T gotovini Leto XX*. St« 296 Ljubljana, petek 19« decembra i94l*XX Cena cent. 70 UpravniStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 81-22, 81-28, 81-24 Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSION AR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: (Jnione Pubblicita Italiana S. A. Milano U nemico respinto presso Gazala Tentativi (TinSiltrazione di elementi motorizzati nemici stroncati, automezzi ed equipaggi catturati II Quartiere generale delle Forze Armate eomunica in data 18 dicembre 1941-XX 11 seguente bollettino di guerra N. 564: Fanteria e carri armati. nemici hanno Inutilmente attaccato la piazzaforte di Bar-dia. Sul fronte di SoIIum intensa attivita di artiglieria. Unita corazzate italiane e tedesche hanno decisamente arrestato forti formazioni blin-date spintesi contro il nostro schieramento mella regione di Ain-EI-Gazala. In violenti azioni di contrattacchi si sono particolarmente distintl reparti della divlsione »Brescia«. Tentativi di infiltrazione di elementi motorizzati nemici sono stati egualmente stroncati, automezzi ed equl-paggi catturati. Nostre forze aeree hanno anche Ieri bombardato concentramenti di truppe e di mez-zi; presso El Agheila un Hurricane colpito si e infranto al suolo. Incursioni di velivoli avversari sopra vil-laggi del Gebel hanno causato la morte di alcuni indigeni. Su Taranto, nella tarda sera del 16, č stata sganciata qualche bomba senza con-seguenze. Un nostro sommergibile con a bordo anche 22 uffieiali inglesi prigionieri non ha fatto ritorno alla base. Sovražnik zaustavljen pri Gazali Približevalni poskusi sovražnih motoriziranih elementov onemogočeni, avtomobilska sredstva s posadkami zajeta Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18. decembra naslednje vojno poročilo št. 564: Sovražna pehota in sovražni tanki so brez uspeha napadali trdnjavo Bardijo. Na bojišču pri Solumu živahno delovanje topništva. Italijanske in nemške oklopne edinice so odločno zaustavile močne oklopne oddelke sovražnika, ld so se povzpeli do naše razvrstitve na področju pri Ain el Gazali. V silovitih protinapadalnih akcijah so se posebno izkazali oddelki divizije »Brescia«. Poskusi sovražnih motoriziranih elementov, da bi se približali, so bili prav tako v kali strti, pri čemer so bila zajeta avtomobilska vozila s posadkami. Naše letalske sile so tudi včeraj bombardirale zbirališča čet in vozil: pri El Ageili je bilo zadeto letalo tipa Hurricane, ki se je razbilo na tleh. Sovražna letala so napadala kraje v pžcbelu in povzročila smrt nekaterih domačinov. Na mesto Taranto je bilo pozno zvečer 16. t. m. vrženo nekaj bomb brez posledic. Naša podmornica, ki je imela na krovu tudi 22 zajetih angleških oficirjev, se ni vrnila v svoje oporišče. Italijanske podmornice na Atlantiku Sofija, 18. dec. s. Bolgarski listi objavljajo na vidnem mestu poročilo, da so italijanske podmornice na Atlantiku v času od 10. junija 1940 do konca avgusta 1941 potopile približno 600.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. V zvezi s tem poveličujejo bolgarski listi hrabrost in spretnost italijanskega podmorniškega brodovja in opozarjajo na velik doprinos za uničenje sovražne mornarice. Potopljena angleška križarka Rim, 18. dec. s. Britanska admiraliteta objavlja uradno, da ;c bila torpedirana in potopljena na Atlantiku angleška križarka »»Dunedin«, ki je bila sploVljena 1. 1919 Izpodrivala je 4850 ton in je bila oborožena si 6 topovi kalibra 15 cm, tremi protiletalskimi topovi kalibra 10 cm, štirimi topovi kalibra 4.7 cm, štirimi manjšimi protiletalskimi topovi kalibra 4 cm, osmimi protiletalskimi strojnicami in 12 metalci torpedov kalibra 53.3 cm. V mirnem času je bilo na križarki 462 mož posadke. Nemško vojno poročilo Hudi letalski napadi na sovjetske postojanke na osrednjem bojišču - Bombardiranje murmanske železnice Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Zaradi naših letalskih napadov v srednjem odsekn vzhodne fronte je imel so-vražnik tudi včeraj hude izgube ljudi, oklopnih vozil in prevoznih sredstev. Za-piadno od zaliva pri Kandalakši so bojna letala bombardirala zelezniške cilje na mur-manski progi, kakor tudi neko letaisko oporišče. Ob angleški vzhodni in južnozapadni obali so bile v poslednji noči bombardirane pristaniške naprave. V severni Afriki včeraj ni bilo večjih bojev. V vodah Oirenalke so nemška bojna letala naletela na večji oddelek angleških pomorskih bojnih sil ter so zadela z dvema letalskima torpedoma neko težko križar-ko. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili 7 angleških letal. Pn nočnih napadih angleških letal na xasedeno zapadno ozemlje je izgubil sovražnik 4 bombnike. V časn od 6. do 16. decembra so sestrelili oddelki nemškega letalstva ter enote nemške vojne mornarice 74 letal, izmed njih 52 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo izgubili v bojih proti Angliji 17 lastnih letal. S finskega bojišča Helsinki, 18. dec. s. Izredno silovita sovjetska ofenziva na severovzhodnem bojišču pri Sivuaeriju, ki traja že tri dni, je imela doslej za edino posledico ogromne sovjetske izgube. Sovjetske čete napadajo tudi v drugih odsekih tega bojišča, čeprav z enakim rezultatom. Padlih sovjetskih vojakov je na tisoče, ne da bi boljševiki pridobili na terenu. Velike izgube so sovjetske čete utrpele tudi na bojišču vzhodne Karelije, kjer so ponovile brezuspešne napade proti finskim postojankam. Tudi v južnem odseku tega bojišča so s krvavimi izgubami za sovražnika propadli vsi sovjetski poskusi, da bi zopet zavzeli izgubljene postojanke na ozemlju med murmansko železnico in Oneškim jezerom. Na Karelski ožini se nadaljuje dvoboj topništva in so Finci s svojimi streli iz težkih topov ponovno zadeli utrjeni otoček Totleben, kjer je bilo mogoče ugotoviti velike požare v skladiščih in icpah. Sovražno topništvo je moralo umolkniti Kljub slabim vremenskim razmeram so finske letalske sile nadaljevale bombardiranje železnice iz Murmanska in pri tem pokvarile progo, postajna poslopja in lokomotive. Stockholm, 18. dec. u. Po dospelih informacijah se pri Osti. kakih 15 km južno reke Svir v bližini Oneškega jezera, razvija srdita bitka. Na tej točki so sovjetske čete prešle v ofenzivo z vsemi razpoložljivimi vrstami orožja, predvsem s topništvom in metalci bomb. Finske čete se dobro drže in podvzemajo protinapade. Samo ori včerajšnjih napadih so sovjetske čete pustile na bojišču nad 8000 mrtvih. Zdi se, da je namen te sovjetske ofenzive, doseči Oneški kanal ter nato vzpostaviti neposredno zvezo s Petrogra-dom preko Ladoškega jezera. Novi uspehi italijanskih čet v Doneski kotlini Bukarešta, 18. dec. s. List »Curentul« objavlja zelo zanimivo poročilo o najnovejših uspehih italijanskih čet v Dcmeški kotlini. List opozarja na veliki strateški pomen doseženega železniškega križišča pri Čiru in poudarja, da je ta uspeh tem bolj pomemben, ker ni bil dosežen le v slabih vremenskih razmerah, temveč tudi na ozemlju, ki je spremenjeno v pravo mla-kužo. Zima ni prekinila bojev Berlin, 18. dec. s. Poprava nekaterih postojank v prvi bojni črtd na vzhodnem bojišču zaradi nastopa zime ne prinaša po pisanju lista »Lokalanzeiger« popolne ustavitve bojne delavnosti. Tudi na svojih novih postojankah, ki so ugodnejše, piše list, čakajo nemške vojake nadaljnje zelo težke naloge. Oskrbovalne kolone se morajo še nadalje v nezmanjšanem ritmu in neprestano podajati na izpostavljene sprednje postojanke navzlic ogromnim razdaljam, ki jih je treba premagti, in navzlic slabim vremenskim okoliščinam. Gre za to, da se ohranijo postojanke in da se skrbno nalzi-rajo sovražna premikanja, čeprav je temperatura padla na 25 do 30° pod ničlo. Samo tako je mogoče z velikimi izgubami za sovražnika zavrniti napade boljševikov na nemške postojanke. Najhujši udarci, Iti jih je navzlic najslabšim vremenskim razmeram prizadelo nemško letalstvo zbirališčem sovražnikovih čet in tankov ter sovražnemu topništvu, dokazujejo še nadalje Živahno vojno delavnost našega orožja in postopno uničevanje sovražnih čet in vojnih potrebščin. List poudarja, da je nemška vojska v šestih mesecih borbe pridobila popolno svobodo akcij na vseh področjih ter zaKlju-čuje s temile Hitlerjevimi besedami: »Nastop zime bo povzročil naravno in začasno zaustavitev celokupnih operativnih premikov, toda z nastopom novega letnega časa se bo napredovanje zopet normalno nadaljevalo.« Bolgarski dar za italijanske in nemške vojake Sofija, 18. dec. s. V duhu prijateljstva in vzajemnosti sodelovanja z velesilama osi je bolgarski Rdeči križ določil milijon levov za nakup zimskih darov za italijanske in nemške vojake, ki se bore na vzhodnem bojišču. Tudi sofijsko županstvo je pozvalo prebivalce prestolnice, naj prostovoljno darujejo v zbirko, ki se je že začela z velikimi darovi. VELIKE AMERIŠKE IZGUBE NA MORJU Japonci so potopili pet ameriških bojnih ladij, dve težki, dve lahki križarki in dva rušilca, poškodovali pa osem križark - 450 ameriških letal uničenih Novi poveljnik rumunske mornarice Bukarešta, 18. dec. s. Kontreadmiral Giorgescu je bil imenovan za načelnika mornariškega glavnega stana in poveljnika vse rumunske mornarice. Tokio, 18. dec. (Domei). Mornariški oddelek vrhovnega povelj ništva japonskih oboroženih sil je ob 15. objavil senzacionalno poročilo, v katerem razkriva na podlagi ugotovitev mornariške obveščevalne službe in letalskih fotografij pravo uničenje, ki je zadelo ameriško pacifiško vojno brodovja ter ameriško letalstvo na njihovih oporiščih na Havajskem otočju. Poročilo navaja naslednje izgube, ki jih je utrpelo ameriško pacifiško brodovje. 1 Potopljenih je bilo pet vojnih ladij, vštevši bojno ladjo razreda »California«, eno razreda »Maryland«, eno razreda »Arizona«, eno razreda »Utah« in peto bojno ladjo, katere kategorije še ni bilo mogoče ugotoviti Nadalje sta bili potopljeni * dve težki križarki in ena petrolej ska ladja. 2) Poškodovane so bile na področju Havajskega otočja Ameriške vojne ladje: križarka razreda »California«, križarka razreda »Maryland«. križarka razreda »Neva-da«. Nadalje sta bila potopljeni dve lahki križarki in dva rušilca. 3) Nadalje je bilo v nekoliko manjšem obsegu poškodovana še vojna ladja razreda »Nevada« ter štiri nadaljnje manjše križarke. 4) Ameriško letalstvo je po dosedanjih ugotovitvah izgubilo 450 letal, ki so bila zadeta s streli iz strojnic ter poškodovana od ognja. 