Podgori so dobili komunisti 436 glasov, Kmečko-delavska zveza 135 glasov; edi-njaši se volitev niso udeležili. V Št. Petni So dobili komunisti 95 glasov, združeni edinjaši in fil o fašisti 52, ICmečko-delav-ska zveza pa 38 glasov. Učiteljski prosvetni tečaj. Vsako leto se zberejo hrvaški in slovenski učitelji na dvodnevni izobraževalni tečaj, kar je hvalevredno. Goriški pod-Prefekt de Suni je čutil potrebo, da je prvi letos sunil v tečaj ter ga prepovedal. Učiteljska Zveza se je potom predsednika g. Antona Germeka obrnila do Poslanca Besednjaka, da bi posredoval Pri vladi. Gospod poslanec je poslal notranjemu ministru Federzoniju protestno brzojavko: «Dvigam odločen protest proti samovoljni in nezakoniti prepovedi Vzgojevalnega tečaja slovanskih učiteljev pri Sv. Luciji in prosim osrednjo vlado, naj izda potrebne ukrepe proti neopravičljivemu postopanju goriškega pod-Prefekta. —• Dr. Engelbort Besednjak, državni poslanec«. Globa za kletvino. V Veronii je policijska naredba, da se kaznuje z globo, kdor javno preklinja. Prvi ahičaj globljenja je bil dne 2. jutlija. Neki dovek je vpričo stražnika ponovno Zaklel tako, kakor je v Italiji navada, pa j« pristopil stražnik in rekel: Hop, Cefit-zelj t Preklinjevallec je moral plačati 26 lir globe. Goriška Matica. Kr. Prefektura v Vidmu je izdala pičeno izjavo, da smatra zaradi nekega agitacijskega članka v ljubljanskem Sevniku ((Slovenski Narod« z dne 10. lftaja knjige Goriške Matice za iredentl-®tt{no propagando ter jo opozorila duhovno in učitelje v Italiji, da ne »mejo podpirati ne sodelovati pri tej ustanovi. NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili tekovne položnice za tiste naročnike, ki so še dolžni naročnino za letos. Jih je še kakih 300. Prosimo uljndno, da dotični v kratkem, poravnajo ta dolg. IZJAVA. Železniškemu ravnateljstvu v Trstu. — Podpisani sem zvedel, da so me slovenski: narodni prvaki eddnjaške stranke zatožili, da se brezplačno vozim po železnicah z osebno izkaznico državnega poslanca g. dr.ja Besednjaka. Nato je železniško oblastvo izdalo zaupno in strogo- tajno okrožnico železniškemu osebju, naj me zasleduje in ko me zasači, naj me takoj izročijo kr. orožnikom. Železniškemu ravnateljstvu sporočam, da je s svojim dejanjem napadlo g. poslanca dr.ja Besednjaka v njegovi časti in da je vrhu tega prav neumno nasedlo obrekovalcem. Jaz sploh malo potujem in takrat se vozim iz Gorice v Trst po parkrat v letu, večkrat pa po vipavska! železnici, dvakrat sem bil v Vidmu. Vselej potujem v svoji stanovski obleki in me torej lahko spozna vsak sprevodnik in loči od g. dr.ja Besednjaka. Drugič pa me poznajo ne le vsi postajni vratarji v Trstu ter Gorici, ampak tudi vsi miličniki, kateri kontrolirajo sprevodnike in vratarje, ki 'preščipujejo vozne listke. Ne nasedajte torej ter prihranite si trud ! V GORICI, 1. avgusta 1925. Virgilij Sček. Pametna odredba. Minister za notranje stvari je razposlal na prefekte okrožnico,'- v katerii jim naroča, naj poskrbe za to, da listi ne bodo več objavljali poročil o zločinih proti nravnosti. Oblasti ne smejo dajati o teh zločinih časnikom nobenih obvestil. Okrožnica naglasa, da se s takimi poročili vzbujajo v ljudeh, kii so moralno slabi in nagnjeni k zločinom, strasti in težnja, da opisana dejanja posnemajo. Dejansko se ob vsakem takem slučaju slični zločini pomnože. Oblasti moiajo najstrožje paziiti, da ne pride v javnost več nobeno poročilo o zločinih, ki žaliio čut sramu. Ta ukrep je vreden, da bil ga posnemali povsod. Časništvo, ki živi od opisovanja žalostnih in nizkotnih zablod človeške narave, j© prava oikuževalnica duhov, posebno mladine. Radovedni smo, če si bo tržaški «Piccolo» ob tej okrožnici izprašal svojo kosmato vest. Nasilstva. V Parmi so fašisti izvršili celo vrsto nasilij. Najprej so udrli v tiskarno lista «Piccolo» in uničili vse stroje in vso o-premo, nato pa poslopje zažgali. Potem su udrli v pisarno posilianca odvetnika Mriichelija, bivšega popolarskega ministra in istotako popolnoma uničili: pohištvo, knjige, slike itd- Odtod so fašisti odšli v pisarno inžennVrja Albertellija, bivšega socialističnega poslanca, razbili in uničiilfi vise, kar so nažli, potem pa poslopje zažgali. Končno so udrli v pisarno odvetnika Grassija in jo ©pustošili. Cankov. Listi javljajo, da je predsednik bolgarske vlade Cankov, deloma prisiljen od kralja Borisa, deloma od razmer, sklenil odstopiiti, toda s pogojem, da mu naslednik jamči, da ga ne bo dal zaklati, kakor je on dal zaklati Stambolijskega in veliko drugih ministrov. Boris je ponudil, vlado Turlakovu, enemu od še živih kme-tiijcev od stranke pokojnega