Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 30. decembra 1934. Štev. 52. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din ali z M. Listom, M. Ograče- kom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol više vsaka reč 1 D. 50 p, Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči! Veselo novo leto žele vsem svojim naročnikom z popunim blagoslovom Deteta Jezušeka Vredništvo i uprava NOVIN. Novo leto. V tork se začne Civilno, državno novo leto. Cerkveno nove leto se je že davno začnolo, pred več kak ednim mesecom. Ali je to samo goli i slučaj, ali pa naj več pomeni ? Ja, to je znamenje borbe, večne borbe med Bogom i svetom, med tistim, ki je davno prle, ki žive od vekivečnosti mao pa med vsem stvorjenim, ki je nastanolo s časom vred, ki ma svoj začetek. Začnolo se je to z grehom prvoga človeka, gda je bila razbita harmonija (vrejenost) v človeki. Toje tisto, od česa guči sv. Paveo, ka čüti v svojem teli drügo postavo, ki se bori proti dühi. Velki vučenjak, sv. Auguštin, je celo zapisao, ka je zgodovina človeštva borba, vekivečna borba „med božov državov pa med šatanovovˮ. Mi Znamo, ka je z Jezušovov smrtjov preobilno zadoščeno ne samo za izvirni greh, nego tüdi za vse osebne grehe. Ali borba je zato itak ostala. Bog, ki vsikdar dela, „šče, ka tüdi mi ne manjarimo, nego Ga nasledüjemoˮ. Na té den čüjemo evangeliom Jezušovoga obrezüvanja. On, ki bi lejko z ednim samim zdihlajom popravo vso krivdo človečanstva je šteo preobilno zadostiti s trplenjom do zadnje kaplice krvi „zavolo Prevelke lübezni, z šterov nas lübiˮ. Dnes je darüvao prve kaplice, še kak gingavo dete. Ali nam to ne kriči naravnoč, naj se tüdi mi ne bojimo svojega neskončno menšega trplenja? Če se ga ne zbojimo, boži blagoslov ne izostane! Nedelska šola. „Domači tisk ˮ. Je v Evropi edna država, Irska. Njeni prebivalci, Irci, so že skoro pozabili svoj jezik, — pišejo, čtejo i gučijo po angleške. Pá se je oglaso tisk i napravo čüdo: mrtvece je prizvao v živlenje. Nekaj spodobnoga smo doživeli v menšoj meri v Slovenskoj krajini. Bili so časi, kda je vse kazalo, ka je slovenski jezik v Prekmurji obsbjen na smrt. Gučali smo še slovenski ali vsaka ves na svoj način — pisali i štampali pa po domačoj reči zvün molitvenih knig — nikaj. Te se je poprijeo na smrt obsojene slovenščine domači tisk, dobili smo „Kalendar Srca Jezušovogaˮ, „Marijin listˮ, „Novineˮ i „smrt je bila pregnanaˮ. To je bilo plačilo za delo domačega tiska na Irskom i tüdi pri nas. „Domači tiskˮ pravimo. Ka pomeni ta reč? To smo že povedali, ka je tiskana miseo ne za vse. V našoj krajini vidimo na svoje oči, da mamo katoličanci svoj pobožni list, „Marijin listˮ, naši bratje, evangeličanci, tüdi svojega. Vsi znamo, ka so„Novineˮ pisane v prvoj vrsti za našo krajino, „Slovenski gospodarˮ pa za katoličance iz prejšnje Štajerske. Vsi naši čtevci poznajo ljubljanske novine „Slovenecˮ, — pa tüdi drüge. Poznajo naš kalendar, poznajo tüdi drüge. Štere novine i šteri kalendari so od teh naši i šteri tisk je naš? Vse naštete novine i kalendare lejko mamo za „našeˮ, ar so plodovi jugoslovanskoga štampa. Mi smo Jugoslovani, plodovi jugoslovanskoga štampa so teda — naši. Domači so pa oe; tisk, šteri napravi „Slovencaˮ, „Slovenskoga gospodaraˮ i spodobne novine — je naš, ali domači je ne! Zakaj? Samo zato, ar ne misli pri svojem delovanji samo na nas. „Slovenec“ piše za vse Slovence v Jugoslaviji i zvün nje. „Slovenski gospodar“ ne piše dosta za Prekmurje. Verski list naših bratov evangeličanske vere piše za evangeličane doma i zvün domačega kotička. Tej listi so naši, domači so pa ne. Tisk, šteri izdaja, dela te liste je naš, ali domači je ne. Ar domači tisk ma v prvoj vrsti namen, ka slüži celoj našoj krajini i vsem lüdem, šteri so v našoj krajini doma. Jeli je mogoče to? Je mogoče i potrebno! Slovenska krajina je najmre eden takši del Jugoslavije, šteri ma svojo preminočnost, ma svoj način živlenja, svoje narečje i kakti večinoma raven svet s posebnim podnebjom i svoje posebno gospodarsko živlenje. V tom pogledi ne pomaga nikše zavijanje, Jugoslovenska zemla severno od Müre ma nekaj čisto svojega po preminočnosti i po svojoj legi. Slovenska krajina je ne samo ime, za tem imenom se vidi i se lejko otiple, ošláta tüdi istinska vsebina. S tem pa ne pravimo to, ka nemamo, ali neščemo meti nikaj sküpnoga s kraji onkraj Müre. Takša miseo bi bila nespametna i bi jo naj- bole odklanjali mi, pisatelje domačega tiska. Lejko bi nam pravili, ka smo v Slovenskoj krajini tüdi ne edni. Mamo razlike v veri, mamo nekaj lüdi ne slovanske krvi. Vse to je istina, istina pa je tüdi, ka nas vse prebivalce naše krajjne veže troje: smo vsi sinovje, državlani, lepe i velike Jugoslavije, i smo vsi brez izjeme prijatelje tistoga düha, šteri je ohranjen v evangelijomi Jezuša Kristuša i končno vsi živemo na zemli, štera ma po svojoj preteklosti nekaj čisto svojega. To trojno vezilo nas veže v celoto vse prebivalce Slov. krajine; z jugoslovanski zaledjom nas pa veže osvedočenje, ka smo tüdi mi Jugoslovani i živa vera, ka tiste razlike, štere smo meli v preminočnosti i štere vidimo tüdi dnes na toj i onoj strani Müre, odstrani čas, ar jih je prineseo čas. Kaj se pravi po tom meti domači tisk? To se pravi preskrbeti našoj krajini takši tisk, šteri bo delao za vse prebivalce Slovenske krajine: šteri so vsi državlani Jugoslavije, vsi Kristušovoga düha, — z namenom, ka bi vse dnes obstoječe razlike tje i onkráj Müre odstrano čas i pametno delo, ne pa samo slepim i sebičnim hasnovito nasilje. Šest i edna. (Razgovor z delavci, šteri so prišli po marsejskom atentati v Slov. Krajino.) Šest jih jé bilo moških, Sedma je bila ženska. Večina moških je iz beltinske fare, ženske iz črensovske, ali itak so edni, domači, vsi iz lepe Slov. krajine doma. Na ljubljanskoj postaji stojijo obkroženi s küfri, punimi vrečami i čakajo. Inači šo oblečeni kak drügi delavci, v njuv trüden — sledi so povedali, ka od drugoga potüvanja — trüden obraz, je ne topi, ne zmučen, ne brez vüpanja, ne brez znakov radosti. Ženska je vidno najbole zmučena, ali itak njoj na smeh stoji obraz, gda pristopim k maloj sküpini „Prekmurcovˮ i pitani odkec so doma, — Iz Prekmurja. — Odkec pa pridete, prijatelje? — Iz