14 ameriških letal je bilo sestreljenih v bitkah v zraku, razen teh pa je bilo uničenih še mnogo drugih. K temu je treba prišteti še 16 letalskih hangarjev, ki so bili zažgani ter dva, ki sta bila hudo poškodovana od bomb. Komunike pravi nadalje, da se je japonska vojna mornarica v teku svojih operacij pred Havajskim otočjem posluževala posebnega tipa podmornic, ki so prodrle globoko v luko »Pearl Harbourg« in v trenutku potopile bojno ladjo razreda »Arizona« ter razen tega prizadele še nadaljnje hude izgube sovražnikovemu bro-dovju v luki. Kar se tiče mornariških izgub, pravi komunike japonskega vrhovnega vojnega po-veljništva. da se p<- bitki na Havajskem otočju 8. decembra ni vrnilo na svoja oporišča 29 japonskih bojnih letal in 5 podmornic posebnega tipa. Poročilo ugotavlja nadalje, da v tej historični borbi ni bila izgubljena niti poškodovana nobena površinska edinica japonske vojne mornarice. Ena sovražnikova nosilka letal, o kateri je bilo 8. decembra poročano, da je bila potopljena, je bržkone ušla v smeri proti neki vojni luki. Tri podmornice potopljene Tokio, 18. dec. (Dorrei.) Japonsko mornariško ministrstvo javlja v posebnem poročilu. da so včeraj edinice japonskega vojnega brodovja potooile tri sovražne podmornice. Pri tej akci;i je bil izgubljen en japonski rušilec. Japonske operacije na kopnem Tokio, 18. dec. (Domei). Armadni oddelek japonskega glavnega stana je objavil ob 15. naslednji komunike: Japonske oborožene sile, ki so se izkrcale v Appariju na severnem delu otoka Luzona, so zasedle sovražnikovo letalsko oporišče ter prodirajo sedaj v južni smeri, dočim razbija drugi japonski napadalni oddelek sovražnikov odpor na prostoru pri Viganu vzdolž severozapadne obale Luzona. Japonski oddelki, ki so se izkrcali na jugu otoka Luzona, prodirajo nasprotno sedaj v severni smeri. Ti oddelki so prej zasedli področje severozapadno od Legas-pija. Kar se tiče položaja na bojišču pri Hongkongu, ugotavlja poročilo japonskega glavnega stana, da nadaljujejo japonske oborožene sile napade na britansko kronsko kolonijo s podporo vojne mornarice, dočim so na bojišču v Malaji japonski oddelki 14. decembra okupirali britansko letalsko oporišče Victoria Point. V smeri proti Birmi so japonske čete zasedle mnogo ozemlja vzdolž zemeljske ožine Kra. Nadaljnji japonski oddelki s se izkrcai v Singri in Kota Bahru. Po uničenju britanskih motoriziranih oddelkov razširjajo te čete sedaj svoje operacije. O delovanju japonskega letalstva pravi poročilo japonskega glavnega stana, da se na Filipinih upira sedaj le še majhno število ameriških letalskih sil, kar je posledica nadaljevanja uničujočih japonskih letalskih napadov na sovražnikova letalska oporišča na Filipinskem otočju. Na Malaji ter na fronti v Birmi japonsko letalstvo navzlic slabemu vremenu še vedno učinkovito napada sovražnikova oporišča. Ogroženi petrolejski vrelci na Borneu Saigon, 18. dec. (Domei). Kakor javljajo iz Singapura je vrhovno poveljništvo britanskih sil na srednjem vzhodu v svojem zadnjem poročilu priznalo, da so se japonske čete izkrcale na več točkah britanskega dela otoka Bornea. Britansko poročilo priznava, da japonske čete ogražajo petrolej sko okrožje na tem delu otoka. Ameriška prizadevanja za razširjenje vojne Tokio, 18. dec. (Domei). V razgovoru s predstavniki tiska je službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Tomo-kazu Hori govoril tudi o poročilih, ki kažejo anglo-ameriško prizadevanje, da bi Sovjetska zveza napovedala vojno Japonski. Hori je izjavil, da se zdi, čeprav ni na razpolago zanesljivih službenih poročil, da si anglo-ameriški sili, prav posebej pa še Zedinjene države, prizadevata doseči sovjetsko pomoč. Glede na vesti o sodelovanju oboroženih sil Nizozemske Vzhodne Indije in Velike Britanije je Hori izjavil, da vlada nima službenih informacij, da bi oborožene sile Nizozemske Vzhodne Indije pomagale Britancem pred Singapurom. Nato je zastopnik informacijskega urada sporočil, da je bila sklenjena zasebna pogodba za izmenjavo radijskih oddaj med Japonsko in Nemčijo. Za sedaj se bodo preko japonskih postaj vsak tretji ponedeljek v mesecu oddajali programi iz Nemčije. dočim bo Japonska oddajala svoje oddaje za Nemčijo vsako četrto soboto Hori je k temu pripomnil, da je slična pogodba že od preteklega junija v veljavi med Japonsko in Italijo. Na vprašanja, kaj je z vestmi, da so japonske čete zasedle portugalsko kolonijo Macao. je Hori izjavil, da mora te vesti najodločneje demantirati. Japonci niso zasedli portugalske kolonije Macao Tokio, 18. dec. d. V službenih krc gih kategorično demantirajo v inozemstvu razširjene informacije, da so japonske čete okupirale portugalsko kolonijo Macao. Te veste označujejo kot tipičen primer britanske "propagande, ki si na očiten način prizadeva skaliti prijateljske odnosa ie med Japoii sko in Portugalsko, ter naglašajo, da Japon ska ne namerava zasesti nobenega ozemlja prijateljske portugalske države. Lizbona, 18. dec. d. Službeni zastopnik portugalske vlade je zanikal trditev, razširjeno iz britanskega zunanjega ministrstva, po kateri naj bi bili Japonci okupirali portugalsko kolonijo Macao. Službeni zastopnik portugalske vlade je včeraj izjavil, da je portugalska vlada prejela normalno poročila od guvernerja Gabriela Teizeira. ki poroča, da je položaj v Ma-cau ostal nespremenjen. Lizbona, 18. dec. s. Predsednik vlade Sa-lazar je odpotoval v Belem, kjer je ime. razgovor s predsednikom republike generalom Carmono. Generalni tajnik zunanjega ministrstva je imel dolg razgovor z japonskim poslanikom v Lizboni. Avstralske čete zasedle portugalski otok Timor Berlin, 18. dec. d. S poučene strani javljajo, da so avstralske in novozelandske čete zasedle portugalski del otoka Timor j a na Tihem oceanu. Čim ;e portugalska vlada zaznala za okupacijo, se je sinoči nemudoma sestala k izredni seji. na kateri je proučila nastali položaj ter dr'a tisku primerne smernice, da o dogodku informira portugalsko javno"-*. Brezžična zveza med Timorjem in Lizabono je bila snoči prekinjena. Stockholm, 18. dec. d Iz Londona javljajo, da je bila tamkaj s službenega mesta potrjena vest. da no se avstralske čete ter čete Nizozemske Vzhodne Indije izkrcale na Timorju. Poveljnik ameriškega brodovja odstavljen Rim, 18. dec. s. Uradno poročilo, objavljeno v Washingtonu. obvešča, da je b:l razrešen svojih dolžnosti kot poveljnik vojnega brodovja na Pacifiku admiral Kimmel. Stockholm, 18. dec. s Doznava se, da je za naslednika generala Kimma kot poveljnika ameriškega brodovja na Pacifiku imenovan kontreadmiral Nimitz. Do njegovega prihoda bo opravljal posle poveljnika podadmiral Pye, ki je bil doslej drugi poveljnik pacifiškega brodovja. Kontreadmiral Nimitz je bil doslej v plovbenem uradu mornariškega ministrstva. Nadalje se doznava, da je bil za poveljnika letalskih oboroženih sil na Havajskem otočju imenovan general Emons, ki je zamenjal odstavljenega generala Shortsa. Obširni varnostni ukrepi na Havajskem otočju Saigon, 18. dec. (Domei.) Tu so bila sprejeta nekatera poročila ameriške agencije United Press s Havajskega otočja, ki dokazujejo vznemirjenost ameriških vojaških oblasti, ki se boje, da ne bi med prebivalstvom izbruhnila panika ter da na drugi strani ne bi prišlo do sabotažnih dejanj. Po teh poročilih so oblasti izdale odlok, s katerim so bili spravljeni na varno vsi tuji državljani. Nadalje je bilo uvedenih mnogo omejitev v nabavkah vsakdanjih potrebščin. Za nekatere predmete so bile uvedene posebne nakaznice. Nadalje so oblasti odredile, da si mora prebivalstvo v naslednjih primerih preskrbeti posebna oblastvena dovoljenja: 1. Ako želi kdo izpremenltl svoje bivališče; 2. ako hoče potovati na obisk k prijateljem ali svojcem; 3. ako želi potovati po trgovskih poslih in 4. ako sploh potuje lz enega kraja Havajskih otokov v drugega. Potrošnja bencina je bila za civilno prebivalstvo racionirana. Uvedene so bile posebne bencinske nakaznice in je količina bencina za vsak posamezni voz določena na 10 galon na mesec. Vojaške oblasti so prebivalstvu ukazale graditi zaklonišča. Preventivna cenzura v Zedinjenih državah Stockholm, 18. dec. s. VVashingtonsiu dopisnik »Afton Bladeta« poroča, Ja je Roosevelt predvčerajšnjim oJredil preventivno cenzuro za vse vesti, kj se objavljajo v Zedinjenih državah. Ob tej priliki je opozoril ameriško ljudstvo na nujnost tega ukrepa, ki je vzbudil znatno nezadovoljstvo. Sanghaj, 18. dec. d. Po vesteh iz Manile so vojaške oblasti na Filipinih uvedle strogo cenzuro. Po dospelih brzojavkah je bila vsem dopisnikom v Manili izhajočih listov cenzurna oblast sporočila, da se bodo v bodoče smele objavljati samo vesti, katerih vsebina bo tudi službeno odobrena v posebnih komunikejih. Vsi kablogra-mi in brzojavke, ki vsebujejo kakršne koli informacije vojaškega značaja, se ne bodo smele objavljati v listih, ako njihova vsebina ne bo tudi uradno razglašena. Posebno strogi so cenzurni ukrepi glede poročanja o letalskih napadih na Filipine. Listi ne smejo objavljati niti števila letalskih napadov, niti re približnega števila letal, ki so pri napadih sodelovala, ako ne bo prej odobreno s službenega mesta. 500 žrtev pomorske mine Sanghaj, 18. dec. d. Potniški parnik »Corregidor«, ki je vzdrževal zvezo med raznimi filipinskimi otoki, je včeraj v Ma-nilsikem zalivu zadel na mino in se potopil. Utonilo je 500 potnikov O katastrofi parnika »Corregidorja* so se zvedele še naslednje podrobnosti. Parnik je imel na krovu 800 potnikov, izmed katerih pa se jih je rešilo samo 300 in so vsi ostali utonili. Oblasti imajo le malo upanja, da bi bilo še mogoče spraviti iz vode trupla žrtev, ker je morje na kraju katastrofe zelo globoko in polno morskih volkov. Med 300 re^enci jih je mnogo težko in lahko ranjenih. Med ponesrečenci jc tudi nekaj političnih osebnosti s Filipinov. Letalski napadi na Japonsko malo verjetni Berlin, 18. dec. s. »Volkischer Beobach-ter« piše, da je po potopitvi velikega števila ameriških vojnih ladij zelo malo verjeten letaski napad na Japonsko, med drugim tudi zaradi tega, ker bi se ameriške nosilke ladij brez velikega spremstva zaščitnih bojnih ladij ne mogle približati japonskemu otočju. Lista »Borsenzeitung« in »Zwo!fuhrb!at« pa opozarjata na napredovanje japonskih čet na vseh točkah, ki jih je mogoče označiti za glavne postojanke britanskega imperija in ameriške pacifiške posesti. Sovražnosti Kube Buenos Aires, 18. dec. d. S Havanc poročajo, da je kubanska vlada odredila blokado vseh nemških in italijanskih dobroimetij v Havani. Nevtralnost Brazilije Rio de Janeiio, 18. dcc. d. BraziLska vlada je objavila proglas, v katerem potrjuje svojo nevtralnost glede na razširjenje vojne na Daljni vzhod. Možnost vojne napovedi Francije in Španije Ameriki Tokio, 18. dec. (Domei.) Dopisnik lista »Niči Niči« javlja iz Buenos Airesa, da se čimdalje bolj množe znaki, da utegneta Francija in Španija napovedati vojno Zedinjenim državam. Dopisnik tokijskega lista piše, da potrjujejo poročila, ki prihajajo v Argentino, da se pojavlja v Franciji čim dalje večja nejevolja zaradi pritiska anglosaških držav na francoske kolonije, razen tega pa je v Franciji zbudila veliko nerazpoloženje tudi zaplemba francoskega luksuznega parnika »Normandie«. Dopisnik lista »Niči Niči« piše nadalje, da se v Argentini čim dalje bolj širi prepričanje, da mora tudi Španija pričeti igrati bolj direktno vlogo v vojni med anglosaškimi državama ter osnim blokom, zlasti potem, ko bi napad osnih držav proti Gibraltarju zahteval prehod čet preko španskega ozemlja. Dopisnik nato pravi, da bi ne glede na prijateljske vezi med Španijo in Argentino sodelovanje Španije v vojni prizadelo v veliki meri gospodarstvo Argentine, ker se trgovina z Evropo razvija preko Španije a posredovanjem