Stambolij skega. Pa Turlakov še preudarja, ali bi ali ne bi. Čudni kristjani so na Bolgarskem .... Predjamski grad •• .. > ir »V? (Slika iz Valvazorjeve dobe ) DIJAŠTVU1 Ker se je postavalo Udruženje slov. sred. v Italiji na svojem III. kongresu v petek 25. julija na popolnoma napredno, liberalno stališče, je čutil del dijaštva iz Trsta potrebo, da si osnuje lastno društvo, kjer bi lahko delovalo na podlagi krščanskih načel in v duhu kršč. socijali-zma. V četrtek, dne 30. VII. se je vršil ustanovni občni zbor kat- dij. krožka «Pale-stra» v Trstu. Sestanki z rednimi predavanji se vršijo vsak pondeljek v društvenih prostorih. Vabimo vse, ki se zanimajo za naš pokret, da pristopijo v naš krožek. Odbor D. K. Palestra. Prihodnji redni sestanek D. K. Palestra se bo vršil v pondeljek 10. avgusta ob 16. uri v društvenih prostorih. Točnost! Tajnik. Miljonske sleparije. Mussolinijeva vlada je bila svoj čas dovolila visoke miljonske vsote za javna dela v južni Italiji. Sedaj so na Siciliji odkrili ogromne goljufije na račun teh vsot. Dobavitelji in podjetniki so v sporazumu z vodilnimi uradniki opeharili državo za približno 10 miljonov >l!ir. Pametno. Med Nemčijo in Avstrijo je odpravljen «vizum« za potne liste. Srbske žrtve. V svetovni vojski ni nobena država na svetu pokazala toiliko junaštva, toliko požrtvovanja, kakor Srbija. S številkami je dokazano, da je na bojišču umrlo nad polovico vseh vojakov, natančneje 53%. Amerika je zgubila samo 14% vojakov, Angleška 10% Francoska 17%, druge še manj. Ni čudno, da je angleški poveljnik slovesno izjavil, da gre Srbiji prvenstvo na svetu. BELEŽKE. Kaj je pa to ? «Edimost» piše v številki 176., da imajo v Londonu «okonjeno» policijo. Beseda «okonjen» bo prava uganka za slovenske bralce. Ta ali oni bo u-ganil, da je korenina besede «konj», štiri-nogata domača žival. «Okanjen» policist bo torej tak javni stražnik, ki nosi konja za vratom. Živio siliovenačka špraha! Rodoljub z dežele je naredil v «Edino-sti» z dne 3. VIII. dolgo pridigo vsem struja^jem. «Rodoljub», ako je res odkritosrčen, kaže, da slabo pozna politične razmere in celo ozadje naše borbe. Na vse njegovo narodno javkanje ne utegne- mo obširno odgovarjati. Pribijemo, da se je vsaj enkrat zlagal: trdi namreč, da smo mi VVilfanu očitali, da je zakrivil polom Jadranske banke. Tega mi nismo očitali; očitali smo le, da je Wiilfanova stranka agitirala za tisto banko in tako posredno oškodovala slovenske vložnike, ki so verjeli, da je banka res nekako rodoljubno podjetje. — Rodoljub trdi, da samo zmerjamo, pa da konkretnih očitkov nič ne vemo. Konkretno dejstvo je, da Wilfan še ni položil računov o stroških vkupne volilne borbe in se na noben poziv z naše strani ne odzove. To je dovolj konkretna politična nepoštenost. Gospod rodoljub, dajte svoje nauke svojim pristašem, mi. svojo pot znamo in vemo, zakaj ne odstopimo od nje. Ponavljamo. «Jutro» ljubljanski napredni dnevnik, nas je napadel v celi koloni. Pa po nepotrebnem. Mi nismo nikdar tajili resnice, ki je ta, da se je dr. Žerjav mnogo in požrtvovalno potegoval za naše zadruge, da jim je vlada izmenjala denar. Ravno tako priznamo, da to je ponovno na visokih mestih boril zn. nas. To smo javno in večkrat prvvdarili in v toliko dajemo tudi danps čast, komur čast. Toda drago «Jutro» naj zna, da ni smo mi prvi «Jutra» napad!;, ampak ((Jutro » nas. Mi smo le odgovorili na napade; zlasti pa smo odločno zoper to, da bi »Jutro«, ki je najbolj razširjen slovenski dnevnik, krivo informiralo javnost o zadevah, ki jih ono ne razume. Taka zadeva je napadanje Cerkve, da nastavlja laške duhovnike v slovenske kraje. Razmere pa so take, da bi tudi dr. Žerjav ne delal drugače, ko bi on bil sedaj škof v Trstu. Bodite torej resnicoljubni in ker pomagatii ne morete ali nočete, vsaj praznih čenč ne razdirajte. Harmonija. Sraka mlade je svarila..., namreč «ii.dinost» v članku «Stari in mladi«: «Harmonija v hotenju in namenih. Predpogoj za tako harmonijo pa je medsebojno spoštovanje in uvaževanje...» Ko človek to bere, bi sodil, da je članek napisal kakšen mladin ter podučil staro edinjaško kliko, ki nikdar ni poznala spoštovanja in uvaževanja drugih krogov in mnenj, če pa naprej berem: «...in priznavanje blagih namenov » ..., pa spet mislim, da je pisal starin, ki ima patent na blage namene. Cel članek je sploh poln modrosti, kakor judovski Talmud, vendar pa razodeva eno jasno misel: v liberalni muziki ni harmonije, marveč — kontrapunkt Mali list t vsako hiio, ▼ vsako slovensko družino! Zapad in Vzhod Dela ni. Na Angleškem je dandanes poldrugi milijon delavcev brez zaslužka. Poldrugi milijon mož