Francije. — Kak to? Samo zdaj so pisale naše novine, ka tüdi Francija misli odpraviti ne domače delavce, ar majo dosta brezposelnih, pa ste vi že v Ljubljani? — Nas nišče ne vrgeo z dela, mi smo sami prišli. Med tem razgovorom je prišeo čas za vstop v vlak. Delavci krepko primejo svoje kufre, vnožina se pašči iz perona k pripravlenomi vlaki. — Poiščimo si mesto za sküpno potüvanje, prosim svojé znancé. Resan dobimo eden kupé, v šterom smo sami domačini iz Slov. Krajine. Moški odložijo prtlago, vsaki si poišče primeren prostor, vlak gene peč i mi skoz oken vživamo lepoto domače zemle. — Lepo je to, pravi eden od delavcov i kaže proti zasneženim vrhovom kamniških planin. — Na Francoskom je zagvišno lepše . . . — Ne, ne, gospod ! — segne odločno v razgovor več delavcov. Na Švicarskom je tüdi gorati svet, ali niti tam je ne tak lepo, kak doma pri nas. — Ne dopadne se vam na Francoskom ? — Ja, slabo je ne . . . ali itak ne tak, kak doma . . . Potem mi prijazen mladi mož razlaga: V tistom kraji, ge smo mi delali, nemajo tak vesi kak mi. Sredi posestva je hiža, pravi marof i vse je obdano z zidarskov ograjov. Iz takše hiže ne vidiš inan, samo na dvorišče. V varašaj je tak, kak pri nas, hiža pri hiži. Nadale mi pove moj pripovedavalec, ka majo s smolov namazane ceste. — Poleti, če je velka vročina, okovani črevli zarežejo v smolo. Drügi pripovedavajo nam vujde v reč; — Tam bi mogli pogledati vozé. Tresti metrov pelajo na ednom vozi. Tam se lüdem ne smili živina, delati more do zadnje kaplice moči . . . — Ka pa lüdje? — Moj vert si je rano zajtra z motvozom zvezao nad punčuli svojé šörke hlače, ka bi njemi ne zmočila noge rosa. Od sunca do sunca je delao kak mi. — Gospoda sem meo za vérta, moj nikaj ne delao, se oglasi drügi delavec. — Najbole je ženskam, pravi tretjim Deklina iz črensovske fare je povedala dale: — Samo za slüžečko deklo so me meli i itak so moški prinesli tüdi meni vodo v kühinjo, ali v štale. To je čüdno, ka ženske ne delajo... Što pa — küha? — Joj, gospod, se nasmeji eden od delavcov, to ne nikše kühanje, kaj so pri mojem verti pripravlale ženske. To ne za naš žalodec ... — Kaj ste pa jeli, če ne dobrine francoske kühinje? — Sami smo si kühali. (Pokažejo na tovariša, ne deleč od Sobote je doma.) On je bio naš sakač. Potem mi lepo pojasnio, ka so meli kontraktuš z gospodom. Pot plača do Francije gospod. Stroške potnoga lista, to je — pravice — ne. To more preskrbeti delavec. Od vérta so meli 17 frankov plače, drva za kühanje, posodo i krumple. Ostalo — meso, mast, Špeh, vino so sami plačali. V „napsámˮ se malo dela, rajši majo „akordˮ, tak je vekši zaslüžek. Povprek so meli na den do 30 frankov, v naši penezaj — 90 dinarov. (To nikak boječe, sramežlivo pove moj sopotnik, najbrž ne vidi rad, če drügi tüdi znajo, ka v Franciji ešče lejko živi siromak delavec — če je priden i varčen.) — Francoskim delavcom več plačajo ? — Najmenša plača je za njega 25 frankov na dén. V „napsámˮ. Poleg 8 vörnoga dela. To je tüdi malo, ar že za zajtrk: dva glaža vina dene v torbo. Kelko zaslüžek, telko tüdi poje. Gospoda nema rada francoske polske delavce, ar če se tej svadijo, sredi najvekšega dela püstijo vérta i ne ga oblasti, štera bi takšega upornika ešče ednok spravila na delo ... Samo zdaj varam, da ma ženski član male prekmurske drüžbe pozlačeno svetinjico, sliko krala Aleksandra I. Zedinitela. Nad medalijov je falaček čarnoga blaga. — Iz Francije ste prinesli te spomin? — Ne, v Jesenicaj sem ga küpila, pravi prijazno naša sopotnica. (Vidite, takši je naš préprosti človek. Na stotine kilometra daleč ide po sveti, tak si slüži krűh, ali komaj stopi na domáča tla, njemi je prvo delo, da tüdi na zvünaj pokaže: sem list velkoga jugoslovanskoga dreva.) Mala metalija nam je dala povod, ka smo se začnoli pogučavati, kak je bilo v Franciji v dnevih po strašnom atentati. — Velka je bila žalost. Sram je bilo naše gospodare, da se je takša reč lejko zgodila na francuskoj zemli. Pokojnoga krala so Francozi jako poštüvali. Drügi delavec nadalüje: — Meni je vsaki dén prineseo gospodar novine i raztolmačo vse, kaj pišejo!- Tretji je dostavo: — Po atentati so na njivo prišli francoški orožniki. Morali smo domou. Tam so nam preiskali vse, Pregledali so naše pravice. Morali smo dokazati, ka nemamo nikaj sküpnoga z atentatori. — Pa to je samo ednok bilo, pojasni štrti, sledi smo meli mir i ostalo je staro poštenje. Rad bi zvedo, kak je kaj z našim domačim neprijatelom, z alkoholom ... Če sprevaja našega človeka tüdi v Francijo, ali ne. Radi so mi povedali svoje naši prijazni delavci. — Mi smo v tistih krajih delali, kje so meli v svetovnoj bojni boje z Nemci. Je že vse popravleno, znova pozidano. Majo lepo Sadno drevje, ali' fráncoska jabuka i grüške nemajo dobroga žmaja. Na pogled lepo jabuko vzemeš pod zobe, pa ti tak strdi jezik,' kak če bi doma loške grüške jo za obed. — Kaj pa delajo s takšim sadom? — Pijačo. Pa ta pijača, znajo gospod, je ne za naše lüdi. Je bole jeci, kak pijača . . . Kak pa kaj z vinom? — Vina je dosta. V vsakoj krčmi lejko dobiš različna vina. Cena je za falejše vino 2 pa pol franka liter. Na moje pitanje, če so dosta spili, ali ne, se večina sopotnikov prijazno nasmeji: — Bi že, pa vino po našem žmaji je jako drago. Te bi samo za vino slüžili... — Kaj pa Francozi? Dosta pijejo? — Tam nega pijancov. Literski glaž vina si küpi, ga spije gost, pa ide dale. Francozi rajši majo pivo. Deklina je razlagate: — Tam so krčme male. Mate sobica, po dva maliva stola sta v njej. Piti dobiš sikdar, jesti pa samo te, če naprej naročiš. (Dale) Kovačova Julika. 