britanskih navicertov. Nezadovoljstvo v Angliji Stockholm, 18. dec. s. Za1.nje za Angleže neugodne operacije na Malajskem polotoku so omogočile Japoncem, da se lahko izkrcavajo v Tajskem zalivu. Japonci neprestano izkrcavajo tu svoje čete in celo tanke. V Londonu so zelo nezadovoljni in ves tisk se zaganja z vso silo proti političnim voditeljem in vojaškim poveljnikom, ki so ustvarjali brez vesti ozračje optimizma v angleškem javnem mnenju. Posebno hudi so napadi na poveljnika oboroženih sil v Singapuru generala Brochea Pockha-ma ter na poveljnika avstralskega ekspedicijskega zbora na Malajskem polotoku generala Gordana Bennetta ter njegovega sodelavca generala Studea. La condanna di un gruppo di terroristi C O P I A Udlenza del 15—16 dicembre 1941 In nome di S. M. Vittorio Emanuele lil, per grazia di Dio e volonta della Nazione Ke tPItalia e di Albania — Imperatore dEtiopia II Tribunale Militare di Guerra della 2a Armata, sezione di Lubiana ha pronun-ciato la seguente SENTENZA nella causa contro: 1. SERCER Liubomir di Giovanni e di Budikna Giovanna, nato a Rifembergo il 1 VIII 1915 e domiciliato a Lubiana — de-tenuto Caserma V. E., Lubiana; 2. VERBIC Ivan fu Giovanni e di Mansa Pire, nato il 14 III 1918 a Prevalec p domiciliato a Jesero di Tomicel; 3. KARIZ Valentino di Antonio Stolfa e fu Caterina Karlz, nato il 12 II 190.1 a Trieste e residente a Lubiana; 4. KOGOJ Rado di Pietro e di Maria Lekarner, nato il 3 XI 1921 a Piedimelze (Udine) domiciliato a Lubiana; 5. KRANIC Karol fu Stefano e di Maria Rievz, nato il 19 II 1915 a Trieste « leri-dente a Ziglerjeva; 6. GUIDIZA Luigi di Luigi e di Kramar Giuseppina, nato il 19 II 1920 a Dolenia vas e quivi residente; 7. KELVISER Franc di Franc e di Gav.o-pamik Maria, nato il 12 II 1920 a Lubiana e quivi residente; 8. LIPOVEC Filippo di Michele e di Skrab Maria, nato il 27 IV. 1923 a Lubiana e quivi residente; 9. WALLA Emerik di Alvis e di Anto-nia Loltz, nato a Lubiana il 20. X 1915 e quivi residente; 10. GABROVEC Federico di Giacomo e di Javoršek Maria, nato v Pitni il 20 II 1924 e domiciliato a Kranin (minore anni 18); 11. MAKUC Dragomir di Giovanni e di Francesca Hvala, nato il 20. I 1924 a Bol-sanice e domiciliato a Lubiana (minore anni 18); 12. KOŽELJ Jožef di Giacomo e di San-car Giovanna, nato il 4 I 1923 a Polce Pri-leza semza fissa dimora (deten. Caserma V. E.); 13. MIKLAVIC Milan di Giuseppe e di Spendal Orsola, nato il 23 VIII 19292 a Lubiana e quivi residente; 14. ŽAGAR Ignac di Ignazio e di Anna Colaric, nato U 5 VI 1909 a Srdisce di Drava e domiciliato a Lubiana; 15. JENECIC Ladislao di Andrea e di Liben Francesca, nato il 2 H 1923 a Brao (Lubiana); 16. KRAINER Vittorio fu Francesoo e d1 Grzelj Maria, nato a Divaccia il 31 V 1000, residente a Lubiana (deten. Caserma ,V. E > IMPUTAT1 a) ai banda armata ai sensi dell'art. 16 del Bando 3 X 1941, per avere in terri+orio di Loz e altrove, partecipato ad una banda armata al fine di commetere delitti ccn-tro la sicurezza e la personalitš. dello Stato; con l'aggravante, per il Sercer, di essere stato il promotore, l'organizzatore, ed il dirigente; b) di attentato alla vita ed alla 11 berta peisonale di appartenenti alle Forze Armate ai sensi deil'art. 7 del Bando citato. Per avere in territorio dl Loz attentato alla "ita ed alla liberta personale di appartenenti alla Forze Armate esplodendo cot-tro costoro numerosi colpi di arma ca fuoco (fucili ed armi automatiche) e lan-ciando bombe a mano, cagionando a venti-cinque militari lesioni in varie parti dei corpo. OMISSIS p. q. m. Assoive 1'imputato Krajner Vittorio ^ai reati ascrittigli per insufficienza di prove e ne ordina la scarcerazione immediata se non detenuto per altre cause. Assolve gli imputati Gabrovec Fedinco a Makuz Dragomir dal reato di cui ali A't. 7 del Bando del Duce 3 X 1941 per insufli-cienza di prove, li dlchiara colpevoli del reato di cui ali "art 16 stesso Bando e te-nuto conto della minore etš. in applicazlone all'art. 65 C. P. li condanna alla pena di anni 20 di reclusione con tutte le conse-guenze d; legge. Assolve gli imputati Kelviser Frarc, Guidiza Luigi, Walla Emerik, Koželj Jos<=-f, Miklavic Milan, dal reato di cui all'art. 7 del Bando del Duce 3 X 1941 per insofli-cienza di prove. li dichiara colpevoli del reato di cui all*art. 16 stesso Bando e li condanna alla pena dello ergastolo con in-terdizione perpetua dai pubblici uffici e morte con tutte le conseguenze di legge. Dichiara gli imputati Sercer Ljubomir, Verbic Ivan, Kariz Valentino. Kogoi Rado, Kranic Carol, Lipovec Filippo, Z cigar Ignaz, Janenic Ladislav; colpevoli dei reati loro ascritti e li condanna alla pena di forte con tutte le conseguenze di legge. Con-lanna gli imputati: Kelviser Franc, Guidiza Luigi, Walla Emerik, Koželj Josef, Miklavic Milan, Gabrovec Federico, Makuz Dragomir in solido alle spese di giudizio. Ordina la confisca delle armi e di ogni altra cosa in giudiziale sequestro. Ordina la pubblicazione per est^atlo della presente sentenza sui giornali »II Piccolo« di Trieste e »Jutro« di Lubiana. Cosi deciso in Lubiana il 16 dicembre 1941. TJ presidente F.to Col. Antonino Benin-casa, il relatore F.to Cap. A. Grossi. Per copia conforme: il cancelliere. F.to. L. S. (Tribunale militare di guerra — 2a Armata). Obsodba skupine teroristov PREPIS Razprava z dne 15.—16. decembra V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela m., po milosti božji Kralja Italije in Albanije, Imperatorja Abesinije Vojno vojaško sodišče II. armije, oddelek v Ljubljani, je izreklo naslednjo SODBO v zadevi proti: 1. SERCER Ljubomiru, očeta Ivana in matere Budihna Ivane, rojenemu v Rihem-berku 1. VHI. 1915 in pristojnemu v Ljubljano, zaprtemu v vojašnici V. E. v Ljubljani; 2. VERBIč Ivanu, umrlega Ivana in žive Marije Pire, rojenemu 18. III. 1918 v Pre-valcu m pristojnemu v Jezero pri Tomišlju; 3. KARIZ Valentinu, očeta Antona Stoi-fe in matere Katarine Kariž, roj. 18. II. 1903 v Trstu in bivajočemu v Ljubljani; 4. KOGOJ Radu, očeta Petra in mateie Marija Lekarner, roj. 3. XI. 1921 v Pod-melcu (Udine), pristojnemu v Ljubljano; 5. KRANJC Karlu, pokojnega Štefana in žive Marije Rijavec, roj. 19. n. 1915 v Trstu ir. bivajočemu v Ljubljani, Ciglarje-va ulica: 6. GNIDICA Alojzij, očeta Alojza ln matere Kramar Josipine, roj. 9. XI. 1920 v Dolenii vasi in tamkaj bivajočemu; 7. KELVIŠER Francu, očeta Franceta in matere Gazopamik Marije, roj. 12. II. 1920 v Ljubljani in tamkaj bivajočemu; 8. LIPOVEC Filipu, očeta Mihaela in matere škrab Marije, roj. 27. IV. 1923 v Ljubljani in tamkaj bivajočemu; 9. WALLA Emeriku, očeta Alviza in mater« Antonije Loitz, roj. v Ljubljani 20. X. 1915 in tamkaj bivajočemu: 10. GABROVEC Frideriku, očeta Jakoba tn matere Javoršek Marije, roj. v Pitni 20. H. 1924 ln pristojnemu v Kranj (mladoleten. 18 let): 11. MAKUC Dragomiru, očeta Ivana in matere Hvala Frančiške, roj. 20. I. 1924 v Bolšancah in pristojnemu v Ljubljano (mladoleten. 18 let)- 12. KOŽELJ Jožefu, očeta Jakoba in matere Sančar Ivane. roj. 4. I. 1923 v Polcah pri Lezi. brez stalnega bivališča (zaprtemu v vojašnici V. E.): 13. MIKLAVIC Milanu, očeta Josipa in matere špendal Uršule, roj. 23. VIH. «,22 v Ljuhlianl in tamkaj bivajočemu: 14. J5AGAR Ignacu, očeta Ignaca in matere Ane Kolarič, roj. 5. VI. 1909 v Središču ob Dravi in pristojnemu v Ljubljano; 15. TANEŽTČ Ladislavu, očeta Andreja in matere Leben Frančiške, roj. 2. H 1923 na Brdu pri Ljubliani: 16. KRAJNER Viktorju, pok. Franceta in žive Gerželj Marije, roj. v Divači 31. V. 1900, bivajočemu v Ljubljani (zaprtemu v voiažnici V. F..). OBTOŽENT a) sodelovanja v oboroženi tolpi v smislu čl. 16 proglasa z dne 3. X. 1941, ker današnjih dni. Ima nekaj tako skupnega z umetniškim razpoloženjem, kakor se na primer tuli harakiri izvršuje po gotovih umetniških oblikah. Zdi se, kakor da Japonec sploh ne pozna smrti. Mož, ki kot živ torpedo drvi pspti sovražni ladji, ne misli na smrt, marveč edino na svoj vojaški cilj, čeprav ve, da tega svojega cilja ne bo niti za sekundo preživel. Te dni je izšla v japonskem uradnem poročilu vojnega m nistrstva oessda, s ka.ero je bil leksikon svetovnih pojmov obogaten z novim, vsebinsko zelo tehinim pojmom. Beseda se imenuje »d ž i b a K Ji«-Prvi zlog te besede pomeni »sam«, oba druga zloga pa sta korena dveh besal, od katerih izvajajo Japonci pojma: bo.nba in eksplozija. Mornariško vojno poročilo nadaljuje, da so piloti deveterih japonskih letal pri izvrševanju svojih nalog uravnali svoja letala kakor žive bombe in so na ta način žrtvovali svoje življenje. Strmoglav-ljenje z letalom v lastno smrt in v sovražnikovo pogubo je torej inačica živega torpeda, s katerim se posamezniki žrtvujejo na ta način, da se v torpedo zaprti požend proti sovražni ladji in jo s popolno sigurnostjo razstrelijo. »Džibaku« je nasprotje drugega japonskega pojma »seppuku«, kar pomeni toliko kakor smrtno žrtvovanje s letalom pri izvedbi danega povelja. V borbi proti boleznim na fronti Nemški vojni poročevalec Gcr-hardt Starčke pravi, da nemška vojska zmaguje tudi generala »Bolezen«. Takole poroča o zdravstveni skrbi za nemško vojsko: Na vzhodu se razgublja vojni hrum. Okrog studenca v malem mestecu, kamor so vkorakale naše čete ob svitu, se kopičijo vozila pehotne divizije, da načrpajo dovolj vole za vojne pekarne, za mesarske oddelke in za številne vojne kuhinje. Počakati pa morajo odločitve, ali sploh lahko črpajo vodo. Higieničar armije je z bak-ter.ologom in nekaterimi sanitejci pravkar na delu, da natančo preišče pitno vodo v tem kraju. Sanitetni feldvebelj mora pravkar zalotati vodnjakovo cev, da se ne priklatijo v vodo kakšne klice, šele po različnih preizkušnjah dovoli bakteriolog črpanje vode. Preizkušnja se izvrši v motoriziranem bakteriološkem laboratoriju, ki ima s seboj najnujnejše priprave. Tak laboratorij lahko takoj posreduje pri morebitnih epidemijah, obenem je njegova naloga raziskovati vojne kužne bolezni. Medtem ko imajo sanitejci opravka z razisko- Založba »Viharnik« Ljudje okrog založbe so si zamislili izdajanje knjig, ki bi nas v duhu vodile v nepozabne gorske predele, poleg tega pa črtale nove poti v našem alpinizmu. Izdajala se bodo dela leposlovne in umetniške vrednosti ter strokovne in znanstvene vsebine — predvsem pa izvirna dela. V skladu s svojim smotrom si je založba nadela ime »Viharnik«. — Zamisel se je porodila že davno prej, zdaj pa se založba čuti poklicano ublažiti težo hrepenenj. Ljudem, izšolanim v gorah, je borbeno gorsko življenje dalo dovolj vzorov. Zato stopajo pred javnost, da nam vsem pokažejo vzore jn borbo, katere so se v gorah naučili. V kratkem se bo založba predstavila s prvo publikacijo. To bo knjiga »Koča na Bobu« — prvi izvirni slovenski roman iz življenja planincev ali, kakor se j m v knjigi pravi — gornikov. Avtor knjige je Ivan Bučer, sam že od mladega kaljen v šoli gora. Doživetja v hribih so se mu izoblikovala v roman o planinskem tovarištvu, najlepši in najčistejši vezi, ki more družiti človeka s človekom. Ivan Bučer je že pred leti napisal povest »čez steno«. Takiat je