brez dela pa pomeni 7 in pol milijonov ljudi brez kruha, ali vsaj brez zadostnega kruha, zakaj podpora za čas brezposelnosti je jako revna: družina nima kaj v usta d e vati; če pa v usta deva, se ne more ne obleči ne obuti. Tej velikanski množini: brezposelnih in lačnih, ki jih je za nič manj nego za 30 Trstov, stoji nasproti nekaj stotin ve-lebogatili Angležev, ki imajo zbran ves denar in vse zlato dežele. Nadzorniki tega denarja pa so banke. Zakaj ni dela ? Angleški kapitalisti so ustavili in še u-stavljajo svoje voleobrate ter vozijo isvoje stroje na Kitajsko. Na Angleškem zapirajo svoje tovarne, na Kitajskem pa jih gradijo. Zato drži toliko angleških delavcev roke križem. Velika špekulacija. Na Angleškem morajo plačevati tovarnarji delavcem človeka dostojne plače; na delo smejo jemati samo odrasle, kajti zakon varje otroke. Tovarnar mora plačevati določene prispevke v blagajno, iz katere se podpirajo invalidni: delavci. Tako je na Angleškem. Kako je na Kitajskem? Tam ni nobenega zakona, ki bi delavca varoval in delo urejal. Tam jemljejo na delo v predilnice otroke od C let naprej ; delavci prejemajo ničevne plače; dokler delavec vrši delo, je dobro; ko o-nemore, ga postavi gospodar na cesto: ži- vi ali umri, kakor ti drago ! Otroci delajo po 12 ur na dan, niti v nedeljo niso prosti,; za delo dobivajo dnevno 1 liro v naši vrednosti. Kitajske žene delajo po 15 ur na dan za 3 lire. Kitajski možje delajo po 15 ur in zaslužijo 6 do 7 lir. Sedaj razumete, zakaj zapušča angleški kapital domovino in nevzdržno sili na Kitajsko. Če se je pisal dobiček na Angleškem 10, se piše na Kitajskem 100. Odpor na Kitajskem. Prodiranju angleškega kapitala na Kitajsko in izmozgavanju telesnih in duševnih sil kitajskega ljudstva pravijo nekateri «sirj©njo kulture«, mi pa pravimo ne&loveško izkoriščanj©; kapitalizem najhujše vrste. Kitajsko ljudstvo je to izroozgavanje dolgo in potrpežljivo prenašalo. Pa svaka sila do vremena, pravi Hrvat. Tudi Kitajec je spregledal namene Angležev in zato se sedaj upira. Teden za tednom beremo o kitajskih puntih in o krvi, ki. teče. Bav bav. Kapitalisti; se seveda boje puntov, zalo dušijo vsak upor že v kali z bajoneti. Da bi isvetne spoznal pravega položaja, da bi smeli angleški kapitalisti nadalje __________________PODLISTEK__________ Kaj pravi stari Brandolin (Nadaljevanje). Osapski duhovniki. — Kako se je včasih živelo. — Vina na čebre. — Vesele ohcetL «Nono, kaj poveste o osapski h duhovnikih, katere še pomnite 7» »O ja! Krstil me je Jožef Železnikar. To je bil mož. K njemu sem hodil tudi v šolo. Bil je tudi šolski nadzornik; po nemško in slovensko je spraševal. Rajni Železnikar je bil pridigar, da ga ni takega. Oster je bil in rodno smo morali hoditi vsako nedeljo k pridigi in k nauku. Majhna oseba je bil, imeniten mož, bil je dohtar svetega pisma. Imeli smo nekakšnega Matijo Pravharja; o njem ne morem dosti lepega povedati, pisaril je strašno dosti v kanciiji, največ ,pa je skrbel za svojo gospodarstvo. On je bil tu za časa kolere. V Ospu je umrlo 18 ljudi, v Mačkovi ja h 36. Bog mu daj pokoj, pred spopadom izmozgavati kitajsko ljustvo in da bi z odobravanjem vsega sveta smeli z mečem krotiti uporno ljudstvo, zato razglašajo po svetu, da je kitajsko ljudstvo dobro, miroljubno, da pa so ruski boljševi-ki krivi vseh puntov. In svet verjame in odobruje Angleže, ki mučijo sestradano ljudstvo. Z boljševiškim bavbavom bi radi preslepili ves svet. Pa ne pojde ! Njivo kitajske revolucije so kapitalisti prekopali, boljševiki samo sejejo v že pripravljeno zemljo. Taktika kapitalistov. Da'bi kolikor moči zadržali kitajski u-por, delajo kapitalisti na vse kriplje nato, da ostane Kitajec analfabet, brez pravic. Dela naj 15 ur na dan, mož, žena in otroci; v takih razmerah ne bo Kitajec utegnil razmišljati o svojem položaju, ne bo tirjal ne organizacije, ne varstva, ne podpore v bolezni, onemoglosti m nesreči. Narodnost in Spregovorimo, o tej reči nekaj načelnih besed. Ali je narod, ljubezen do ljudstva, obramba narodnega svojstva in jezika, v skladu s tem, kar umevamo; pod besedo 'nacionalizem«? Ali je mišljenje in delovanje naših edinjašev, ki se nazivajo nacionaliste, res tudi ljudstvu koristno iii za obrambo narodnega svojstva prospe-šno? Mi to zanikamo in bomo to dokazali. Ljubezen do naroda. Kdor misli in deluje za svoj narod v skladu s krščansko vero, njemu narod ni neko višje bitje, ampak skupina ljudi, katerih vsak posebej nosi v sebi božjo podobo in osnovno praviico do enakosti. Krščanski socialist ne vidi «naroda» v oni odlični gospodi, katera ima v rokah velika premoženja in z njih pomočjo vse