2 NOVINE 30. decembra 1934. NEDELA. Dečak Jezuš je pa napredüvao v starosti i modrosti pri Bogi i pri lüdej. V. Reč je Telo včinjena. O. I med nami prebivala. Molimo. Vsemogočni večni Bog, vodi naša dejanja, kak je tebi po voli, ka bomo mogli v imeni tvojega lüblenoga Sina včiniti obilno dobroga. Ki živiš i kralüješ . . . O. Amen. Nedela pred Novim Letom. Evangelium Sv. Lukača II. Vu onom vremeni: Jožef i Maria Mati Jezušova sta se čüdivala nad onimi, štera so povejdana od njega. I blagoslovo je nje Šimeon i pravo je Marii Materi njegovoj: ovo položeni je ete na opadnenje, i na gori stanete vnogim vu Izraeli: i na znamenje, komi de se proti gučalo, i tvojo düšo prebodne meč; naj se odkijejo vnogi src mišlenja. I bila je Ana Prorokica, či Fánuelova, z Azerovoga pokolenja: ta je živejia vnogo dnevov, i živela je svojim možom sedem let od divojstva svojega. I ta je dovica bila do osemdesetoga, i štrtoga leta: štera je nej odstopila od cérkvi, z poštnij, i zmolitvami slüžeča vudne i vnoči. I ona je vu tistoj vöri pristopila i hvalila je Gospodna! i pripovidavala je od njega vsejm, ki so čakali odküplenje Izraela. I gda so spunili vsa poleg pravde Gospodnove, povrnoli so se v Galileo, vu svoj Varaš Nazareth. Dejte je pa raslo i krepilo se je, puno modrosti, i milošča Boža je v njem bila. * „Glej, on je postavlen mnogim v Izraeli v padec i v vstajenje, i v znamenje šteromi se bo nasprotiivalo.“ Luk. 2. 34. S temi rečami je starček Simeon napovedao — proroküvao ono velko svetovno bojno, štera se vrši do konca sveta za i proti Kristuši. „Jaz sem Pot, Pravica i Živlenjeˮ pravi Gospod sam od sebe. Sto hodi po drügoj „potiˮ, što drži drüge „resniceˮ i živi inačiše živlenje, kak ga je včio, kazao i zapovedao Gospod, je proti njemi. „Što je ne z menov, je proti meni!ˮ (Sv. evang.) Kak se je proroküvanje Simeona izpunilo na Kristuši, to dobro poznamo iz sv. evangelija. Znano nam je, kak so ga dobre düše z veseljom sprijale i njegov navuk poslüšale i spunjavali; vsem tem je Kristuš vstajenje i živlenje. Znamo pa, kak ga mnogi ne so sprijali, so ga preganjali, ga odürjavali i vmorili. „Med svoje je prišeo, po njegovi njega ne so gorprijali.ˮ Sv. Jan. 1. Vsem tem je v padec. Kak se Kristuši i njegovoj sv. Cerkvi nasprotüje do dnesdén, nam najlepše svedoči crkvena zgodovina. Včasi v začetki krščantsva je 300 let trpelo strašno preganjanje sv. Cerkve; sledkar so nastale mnoge krive vere, ki so štele fundati cerkev i Kristuša, sledi, zakleti sovražniki krščanstva, Törki vodijo sto i sto letja vojske proti krščanstvi. Najnovejši sovražniki liberalci i socialdemokratje, bolševiki, slobodnozidarje vodijo smrtni boj proti Kristuši i krščanstvi. Zato tüdi mi moremo preganjanje i nasprotüvanje trpeti, če ščemo dobri Kristušovi verniki biti. To nam je Gospod naprej povedao: „Nasprotüvali vam bodo i morili vas bodi zavolo mojega imena... Ali, ne bojte se, Jaz sem svet premagao!ˮ Kristuš nam je tedaj ali vogelni kamen, vstajenje, ali pa nagrobni kamen, padec — če smo ž njim ali proti njemi. Gospod nam i celomi sveti šče biti vstajenje, vogelni kamen, ki drži celo stavbo. Postavimo teda sebe i svoje živlenje na njegovo stran, da nas viheri živlenja ne zlomijo i poderejo v rüševino . . . Jaz. Ti. On. Mi. Jaz podpisani stari Lešnjek iz „Lüdske praviceˮ št. 2 odločno protestiram, ka bi ne prijeo za orožje, če bi me preveč ščegetao püšlec iz rdečih kopriv Ne samo za puško i bajonet, primem tüdi za kramp, kak so to napravili moji bratje v Rusiji, v Avstriji, na Vogrskom i zadnjič na Španskom. Ne maram pa nositi orožja, če pride nekšega „jugoslovenskogaˮ krüha lačen sosed i bode s šoštarskim kneibom parao žalodec skažlivcom, šteri delajo, molijo i v svojoj brezmejnoj skažlivosti privoščijo brezposelni palaček iz svojega itak maloga krüjeka i nahranijo dijaka v Ljubljani, šteri se samo zato vči, ar se takrekoč brani čésti brezposelnoga rüdara : v Trbovljah. Lešnjek, 1. r. Ti Števan, Ferenček, Drašek, Orša i Barica, zamerkajte si, ka je — joč več vreden od smeha, ka je lübezen menje vredna od odürjavanja, ka je falaček čarnoga krüja iz rdečih rok bolšega žmaja od tistoga, šteroga ti da Bog v svojoj neskončnoj dobroti, ka so ne tisti za gaoge zreli huncfutje, šteri so proti Bogi, nego tisti Skažlivci, šteri rajši delajo v Franciji za 30 frankov na dén, kak pa, da bi po navukaj socialistične vere sedeli za pečjov, ali po štajarskoj šegi na peči i vživali rdeči močnik brez mele, brez mleka i brez zafrige, dokeč ne merjejo od gladi, ar je pisano : Što ne dela, naj ne je. Prosto po „Ljüdskoj pravici“. On je somar, ar vörje svojim očem. Ar ne vidi, ka so ga samo zato meli radi v Trbovljah, na Zelenom polji, v Franciji, ar je priden delavec, ne pa zato ar je naročen na „Lüdsko pravicoˮ. Somar je tüdi zato, ar misli, ka več opravi, če lübi svojega delodajalca, na mesto, da bi ga odürjavao. I te najvekši somar je zato, ar vörje, ka je mogoče odstraniti krivice toga sveta pod vodstvom lüdi, šteri lübijo svojega bližnjega. Pameten bi bio, če bi ne vörvao svojim očem, če bi ne hodo na Zeleno polje, na Francosko, v Trbovlje, nego bi rajši brezplačno širo tisk iz tovarne očaka Marksa, moža, ki je židovske vere, bodi povedano — če bi rüšo, namesto toga ka dela; če bi nevsmileno spravo iz toga sveta vse lüdi, šteri lübijo bližnjega, ar, on bi mogeo znati, ka je človek član Irede i ne sin naroda, ka samo te sme i mora delati, če ga nevsmileno mlati bič malih i velikih rdečih priganjačov, takrekoč ne Kristušovoga düha — i končno, — če bi plačao za „Lüdsko pravicoˮ, ne pa ka hlače küpüje svojemi Drašeki, za šteroga bi mogla skrbeti Kürjekova Ana iz Blatne vési, ar ma 20 plügov zemlé, nikaj decé i od Drašeka niti telko ne ve, ka je na tom božem sveti. Pika. Mi vörjemo, ka je Bog naš dober oča; ka smo vsi lüdje dobri i slabi, bratje; ka nas vse reši dnešnjih nevol: delo i lübezen do Mitnjeka; ka je zveličanje düše več od punoga žalodca, od lepoga gvanta, od zemelskoga vüpanja, ar smo mi kristjani. Odgovor na naš poziv „V lübezni za lübezenˮ.ˮ Izobraženec nam piše sledeči odgovor : Velečastiti gospod ! Odzovem se Vašoj želi v zadnjoj številki Novin. Mislim, da je Vaš poziv jako na mesti i v pravom časi, kajti pri nešterij, se zdi, da so zgübili iz spomina pravi namen katoličanskoga časopisja. Nameni Vašega časopisja so pravilni. Ka drügoga se pa mora glasiti iz katoliškoga časopisja, če ne reč boža? „Jezuša Kristuša glasite !ˮ vala za naš tisk. To mora meti za vodilno miseo vsaki katoličanski list. Kristuša mora oznanjati, včiti to, ka je On včio, slavili Njega i Njegovoga Očo povsod, v domačem živlenji, gospodarstvi i v politiki. Iz vsakoga članka mora sijati boži düh. — Da se naj z malim dobičkom podprejo siromaki, nej nikaj drügoga, kak nasledüvanje Kristuša, ki je siromake posebno rad meo i njim izkažüvao dobrote. Što bi nači mislo, te ne zarazmi naloge, štero nam je Kristuš naložo.