nekdo zapisal upanje, da nam bo pisec nekoč dal tudi izvirni, pravi planinski roman. Veseli nas, da nas avtor v tem pogledu ni razočaral, še več: Bučer je s »Kočo na Robu« dokazal, da je tudi sposoben za tvorca takega dela. Pred čitateljem se razgrinja svet gornikov, opisan z veščo roko, pretkan izvirnih misli, ki so izražena s slikovito besedo. Izkušeni planinci bodo našli svoj prava svet, neplanincem bo pa novo, lepo doživetje, ki jim bo vzbudilo hrepenenje po strminah. Iz romana diha silen utrip gora in življenja v nj h — da te zamami do želje, da bi i sam doživel vso to lepoto in veličino. »Koča na Robu« je nastala na vrelcu moči in tovarištva, v visoki šoli ljudi, ki jim je plezalna vrv sveta vez, ki veže — tovariše. Ob takem tovarištvu so se vzgajali tudi ustanovitelji založbe »Viharnik«. Sreča sočloveka jim je velika skrb, zato pošiljajo s svojo prvo knjigo topel in vabeč pozdrav, da bodo božični prazniki lepši in bolj doživljeni. Kot okleščen viharnik tam gori nad pečmi, kjer se, ves zbičan bori za svoj obstoj, se bo tudi »Viharnik« boril proti izmaliče-vanju alpinizma. Pokazati hoče njegove kulturne vrednote. Alpinizem je delo, je dragocena vzgoja — ne zgolj zabaven šport! Planinstvo je višje od navadnega športa in nima znakov senzaciolnanega re-korderstva. »Viharnik« pričenja orati globoke braz le in sejati kleno seme, ki naj rodi vse vrednote kulturnega alpinizma. Rast viharnika v naravi je žilava in dolgotrajna. Tudi ta založba bo imela trdo borbo, česar se zaveda. Zagotovljeno pa ima že vrsto odličnih m pozitivnih SDdelavcev, kojih smoter je enako služiti vzvišenim vrednotam alpinizma. Z njihovo družno pomočjo si upa pokazati pot kvišku — do sonca, do luči. Na to pot vabi vse nas. Iz posvetila v prvi knjigi je razvidno, da si je založba poleg silne narave in zvestega tovarištva vzela za vzor tudi našega apostola in najboljšega učitelja, tvorca sodobnega našega alpinizma — dr. Klementa Juga. Uverjen sem, da bo s pomočjo širokega kroga čitalcev »Viharnik« lahko čez čas dajal čiste in častne račune. Uroš Zupančič. Obnovite naročnino! vanjem in z mikroskopiranjem, je higieni-kova naloga, da daje nasvete vojaškemu zdravniku v vseh vprašanjih hig.ene, v vprašanjih borbe zoper kužne bolezni in pri uvajanju sredstev, da se take bolezni preprečijo. Zlasti mora nadzorovati pitno vodo. Tokrat, pravi nadalje člankar, zatorej ne moreta sovjetom priti na pomoč ne general Zima ne general Bolezen, čim se pri kakšni četi pojavi sum kužne bolezni, pravi poročevalec, gredo zdravstvene oblasti z vsemi sredstvi kotšču bolezni do živega. Pri takem pobijanju kužnih bolezni vodi pot do bojujočih se čet, kjer na previjališčih in v bolniških zavetiščih pregledujejo bolezni sumljive vojake. V poljskem laboratoriju vidite potem še preiskan vo pnevmokokov, netilcev pljučnice. Tu skrbijo z vsemi sredstvi in izkušnjami, da preprečijo bolezni prehlada in da ne moreta ne zima ne mraz povzročiti med nemškim vojaštvom prevelike škode, člankar zaključuje, da mora domovina vedeti, da se v pogledu zdravstvenega in higienskega skrbstva za nemško vojsko stori, kar se le more storiti. Iz Dolenjskih Toplic Dol. Toplice, 14. decembra. Občinski prehranjevalni urad deli te dni živilske izkaznice za prehrano v decembru. Do zadnjega časa je bil običaj, da je vsaka stranka morala osebno vzeti izkaznice za svojo družino pri prehranjevalnem uradu občine Toplice, kar je bilo posebno zelo oddaljenim večkrat otežkočeno in so mnogo zamudili na času, ker so morali v Toplice, čeprav so prejemali živilske potrebščine pri trgovcu v domači ali bližnji vasi. Zdaj pa je odrejeno, da prehranjevalni urad po svojih organih dostavlja mesečne izkaznice strankam, kar jim je zelo ugodno. Le najbližji jih prejemajo še v prehranjevalnem uradu. Kmetje, pridelovalci žita, ki sicer moke in mlevskih izdelkov niso prejemali kot sa-mopridelovalci, nimajo v decembru pravice do riža. Marsikatera stranka v tem mesecu tudi ne dobi maščob, ker je že prišel čas klanja doma rejenih prašičev in jih lastniki splošno že koljejo. Posebno lepih ta debelih prašičev je letos bolj malo, ker primanjkuje krme za pitanje. šolska kuhinja se pripravlja tudi v Dolenjskih Toplicah za revno šolsko deco in bo v najkrajšem času pričela poslovati. Določenih je 30 najrevnejših otrok. Kuhinja bo nastanjena predvidoma v bivšem Sokolskem domu, kjer je najpripravnejšl prostor in se je iz njega vojaštvo izselilo. Dom pa še deloma služi za shrambo vojaških potrebščin. Za prehrano šolske dece je že vse preskrbljeno. Pripravlja se tudi ustanovitev kmetijsko nadaljevalne jk>le-Kakor je za mladeniče potrebno temeljito kmečko znanje, tako bi bila potrebna za mladenke gospodinjska šola, kjer naj bi se dekleta kot bodoče gospodinje med drugim zlasti temeljito priučile pridelovanja zelenjadi ln vrtnih rastlin. Toplice kot zdraviliški okraj, kamor prihaja od leta do leta več kopaliških gostov, ne morejo zdaj z vso kmečko okolico vred preskrbeti dovolj zelenjave. Tako so prisiljene restavracije za svoje goste uvažati zelenjavo od drugod, zlasti iz Novega mesta in celo iz Ljubljane, če bi domače gospodinje bile vešče pridelovanja zelenjave, bi lahko v zadostni meri krile vse potrebščine in bi vedno lahko ves domači pridelek iz vrtov, ki jih sedaj niti ni, dobro prodale in bi tako mnogo denarja lahko ostalo doma. Nujni potrebi morejo odpomoči le vešče in pridne gospodinje, ki bi dobile potrebno izobrazbo v gospodinjski šoli. Nemški veleposlanik Mackensen v Milanu Milan, 18. dec. s. Na povabilo Zavoda za visoko kulturo je včeraj prispel v Milan nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen. Na postaji so ga sprejele najvišje mestne osebnosti. Včeraj dopoldne si je nemški veleposlanik ogledal sedež Zavoda za visoke kulturo, kjer je obiskal zlasti knjižnico in se nato dolgo razgovarjal s komisarjem, predsednikom senatorjem de Capitanijem Pri tej priliki je bilo izrečenih več zdravih pobud za nove kulturne manifestacije med Italijo in Nemčijo. Ob zaključku razgovorov je bila nemškemu veleposlaniku izročena častna članska izkaznica zavoda. Nemški veleposlanik se je nato podal na sedež mestne hranilnice, v Fašistični dom ter v podjetje Pirelli. Povsod je bil sprejet * velikimi manifestacijami. Centrala za Žide v Rumuniji BukareSta, 18. dec. s. Maršal Antonescu je včeraj s posebnim dekretom razpustil zvezo rumunskih židovskih cerkvenih občin. Zveza bo nadomeščena s centralo za 2ide v Rumuniji, kl bo edina smela zastokati žigox&e jntgnaae x fležeU. Bojišča na Daljnem Vzhodu Z vojno na Daljnem Vzhodu so stopili ogromni prostori Tikega oceana ter celinskih in otoških predelov- Jugovzhodne Azije v središče svetovnega zanimanja. V Južnem morju so pred vsem oporišča Zedinjenih držav, s katerimi so si skušale te razširiti sivo je območje do nrebogatih izvirov sirovin v Vzhodni Aziji. Prvi člen v naravni otoški verigi, ki jo je Ameriika izkoristili a za to svoje prodiranje proti za-padu, je Sandvvichsko otočje, ki ga po njegovem največjem otoku Havaju imenujejo običajneje Havajsko otočje. Ta otoška skupino, 3800 km zapadno od San Francisca, sestoji v glavnem iz osmih večjih, goratih otokov, na katerih omogočata bogata tla v zvezi z ugodnim podnebjem obsežne nasade sladkorja, banan in ananasov. Havaji imajo pri skupni pov-šmi 16.503 štirjašikih kilometrov zelo mešano prebivalstvo, ki šteje okrog 430.000 duš. Posebno močna je japonska manjšina, ki šteje okrog 150 000 duš. Otoki so bili svoječasno neodvisni iin so imeli svoje kralje, leta 1898. pa jih :e zasedla Amerika, ki je pristanišče Pea.rl Harbour na otoku Oahu izgradila v eno najmočnejših oporišč svoje vojne mornarice in letalstva. Havaji so najvažnejša ameriška trdnjava v Tihem oceanu. Posebno velik strateški pomen ima tudi otok Wake sredi Tihega oceana, na pol poti med Havaji ter Marijanskimi otoki. To je majhen koralni otok s komaj 7.6 štirjaške-ga kilometra površine. Zedinjene države ga uporabljajo' kot kabelsko in premogovno postajo na poti do Filipinov, v zadnjih letih pa pred vsem tudi kot vmesno postajališče za svoja letala tipa Clipper, ki opravljajo ali so vsaj pred izbruhom vojne opravljala zračni promet preko Pacifika. Med Marijane spada otok Guam, ki so ga Japonci že zasedli. To je otok s površino 344 štirjaških kilometrov in 23.000 prebivalcev, večinoma Po'inezieev. Tudi Guaan je bil kabelska postaja in mornariško ter letalsko oporišče Zedinjenih držav. Predstavljal je zadnjo etapo do velike otoške skupine Filipinov, ki jih je morala Španija leta 1898. po nesrečni vojni prepustiti Ze-dinjenim državam. O Filipinih smo imeli obsežnejši članek v predvčerajšnji številki našega lista. Od Filipinov potekajo važne pomorske im letalske proge proti britski kronski koloniji Hongkongu, ki leži* ob južnokitajsiki obali v bližini izliva reke Kantona. To je zelo pomembno oporišče angleške trgovine v Vzhodni Aziji in sprednja straža britske-ga imperija na Daljnem Vzhodu sploh. Kitajska ga je morala prepustiti Angležem leta 1842.. ko se je končala pro-slula ^opijska vojna«. Naselbina obstga okrog 1000 štirjaških kilometrov in >ma skoraj mili ion prebivalcev. Strateško najvažnejša točka Južnovzhoa-ne Azije je britska pomorska trdnjava Sin-gapur, o kateri smo te dni 'sto tako že obširneje poročali. Prav tako smo poročali tudi o polotoku Mala ki. dočim je dežela Taj. nekdanji Siam, ki se je zvezala z Japonci. vredna posebnega članka. Zapadno od Tajske leži britska kolonija Birma, v katero so Japonci tudi že prodrli. Obsega okrog 600.000 štirjašk'h kilometrov in 15 milijonov prebiva:cev. To je največja ali vsaj najbogatejša izvozna dežela za sii-rovine na svetu. Nje ministrski predsednik Saw se je mudil pred nedavnim v Londonu, kjer je skušal za svojo deželo zaman doseči neodvisnost od bntskega gospostva. V tej vojni bo imelo to bržkone še veliko- vlogo Plinska vojna proti knjižnim moljem V St. Florianu pri Linzu je velika, dragocena knjižnica že nekoliko dni pod plinom. V veliki, z izrezljanim lesom opaženi baročni dvorani te knjižnice in v stranskih prostorih stoje pločevinaste posode s ciklonovim plinom. Uničujoči strupeni dih, ki bo učinkoval dvanajst dni, je namenjen knjižnim moljem in drugimi škodljivcem, ki so nničli že mnogo starih dragocenosti, lesenih skulptur, knjig in kosov pohištva. Neutrudno rijejo ličinke teh živalic skozi les ali pergament ali papir in jih uničujejo. Toda strupeni plin pruske kisline vdira tudi v naiskrivnejša zatočišča, mori ličinke, odrasle živali ln jajčeca ter rešuje tako vsako stvar pred sigurnim uničenjem. V pozni jeseni 1929. so z istim postopkom, ki so ga tedaj prvič uporabili 'Ja Zgornjem Avstrijskem, rešili gotski krilni eltar v Kefermarktu, enega največjih al- tarjev iz srednjega veka, ki ga je že leta 1850. pisatelj Adalbert Stifter rešil popolnega uničenja. Nekoliko let pozneje, 1935., so cianov postopek, ki se je v Kefermarktu tako dobro obnesel, uporabili tudi za trojico prekrasnih altarjev v Waldburgu pri Freimarktu, sedaj pa so se lotili škodljivcev v knjižnici samostana St. Floriana. Več tednov so trajale