vodstvo javnih zadev. Za krščanskega socialista je «narod» naš kmet in delavec, če se kmetu in delavcu dobro godi, potem se reče, da je «narodu» dobro, če pa so miijoni delovnega ljudstva v bedi in zapuščenosti, potem krščanski socialist ne da veljati, da je narod velik, slaven in srečen. Nacionalist ima čisto drugo podlago mišljenja in vse drugače misli o narodu, o njega sreči in nesreči. Njih učenik ni Kristus, ampak nemški filozof Ilegel. Ta je učil, da je država vse, oseba nič. Posamezna oseba nima nobenih pravic napram državi, žrtvovati se mora, kakor se žrtvuje kamen za zgradbo palače. Pravi narod je tisti, kateri ima svojo neodvisno državo. Pravico do obstoja ima le tisti narod, kateri si izvojuje svojo lastno državo. Drugi so le «plemena», «rodovi», sužnji vladajočih tukaj smo ga pokopali:. Potem je bil neki Teran. Tisti je bil učen Človek, dober človek; zdravil je vsako bolezen. Ljudje so ga močno spoštovali. Od tu je šel na Mune in potlej na Tinjan. Kadar je v jeseni nabral vino, je odprl na Tinjanu lastno osmico; več ko en liter ni dal nobenemu pivcu. Ko je bila noč, smo morali domov. Največ pa vam bom povedal o ran j kem Komparetu, ki ga no bomo O-sapci nikdar zadosti zahvalili za vse. dobrote, katere nam je ©kazal na duši. in telesu. O njem vam bom pravil posebej. Potlej je bil v naši fari Zorko Klun, vzoren človek in duhovnik, milega srca. Še prej smo imeli Bartta. To je bil pridigar. Do Stare fare ga je bilo čuti. Gospod Škonder Martelanc je bil zelo strog, pa pravi svetnik. Zdaj je na Proseku. Gospod Peterlin jo rad vince pil, pod gospodom Piščancem smo imeli lep misijon, da ga nikdar ne pozabimo. Tega gospoda, ki ga zdaj imamo, pa poznate. Gospod Malalan je, z Opčin je doma. Kadar poje v cerkvi, vse grmi:, imeniten bas ima za pri- Moskva se dviga. Dočim je komunizem na Ruskem v ^splošnem pogorel, ker ni uresničil svojih temeljnih načrtov, in je zato v zadnjem času zatemnel, je brez dvoma reis, da so Moskva dviga. Moskva raste! Kjerkoli se nahajajo zatirani narodi, v Egiptu, Maroku, na Kitajskem, v Indiji itd., povsod se ozirajo na pomoč iz Moskve. Vzhod proti Zapadu. Zapadni kapitalizem, ki drži še vedno v pesti narode na vzhodu, dobro čuti, da se njegova stavba maje. Kitajska šteje 430 milijonov ljudi, več kakor vsa Evropa skupaj. Indija, ki je še vedno pod angleškim gospostvom, se tudi pripravlja na upor. 320 milijonov Indijcev se probuja in se hoče otresti tujega gospostva. Ti velikanski narodi, na Vzhodu napredujejo in ni daleč čas, ko bodo vstali in rekli: Dovolj je ! Odslej hočemo biti na svoji zemlji sami gospodarji:! Ta veliki spopad je neizbežen. Tedaj se bo temeljito spremenilo politično življenje na zemlji. nacionalizem narodov: če si ne morejo izv oj e vati lastne države, izgube vsako pravico do svoje narodnosti pred Bogom in pred ljudmi. V vsaki državi sme biti le en sam narod. Nacionalistu je narod srečen, slaven in mogočen, ako ima krepko organizirano državo, silno vojsko, polne blagajne cekinov, veliko glavno mesto po vzgledu Pariza z razkošnimi palačami, sijajnimi gledališči, koncerti in zabavami ter odločujočim vplivom na modo in modni o-kus. Po mestu drve avtomobil!!, zvečer je vse sijajno razsvetljeno z elektriko in po «korzu» ali 'bulvarju« se šeta elegantni svet vprašujoč ed.en drugega: ti kainon, katera je najbolj pikantna novost minulega. dne ? To je točna slika liberalnega nacionalizma. Naravna zveza, Med nacionalizmom in kapitalizmom je naravna vez. Tudi kapitalizem vidi sijaj, srečo in slavo le v tem, da bogati sloj razkošno živi, delavca in kmeta pa sploh ne jemlje v poštev. Preprosto ljudstvo mora le hlapčevati, da se more gospoda veselo zabavati. Kapitalisti povsod podpirajo nacionalistične strujo in stranke, ker se zavedajo, da nacionalizem vsužnjuje malega človeka- Vzgledi uče. V stari rimski državi je bil kapitalizem in nacionalizem eno in isto. Slava starega Rima je bila v sijaju bogatih patri-cijev, med tem pa so stoti soči rimskih meščanov živeli borno, umazano in zanemarjeno življenje. Vsi Rimu podložni narodi so bili brezpravni:. Od Rimljanov podedovali so v posebni meri to naciona-, digo. Skrbi ko noben drug za cerkev: prezidal je cerkev, poklical od Kopra slikarja. Danes se lahko postavimo. Zdaj se je lotil še cerkve na Plavjah. Podira starino in zida na novo. To je domač, kar se da. On so loti vsakega dela: kadar je treba, koplje in veže trte in cepi drva. Pri cerkvi je bil za inženirja, za kapota in za malovarjai. Pod vasjo Je bil enkrat. Prišel je tujec, da bi dobil krstni list za neko osebo, pa ga jo vprašal: Kdo ve, če je gospod doma? Ni spoznal gospoda Malalana. Ta pa mu odgovori: «Le hodite z mano gor, anti ga najdem,o>». Ko Sta prišla v župnišče, jo gospod vzel knjigo in spisal krstni list. Tujec se je začudil in bilo ga je nekako sram, ker mu ni bi.l dal časti, ki mu gre. Potem sta se oba posmejala. Gospod Malalan dela za tri,, Včasi smo imeli farmana in kaplana v Ospu, v Plavjah je bil kaplan. Sedaj je gospod sam in dela za vse tri. Da bi le hotel tukaj ostati, vsi želimo, ker ga i-mamo radi; pa se bojim, da si bo zbral kakšno drugo mesto.