ˮ Prosti delavec nam piše sledeče: „Na osnovi Vašega članka „V lübezni za lübezenˮ Vam morem javiti, da se mi te namen jako dopadne pa tüdi iz srca rad pomorem z dopisüvanjom keliko bode potrebno i zmore moja malenkost.ˮ En kmet nam piše sledeče: „Se strinjam s temi vodilnimi rečmi, ščem biti pravi vojak Kristušov, za štero vojaštvo me je tüdi on potrdo. Ščem se boriti za pravico, za lübezen i da pomagani mojim predpostavlenim voditelom v dobro našega trpečega, siro- maškoga naroda. Naj nam Srce Jezu : šovo i Marija Pomočnica krščenikov pomagala v naših borbaj.ˮ Spodobne izjave smo dobili od vnogo strani v dokaz, da naša inteligenca i naš prosti narod prav dobro razmi pravi pomen katoličanskoga . časopisja. Politični pregled. Vlada g. B. Jevtiča. V imeni Nj. Vel. krala Petra H.: Kralevski namestniki so vzeli na znanje ostavko, štero so zročili predsednik ministrskoga sveta Uzunovič Nikola i vsa ostala vlada, rešili so jih dužnosti i jih postavili na razpolago, pa imenüvali: za predsednika ministrskoga sveta i zvünešnjega ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženji, za ministra vojske i mornarice: častnoga adjutanta Nj. Vel. Krala, armijskoga generala Živkoviča Petra, ministra na razpoloženji, za finančnoga ministra: dr. Stojadinoviča Milana, ministra v. p., za ministra pravosodja: dr. Kojiča Dragutina, ministra na razpoloženji i narodnoga poslanca, za ministra šum i rüdnikov: dr. Popoviča Svetislava, ministra vp. i narodnoga poslanca, za ministra notrašnjih zadev: Popoviča Velimira, bana drinske banovine, za ministra za promet: Vujíča Dimitrova, narodnoga poslanca, za ministra za prosveto: Čiriča Števana, narodnoga poslanca, za ministra za kmetijstvo: dr., Jankoviča Dragotina, odvetnika iz Belgrada, za ministra za telovno vzgojo: dr. Auera Ludevita, nar. poslanca, za ministra za gradnje: dr. Kožulja Marka, narodnoga poslanca, za ministra za trgovino i industrijo: dr. Vrbaniča Milana, senatora, za ministra za socialno politiko i narodno zdravje: dr. Marušiča Dragotina, bana dravske banovine, za ministra brez. portfeja: dr. Hasanbegoviča Avdo, ministra na razpoloženji i narodnoga poslanca. Dr. Vladko Maček — prosti. Nova vláda je mela prvo sejo v soboto. Po končanoj vladnoj seji je pravosodni minister dr. Vladimir Kojič dao sledeči ukaz od amnestije dr. Vladka Mačka: V imeni Nj. Vel. krala Petra II., po milosti božoj i voli naroda krala Jugoslavije, je král. namestništvo na predlog pravosodnoga ministrstva i na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije odredilo, da se izroči pozabljeni krivda dr. Vladimira Mačka, bivšega odvetnika iz Zagreba, za štero je obsojen na 3 leta strogoga zapora z izvršnov obsodbov Državnoga sodišča za zaščito države od 29. aprila 1933 DS št. 15—33 zavolo dela iz čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti ireda v državi, z vsemi njenimi škodljivimi posledicami. Pravosodni minister naj izvrši té IÍiCc&Z V Belgradi, dne 21. dec. 1934. Pravosodni minister Pavle, Dr.. Radenko Stanković, Dr.Kojič Dr Ivo Perovič GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naš namen v dobi žalűvanja za pokojnim kralom. Prosimo vse dobre düše, naj do 9. aprila leta 1935 vsaki den zmolijo edno Zdravo Marijo za düšo pokojnoga krala, edno pa za našo milo domovino Jugoslavijo. Širitelom i vsem naročnikom! Z tov številkov smo dokončali l. 1934. Za najmenšo naročnino v državi smo dali štiri velike strani vsaki tjeden. Delali smo z dopisniki vsi brezplačno. Niti poštnine ne smo njim mogli plačati. To vse za to, naj v toj velikoj stiski damo dober list lüdem do rok. Duga v štampariji mamo ešče 35 jezero dinarov i teliko tüdi duga vünej pri naročnikaj. Vsaki spozna, da v novo leto ne smemo z Bistrički Ferko: Vrnitev. „Ajtek idejoˮ, — ne je mogla vöpovedali, že je nastao takši podrk v hiži, ka se je nikaj ne razmilo. Francek pa Jožek sta jo malo ne med dverami podrla. Tineki je pa vujšla mačka i ga zoškrabala po roki. „Ančika vzemi Tineka, ka nede jokauˮ. „Na te je pa itak prišeo. Hvala Bogi", je v radosti gučala mati sama sebi, si brisala testene roke. Deca so nehala vse dveri odprejte, ka je leto v hižo žmeten, hladen zrak. Zaprla je. Daleč v Krčovinaj pa je šo oča. Tenko telo njemi je veter vugibao i ga zanašao dol s prave poti. Včasi se njemi je poškalo, tak ka je zamahno z rokov po zraki. Da je pa ovárao svojo deco Jožeka pa Franceka, kak bežita i kak se Ančika pašči s Tinekom proti njemi, se njemi napunijo oči s skuzami. Ne jih je mogeo zadržati. Obišlo ga je veselje i Zednim žalost. Pali vidi svojo dečico, ka si je želo v dugih nočej v tüjini, da njemi je nekaj ne dalo spati. Drügi poleg njega so spali. Vse je spalo ... A on se je obračao na svojem ležišči v baraki i bio z mislimi doma. ši doma vsi spijoˮ, si je mislo. te. „Napojili so že, mogoče tüdi navečerjali ... če so meli kaj !“ Stano je te ponoči i gledao v kmico i žmetno njemi je bilo. „Poslao sem domo pred dvema mesecoma ... Pa v dug so vse porinoli . . .“ Končno je zaspao, ali nemirne senje so ga mantrate ponoči . . . Tak so njemi zdaj, kda stopa proti domi, te misli zletele mimo oči, misli, ki so se povrnole tam daleč od francuskih poul. Pa zdaj pali ma deco pri sebi... Zdaj joče. Kak da bi njemi porino nož v srce, tak ga je zapeklo, da je vido, ka sta Tinek pa Francek bosiva. Bežita eden pred drügoga i ste-güjeta proti njemi „Ajtek, ajtek . . .“ Vsa srečniva sta pri njem, ga lovita za kaput i plazila po njem. „Tinek ne za pravo roko . . ne primi za pravo roko!ˮ je pravo Tineki. „Ajtek, ka vas boli ?“ pita Tinek prestrašeno i tüdi Francek püsti levo roko. V tom časi pride Ančika s Tinekom. Oča küšne maloga Tineka, gá vzeme na levo roko. „Ti moj mali siromaček ... Ti je nej mrzlo?ˮ Privio se je Tinek k oči i njemi nikaj nej odgovoro. „Odimo decaˮ, je pravo oča. „Pa zakaj Tinek pa Francek ideta vö s hiže. Se prehladila!ˮ Nikaj sta nej odgovorila. Korakali so za Očom, ki je nekaj Tineki pravo. „Ančikaˮ je šepetao Francek, „ajteka roka boli!ˮ „Rejsan?ˮ pita Ančika začüdeno. Tinek je prikimao i vsi so bili tüo. Mati pa je že čakala na stubaj. „Prišeo si Martin? Komaj smo se te včakali. Deca že eden tjeden drügo ne gučijo, kak od tebe. Kak si kaj?