že samo priprave, treba je bilo zadelati po 8 m visoka okna, spraviti najbolj načeta knjižna dela na svetlo ter jih postaviti odprta na primeren prostor. Iz drugih dvoran so spravili v glavno dvorano mnogo dragocenih kiparskih izdelkov iz lesa, starih slikovnih okvirov, stare kose pohištva iz renesančne dobe, potem so odprli posode s kislino in dvorano hermetično zaprli. Knjižnica obsega nič manj nego 120.000 knjig, 2100 rokopisov in 1000 posebnih tiskov, ki predstav- Frcrnte russo — Z ruske fronte m D Generale Messe consegna le rlcompense al Valor Militare a soldati della divisione Pasubio — General Messe deli vojna odlikovanja vojakom divizije Pasubio HnUnrn! pregled ljajo val skupaj nepreoenljlvo vrednost. RUa bi neizmerna škoda, če bi vse te vrednosti postale plen nenasitnih živali. Pravljice Božene Nemccve Prva knjiga »Pravljic Božene Ngmcove«, ki smo jo dobili v prevodu prevajalca M&-chovega »Maja« drja Tineta Debeljaka (Slovenčeva knjižnica št 5, str. 190) obuja v slovenski literarni kroniki ime pisateljice, čije mojstrovino »Babica« je Fran Cegnar že leta 1862. preložil v slovenščino. Knjiga je izšla v Celovcu kot 4. zvezek »Cvetja iz domačih in tujih logov« in je dosegla drugo izdajo leta 1884. pri Krajcu v Novem mestu, istotam leta 1904. tretjo izdajo. Leta 1895. je izdal Gabršček v Gorici P. Miklavca - Podravskega prevod povesti »V gradu in pod gradom« (v izvirniku: V zamku a v podzamči). »češke pravljice« je priredil po Nemcovi za slovensko mladino Janko Osojnik (psevdonim dr. Lj. Pivko) in so izšle v dveh knjižicah po 80 strani v Mariboru leta 1912. in 1920. Nekaj prevodov iz spisov B. Ngmcove je izšlo v »Vrtcu« v »ženi in domu« in v »ženskem svetu«. Berkopčeva bibliografija pa ne navaja prevodov v dnevnikih in tednikih, kjer je bilo prav tako uvaževano pisano in privlačno delo te plodovitne pisateljice. Božena Nemcova (Barbara Panklova) se je rodila leta 1820. na Dunaju kot hčerka češke hišne m nemškega kočijaža. še kot otrok se je preselila s starši na kmete, na Češko, kjer jo je vzgajala babica Magdalena Novotna, korenito kmečka žena, zvesta starim običajem in imenitna pripove-dovalka pravljic. Vnukinja je dala mnoge poteze svoje babice nesmrtnemu liku »Babice«, ki je pozneje obogati češko slov- stvo. Starša bodoče pisateljice so bili v službi vojvodinje Zagonske, ki je imela svoj grad blizu češke Skalice; pri tej dami, čije galantna pustolovstva so stopila v kroniko dunajskega kongresa, se je zbirala odlična družba, ki jo je izredno občutljiva, za vse vtiske dovzetna Božena zdaleč opazovala in bogatila s temi dožitki živahno fantazijo bodoče pisateljice. Leta 1837. se je bila poročila po materini želji s finančnim respi-cientom Josefom Nemcem (nje zakonsko življenje je nedavno opisal v obliki romana Vladimir Drn4k v knjigi »Soprog slavne žene«, Praga 1938). Petnajst let starejši mož praktičnega kova in mlada, sanjava, pesniško nadarjena žena se nista mogla razumeti in to karakterno nesoglasje ji je globoko razjedlo zasebno življenje ter največ pripomoglo do njene dramatične usode. Njen mož je nekaj časa služboval tudi med koroškimi Slovenci. V poznejših letih praškega bivanja so se močno poslabšale gmotne razmere rodbine Nemcovih. Nadarjena in nesrečna žena je bila morala kajkrat pod poniževalnimi pogoji prositi pomoči, pri vsem tem pa je bil njen zakon na znotraj v razsulu. Krasna, tudi v propadanju vabljiva žena-pisateljica je iskala tolažbe v raznih srčnih pustolovstvih in v neumornem slovstvenem delu. To mučno življenje, izpolnjeno s premnogimi nevšečnostmi in s pravo bedo, dostikrat zakrito s ponosom in z iluzionističnim smehljajem, je Nemcovo docela zlomilo. Prezgodaj postarana in osivela je umrla 20. januarja Andora brez splošne volilne pravice Hočeš nočeš se ie morata končno tudi stara, patriarhalna kmečka republika na meji med Francijo in Španijo prilagoditi novim časom, novim geslom, ki se udom a čujejo v Evropii. Njeno sodišče, ki -i samo organ pravice, temveč tudi zakonodajna skupščina, je te dni proglasilo, da se razveljavlja splošna volilna pravica in da »e republika vrača k staremu patriarhalnemu sistemu, ki ga je goMla še do 1. 1933. Pravico, da nastopi ket volilec, ima odšle< qpc< saimo poglavar družine, kot poglavar družine pa se smatra ded, dokler živi Ta volilni sistem, ki ga je Andora nodedovala :z srednjega veka, je zvezan s posebnimi do ločbami o edinih pravicah prverojem ev pri podedovanju zemlje, vendar pa ur;j-jo druge določbe tudi vprašanje odpravn r. :.n odškodnin za druge sinove in hčere. Povra-tek k starim tradicijam, ki so zagotavljale mali srednjeveški državi dolga stoletja miT. je spremljal še en odlok, in sicer ta. da morajo vsi tujci, ki jim bivanje v Andori ni urejeno, v najkrajšem času deželico zapustiti. in sodni sel Med občinstvom je zbudila mnogo snmha razprava, ki se je vršila te dni pred sodiščem v Stokholmu. Obtožen je bil neki čarovnik, da si je dovolil malo nedostojne šale z uradno osebo, s sodnim slom, ki je prišel k njemu, da izterja neko plaoi>o. Prvič je čarovnik napravil tako, da je slu izginil poziv k plačilu, drugič pa je 'zginila presenečenemu možu cela torba s sodnimi akti. Sodišče je obsodilo čarovnika za te šale na 50 kron globe, ki jih je moral tudi takoj plačati, da bi ne zašel v nove skušnjave. Potres v Peruju Vehki zemeljski plaz in poplava, ki ju je povzročil potres v perujski provinci Huarez, sta zahtevala, kakor sedaj poročajo, večjo škodo in mnogo več žrtev, nego so prvotno domnevali. V samem mestu Huarezu so našteli doslej 500 mrtvih, uad 4000 oseb pa je izginilo. Petdeset metrov visok in več kilometrov dolg val je ostavil v severnem delu mesta šest metrov debelo plast proda in peska. Na več mestih je potres razdejal tudi veliko panameriško cesto, ki gre kakšnih 50 km mimo Lime. Novo zdravilo za pegasti legar Neki nemški biolog, ld živi v Sevilli na španskem, je sporočil, da je odkril zdravilo, ki popolnoma ozdravi pegasti legar. Pridobil ga je iz nekih posebnih rastlin, ki rasejo na španskem. ANEKDOTA Pesnik Aroo Holz je bil pri nekih sorodnikih na obisku. Posebna prijatelja sta si postala s triletnim sinčkom. »Kaj pa delate z malim?« ga je vprašala nekega dne gospodinja prestrašeno, ko je zagledala, da daje Arno Holz dečku jesti plvni papir. Pesnik je položil prst k ustom: »Tiho, ne izdajte naju!« je dejal gospodinji. »Mali je popil nekaj črnila!« VSAK DAN ENA PUIJjSB^ »Ali te smejo kaznovati za nekaj, česar nisi napravi ?« • »Gotovo ne, saj to bi bila velikanska krivica!« »Nu torej, jaz nisem napravil, svojih šolskih nalog!« ŠPORT Staro in zmerom novo vprašanje Ali se starejši športniki lahko spet vrnejo v nekdanjo formo? Kakor vsa dogajanja na svetu, tako ima tud: šport svoje močne človeške slauosti. Kdor se leto za letom udejstvuje v sponu, pri tem ne troši samo svojih telesnih sil, predvsem mišic, srca in pljuč, temveč mora v vsaki športni tekmi, pri vsaki zmagi ali pri vsakem porazu uporabijati tudi veliko mero razuma, čustev in volje. Od tod izvira, da ima tudi šport svoje junake in se tudi v športu vrstijo veseli in žalostni dogodki, tako da mora vsakdo, ki mu je zapisan, prej ali slej spoznati, da se je treba športu posvetiti z vsem srcem ali pa se mu odreči od vsega početka. kdor noče doživeti velikih razočaranj. Toda tudi oni, ki delajo v športu z vsem srcem in vso požrtvovalnostjo, sc mo rajo prej ali slej sprijazniti z bolečim izkustvom, da jim polagoma pojemajo telesne moči in začnejo v zvezi s lem tudi popuščati njihov: uspehi. Temu spoznanju ne more uit: neben športnik, to spoznanje zadene po določeni dobi vsakega pristaša katere koli športne panoge, pa naj bo do tedaj med najboljšimi ali najslabšimi. Takrat, kadar se pojavi to spoznanje, se začne za športnika čisto novo in prav zanimivo poglavje, ali se b0 mogel še kdaj vrnit? v vrste aktivnih športnikov. Običajno je med najboljšimi športniki precej takih, ki se skušajo po določeni dobi spet vrniti v svojo športno panogo, navadno tja. kjer so prej nehali. Od takih pojavov vidimo zabeležena dva zanimiva iz nemške lahke atletike, ki dajeta nekoliko praktičnega vpogleda v te nenavadne spremembe. Nemška in evropska prvaka sprinter Jonath in skakalec ob palici We-gner sta skušala. k0 sta si privoščila sama od sebe precej izdaten odmor, spet priti v staro vrhunsko formo. O njih je znano da je bil Jonath na olimpiadi v Ameriki »najhitrejši mož belega plemena:, We-gner pa je skoraj pol desetletja daleč nad-kriljeval vse vrstnike v Evropi. Oba sta se potem leto ali dve pozneje umaknila s pu*-zornice. Ko se je bližala zadnja olimpiada leta 1936., sta se spet lotila treninga, ker sta kljub vsemu želela izpolniti nekatere vrzeli v nemški reprezentanci. Rezultat tega poskusa je bil popolnoma negativen. Jo-natha so izločili že v prvih izbirnih tekmovanjih, prav tako pa se je tudi dragi kandidat moral zadovoljiti z enim poniž-nejših mest. Tudi v boksu je cela vrsta takih primerov, v katerih so se stari mojstri brezuspešno prizadevali, da bi se povzpeli do stare slave. Skoraj klasičen primer te vrste je boksar James Jim Jeffrie, ki se je leta 1905. neporažen umaknil kot svetovni prvak v težki teži in kot neomejeni gospodar določal potem med boksarji svojega naslednika. V našle J njih treh letih so se dogodki razvijali tako, da je prišel do naslova svetovnega prvaka Avstralec Tohn-son in tedaj so si Američani, svesti si dobrega zaslužka, zamislili novo senzac jo s tem, da so tega Johnsona postavili nasproti onemu neporaženemu Jeffrieu. In kaj se je zgodilo? Jeffrie že davno ni bil več tisti kakor prej, temveč ga je Johnson — resda šele po 15 krogih — položil k. o. na deske. V ostalem je najbolj pri boksarjih potrjeno pravilo, da se ni mogoče nikoli več vrniti v staro formo, saj dosadaj res še ni bilo nobenega boksarja, ki bi bil še drugič osvojil nekoč zgubljeno prvenstvo. Morda so v drugih športnih panogah izjeme, toda pri svetovnih mojstrih vseh kategorij v boksu še ni bilo nobenega, ki bi se bil še kdaj ponovno pojavil v areni z zmagami. Tudi slavni Nemec Schmeling spada med boksarje te vrste. Čeprav so glede slovesa še tako dobrega športnika od športnega terena ne da nič spremeniti, je vendar možnosti več, da to slovo ni najbolj težko. Kdor ostane s športom povezan in skrbi, da se mu telo ne poleni in mišice ne zarjave, ostane v pravem pomenu besede zmerom mlad. čeprav prihajajo za vsakim mlajši ljudje, ki ga lahko prekosijo v njegovih uspehih, toda zato si mora starejši športnik zastaviti drug cilj, in sicer takega, da bi dosegel še kaj izrednega, ne glede na to, da so se njegovi vrstniki že zdavnaj umaknili iz stadiona. Znanih je mnogo primerov, da so se | starejši in tako rekoč odsluženi sportn ki spet uvrstili v tekmovalne vrste mlajšega rodu in tamkaj še zmerom delovali zase in za svoje notranje zadovoljstvo, če ni bilo ; drugače, so se taki zaslužni ljudje iz športa — kakor na primer Finec Nurmi in še marsikdo drugi — posvetili vzgoji naraščaja 1862 v Pragi, kjer so jo z veličastn m sprevodom pokopali na starodavnem Vyše-hradu. Božena Ngmcova je ena tistih pisateljic, ki slede samo svojemu notranjemu nagibu in pišejo zato, da zauoste tej nepremag.jivi potrebi duhovnega ustvarjanja. Pri tem pa je, kakor ugotavlja H. Jelinek, prehodla razvojno pot od romantičnega ego zma svojih pisateljskih začetkov do neosebnega realizma. 