« listično mišljenje takozvan.i romanski narodi: Španci, Francozi in še kateri. Vsa njih slava in sijaj je predvsem videz. Mar ,se ljudstva žive v neverjetni zanemarjenosti, a narodi so vendarle «slavn;i», 'veliki«, «plemenitii» itd., zato ker kapitalistični sloj kaže to sLiko radovednim tujcem, dejansko stanje ljudstva pa prikriva. Ta način mišljenja so v večji ali manjši, meri prevzeli iz rimske in romanske kulture tudi drugi evropski narodi, tako da dandanes cela Evropa ječi pod moro nacionalizma. Slovenski nacionalist pa se nahaja v težavnem ipoložaju. On ve, da velike države in sijajnega Pariza Slovenci ne zmoremo. Kaj torej pričeti? Nacionalizem uči, da narod, kil se ne zgra di lastne države in svojega Babilona, nitma pravice do obstoja. Zato pride slovenski nacionalist dosledno do tega, da obrne svoje misli in začne oznanjevati: «Preljubi Slovenci ! Veste kaj, nas je malo, sami ne moremo Babilona sezidati. Zato je bolje, da se odrečemo svoji, samostojni narodnosti ter se zlijemo s kakim drugim večjim in mogočnejšim narodom. Pustimo svoj jezik im poprimii-mo se drugega; kar je naše, je tako sama revščina.« Slovenski nacionalizem je potemtakem potencirano renegatstvo, je s sijajem teorije obdana najbolj podla in nizkotna lastnost: podcenjevanje lastne bitnosti in suženjsko sprejemanje vsake tujščine. Boj proti evropejskemu nacionalizma je boj za obstanek malega naroda, je boj za človeško in krščansko dostojanstvo ljudskih množic. Poročilo iirtii zveze Naša osrednja organizacija je imela 31. julija v Gorici; odborovo sejo, n,a kateri so razpravljali o raznih vprašanjih. Odbor je vzel v pretres vprašanje občinskih volitev v Idriji ter je popolnoma na strani rudarjev, ki so zahtevali samostojni nastop pri volitvah. Izrekel je zahvalo idrijski: organizaciji. Nadalje je razpravljal odbor o Svetovni zvezi vseh narodnih manjšin na svetu. Ne gre tu za tisto Zvezo, pri kateri je tudi dr. Wilfan, zakaj tisto zvezo so ustanovile velesile, večinski narodi, da bii pod firmo svetovnega miru med državami ohranile vse manjšine pod sabo in jih stalno tlačile. V Gorici je bil namreč zastopnik manjšin v estonski državi, ki je sprožil misel, naj se vse narodne manjšine na svetu zvežejo v organizacijo, ki se bo toliko časa borila, dokler si manjšine ne priborijo popolne enakopravnosti. Prvi kongres se bo vršil v Švici. Naša organizacija pozdravlja novo zvezo in določi poslanca dr.ja Besednjaka za zastopnika Hrvatov in Slovencev v Italiji. Končno so sklenili sklicati sejo širšega odbora z delegati, z dežele, kjer se bo razpravljalo o življenjskih vprašanjih našega naroda. «Nono, povejte mi, kako so se stan hranili, kaj ste jedli in piili, ko ste bin mladi?« 'Slabše smo jedli ko dandanes. Dandanes smo gospodje. Gruntov smo malo i-moli, dolina ni bila porabna, kar »mo obdelali njiv, vse so bile na hribih; pa s,a' bo letino so bile, ker je suša rada V°' končavala pridelke na polju. Zjutraj nismo imeli kave; samo kruha in česnika smo dobili. Prvikrat, sem kavo pil. k° sem učakal 24 let. Mi smo Imeli dve kru-šariji; prescJnik, to je s cveta, smo v rIrst nosili, doma pa smo slabega jeli, naš Je bil sirkov. Do poldan nismo nič drugega dobili. Opoldne smo dobili fižol, zelje, vsa družina je jedla iz ene sklede, imeli smo lesene žlice. Do večera smo bili, dobri. Zvečer smo dobili v poletnem času solato, radič s fižolom ali krompirjem in kos kruha. O, kar pa so vina tiče, smo ga imeli zmirom zadosti. Po 2 krajcarja bokal je bilo. So spomnim, da smo šli želod za prašiče nabirat, jnt smo vzeli s sabo bari- Goriško pismo Glasbeni tečaj. — Pevski oddelek Prosvetne zveze v Gorici je priredil 14 dnevni tečaj za organiste in pevovodje z dežele. Tečaj se še vodno zv-rši v Gorici in se zaključi na veliki Šmaren. Na tečaju predavajo: skladatelj Emil Adamič, profesor glasbe, o teoriji pevskega pouka. Profesor Adamič je obenem ravnatelj tečaja; dirigent Srečko Kumar predava o pevovodstvu, skladatelj Rihard Orel pre-dava o harmoniji in kontrapunktu, profesorica Frida Ščekova o izobrazbi glasu, Tone Sever o zgodovini naše glasbe, skladatelj Ivan Gerbec poučuje