ˮ Stopila je proti njemi i njemi ponüdila roko. A on je niti svoje roke nej mogeo vtegnoti. Sklüčeno jo je meo pri sebi. „Mašin mi jo je potro Ana, pá bo gli zdaj bouše . . .“ Mučanje je nastalo Ona je včasi nej mogla niti pregučati. Nato pa glasno zajokala. I tüdi deca so vsa v eden glas zajokala. Oča, ki so ga tak želno pričaküvali, se je vrno. Pa namesto veselja, je globoka žalost obinola ves mali dom . . . (Konec.) 30. decembra 1934. NOVINE 3 tem velikim dugom, zato naj naročniki kak to zadnjo številko do rok dobijo, vso staro naročnino poravnajo. Ar stiska ne henjala, nego se je ešče povekšala, naj nete v teh teških časaj brez vodnika, brez dobroga lista, bomo v novom leti za dve hiši edne Novine pošilali. Vsaka plača na mesec eden dinar i je ednok edna dobi prve, drugoč drüga. Širitelom v novom leti z prve številke zato več pošlemo, da je lejko razdelijo vsem hišam, v dve en komad. Na mesec en dinar vsaka hiša zmore, žalo naj niedna ne vrne Novin, ki tolažijo Srce Jezušovo i siromake podpirajo. — Vrednik. Srečno novo leto 1935. želeta vsem prekmurskim dečkom i de klam artilerijska podnarednika RIBAŠ i KLEKL iz Kraljeva. Beltinci. Dram. od. Kat. tk. vprizori v nedeljo 30. dec. 1934 lepo božično legendo v treh zgodbah: „Trije kraljiˮ. Pridite vsi v Beltince na igro i vživajte par vör poštenoga razvedrila, da bote pozabili na zdajšnje teške čase. Lendava. Pravila novooustano-vlenoga športnoga kluba so oblastne odobrena. - Električna razsvetlava v farnoj cerkvi se dovršava. Za Božič je cerkev dobila novi luster z električnov razsvetlavov, Marija novo krono i tabernakel pa venec iz električnih svečk. Krono so plačale Marijine bratovščine, venec pa delavci i delavke iz fabrike dežnikov. — Nove jaslice je dobila cerkev za Božič, to bo veselje našoj dečici. — Prošnja. Po lendavi se dogaja, ka kakši vesničarje i vesničarke preveč kričijo, kda so malo bolše vole; dogaja se celo, da poštene potnike zmerjajo i napadajo. Lendavi bo v diko, če se kaj takšega ne b dogajalo i zato bi prosili me rodaine činitele, ka na takše pobaline i frklice majo malo skrbi. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 11. od 20. decembra 11 moškov i 9 žensk. Filovci. Nemila smrt je tüdi ne prizanesi Berden Klari glih pred veselimi božičnimi svetkami i joj je pre- trgala v 70 leti nit živlenja. Pokojna je bila več let znana dobra gostilni- čarka. Dobra i skrbna mati svojih 9 dece. Bila je tüdi velika dobrotnica siromakov i redna naročnika naših krščanskih listov. Naj njoj bo lehka zemla. Kančovci. Gospodi plebanoši Faflik Franci je hüdobna roka pali zažgala gospodarsko poslopje z slamov. Kak bridko je to občütiš smi- lenomi srci, kak so g. Faflik. Petišovci. Šolskomi upravitelj je nekak skoz okno strelo. Strel je bio tak močen, da je prebio glaže i dveri v delavnici i kühinji. Krivci so najprle zazvonili kak da bi gorelo pred polnočjov, nato je počo strel i se čülo bežanje proti pokopališči. So lejko mrtvi bili ? Na düšaj mrtvi, ovak ne bi strelali. Sirota žena upravitelo-va stoji pred porodom i more gledati to divjaštvo. Nedužen človek je bio aretiran pa tüdi zpüščen, sum ide nekam inam, kak se je prvotno mislilo. Ižekovci. Žižek Mihala i Šebjan Jožefa hiši sta se posvetile srci Jezušovomi. Na sprotoleje se jih posveti znova par hiš. Komi naj zročimo širjenje naših listov ? Angelom čuvarom. Slab tisk je delo hüdobnoga angela, vraga, proti šteromi je Bog dao nam na pomoč Angele čuvare. Verska istina je, da mamo angele čuvare, ki čuvajo našo düšo vseh nevarnosti pogüblenja. Edna najvekših nevarnosti je ravno slab tisk, slaba kniga, slaba novina. Proti njej proti slaboj knigi i slaboj novim se pa ne moremo boriti z rečjov, nego samo z dobrov knigov i dobrov novinov. Te razširjati pa nam predvsem pomagajo Angelje čuvarje. Potrebno od naše strani pa je, da se zročimo v njihovo obrambo, da prosimo njihove pomoči. Angelom čuvarom je posvečen vsaki pondelek. Vsaki pondelek zročimo zato angelom čuvarom naš tisk i je prosimo, naj ga širijo, ka pride do vnogih düš i je reši. „Agelje čuvarje, razširile naš krščanski tisk na tolažbo Srci jezušovömi !“ Tak si zdehnite. Lehko še pristavite en Očanaš ali Zdravo Marijo na čast Angelom Čuvarom. Jako koristne je v te namen poslüšati sv. mešo, sprejeti sv. obhajilo, zatrpeti kakše špote ali siromaka nadeliti. Dühovniki to lejko opravijo pri sv. meši, gda se spominajo živih. Posebno pa ešče te, gda po prečiščavanji pobirajo drobtinje v kelih. Pri tom pobiranji kak sladka je etak-ša miseo: '„Lübleni moj Angeo Čuvar i vsi Angelje Čuvarje, Poberte vsako drobtinico, štero naše oko ne more opaziti i zato razširile liste Srca Jezušovoga a Keliko slabih listov s tem orožjom poteremo! Keliko dobrih razširimo! Vsi bodimo apoštolje dobroga tiska i po pondelkaj zročimo ves dober tisk po,celom sveti v obrambo Angelov Čuvarov, predvsem pa našega v Slov. Krajini. Zahvala. Vsem se toplo zahva-lüjemo, ki so nam za Božič i Novo leto dobro želeli. — Vrednik. Šteri mate peneze doma, nemate od tej penez ob prvim nikšega haska, ob drügim ste pa vsigdar v nevarnosti, da vam je što vkradne. Zato odnesite peneze v Kmečko posojilnico v Soboto. S tem hasnite sebi, ar dobite za peneze lepi intereš i se vam ne trbej bojati, da bi je što vkradno. S tem pa včinite dobro delo tüdi drügomi zato, ka vnogoga siromaka lehko rešite, gda date svoje peneze v kaso, Siromaki pa napravite mogočnost, da v svojoj nevoli dobi v kasi novo posojilo. Zdaj vložene peneze Kmečka posojilnica vlagateli gdašteč v celoti z interešom vred izplača, od stari Vlog je pa itak vsešerom znano, da Kmečka posojilnica svojim vlagatelom dosta izplačüje. Zato nesite svoje peneze v Kmečko posojilnico v Mursko Soboto. Grad. Cerkveni odbor G. Lendavske župnije z veseljem obvesti vse farnike, da smo na podlagi sklepa okrožnoga sodišča v Maribori z dne 13. XI. 1944. nazaj dobili kantorsko stanovanje (poslopje, ograd, njivo pa staro pokopališče), štere so nam v časi bivšega župana vzeli s pomočjov 4—5 gor-njeiendavskih gospodov. Vse dohodke, štere je dobila Šolska občina iz farne njive, bo morala na podlagi sklepa okrožnoga sodišča nazaj plačati fárnomi kanton. V toj zadevi se najtoplejše Zahvaljüjemo