Delovni kolektivi po vsej državi dosegajo pri izvrševanju planskih nalog lepe uspehe V izpolnjevanju planskih nalog v nažem gospodaratvu zavzemajo ru-darji po vsej državi vidno mesto, ker se zavedajo, da je od njdihovega dela v glavnem odvisna pravočaana izvršitev naše petletke. Posebno vneto pa so se vrgli na delo po velikem uspehu rudarja v premogovniku Brezi, Alije Sirota-noviča, ki je pred nedavnim s svo-jo brigado v eni izmeni naikapai 152 ton premoga. Ta njegov uspeh je vzpodbudil radarje po vsej državi, fci *> stopdli v tekmovanje s Siero-tanovičem in ga tudi prekosili. V Sara jevu so po zgiLedu Sirofca-naviča začede tekrnovati tudi briga-de, ki delajo pri gradnjah in do maiksLmuma povečaJe storilnost de-la. Pritem so že dosegle lepe uspe-he; saj so n. pr. nekatere brigade podjetja »Nefrnar« v prvenm dnevu tekmovanja presegle normo za 228 odstotkov. Največji uspeh pa je v Sirotanovi-čevem gibanju do sedaj dosegel ru-dar Omerhodžič, ki je v osmih ura^i izpolnil tri dnevne norme. Po dosedanjih uspeMh naže indu-strije upravičeno pričakujemo, da bo izpolnila vse naloge, ki so po-stavljene pred njo. »Titovi zavodi — Litosrtroj« pn Ljufoljaiii, so pred kratkim začeli prodzvajati največje vodne turbine Kaplanovega tipa, ki predstavljajo osnovo elektrifikacije naše države. V tovarni »Lskra« v Krainju so pred krafckim komčadi z izdelavo pr-ve serije kmoprojektorjev. S proiz-vodnjo teh komplicirandh aparatov dokazujejo naši konstruiktorji, teh-ni-ki in delavci, da jim ni nobena na-loga pretežka. To je pa tudi isto-časno najboljši odgovor vsem, ka-tertm graditev scKaalizima v raašd dr-žavi ne ugaja. Uspehi v kmetijstvu ne zaostajajo daleč za uspehi v industriji. Kme-tijska obdelovalna zadruga »Bodoč-nost« v Zmajevu v Vojvodini je pridelala povprečno 4350 kg pšenice na hektarju. V Vojvodini so tudi že pričeli z odkupom belih žit. Kme-tijske obdelovalne zsadruge so bile med prvimi, ki so oddade žitne pre-sežke državi. V Istri je v gradnji železniška pro-ga Lupoglav—Štalije, ki bo vezala jugovzhodno Istro z ostalirni kraji naše države. Dela na 34 km dolgi progi so že precej nanpredovala. Omenili smo najvažnejše uspehe zadnjih dni v induRfcriji, rudarstvu m kmetijstvu v državi. Delovni kolektivi v naših okrajih v Sioveniji ne zaostajajo za delov-nimi uspehi onih iz ostalili repu- blik. Kolektiv železniSke delavnice v Mariboru je pred nekai dnevi zgra-did motx3rn.i vagon. ki bo služil za prevoz delavcev. Velike težave je bilo treba premostiti pri izdelavi, toda končno je voz sdekel po tračni-cah. fma sodobno obliko in krasno notranjo ureditev Pri Dmpleku so na Dravi zgradili moet, ker je prejšnjega 1. 1946 odnesla voda, 198 metrov dolgi ki 6 metrov široki moat iana nosiioiosti 10 ton in bo oonogočal avtotousni proonet proti Ptuju. V Sa\n.njaki doldni bodo v krat-kem pričeli z obiranjem hmelja. Ta protzvod našega kmetijstva je veli-ke važnosti kot izvozno blago, ker je zaradi svoje kvalitete zeio iskan. Prodati ga torej ni težko, razeri te-ga je kot izvozni artikel vreden v devizah toteko, kot 33 kg pšenice, ali 10 kg masti. Tudi žene iz našega okraja bado pomagatle pogpravljati dragocemi pririelek. V 1 jutomersk«n akraju so v pri-dctoivanju nove delovine sile do^e-gli lepe usjpehe. Julijgki pian prido- bivanja frontovcev v brigade so pre-seigli za 6O°/o. Tudi plan za mesec avgtist nameravajo preseči. Nedaleč od Ljufoljane so v teku deia pri regulaciji potoka Pšate, ki je vsako leto pcplavil otkrog 2000 ha poija in travniikov. Istočasno bodo meliorirali poplavljena zemljiš6a in jih uapoeoibili za obdelovanje. S tem se bo v veliki meri ziboljšaia pre-skrba Ljtrbljane. Tako delo^ni Ljudje širam d^ržave grade