oblikoslovje, Profesor Filip Terčelj o liturgiki, glasbenik David Doktorič predava o koralo. Na tečaju vlada navdušenje, da so slušatelji, ki poslušavajo in vadijo po 7 ur na dan, sami zahtevali še eno uro pouka ha dan. Ta tečaj bo začetek orglarske in sploh glasbene šolo v Gorici. Goriška Matica in Zveza prosvetnih društev. — V Gorici se je vršil sestanek zastopnikov književno ustanove Goriške Matice ter Zveze prosvetnih društev. Udeležili so se sestanka poleg drugih dr. A. Pavlica in dr. Fr. Žigon, oba doktorja svetega pisma, ter dr. Just Bačar in Fr. Jelinčič kot odposlanca svobodomiselne Zveze prosvetnih društev. Prišlo je do baznih sklepov. V prvi vrsti se bosta obe organizaciji krepko strnili. Ko umrejo ni; bil -sem 10 let star- V pondeljek htraj sva §1» in vrnila svo se v soboto zvečer; enega vola smo* pojeli. Pa takrat smo prirejali prave vese-lice na gostiji. Prišli so s tremi plenirji, jerbasi; bili so z belimi prti pokriti. S-tarcšina je imel izbirati. Odkrije prvega, ki je bil najlepše z rožami ozaljšan, pai dobi — poleno. Odkrije druzega, pa — hop, skoči mačka Mi pa v smeh, da smo- kar pokali. Odkrije tretjega, ki je bil -najgrši, in najde — cvrtega purana». «H kon-cu še eno vprašanje; Kaj sadite o tem, da so si Gabrci razdelili prej skupno zemljišče ?» «Eh, vejo kaj, -slabo so storili-. Odkar so si; -razdelili nimajo kje -pa-sti. Mi se norčujemo, če§ da so konopci podražili, odkar so si pašnike razdelili. Morajo pasti s konopcem, ker morajo živino na kono-pec privezati, da ne gre čez mejo. Sedaj se tudi že kesajo-. Jaz sem zato, da mi ne delimo, ostanimo pri starem, tako bomo gozdove najdalje ohranili. (Konec.) Zapisal Fran Popotnik. vojne na aproviza-cijo, i-n ženski prepiri so ob takih prilikah neizogibni. Ne pomaga nič, drug drugemu «ražone» dajati. Kadar ste vsi skupaj, pa napravite odločen sklep odpraviti v na-ši vasi, ko so vendar vsi pogoji d-ani za to, la škandal, ki se vleče še od kntlarskih časov. Ni tako enostavna naloga, ki vam je poverjena ! AVČE pri Kanalu. Tudi letos priredi «Katoliška Izobraževalno društvo« v Avčah na veliki farni praznik, ki je prvo nedeljo po 5. avgustu svojo veselico. Igrala se bo- štiridejanka «Dom». Na vspore-du so- tudi pevske točke in kupleti. Pri procesiji in pri, veselici bo igral «G-odbeni krožek« diz Gorice, kateri je že lani na ta dan z lepo- godbo častno reši-1 svojo nalogo. Kdor ga hoče slišati-, naj prihiti 9. avgusta v Avče. SLAP pri Vipavi. Dne 26. julija je bila na Slapu godba in ples. Va-ščanii- še niso pozabili, kako je bilo lani novembra meseca aretiranih 13 fantov in mož na dan vojaškega nabora. Sedaj pa so deloma isti fantje, pa njih bratje in sinovi aretiranih -mož nacedili ples pri krčmarju, kateremu ne- dolgujejo hvaležnosti. Ali ni- to čudno? — Nič ni čudno na S-la-pu. Dne 5. julija so bile volitve. Fašisti in komunisti so naredili skupno listo- pod firmo- «Pa-rtitoi naziiona-le fasciisita«. Bivši župan «komunist» in Jože «čmosr-ajč'nik» sta -se veliko trudila, pa zastonj. Udeležba pri volitvah je bila 75 od sto. Toda črnordečii zavezniki so dobili samo 14 glasov. Rmečko-delavska zveza si je izvojevala vseh 15 odbami-ških -mest. Oni -so -potlačeni, pa veseli naj bo-do, da bodo drugi vlekli občinski voz iz blata, v katero- je zašel pod staro u- MARIJINO CELJE nad Kanalom. Dne 16. avgusta tega -leta se bo vršilo ve-liko fantov-sko romanje na Marijino Celje nad Kanalom. Vsa -tozadevna pojasnila dobite v 7. številki «Našega Čolniča«. — Med fanti v-la-da že sedaj veliko zanimanje za to pomembno- slavnost. Fantje ! Udeležite se tega romanja v o-bilnem štev-i-lu in ne bo vam ža-1! Ljubljanski velesejem se bo vršil od 29. avgusta do 8. septembra. Izkaznica, s katero sme človek obiskati s-ejm, stane 50 dinarjev. Kdor ima velesejmsko izkaznico, ima pravico do znižane- vožnje po železnici: do meje 30% znižanja, od meje do Ljubljane pa 50% znižanja. Konzularni vizum na potni list -stane 20 dinarjev. V Gorici ima velesej-mske izkaznice in železniške izkaznice za potovanje po znižani ceni g. Jožef Šček v Draščeko-vi hiši na Komu, drugo nadstropje. Gostilničarji, pozor! Fina namizna in desertna viina, rizling, burgundec, zelen, renski rizling naj-fdnejše kakovosti ima na prodaj KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI Tiskara S. Spazzal - Trst V. ljubljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1985 Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50. — in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslo-venskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 30% popust na italijanskih in 50% popust na jugoslovenskih železnicah, obrnite se do komisarja sejma za Italijo JOS ČEHOVINA V TRSTU Vlale XX. Settembre 6S-I. NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugoslovanski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni list skupno z zneskom Din. 50.