mil. g. dekani i č. kanoniki Slepec Ivani v Soboti, ki so se teliko trüdili za to stvar pa g. odvetniki Dr. Vályi Aleksandri, ki so celo zadevo v najkračišem časi takrekoč skoro brezplačno vredili. Bog plačaj tem našim dobrotnikom. — Cerkveni odbor v Gor. Lendavi. Vojaška zaprisega se je vršila 16. decembra v Slovenskoj krajini. Na vnoge jezere moškoga sveta je zaprisega vernost novomi krali i domovini. V Lendavi je g. dekan Jerič držao krosen domolübni govor i zaprisego katoličancov vnoge jezere v slovenskom jeziki. Govoro je lepo tüdi ev. pastor g. Škalič i je zaprisego malo število svojih vernikov v srbohrvaščini. G. Jerič je v svojem govori omeno kak zgled vernosti rimskoga vojaka, ki je na straži ostao v Pompeji, gda je vse zbežalo i ga je zasipala žareča lava. Njegovo orožje se čuva v Milani kak dragocena Svetinja za Spomin vojaške vernosti. Turnišče. Po vojaškoj zaprisegi so se lüdje razišli na vse kraje, tüdi v gostilne ali v gore. Pesem vesela se je razlegao po celoj okolici. Prišlo je pa tüdi do bitja. Ednoga našega so tak nabili i ga v šinjeki razrezali, da so ga mogli na kola naložiti i tak domo pripelati. — En drügi je pa pali v Törnišči bio bit te, gda je v pijanosti šteo ednoga gospoda strah jemati. Što lejko oglaša v naših Novinaj? Vsaki, ki ma kaj za odati ali ki šče kaj küpiti. Samo tistih oglasov ne sprejme naš krščanski list, šteri bi žalili pravico ali lübezen. „Bata“ je krščansko podjetje, kak je objavlajo drügi krščanski listi, tak tüdi naš. Te Oglas pa ne škodi našim črevlarom, zato ka njihovo blago je dostakrat bole primerno za prosti narod, kak Batovo. Vsaki si tam küpi, gde si šče. Vsaki obrtnik i trgovec lejko oglaša, to njemi nišče ne more zabraniti, küpec pa küpi, gde šče, njega pa nišče ne more prisiliti, ka küpi pri tistom, ki se oglaša. Tak je pravica. Vinarska podrüžnica v Ljutomeri priredi vinsko senje i vinsko razstavo dne 12. marca 1935 v Ljutomeri. Že dnes opominamo vse interesente na te den. Vabimo istočasno vse vinogradnike iz ljutomerskoga ino štrigovskoga okoliša na občni zbor, ki se vrši dne 13. jan. 1935 ob 9 vüri v gostilni g. Na občnom zbori bo Strokovno predavanje ino sklepanje od raznih predlogov v hasek našega vinogradnika. — Odbor. Nesramnim jezikom. Nešterni nesramni jeziki so raznesli laž, ka je naše Vredništvo proti gotovim osebam, da ne bi dobile törjanske fare. Nesramna laž je to. Našega lista namen ne fare deliti, nego božo čast širiti i siromakom pomagati. Fare deli cerkvena oblast po dogovori z patronom, gde te je, kak je to slučaj v Beltincih. Našega lista vrednik pa za nikoga ne proso i tüdi proti nikomi ne nastopo niti pri cerkvenoj oblasti, niti pri patroni. Naj nieden pameten i dobrovolen človek ne nasede kakšim babjim gučom! Naj se informira pri cerkvenoj oblasti i pri mil. grofici pa tam dobi za odgovor to, ka mi više pišemo. Podpore za vreditev silosov. Kralevska banska uprava prispeva pri vreditvi kmečkih silosov 50 Din po 1 ms. Prijave je poslati sreskomi na-čelstvi na predpisanih formularaj. Kmetsko- nadaljevalno šole so se odprle v Dokležovji, Čentibi i Petešovcih, gospodinsko nadaljevala pa v Čentibi i Žižkaj. Sledile njim bodo šče nešterne drüge n. pr. v Dugoj vesi itd. Te šole toplo priporačamo, ar delajejo za hasek našega naroda. Novi kmetijski list. V Celji je začno izhajati „Slovenski gospodarski list", šteroga izdava Mohorova tiskarna. Izhaja vsakši drügi tjeden i košta do konca toga leta samo 20 Din. List je jako dobro vrejüvan, vsebina pa je prikrojena za potrebe našega kmeta. Zadnja številka ma vsepuno dobrih člankov i tanačov od naših priznanih strokovnjakov. Vsebina te številke je následnja: Naša žitna letina in naš izvoz, nadale: Zapravljanje zemle z vozkom postati. Redno zračenje živine je zlasti pozimi potrebno. Gibanje vpliva na mlečnost krav, Pujcekom štelo, Tüdi sadnomi drevji trebe gnojiti. Če vino postane vlečlivo, Zaščita kmetov, Za naše gospodinje, Svetovni trg in gospodárstvo pa Razno. Te list ne bi smeo menjkati v kmetskoj hiši. Kobilje. Pri nas se šče ustanoviti sadjarska proizvodna zadruga, štera nameni zasaditi na deli urbari-jalnoga pašnika 17 velkih plügov sadovnjak. Cepike bo dala držáva v te namen brezplačno. Če bo šlo vse po sreči, se bo že to sprotoletje zasadilo nad jezero cepik. Zavednim kmetovalcom. Kralevska banska uprava je dodelila lendavskem! srezi ½ vagona umetnoga gnojila nitrofoskala i nitrofosa, ki se bo razdelilo brezplačno med ugledne kmetovalce. Prošnik se more zavezati, da bo gnojo ozimeno žito i to na površini 2000 m2. Poleg gnojene parcele se mora odmeriti ravno takša kontrolna parcela. Žito trbe posebi žeti i zvagati i od toga poročati sreskomi kmetijskomi referenti. Prijave sprejemajo občine i kmetijska društva. Obcestni nasadi. Sreski cestni odbor v Lendavi bo letos znova zasado nad 1500 sadnih cepik kre banovinske ceste Lendava—Bogojina. Občine naj pazijo na nove cestne cepike. Karitas za vse, vsi za Karitas! Prijatelje aldüjejo eden za drügoga vse. „Karitasˮ je naš prijateo. Posebno je prijateo tistih, ki so v stiski ino nücajo penezno pomoč. Kak je ona naš prijateo, tak moremo biti mi njeni prijatelje. Prijatelstvo svoje pokažemo s tem, da njoj zavüpamo .. . Zavüpanje pa pokažemo s tem, da se pri njoj zavarjemo t Zavarte sebe i svoie domače kem prle. Za-varjete se lehko za slučaj onemoglosti v starosti, za siüčaj smrti i za herb. Za pogoje zavarvanja zvedite pri vodstvi „Karitasˮ v Maribori, v uredništvi „Novinˮ v Črensovcih, pri g. Mataj Franci, tajniki Kmečke posojilnice v Soboti, pri gg. düšnih pasteraj itd. Pobrigajte se kem prle, ar je škoda vsakoga dneva! Kem prle se zavarjete, tem prle bodete meli zagvüšani pripomoček za stara leta, za siüčaj smrti, ali za slučaj zdavanja vaše dece. Že jezeri so izrekli zavarovalnice „Karitasˮ toplo zahvalo, Zahvalni njoj bodete tüdi vi ! Gospodarstvo. Naši sezonski delavci. 