2e njene pravljice označujejo pot k opisni objektivnosti. Dolgo časa so mislili, da njene »Narodne pravljice in legende« (Narodni bachorky a povčsti), ki jih je spisala v letih 1844.—1847., niso nič drugega nego veren zapis teh, ki jih je bila slišala med ljudstvom v razdobju, ko jo je največ mikalo folklorno bogastvo domačega ljudstva. Avtor najboljšega življenjepisa B. Nčmcove, pred dvema letoma umrli prof. V. Tille, sam izboren poznavalec češkega folklora, je prvi ugotovil, kakor piše H. Jelinek, prevladujoče deleže pisaielji-čine stvarjalne domišljije v teh pravljicah, izmed katerilh so posamezne prave mojstrovine pravljičnega žanra in daleč prekašajo veljavo etnografskih dokumentov, ki so Nemcovo navdahnili. »Pod vodstvom svojega pesniškega gona je kajkrati izpre-menila to, kar je posnela iz ljudskih izročil... Čim globlje je prodirala v ljudsko dušo, bolj jo je mikala psihologija ljudstva in njegov jezik, tem bolj pa se je tudi prebujal v nji čut za realnost. Pod vplivom učenega narodopisca in pesnika K. J. Er-bena in J. L Hanuša j« opustila svoj prvotni način pisanja pravljic, ki so zdaj postajale čedalje bolj realistične, ne da bi izgubljale zvestobo prvotnemu primitivnemu značaju narodnega blaga, odtenke pristnega ljudskega jezika in tisto čudovito vese- lost, ki je lastna češkemu ljudstvu.« (H. Jelinek). Izdala je tudi knjigo slovaških pravljic in legend, spisala množico povesti iz ljud-, skega življenja, vendar je dosegla vrhunec i svoje literarne umetnosti v romanu »Babica«, tej umetniško živi sintezi doživlje-nega življenja, folklornih izročil in bistre stvarjalne fantazije, prežeti z optimizmom, z vero v človeka, v svetost domačih tal in neizčrpno izvirnost domačega ljudstva. So to resnične podobe iz življenja, ne pa roman v pravem pomenu besede. V polni meri veljajo besede že navedenega H. Jelrn-ka, da je malo knjig, katerih branje bi bilo tako vabljivo, kakor je tj, knjiga, ki pripoveduje o življenju na kmetih na češkem pred enim stoletjem. Kljub podrobnim opisom ni povest nikjer razvlečena. Finesa in pravilnost realističnega opazovanja, ki je v najvišji meri odlikovalo Nemcovo, dajejo delu tisti poudarek resničnosti, brez katerega bi ne moglo dolgo obstajati nobeno umetniško delo. In ta realizem opazovanja je srečno združen z romantičnim stremljenjem po olepšanju stvari in življenja. — »Babica« sodi med tiste stvaritve češkega slovstva, ki so upravičeno dosegle — mednarodni roman in sloves. V knjigi »Pravljice«, ki nam jo je Tine Debeljak poslovenil s tankim čutom za ustrezajoč domači pravljični jezik in z obvarovanjem vseh poglavitnih značilnosti pisateljičinega sloga, je zbranih trinajst krajših in daljših pravljic. V vseh se odražajo tiste kvalitete B. Nčmcove, ki smo jih omenili zgoraj. Predvsem njena ljubezniva, opajajoča fantazija, ki pa kaže skozi prav-Ijičnost obrise resničnega sveta in lastnosti ljudi, ki so kakor mi živeli in trpeli. Srečna in topla svetloba se razliva v ozračje teh pravljic. Nekaj prikupnega odseva m v družbi mladih športnikov spet ostali povezani - športom in mladostjo. H kraju še nekaj besed o dozdevnem in morebiti edinem razlogu, zakaj se športnik, ki je »odslužila, ne more več vrniti v stalo formo. Boksarji pravijo prav enostavno: »Kdor je dalj časa počival, nima več pravega živca. Ta živec je prav za prav volja do borbe in utrjenost za največje telesne napore. Kdor dve ali tri leta ni bil stalno v borbah na tekališču ali v ringu, je že premehak in preveč popustljiv, da bi se pozneje spet znova lahko z uspehi spustil vanje. Znansst v službi športa (Konec včerajšnjega članka o tehničnih pripomočkih modernega šport, ga dela) Znano je, da smo športniki zelo radovedni ljudje, če nam iz katerega koli vzroka na mogoče prisostvovati dobri prireditvi, želimo čimprej zvedeti, če že ne poteka, pa vsaj njene rezultate. To je posebno težko, če se tekmovanje izvede, recimo, v zelo oddaljenem kraju. Kaj bi dandanes počeli nestrpni športniki, če bi morali kakor nekoč čakati posebnih tekačev, ki bi jim šele teden dm ali dva tedna pozneje sporočili ime olimpijskega zmagovalca, ko ne morejo dočakati niti poročil v časopisju, ki navadno že nekaj ur pozneje objavijo do podrobnost^ vse glavne dogodke ? V tej smeri je športnike že močno razvadil radio, s pomočjo katerega lahko že neposredno, ko se tekmovanje vrši, lahko doznajo za točen potek dogodkov. Edina želja, kj bi jo mogli še izreči, bi bila ta, da bi lahko športno tekmovanje ob istem času, a na drugem kraju tudi videli. To bi hil pač. višek »poročevalske službe«. V resnici nimamo več daleč do tja, saj so na berlinski olimpiadi že izvedli uspešne poizkuse in prenašali tekmovanje po televizijski poti, toda samo na razdaljo nekaj kilometrov. Če pa so prišli na tem polju znanosti že tako daleč, ni dvoma, da ni več daleč čas, ko bomo lahko seleli doma in gledali s pomočjo televizije tekmovanje, ki bo potekalo stotine kilometrov daleč od nas. To bo gotovo zlata doba za radovedne športnike! Italijansko-nemško-madžar-ska tekmovanja V Budimpešti so se te dni sestali vrhovni predstavniki športnih organizacij iz Italije, Nemčije in Madžarske, da bi določili ves spored mednarodnih srečanj, ki naj bi se medsebojno organizirala v času vojne. Načeloma so predstavniki italijanskega, nemškega in madžarskega športa skleni!!, da bodo izvedli čim več trostranskih tekmovanj v atletiki, boksu, sabljanju, roko-borbi in tenisu. Tehnične podrobnosti bodo dogovorjene pozneje. (Zanimivo je, da o nogometu na tem setsanku očividno ni bilo govora. Op. ur.). Športni predstavniki treh sil osi so v zvezi s temi sklepi poudarili še, da se ta tekmovanja ne smejo smatrati samo za običajna prizadevanja za razmah športa v vseh treh državah, temveč še bolj kot manifestacija globokega prijateljstva, ki veže vse tri narode. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Mali oglas: »Moška obleka, velikost 46, na prodaj. Hlače so, žal poškodovane. Kje, zveste v oglasnem oddelku lista.« * »Hudika, Ančka, nocoj sem pa imel zoprne sanje!« je pripovedoval krznar svoji ženi pri zajtrku. »Vse živali, ki sem jim bil potegnil kože s telesa za svoje kožuhe, so bile zbrane pred mojo posteljo!« »Pojdi, pojdi, Tone!« je menila žena. »Kuncev si se bal?« * Mladi mož, ki se je za nogomet šele začenjal zanimati, je prišel pol ure prepozno k tekmi. »Kako stoji igra?« je vprašal nekega gledalca. »Nič proti nič!« »Sijajno! Tedaj nisem še ničesar zamudil!« * Slikar: »Za vsako svojo sliko zahtevam 20.000 lir-« Obiskovalec: »In koHko zanjo dobite?€ Ona: »Daj mi deset lir, grem v lepotni salon.« On: »Tu jih imaš trideset!« na stvareh ln ljudeh tudi tedaj, ko so stvari zamotane in ljudje zli: je to odsev vedre ženske duše B. Nčmcove. Zato so to pravljice za mlade in za mladostne ljudi. Iz glasbene kronike V vrsti prireditev z naslovom »Revija plesne glasbe« je jazz-orkester Bojana Adamiča pokazal svoja stremljenja. Ta stremljenja, postavljena v zorni kot kulturnega nazora, ki tehta in vrednoti stvaritve po njihovi izrazito umetniški, estetski, etični, formalni in še kakšni drugi vrednosti, bi mogli primerjati s funkcionalnim pomenom literature nižje vrste, ki -Juži samo zabavi. Nastopi tega orkestra niso s kulturno-vrednotnega stališča nič pomembnejši nego, postavimo, v čtivu povprečnega človeka romani Karla Majra, ki ga je sicer konferencier na tej reviji večkrat omenil :n čigar eksotične zgodbe so »navdahnile« nekatere prizore. Ni mogoče zanikati, da bi prireditev ne imela nekih estetskih elementov, v smislu sodobne estetike, ki ni več samo nauk o lepem in harmoničnem. Z druge sirarni je treba brez vsega priznati orkestru formalne odHke. Njegovo muziciranje kaže tam, kjer improvizacija namenoma ne prehaja v ato-nalno karikiranje glassbene harmoničnosti in melodične lepote, vsega uvaževanja vredno obvladovanje instrumentov in znatno orkestralno izenačenost Lahko da je v gojitvi te glasbe tudi nekaj protesta zoper glasbene m kulturne tradicije, tem bolj, ker je jazz nastal in se razširil v zvezi s poizkusi tako zvane »amerikanizacije« Evrope med dvema velikima vojnama. Mogoče, da kdo upravčeno vidi v tem svojevrstnem glasbenem stfhi od nor futuristično m romantično navdahnjene mladine ne le a»- Kronika • Pravda zaradi dragocenega briljanta. Odkar je prepovedana prodaja dragocenosti, se je te dni vršil pred milanskim sodiščem prvi proces zaradi prodaje briljanta. Slo je za kamen, vreden nad 900.000 lir. Gospa Cecilia Cirani je bila trenutno v stiski pa je naprosila posredovalca Emanuela Battiatija, da ji oskrbi prodajo dragulja. Battiati je dragocenost na raznih krajih skušal spraviti v denar, nazadnje pa je naletel na nekega Turinca, s katerim "sta sklenila kupčijo za 800.000 lir. Sodišče je zaplenilo briljant, obenem pa je vse štiri obtožence obsodilo pogojno na 8 odnosno £ mesecev zapora. * Velik požar v Milanu. V prostorih barvarne, ki je last tvrdke Cozzi in tovarišev na via Lario 12 v Milanu, je te dni — očitno zaradi nepazljivosti pri delu — izbruhnil silovit požar. Začelo je goreti v sušilnici, kjer je bila nagrmadena velika količina HALO! Tukaj Everest servis (telefon 26-36 — LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 44, prej L. LEGAT Strokovno popravljamo in čistimo vse vrste pisalnih in računskih strojev. — Popravila izvršujemo hitro po konkurenčno nizki ceni. JPoslužite se tudi Vi EVEREST SERVISA! tkanin. Gasilci so imeli dve uri težkega dela, preden so zadušili plamene, ki so sikali daleč na okrog in grozili, da tudi sosednji odlelki zapadejo požaru. Kakor računajo, je ogenj napravil okrog pol milijona škode. * Nesreča pod avtomobilom. Na kiruršk: oddelek ljubljanske bolnišnice so pripeljali Jožeta Možino, 33 letnega posestnika iz Gornjega Logatca. Na cesti ga je podrl avtomobilist in mu prizadejal precej nerodne poškodbe po glavi, po rokah in nogah. * Obisk znamenite madžarske filmske igralke v Rimu. Pred dnevi je prispela v ."Rim znana madžarska filmska igralka Ma-riza de Tasnady. Prišla je na povabilo iilm-;ske družbe Bassoli, da odigra eno izmed glavnih vlog v filmu »Bengazi, mesto zidov«, ki ga pripravljajo v režiji Augusta Genine. Marija de Tasnady je nedavno v Budimpešti kreirala glavno vlogo v filmu »Dama s spomini«, ki ga je zrežiral njen soprog, prav tako ugleden filmski umetnik. * Morda ste pozabili, da lahko ves december čitate »Domovino« zastonj, saj vam jo uprava dopošlje, če se le zglasite z dopisnico in plačate naročnino vsaj za prvo četrtletje 1942. Naročnina je malenkostna (letno 18 lir) in je spričo pestre, vseskoz zanimive vsebine seveda možna le ob širokem krogu naročnikov. Zato postanite tudi vi Domovinar! Vsak teden boste ob »Domovini« preživeli nekaj prijetnih ur. Zglasite se z dopisnico na naslov: Uprava »Domovine«, Ljubljana, Puccinijeva 5. u— Obisk