— za vstopnico, Din. 20.— za konzularni vizum in Lir. 5.— za poštne in režijske stroške. Zaloga domačih vin Vipavsko, istrski relošk in kragki teran. - Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMBRE 94 (prej Aequedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. - Telet. 2-41. Priporoča se lastnik FR. ŠTRANCAR. Zolnzdravniški ambulatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12* ure In od 15. do 19 ure ljudske cene. Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF01ETT0 TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR plazu Garibaldi 2, L n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Pro-iaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmeta. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah. Čevfjarntca FORCESSMJM odlikovana v Pavlzti In Genovi 1924. m veliko pvemtjo, diplomo in zlato svetinjo Trst Via gflppfn 5 pri Sv* Jakobu Trst H § w o o ti «3 M - 5 H > ? M a M S 2* •■9 iJ O t> O Th O- » 5 H za 2 S o o S5 H l“l _ tn W S << N a> ZoogOM« K m -s a ■" i ta” < kh rj rt (8 ta o > tH Slovenci! Kupujte samo pri Forcesstnu! GOSPODARSTVO Kruh so podražili Poročali smo že, da je vlada naložila carino na žito, katero se pripelje od zunaj v Italijo. Ker carina na pšenico znaša okroglih 40 papirnatih lir, se no tudi zanaprej podražilo zunaj kupljeno žito. Veiliitoi trgovci so ,si že prej nabasali ma-gacine, ko je bilo še po stari ceni. Sedaj so pa takoj ceno dvignili po vseh zalogah. Z eno besedo; cena je poskočila ne 1© na ono žito, ki se bo kupilo', ampak na vsako vrečo, na vsako zrno, ki je bilo že po-prej tukaj. S pšenico je zrastla v istem razmerju cena moko. Takoj so stopili peki skupaj in se pomenili, kako povišati ceno kruhu. V Remu so podražili kruh za 30 stotink, v Genovi za 40. In tako sploh po večjih mestih Italllije. Kar pa se sklene v glavnih mestih, posnema se kajpada tudi po deželi. Pri nas. V Trstu so tudi zborovali peki čin so določili nove cene kruha. Navadni kruh, ki jo bil 2.20, bo 2.G0. Štruce po pol kg, ki so bile po 2.40, bodo po 2.80. Bel kruli bo tudi za 40 stotink dražji, torej namesto 2.40 bo 2.80, namesto 2.60 bo 3 lire. Koprski kruh namesto 2.50 bo 2.90, namesto 2.70 pa 3.10. Fiinejši kruh, ki je bil po 3.20, bo zanaprej po 3.60. Tudi rženi kruh so dvignili od 2.60 na 3 lire (čeprav je carina na rž manjša, kakor na pšenico). Cesarska žemljica bo namesto 25 zanaprej 30 stotink. Blagor tistim, ki ne jedo kruha. Gospodarska kriza v Evropi Že delj časa govore poročila iz Londona o težki krizi v premogarstvu Anglije. Le s težavo so se pogodili delavci in. gospodarji, da ni prišlo dne 31. julija do zaprtja vseh premogovnikov v Ang lij i. Ta ko bi štrajkalo čez en milijon delavcev premogarjev. Voditelji angleških strokovnih organizacij poudarjajo, da bodo solidarno z rudarji nastopili tudi železničarji in transportni delavci Angleški delavci vedno bolj poudarjajo mednarodnost svojega boja. Ravnotako poročajo tudi iz Pariza, da so tudi francoski rudarji stavili zahtevo, da se ne smejo znižati obstoječe plače, dnigače bo štrajk. Francoskemu kakor tudi angleškemu premogarstvu dela največjo konkurenco premog iz Nemčije, katerega mora N eni., čija zastonj dajati za vojno odškodnino. Upoštevati je treba n. pr., da je Anglija pred vojno izvozila v Francijo 13 milijonov ton premoga, sedaj pa Francija dobiva premog iz Nemčije- Pa tudi francoska domača produkcija je narasla in sedaj nakopljejo v celi Franciji več premoga kakor pred vojno. Premogovniki severne Francije — uničeni v svetovni vojni — nakopljejo sedaj že več' kakotr leta 1913. Na Poljskem je kartel (zveza) premogovnih kapitalistov sklenil, da se mora manj nakopati. Iz porurskega ozemlja prihajajo dan na dan poročila o zaprtih cehah (rudnikih). Tudi v drugih panogiah angleške industrije je kriza. Angleški izvoz se nikakor ne more razvijati-. Tako je industrija volne odpustila v juliju čez 200.000 delavcev. Nadaljne odpustitve delavstva pri-6akujejo. Iz teh izvajanj je razvidno, kako se po cedi Evropa', ki je potrebna živega gospodarskega delovanja, vedno bolj širi gospodarska kriza. Po čem je lira? Dn« 5. avgusta ii dal ali dobil: u 100 dlnaij«r — 49.25 L. 100 t. kroa — 81.— L. 1» 100 fr. fraakar 129.25 L. 1» 100 Šilingov — 884.