7. Bodimo osvedočeni, ka ustanovitev društva sezonskih delavcov ne bo Šla brez krika i vika. V najvekšoj meri bodo ovirali delo ustanovitelov tisti, šterim je dnešnji nered pri sezonskom deli v hasek. Lejko pa računamo tüdi z nas-protüvanjem slavne politike. Organizirane siromaštvo je sila i proti nastali takše sile bomo meli skrito i javno politično opozicijo. Najbrž bodo včasi pitali: što je voditeo ? Zato pa svetujemo delavcom: naj ne püstijo v svojo organizacijo nikoga, šteri je ne sezonski delavec. Naj sprejmejo pomoč ne sezonskih delavcov, naj pokažejo svojim pomagačom najvekšo mero hvaležnosti, ali Vodstvo organizacije naj ne dajo iz svojih rok. Posebno pa naj pazijo na to, da ne vujde v njuvo organizacijo — politika, posebno ne strankarska politika. Delavec naj pomaga pri vsakom prizadevanji, štero ma cil pomagati delavci, naj pa tüdi odločno zapre dveri svoje organizacije pred vsemi vplivi, šteri ne slüžijo delavcom, nego skažliva, jalnim posameznikom. Naš sezonski delavec je predejo vse šole trplenja, on ma dober čüt, lejko loči prijatela od neprijatela. Prijatela naj se oprime s celov dobrotov svojega srca, neprijatela se pa naj ogne. Razumlivo je, ka nikša organizacija ne more biti brez svojega glasila. Delavstvo tüdi ne. V tom pogledi tüdi mamo gotov načrt, iz šteroga lejko ovadimo našim sezonskim delavcom eto: Sami Vidite, ka so ravno „Novine” tisti list, šteri vas vči, opomína vodi i brani. Vsa leta odkar„Novineˮ izhajajo, majo za glavno točko svojega programa pomagati siromakom, zapüščenim. Da majo „Novineˮ te namen, to posebno letos vidimo, kda skoro ne najdete niti edne strani toga lista, štera stran ne bi mela nekaj za vas, za dnes ešče zapüščene delavce. „Novine” bodo kak do zdaj, tüdi v prihodnjem skrbele za vse naše se-sezonske delavce, davale navodila za organizacijo i skrbela za to, ka se uveljavi med delavci Kristušov düh i da te düh zmehča srce tüdi tistih, šteri bi morali pomagati našim siromakom, naj so to potem inteligenti, ali pa delodajalci. I tü omenimo edno prošnjo do vseh starišov naših sezonskih delavcov: Žmetno vam ide, komaj mate za sol i za drüge potrebščine, vse to Znamo. Pa itak mejte „Novine" list, šteri vam pokaže na pot rešitve. Če te samo čakali i držali vkriž svoje roke, ne bote rešeni nikdar stiske i drügih nevol. „Novine" so štampane za vas, vam i vašoj deci ščejo pomagati po tistom zakoni, šteroga smo dobili od Kristušovih vüst i šteri zakon se glasi: „Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe". Starši, ne püstite niti edne hiže brez „Novin" i ne vdrte nikomi, šteri proti „Novinamˮ guči. Želite od svoje dece, naj ne samo spozna, ka pišejo „Novine" nego naj se po danom navuki tüdi vsa ravna. Pripoznajte „Novineˮ za svojega vodnika, ar so „Novineˮ odprte za vse vaše prijatele. V„Novinaj' mamo mesto za vsako dobro miseo, štera je vam v hasek, „Novine" nikoga ne odbijajo, šteri šče nesebično slüžiti svojemi dnes tak strašno zapüščenomi narodi. Za dobro plačo, ali za velko čest napraviti dobro, pogan tüdi zmore, — brezplačno, samo iz lübezni do trpečih bratov „Novine" delajo. Ništerni neprijatelje naših „Novin" pravijo, ka majo „Novine" svojo preteklost... Majo, — ali ne vüpajo pripoznati, ka majo tüdi bodočnost, prišestnost. „Novine" so nas rešavale tihinske oblasti, „ Novine" nas bodo rešile, če se je lepo i složno oklenemo vsi, tüdi gospodarskoga i socialnoga robstva. „Novine" so ne delo ednoga človeka, „Novine" ne preminejo, dokeč samo eden od naših bratov i sester mora prenašati krivico. Moč i zmaga „Novinˮ je moč i zmaga naših siromakov! Julij D. Kontler, 4 NOVINE 30 decembra 1934. Srečno, blaženo, milosti puno novo leto želejo: S. I. Weissenstern, trgovec D. Lendava vsem svojim odjemalcom. Bartanič Géza, trg. z kožami D. Lendava vsem svojim odjemalcom. Rous Jožef, trg. z mešanim blagom, Turnišče vsem svojim odjemalcom. Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti vsem svojim vlagatelom. Brata Brumen, trgovina z mešanim blagom, M. Sobota svojim odjemalcom. Sarjaš Andrej, Krojač, Črensovci vsem svojim naročnikom. Bauer Šamuel, gostilničar Črensovci vsem svojim gostom. Brata Žagar, trgovina Črensovci svojim odjemalcom. Kalman Pavel, krojač D. Lendava vsem svojim odjemalcom. Novak Jurij, trg. z mešanim blagom, D. Lendava vsem svojim odjemalcom. JOS. BENKO tovarna mesnih izdelkov in hladilnica Murska Sobota. vsem svojim odjemalcem. Banfi Jožef, gostilničar Murska Sobota svojim gostom. HRANILNICA in POSOJILNICA v Črensovcih svojim članom. Kramar Ivan, trgovec Črensovci svojim odjemalcom. Belovič Jožef, čevljar D. Lendava vsem svojim odjemalcom Bader Herman, trg. z kožami D. Lendava vsem svojim küpcom. Sidonija Novak, slaščičarna Murska Sobota vsem svojim odjemalcom. Ascher B. in Sin trgovina z mešanim blagom Murska Sobota svojim odjemalcom. Čeh Franc, trgovina z mešanim blagom, Murska Sobota svojim odjemalcom. AGRARNA IN GOSPODARSKO PODPORNA ZADRUGA v Črensovcih vsem svojim kotrigam. Žerdin Kazimir, trgovec Črensovci svojim odjemalcom. Némethy Štefan, trg. z mešanim blagom, D. Lendava vsem svojim odjemalcom. Ascherl Josip, zid. mojster i trg. z stavbenim materijalom D. Lendava vsem svojim odjemalcem. Benko Josip, narodni poslanec, M. Sobota Faflik Alojz, hotelir in kavarnar Murska Sobota svojim gostom: Brumen Joško, trgovina „Peko“ čevljev, Murska Sobota svojim odjemalcem. Horvat Jožef, brezalkoholna restavracija, Murska Sobota svojim gostom. Kocet Ivan, trgovec Črensovci svojim odjemalcom. Klepec Joško, mlajši, trgovec Črensovci svojim odjemalcom. Horvath Vinko, trgovec v Filovcih vsem svojim odjemalcom. Srečno i veselo novo leto žele vsem svojim cenjenim odjemalcom, prijatelom i znancom tt. Štivan Ernest trgovec Murska Sobota. Najcenejša zaloga radio aparatov vseh vrst. Najnovejši baterijski aparati na 3 in 6 cevi, 2 Voltno akumulatorsko grijanje. Aparati za izmenični tok, Trix 3+1, Mascot 4+1, Rex 5+1 in Olimpic 9+1 cev. Rabljeni po najnižji ceni. Različni šivalni stroji že od Din 1900.