uglednega italijanskega znanstvenika. Prod nekaj dnevi se je mudil v Ljubljani ugledni znanstvenik Com. dx. Garlo Pedrszzim, procesor za farmacevtsko zgodovino na kr. univei zi v Pa vi ji, avtor znamenitega znanstvenega dela: »Zgodovina in umetnost italijanske farmacije«. Ob tej priliki je imel lekarnarjem Ljubljanske pokrajine kratko m zanimivo znanstveno predavanje o zgodovini farmacije ter sii obenem ogledal umetniške in zgodovinske zanimivosti ljubljanskih lekarn. u— Rdeča reflektorska stekla je mestna občina vzidala v robnike prometnih otokov, ki jih je zgradila na najvažnejših ulicah in križiščih. Ta rdeča reflektorska stekla v temi opozarjajo voznike sploh na pravilno smer vožnje, predvsem pa, da ne zadenejo ob prometni otok. Toda niti teh potrebnih in za promet v temi koristnih rdečih stekel ljudje ne morejo pustiti pri miru. Pred dramo na Erjavčevi cesti jih je menda mladina razbila že dvakrat, enako tudi že v Vegovi ulici in na drugih prometnih otokih. Tako razuzdanci delajo škodo mestni občini in davkoplačevalcem, poleg tega pa spravljajo v nevarnost ljudi, ker prav lahko pride do prometne nesreče tam, kjer ni rdečih re-flektorskih stekel. Predvsem pa grozi nevarnost tam, kjer voznik računa na rdeče reflekse ter brez skrbi vozi daije. ker ga razbita rdeča stekla ne svare pred nevarnostjo. Opozarjamo torej vso našo mladino, naj pusti ta rdeča svarilna stekla in tudi druge prometne značke popolnoma pri miru. u— Najlepša ugodja v prazničnem času občuti in doživi tisti, ki išče plemenitega užitka v umetnosti. Prav zdaj imamo najlepšo priliko, da se Intimno seznanimc z umetninami naših starih ln mladih mojstrov. O razstavi v Jakopičevem paviljonu, kjer se nam v prikupnem umetnostnem soglasju predstavljajo Debenjak, Jakac ln Mihelič, smo včeraj obširneje poročali. V Obersnelovl galeriji pa se nam v klasični tovariški skupnosti približujejo naši impresionisti Jakopič. Jama, Strnen in Vesel. Koliko tihe lepote je na obeh razstavah, koliko umetniškega doživetja! Kdor koli išče utehe in poživljenja, naj stopi na obe umetniški razstavi, naj se približa posameznim umetninam in bo kmalu spozna) koliko vedrine prinese umetnost v življenje, še zlasti pa v sive zimske dni. u— Zima se hoče spet uveljaviti, še preden nastopi svojo oficielno vladanje, že nekaj dni je spet nevšečno vreme. V sredo je deževalo, proti večeru pa je začel padati južni sneg, ki se je seveda kar sproti izgubil. Ponoči je še nekajkrat poizkusil svojo vnemo, toda zaman, šele v teku četrtkovega jutra je pritisnil uspešneje. Začelo je snežiti na gosto in polagoma so se belile ljubljanske strehe, po ulicah pa so se razlile mlakuže. u— Smrtno nevarne opekline. V bolnišnico so pripeljali 4 letnega Cirila Godca, si- Ljubitelji moderne lahke glasbe, pozor! Prispela je prva pošiljka gramofonskih plošč svetovne znamke ODEON, najnovejši šansoni, moderna plesna glasba (španski, ori-jentalski, kubanski in meksikanski temperamentni posnetki). — Velika izbira gramofonov najnovejših modelov znamke Carisch. Gramofonske igle na zalogi! »EVEREST«, LJUBLJANA, Prešernova 44 na čevljarskega pomočnika iz Ljubljane. Doma se je tako nevarno s kropom popa-ril, da ni mnogo upanja na rešitev njegovega življenja. — Na kirurški oldelek pa so pripeljali 21 letnega I. Humarja, nezaposlenega čevljarskega pomočnika, ki je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. u— Narodno gledališče na Viču uprizori v nedeljo, 21. decembra ob pol 3. popoldne v dvorani meščanske šole na Viču že z velikim uspehom igrano in pretresljivo Knit-tlovo drama »Via Mala«. Igrajo: Mira Danilova, Kraljeva, Starčeva, Nakrst, Košie, Košuta in Malec. Ne zamudite izredne prilike! u— Neimenovana daruje v počastitev spomina na blagopokojnega g. Frana Goloba, ravnatelja tobačne tovarne, 100 L za slepe in 100 L za Rdeči križ. Iz Novega mesta n— Dodatne živilske nakaznice. Z 10. decembrom so bile uvedene dodatne nakaznice za najtežje delavce in noseče žene. Med najtežje delavce spadajo sedaj rudarji, delavci pri gradnji predorov, drvarji, ki sekajo, predelujejo in prevažajo les, razkladalci, ki prenašajo težka bremena in obrtniki, ki opravljajo dela, ki spadajo med najtežja. Da se jim prizna pravica do dodatnega obroka 300 gramov kruha, morajo podjetja, ki zaposlujejo zgoraj naštete delavce, predložiti občini, v katerih podjetjih delujejo, prošnjo v dveh izvodih, ki mora biti enaka prijavi, predpisani za težke delavce, šele na podlagi tako vloženih in ugodno rešenih prošenj bodo ti delavci prejeli dodatni obrok kruha. Ta obrok bodo dobile tudi noseče žene s posebnim bonom, ki jih bo izdajal mestni prehranjevalni urad. V ta namen morajo prizadete osebe predložiti občini zdravniško potrdilo in prejmejo zadevne tiskovine pri mestnem prehranjevalnem uradu. Vsi tisti, ki še niso dvignili oblačilnih nakaznic, se pozivajo, da jih dvignejo najkasneje do 22. decembra, ker bodo sicer nakaznice zapadle in jih pozneje ne bodo mogli več prejeti. Nakaznice se dobe dnevno med 12. in 14. uro na mestni policijski stražnici. Novi prijav-ljenci pa jih prejmejo med dopoldanskimi uradnimi urami v prostorih prehranjevalnega urada na rotovžu. n— Obisk Zdravstvene avtokolone v šmarjeti. Te dni je prispela že drugič v šmarješko občino zdravstvena avtokolona. Prebivalstvo je priredilo avtokoloni prav prisrčen sprejem in oba dneva je bil naval na vse oddelke te človekoljubne zdravstvene ustanove. Zdravniki so bili oba dne- va nepretrgoma zaposleni a pregledi ln razen vse šolske mladine je prišla na preglede tudi večina odraslega prehivalstva občine, ki šteje vsega 2600 občanov. To dokazuje, kako velik ugled že uživa ta ustanova med vsem dolenjskim prebivalstvom Največ pregledov je bilo na zobozdravni-škem oddelku. SIcer pa je po izjavi vseh zdravnikov med šmarješkim prebivalstvom prav ugodno in zadovoljivo zdravstveno stanje. Vse prebivalstvo je z vidnim zadovoljstvom in odobravanjem spremljalo požrtvovalno delovanje gg. zdravnikov in sester in je posebno vodji kolone g. dr. Aldu Duceju iskreno hvaležno za ves požrtvovalni trud, ki ga je tudi ob drugem obisku izkazal šmarješkemu prebivalstvu. n— Konjski tatovi pred sodiščem. V pomladnih in poletnih mesecih so se zgodile v novomeški okolici razne tatvine konj. s čimer je bila zadana kmetovalcem velika škoda, saj jim je konj najdragocenejša opora pri težkem poljskem delu. Zato so oblastva storila vse potrebno, da izslede brezvestne tatove, kar se je v veliki meri posrečilo. Tako so stali v torek pred novomeškim malim kazenskim senatom kar trije konjski tatovi, ki so tudi prejeli zasluženo kazen. Prvi se je zagovarjal Ivan Germovšek, ki je poleti ukradel nekenin posestniku v Radohovi vasi lepo kobilo, katero je skušal naprej prodati, pri čemer pa je bil zasačen. Senat njegovim izgovorom ni verjel in ga je obsodil na dva meseca zapora in 228 lir denarne kazni. V drugi razpravi sta se zagovarjala posestnik Alojz Kromar in cestar Ivan Pavline, ki sta ukradla v št. Jerneju dva lepa konja v vrednosti 35.000 lir. Oba obtoženca je kazenski senat pod predsedstvom dr Cerčka obsodil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na tri leta. Edino s strogimi ukrepi bo možno v bodočnosti zajeziti brezvestne tatvine na našem podeželju. Iz Mokronoga Otvoritev šolske kuhinje. V ponedeljek 15. t. m. je bila na tukajšnji ljudski šoli otvorjena šolska kuhinja, ki bo dajala dnevno 40 ubožnim učencem brezplačno Nalivna peresa svetovnih znamk: Aurora, Parker, Pelikan, Montblanc itd. — dobite še pri »EVEREST«, LJUBLJANA, Prešernova 44. Vsa popravila nalivnih peres izvršujemo najhitreje, solidno in poceni! kosilo. Kuhinja je nastanjena v šolskem poslopju in je bila primerno prenovljena, tako da kaže zlaj obednica kaj prikupno lice. Šolsko kuhinjo je otvoril tukajšnji capo centro. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik komandanta vojaške edinice, g. župan, zastopniki uradov in celotni učiteljski zbor. Otvoritveno kosilo je bilo zelo okusno prirejeno in so se učenci z veseljem in zabavo nasitili. V našem industrijskem kraju je mnogo družin, kjer bi sicer otroci ne imeli toplega kosila in hrane včasih niti enkrat na dan. Z dobrohotnostjo oblasti se je sedaj to uredilo. Mnogi bodo dobili kosilo, misliti pa bo treba, da se število teh še nekoliko poviša. Kdor je videl nasmeh in zalovoljnost na obrazih teh revčkov, ki niso vajeni dobre hrane in so nekoliko sramežljivo jedli, je videl zahvalo v njih očeh, ki je z besedo mogoče ne bi mogli toliko izraziti, kakor so govorile oči. Kmetijsko-nadaljevalna šola. V našem kraju se bo otvorila po novem letu kmetijsko-nadaljevalna šola za kmečke fante, če se bodo priglasili v dovoljnem številu. Posebno v današnjih časih je otvoritev takega tečaja nujna potreba, ker se stremi za tem, da se obdela vsaka ped zemlje ln da se vsaka stvar smotrno izkoristi. Naša kmečka mladina je zelo potrebna takih naukov, ker se opaža še na mnogih posestvih in pri mnogih domovih zastarelost nazarov glede obdelovanja zemlje, gojenja živine, poživiti pa bi se morala tudi reja malih živali, ki bi lahko prinesla našim krajem mnogo dohodkov. V tečaju naj bi se seznanili fantje z vsemi glavnimi vprašanji, ki zadevajo našo dolino. Dogon živine. Dne 16. t. m. je bil pri nas zadnji letošnji dogon živine. Prignane je bilo mnogo lepe goveje živine. Opaža se, da se je v zadnjih letih stanje precej izboljšalo, živina se boljše goji in zato tudi uspehi niso izostali. Storiti pa bo treba še mnogo, da bo stanje živine čim lepše in s tem čim donosnejše. Na sejem, ki je bil po Marijinem prazniku, pa je bilo prignane zelo malo živine in to zaradi slabega vremena. Pojavili so se spet sejmarji s svojimi stojnicami, ki smo Jih zadnje čase pogrešali. Muhasto vrane je zelo prizadelo naše gospodarje, ker si zaradi mokrote niso mogli preskrbeti listja za nastilj. Zelo redki so pripeljali domov nekaj listja. Dež, ki je začel spet rosi ti našo dolino in pričakovani sneg. ki bo Jež ju najbrž sledil, bosta onemogočila preskrbo potrebne stelje za živino. Iz Tržaške pokrajine Gibanja rojstev in smrti v mestu in pokrajini. V oktobru so v vsej Tržaški pokrajini zabeležili 441 rojstev in 359 smrtnih primerov, tako da izkazuje statistika ljudskega g banja 82 presežka. V Trstu je bilo 287 rojstev in 265 smrtnih primerov, (presežek 12), v podeželskih krajih pokrajine pa 154 rojstev in 84 smrtnih primerov (presežek 70). — Manj ugolna je slika za november, ko.je bilo v vsej pokrajini 415 rojstev pa 454 smrtnih primerov (38 smrtnih primerov več kakor rojstev). Primanjkljaj odpade v glavnem na Trst. kjer je bilo 253 rojstev pa 329 smrtnih primerov (76 smrtnih primerov več), na deželi pa 163 rojstev in samo 125 smrtnih primerov (38 rojstev več). Umrli so v Trstu 65 letni Ivan Marsič, 75 letna Karlota Sardoč, poročena Mileta, 79 letna Lucija Trevisan, vdova Jurčič, 77 letni Josip Vouk, 78 letna Antonija Se-lax in 78 letna Celena Burlovič, vdova Kre-ševič. Na oklicih pa so pari klepar Hilbert Boškin in zasebnica Ana Zanutti, Lucijan rfCozlovič in zasebnica Helena Bernik ter delavec Ignac Kramar in zasebnica Marija Sircelj — Rojstev je bilo dne 17. decembra v Trstu 9, smrtnih primerov 15, porok 5. Iz Sf^dnle Iz finančne službe. Premeščen je vladni asesor dr. Eduard Rapposch iz Liezena k finančnemu uradu v Mariboru Carinski svetnik Karel Aghto iz Tešina je postav-lien zh šefa glavne carina* .