— L., ta 1 dolar — 97.S0 L. aa 1 fant — 133.25 L. Za varstvo ptic. Zakon o varstvu divjačine prepoveduje pobirati iz ptičjih gnezd jajca ali mladiče. Prestopniki se kaznujejo z najnižjo globo 200 lir, od tega dobe 100 lir varnostni uslužbenci, kateri ga zalotijo in naznanijo (orožniki,, gozdni čuvaji, člani fašist, milicije). Kdor se večkrat zaloti, plača trojno globo in pride lahko v zapor od 1 do 3 mesecev. Semenj v Divači 27. julija: Prignanih 200 krav, 50 junic, 500 volov, 100 prašičev, 70 konj. Cena goved 450-500 za stot žive teže. Prašiči 6 tedenski po 50 lir glava. Konji klavni 300-1000, vprežni 1500-3000. Kupčija ugodna za kupca. Cene po Italiji. Pšenica: (v juliju): Mantova 161-165, Pavia 150-160, Rovigo 154-155, Trevizo 145-155, — Koruza: Mantova 140-145, Rovigo 144-155, Pavia 135-140, Ferara 132-137. — Živina: krave živa teža od 425 naprej, teleta od 550 naprej, voli. od 480 naprej. — Seno: Ure Sij a 58-62, Pavia »55-05, Rovigo 34-36, Trevizo 40-45. Odpravljen davek. Novi finančni minister je odpravil davek na izdelovanje mila (žajfe) in sorodnih snovi. Od 1. avgusta dalje tistega davka ne bo ves. Znižana taksa. Taksa na prodajo bencina je s 1. avgusta znižana od 60 na 30 lir pri kvintalu. S kruhom vred so se podražile testenine, riž in tudi druga živila. Splošen 20% porast draginje. Cene v Trstu na debelo dne 5. avgusta 1925. — Grozdje 340 lir stot., breskve 370, hruške 280, jabolka 160 do 180; fige 220, slive 140-220, limone (zaboj) 300 komadov 50 lir; flzol izluščen 360 lir stot., grah 230-240, paradižniki 40-50, bučice (cukete) 70-80, angurije 70-80; melancane 2.50, kumare 80-90, paprike 320, zelje 70, česnik 370, čebula 90, krompir 56-65. Naša poita. V. Kerma. Od tukaj Vam list redno pošiljamo. Pomota se je vrinila v 31. številki v članek «Kako naročiti oglas«. Pod odstavkom «Kako je cena« treba jitati pravilno: «MaJi list» računa za višino 1 centimetra v širokosti ene kolone 4 lire. Trgovcem, ki naroče stalne oglase, dovoli se še primeren popust. Divača. Hvaležni bi vam bili za stvarno pojasnilo o tem, kaj se j« storilo ob sprejemu škofa in kaj ne. Polemika hrez stvarnih pojasnil je težko umljiva uredniku, še težja bralcem. F. Ulčnik — Šmarje. Denarja do danes nismo prejeli Naznanite nam kako ste poslali in kedaj. Vojak. — Piši s slovenskim pravopisom ne z laškim. Laški jezile se piše po laških pravilih, slovenski pa po slovenskih. Ne mešati godlje. MAL! OGLASI CENA. «Mal ih oglasov«: navadni tisk 20 stotink beseda ; mastno 30 stot. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stot. beseda VELIKA ZALOGA papirja, p*plranU* vreclo. Uvoz ln Izvoz ca vsa kraja Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastmai Dolinar, Trat — Via Ugo Polonlo 5. POSTEN MLADENIČ blagega značaja, sin kmečkih s tar jev, izveden v vseh kmetijskih rečeh, seda] v državni službi, želi pristopiti na kako kmetijo C primernimi pogoji kot zet ali posinovljene«. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov »Malega lista«. KUPUJEMO ln plačamo po najvlilh conah drva za kurjavo, oglje, hrastove is bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo itd Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffineria i. ISCfcM FANTA poštenih kmečkih starl-rišev za mesarsko obrt. - Sprejmem ga takoj. — Franc Potočnik, mesar. Zagorja piri St. Petru na Krasu. AW- Josip Ostrouika Opčine (VILLA OPICINA) ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke. % # Eternit je najboljši za kritje streh V. JANACH & C.o ZALOGA: Trst - Trieste (2) Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča. JAMSTVO ZA VEČ LF.T. Tel. 22-4" D* A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop* Mehanična pekarna in slaščičarna Žerjal dc C.° Via Ceoilla dl Rittmayer št- 14 se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki množini piškote in druge slaščice. Zastopnik mehaničnih peči Z znamko „ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo- V založbi knjigarne in papirnice Via Milano 37 je izšel Dr. i. Valjavec - ital.-slov. slovar Cena L. 28.» s priporočeno poštnino L, 29.SO Naročila brez vnaprej poslanega zneska se ne upoštevajo. Zoitozdravsiški ambulatorlj Stanko Perhavec Se2ana St. 68 je odprt vsaki dan izven srede in sobete. Izdelujejo se vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah. Katoliška knjigarna v Gorici Montova hiša. Medmestni telefon 253. Tekoči račun na pošti 11-543 in pri Zadružni zvezi v Gorici. Knjigarna, papirnica, svečarna, zaloga devocionalij. - Na debelo in na drobno. D Tri-soda • c jsiaiiaiisj NA UHO POVEDANO: G* Ako si želite olajšati pranje in doseči, da bo perilo lepo sveže in belo, ne pokvarjeno od jedkih sestavin, denite je prihodnji pondeljek močit v Tri *. FEHDERL & C. - TRIESTE