— naprej. Pisalni stroji, novi in rabljeni. Kolesa, gramofon!, foto-materiial i. t. d. HORNYPHON Pripravlanje gnojá po biološki metodi. Sedanji način pripravljanja (konserviranja) gnojá ne odgovarja, ker tako pripravljen gnoj preveč razpada in v glavnem deluje le s svojimi kemijskimi sestavinami. Poleg tega nastanejo velike izgube. ki izražene v denarju, predstavljajo neverjetne visoko vsoto. Po dosedanjem navadnem načinu pripravljanja se je gnoj na gnöjišču dnevno raz-metai v tanke plasti in čimbolj stlačil ter se pogosto polival z gnojnico, da je bil vedno vlažen. Novi biološki postopek z gnojom ima to svrho, da zniža na minimum ne samo izgübo kemijskih sestavin v gnoju, marveč tudi izgübo na organskih snoveh. To se doseže na ta način, da se dnevno nalaga gnoj čimbolj rahlo v prizmo visoko okoli 1 m, da bi se gnoj čimprej ogrel na 55—65° C. Ko je gnoj dosegel to temperaturo, se močno stlači, da se iztisne iz njega zrak. Na to prizmo se nalaga sedaj na isti način nova prizma gnojá; ko se je ta segrela na 55—65° C, se istotako čimbolj stlači in se pozneje naloži na njo tretja prizma gnojá i. t. d. potrebno je, da doseženo toploto obdrži gnoj čimdalj. Zaradi dosežene toplote se uničijo v gnoju bakterije in zato preneha v njem vsako nadaljno razpadanje. Po 3—4 mesecih postane gnoj črn, süh, prijetnoga düha in se lahko razdrobi s prsti. V tem stanju je popolnoma dozorei in se lahko uporablja. Gnojica se zbira posebej v jami in se izvaža po potrebi. Velika prednost tega načina pripravljanja gnojá je, da se more pripraviti tudi na starih urejenih gnojiščih in zato niso potrebna nova gnojišča; torej nova investicija. Predno se prične s pripravljanjem gnojá po tej metodi, se mora sestaviti osnova, ki mora biti izdelana natančno z ozirom na obliko in velikost gnojišča. Po izdelani osnovi naj se vrši pripravljanje gnoja. Pri tem je treba upoštevati: 1) da dá 5—8 glav velike živine ali na velike živine proračunana živina, dnevno okoli 1 m gnoja 2.) da se mora ta količina gnoja, ki se dnevno proizvaja, še isti dan spraviti na gnojišče in zložiti v prizmo visoko približno 1 m. Spravljanje gnoja se bo ponazorilo na kmetskem posestva ki ima 5 glav velike živine ali živine preračunane na 5 glav velike živine in ki proizvaja dnevno okoli 1 m hlev skega gnoja ter razpolaga z gnojiščem v merali 4x6 m. Pred spravljanjem gnoja se napravi načrt navedenega gnojišča. V načrtu se gnojišče razdeli v 24 kvadratov, katerih vsak zavzema površino 1 m2. Z ozirom na to se pripravlja gnoj takole; 1. dan se naloži gnoj v kvadratni 1 v dolžini širini in višini 1 m in se pokrije z deskami, ki majo nalogo ohraniti toploto, kakor tudi ob hladnem vremenu preprečiti, da se gnoj ohladi. Deske ostanejo na gnoju tako dolgo, dokler se na to prizmo ne naloži novi gnoj (7 dni). 2. dan se naloži gnoj v kvadratu 2. Pri tem treba posebej paziti, da se gnoj poleg prvega tako naloži, da ne bodo ostale praznine. Zaradi tega ga je treba ob steni malo stlačiti. V slučaju, da je gnoj zelo suh, se ga poliva z gnojnico. Tudi ta kocka gnoja se pokriva z deskami. 3. dan se nalaga gnoj na kvadratu 3. V ostalem se postopa istotako kot drugi dan. 4. dan se nalaga gnoj na kvadrat 4. 5. dan se nalaga gnoj na kvadrat 5. 6. dan a) gnoj se nalaga na kvadratu 6 in b) čvrsto se stlači gnoj na kvadratu, ki je bil zložen prvi dan in se je med tem ogrel na 55—65° C. Tlačenje gnoja obavlja en človek na ta način, da celo površine 2 do 3 krat pohodi stopinjo za stopinjo. 7. dan a) Gnoj se nalaga ponovno na prizmo 1 v širino 1 m, potem ko so se sne-ie deske, s katerimi je bil gnoj pokrit. Ko je gnoj naložen, se zopet pokriva z istimi deskami, b) se čvrsto stlači gnoj na kvadratu 2. ki se je zagrel na 55—65° C. Pri tem se postopa na isti način, kot se je postopalo 6. dan. 8. dan a) gnoj se nalaga ponovno na kocko 2 v višini okrog 1 m in se pokriva z deskami. 9. dan a) gnoj se nalaga ponovno na kocko 3 in se pokrije z deskami; b) gnoj se stlači na kocki 4. 10. dan a) gnoj se naloži na kocko 4 in b) stlači se gnoj na kocki 5. 11. dan a) gnoj se nalaga ponovno na kocki 5; b) stlači se gnoj na kocki 6. 12. dan a) gnoj se nalaga ponovno na kocki 6.; b) stlači se gnoj na kocki 1. 13. dan a) naloži se gnoj na kocki 1. S tem je pričela na tej kocki tretja plast, b) stlači se gnoj na prizmi 2. Tako se nalaga gnoj dalje v devetih plasteh. Gnoj se močno vlože tako, da deveta plast, ako se stlači, navadno ni višja od 3 m. Površina zadnje plasti se pokrije z zemljo, da se tako prepreči ohlajenje in izhlapevanje ogljikove kisiine in dušičnih spojin. Ako je deveta plast naložena na kocki 6, potem se gnoj naloži v 55 dneh na kvadratu, ki je označen s številko 7 itd. To gnojišče, ki proizvaja dnevno cca 1 m gnoja, bo dovolj veliko za pripravljanje gnoja skozi 216 dni Ko je gnoj dozorei za 90 do 120 dni, se lahko izvaža in gnojišče v merah 4x6 m popolnoma odgovarja za to kmetijo v 1 letu. (Dalje sledi) PREKOSNICE. Sodnik pita svedoka: „Ste že gda prisegali ?“ „Sam ednok, po zdavanji, ka se več nigdar ne oženim“. Pošta. Jug Leopold, Iserton, Francija. Pismo sprejeli. Novine so Vam redno hodile na naslov: J. L. Chatean Leubard par Iserteaux, kak ste nam Vi v prvejšem pismi naznanili. - Serdt Alojz, Beauvois en Cambrhisis. 60 Din. sprejeli. S tem je komaj plačana naročnina za Novine. — Moroknik Mihael Ficko, St. Paul Naslov popravili. Peneze sprejeli. Naprej je plačanoga 90 Din. Majer Franc, Satahovci. Pritožba podpisana naj se pošle sem, Lang Jakob, Sainte Foy. Pošli peneze na knige na porgo nam nikaj ne dajo. Gröčl Marija Petit Paris. Vse troje i kalendar 110 Din, Drügi kalendarje pa brezplačen. Žižek Mihal, Ižekovci. Prav lepa hvala za Pozdrav ob 60 letnici, šteri me posebno zato veseli, ka' je zvezan s posvetitvijojr Srci Jezušovomi, V Dolnjoj Lendavi 50 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, desk i lesa se da v najem. Tüdi hiša z nadstropjom, ali brez nje se da zavolo prevelike starosti lastnika trgovine. Več se zve pri uredništvi Novin v Dol, Lendavi. 3—3 KAK POSTANEM DOBER GOSLAR? Celo brezplačno dobi vsaki to knižico, če zna igrati ali se pa da hitro i lejko navčiti na šterokoli glasbilo, potrebno je samo, da. jo zahteva od skl. tvornice glazbil MEINEL & HEROLD, MARIBOR 51. TRGOVINSKI PROSTOR z dvema sobama, z električnov razsvetlavov SE IZDA v LENDAVI na glavnom trgi, gde je skoz 25 let bila manufakturna trgovina. 2-2 Naslov: TOMKA HELENA, LENDAVA. Banka Baruch 15, Rue Lafavette, Paris odpremija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št, 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—6 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Bakanyi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj ta urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.