^-.e v Cel j r, Magdalena roj. Meditz (69), Ro7.a (331; Jonke Jožef (29), Roza roj. K'imp (22), Josip (4), Albina (1); Kobetitsch por. Šchnid0. »a daianie naslova ali za iifro L 3.— Rabljene steklenice od Jekocitrola, Efetusina in Tonovina, očiščene, kupujemo z zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Resljeva cesta. 20532-7 Štedilnik za vzidavo, rabljen, kupim. Nudim nekaj koruze na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štedilnik«". 20544-7 Drsalke št. 38 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranie-ne«. 20567-7 Laterno magiko dobro ohranjeno, na steklo in film, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20566-7 Avto, moto tteseaa L —.00. ukia —.00. u daianie naslov« ali ca iifro L J.—. Zanimamo se za večje število dobro ohranjenih avtomobilov z gumami ali brez. Ponudbe poslati na: Amot. Ljubljana. Bežigrad 11. 20517-10 Nov »Puch« 200 ccm in avtomobil DKW limuzino prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20513-10 Kolesa beseda l —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L J.—. Trgovska hiSa I naprodaj na najprometnev ši točki periferije Ljubljane. Hiša je enonadstropna z zelo dobro vpeljano trgovino špecerije in mešanega blaga. Velik m-sečni promet. Vrt 2000 m2. Poleg tega je naprodaj še več drugih nepremičnin. Reali-tetna pisarna ZAJEC An-, drei, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. 20507-20 I Stavbne parcele za strnjen sistem v bližini bežigrajske gimnazije, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20 parcel«. 20558-20 Enodružinsko hišo s stavbno parcelo prodam v centru za Lir 450.000.—. | Ponudbe na ogl. odd. Ju- ; tra pod »Res ugodna pri- t Živali Beseda L —.60. uku —M. za daianje naslova mM M Iifro L J.—. Kravo s tretjim teličkom prodam. Jože Novak, Ponova vas 3, pri Grosupljem. 20564-27 Dopisi beseda L 1.—. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Italijansko moško kolo malo rabljeno z dinamo svetilko za 5*0 lir. in 2 triciklja ugodno naprodai. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 20539-11 beseda I —.60. taksa — .60, za daianie oaslova ali u iifro L 3.—. Lepo jedilnico prodam zaradi selitve za 4500 lir. Medvedova 10, Blažica. 20563-12 Oblačila Beseda l —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro t 3.—. Prodam skoro nov smoking iz najfinejšega blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20551-13 Trgovsko hišo v centru prodam za Lir 3.000.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primoran prodati«. 20557-20 lika«. 20556-20 Stroji Beseda L —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l 3.—. Šivalni stroj pogrezljiv. dobro ohranjen, ' kupim. Ponudbe z naved- j bo cene na ogl. odd. Jutra pod »Šivalnica«. 20562-29 inseriraj v „jutru"! Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Agent, Bližina Tyrševe c. 47, Brez posredovalca, Blagajna, Blagajničarka, Cena, Dober, Dobra eksistenca, DeSela I., Dobro ohranjeno, Domač, Dober plačnik, F. K., Gotovina, Golo naključje, Gospodin-a 35, Ineelen, Kardex. Ključavničar, Lastno gospodinjstvo, Legna ardere. Mir 1941, Novo življenje. Nujno stanovanie. Prodam, Pristno, Prikolica, Plačam, Penzija, Pazljivost, Resen, Stroji, Sen sreče. Skladišče, Strojnik, Sodar, Soliden 777, Stalna in dobra služba, Stavbišče 300. Stroj, nik 14241. Takoj skladišče. Težko življenje, Takoj, Tkalnica, Ugodna prilika 22, V Ljubljani 1942, Vilo kupim, V zadnjih dnrh 1941, Zamenjava 999. Zanesljiva in točna, 2000. Beseda I -.60, taksa — .60, za daianje naslova ali zs iifro I 3.— Kompanjona za elektro-tehmčno engros zastopniško skladišče iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »30.000«. 20549-16 beseda I —.60. uksa —.60. za daianje naslova ali za iifro l 3.—. Zamenjam za 1. april komfortno, sončno trisobno stanovanie s kabinetom, kopalnico in pritiklinami, za dvosobno ali enosobno stanovanie s kabinetom v novejši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno in lepo«. 20546-2Ia Beseda L —.60. uksa —.60, za daianje naslova ali za iifro t 3-—. Prazno veliko sobo pianinom, iščem. Lahko vsako posebej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »77«. 20560-23a PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POŠTNI PAKETI GlUNGONO A DESTINAZIONE CON TEMFOR ANE A MENTE AU£ CORRfSPONDENZE PER ESPRESSO /MPOSTATE NEUO STESSO GIORNO ED ALLA STESSA OKA ■ SONO ACCET7ATI OA E PEK TUTTE LE LOCALITA OEL REGNO £ DELLE COLONIE ITALIANE • HANNO CORSO COI TRENI D/RETrl E DIRETTISSIMI • SONO RECAPITATI A OOMtCILIO PER ESPRESSO SUBITO OOPO L'ARRIVO A DESTINAZIONE DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EKS-PRESNA PISMA, ODDANA NA POŠTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH IN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. — POTUJEJO Z DIREKTNIMI IN POSPESENIMI BRZO-VLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE, TAKOJ, KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO. Dotrpel je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Dernovšek Marko, vulgo štaniSar posestnik, gostilničar in lesni trgovec iz Save pri Litiji • Na zadnji poti. ga spremimo v petek, dne 19. decembra 1941 ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — začasno na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 20. decembra t. 1. ob 9. uri v kapelici pri 00. frančiškanih v Ljubljani. SAVA pri LITIJI — LJUBLJANA — BRNO, dne 18. decembra 1941. Žalujoče rodbine: DERNOVŠEK, RABIČ, GREGORC, JUG, UST AR, PROSENC -f.^.^^ri^i' « • ; ' "Sv."" - / • \i, r . / V r v E. Sabatini: 22 DOTA IN SRCE k. R • m a b Naslednji teden dni sem redno prihajal v grad in s kaj mešanimi občutki opazoval, kako se namen Andrejevega bivanja pri Canapleških, kolikor je zadeval kardinala in viteza, od dne do dne bolj izjalavlja. Andrej je proti meni fantaziral in govoril o Ge-novefi, ki je bila po njegovih trditvah edina popolna ženska na svetu, kamor jo je bila poslala milostna previdnost božja njemu v posebno radost in zveličanje. Ljubezen je res podobna steklemu psu: vsak, kogar ugrizne, steče. Njegovo udvar-janje je postalo tako neprisiljeno in vroče, da sem ga moral nekega večera odvesti v kraj in ošteti. »Dragi Andrej,« sem rekel, »ako hočete ljubiti Genovefo. ljubite jo in stvar je v redu. Toda če nočete, da bi vas vitez poslal nazaj v Pariz in bi se na naju oba izsula jeza gospoda kardinala, bodite previdnejši; vsaj kadar je gospod de Canaples blizu, izkazujte njemu in hčeri enako mero pozornosti. Dobro bi tudi bilo, če bi se vsaj delali, kakor da vam je Ivona za spoznanje bolj po duši. Ona se kakopak ne bo dala premotiti, kajti vaša udvorliivost nasproti Genovefi ne dopušča nika-, kega dvoma.« Nehote je moral priznati upravičenost mojega nasveta in obljubiti, da se bo po njem ravnal. Jaz pa sem kaj slabe volje jezdil nazaj proti svoji gostilni. Več ko verjetno je bilo, da bosta kratka spoved in kos vrvi vse priznanje, ki me čaka od Mazarina za mojo udeležbo pri polomu njegovih namer. Slutil sem, da je nesreča blizu; imenujte to preroški vid ali kakor vam drago. Vem samo nekaj: ko sem o mraku zavil na dvorišče gostilne pri »Francoski liliji«, je bil prvi, ki so ga zagledale moje oči, markiz Cezar de St. Auban. Pravkar je stopal s konja in se razgovarjal s šestorico najhujših lopovov, ki so se kdaj klatili po pariški okolici. IX. KOROBAČ JE PREPRICEVALNEJŠI OD BESEDE »Prosim za zamero, a spodaj je plemič, ki želi neutegoma govoriti z vami.« »Kako je ime temu plemiču, oče krčmar?« »Gospod markiz de St. Auban,« je odgovoril gostilničar, ki se je obotavljal na pragu. Bilo je dan po St. Aubanovem prihodu v Blois. Do poldne je manjkala skoraj še cela ura in jaz sem se baš odpravljal v grad, poročat o tem, kar sem bil videl prejšnji večer. Najprej mi je prišlo na misel, da bi odbil svidenje z markizom; nato se mi je zazdelo pametno sprejeti ga, kajti iz sovražnikovih besed časih lahko spoznamo, kako nam je ravnati, da zavrnemo njegov prihodnji napad; rekel sem torej gostilničarju, naj ga privede. Ta čas sem se spravil k ognju, podpihal goreča polena, obrnil plamenu hrbet in jel čakati, kaj bo. Slišal sem hojo po stopnicah: mehke korake v copate obutega gostilničarja in markizove odločne korake, ki jih je spremljal žvenket ostrog in brenketanje njegovega meča, ko je udarjal ob ograjo. Viata so se odprla in St. Auban, brezhibno oblečen kakor zmerom, je stopil v sobo. Obredno sva se priklonila drug drugemu, kakor storita dva, ki se pripravljata, da prekrižata ostrini; in ko sem čakal, da izpregovori, sem opazil na njegovem bledem obrazu znamenja pritajene jeze. »Tako torej se spet vidiva, gospod de Luynes.« »Ker ste me poiskali, gospod markiz.« »Niste baš ljubeznivi.« »Vi pa ste nadležni.« Hudobno se je nasmehnil. »Povedali so mi. gospod, da se vsak dan kažete na canapleškem gradu.« »Nu, gospod, in kaj« za to?« »Evo: davi sem se oglasil v gradu tudi jaz. Ker bi vam podeteli starec tako in tako kmalu povedal, kaj se je dogodilo med njim in menoj, mi je ljubše, da zveste že zdaj iz mojih ust.« Naklonil sem se in tako prikril nasmeh. »Vam, gospod de Luynes, se imam zahvaliti, da so mi pokazali vrata. Meni, Cezarju de St. Aubanu, so pokazali vrata v kmečki hiši oboga-telih prostakov, zaradi obrekovanj, ki ste jih na-tvezli vitezu vi.« »Zaradi obrekovanj? Mislite, da je to prava beseda?« »Izbral sem tisto, ki mi najbolje ustreza,« je odvrnil in togota, ki je vrela v njem zaradi sra- mote, ki jo je bil doživel od viteza de Canaplesa, mu je kar brizgnila iz oči. »Že v Choisyju sem vas svaril, kaj se utegne zgoditi. Vaše upiranje m zavezništvo, ki ste ga sklenili z Mancinijem, sta zaman. Domišljate si, da je zmaga že dobljena, odkar ste si pridobili naklonjenost starega bebca, ki hoče žrtvovati svojo čast, samo da bi videl hčer povzdignjeno v vojvodinjo; toda povem vam, gospod ...« »Da jo upate videti markizo,« sem mu mirno segel v besedo. »Kakor vidite, St. Auban, sem tudi jaz marsikaj zvedel, odkar sem v Bloisu.« Od gneva je pobledel kakor zid. »In še več boste zvedeli, preden pojdete odtod, spletkar! Odvadili se boste vtikati svoj dolgi nos v stvari, ki vam niso nič mar.« Zasmejal sem se. »Kakšne strašne grožnje!« sem zasmehljivo odvrnil. »Počakajte!« je zavpil. »Videli boste, kaj bo. Na svoje troške se boste naučili, kaj vam je dovoljeno in kaj ne. Prekleto, gospod, ali mislite, da bom gledal, kako mi pustolovec iz Sicilije in tak-šenle bezniški lopov mečeta polena pod noge, da bi izpodnesla moje načrte?« Še vedno sem se brzdal. »Prekrasno,« sem rekel z zaničljivim poudarkom, »torej priznavate, da imate načrte. Kako pa misli dekle? Pravijo mi, da še ni na smrt zaljubljena v vas.« Markiz je od jeze tolikanj ponorel, da mu je roka šinila po meču. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.