z vsakim dnem materiailne po-.goje sociaiističsni ureditvi v naši dr-žavi. Ne ozirajo se na klevete, ob-rekovanja in laži; vedo, da se v tera velikem delu nasteinjajo na lastrae sile ter to, da bodo pod vodstvom svoje Partije preinagali vse, tudi največje težave. Špekulanti so se izmikali kontroli pri mlatilnicah Da bi se odkup belih žit v ptujskem okraju čirn prej kotičal, je organiziralo podjetje za odkup poljskih pridelkov v obrnocju ptujskega okraja deset zbirnih centrov, ki bodo za časa odkupa belih žit prevzemali žita s svojim kadrorn. ki je doiočen za dotični center Odkupno podjetje je že z 20. juliiem pričelo z odkupom mlatilniške merice, pri čemer pa ima zelo velike težave, ker se je OLO premalo brigal za postavitev kontrole nad mlatilničarji. KLO-ji so pravočasno sprejeli navodila. da morajo postaviti k vsaki mlatilnid kontrolorja, kateri bo stalno navzoč pri mlačvi. Vendar se teh navodil KLO-ji niso držali. To se posebno vidi v KLO-ju Slovei^a vas. Predsednik in tajnik te-den dni nista vedela. da se vrši v Skorbi mlačev. Tudi nista vedela, da se v Haj-došah mlačev sploh ni začela in da je treba priskrbeti kmetovalcem. ki ne po-sedujejo svojih strojev, mlatilnico za pravočasno izvršitev tnlačve. Tajnik in predsecnik KLO-ja Star^e prav tako nista vedela, koliko rnlatilnic se na-haja v KLO-iu. Nadalje KLO Starše ne vodi nobenega računa o namlačenih ko-ličinah in o oddani mlatilniški merici posameznih mlatilnic. Kontrolor. kateri je bil postavljen s strani KLO-ja, ie dobil od tajnika napačna navodiia. Tako mu je tajnik dejal, da se mora mlati1-nica pregiedati samo enkrat do dvakrat na dan. Pri tem ie kontroia s strani OLO-ia ugotovila v Staršah da se je kontrolor Hriberšek Jurij za časa mlačve nahajal na poliu. Pravilen odkup in kontroia nad mla-tilničarji se vrši v KLO-iu Hajdina, kjer ye postavljen kontrolor Lampret Maks. Kontrolor mlatilnice je stalno navzoč in vr§i pobiranie rniatilniške me-rice takoi po končani mlačvi od posa-meznih kmetovaicev Vodi se točna evi-denca o pomlačenih količinah in zbrani mlatilniški merici tako, da KLO dnevno sledi in razkrinktiie vaške 5peku1ante, ki svojih posejanih povr.šin z beiimi žiti ntso pravilno priiavifi ali pa da imaio vigii ha donos kot jim ie določil KLO. Tudi MLO Ormož m KLO Središče sta se zavedala pomena odkupa mlatil-niSke merice. Mnogi KLO-;i pa se ternu važnemu odkupu sploh niso odzvaii, za kar se bodo zagovarjali pred liudskirn sodiščem in zato preieii zasluženo k3~ zen. 010 opozarja vse KLO-ie. ki od-kunu mlatUniške merice še niso pristo-pili, da 'sto izvr$i>o še pred odkupom obvezne oddaie belih žit v gospodar-skem 'etu 1949/50 Mlatilniška merica sc pobira od v*eh kmetovalcev. ki so vršili stroiito mla-čev. ne^lede na to, če so se kmetovalci predhodno priiavili za strojno mlačev. Nadalje se pobtra mlatilniSka merica tadi od onih gospodarstev, ki so vršiia mlačev z mlatfči. Razlika v obračtma-vanju rnlatilniške merice je v tem. da se kmetovalcem, ki so. se predbodno pri-javilj za strojno n^Čev, zaračuna 8% mlatilniške merice od pridelka in se pri izračunavanju obvezne oddaie odšteje od presežka. Dočim se kmetovalcem, ki se za strojno mlačev niso prijavili, vza-r«e mlatilniška tnerica od zamlačenih količin 8%, katere pa se ne odračuna od preseška. Mlatilniško merico morajo mlatiini-čarii odvzernati takoj pri končani mlačvi in jo dnevno odprerniti na zbirni center. Ker se bližamo odkupu obvezne od-daje belih žit in da se odkup ne bi za-vlekel zaradi slabth predpriprav s strani OLO, poverjeništva za drž. nabave, mora poverjeništvo pravočasno potrditi plans »Odkup P3« in jih dostaviti KLO-jem. da bodo pravočasno pričeli z oč-kupom. Da se odkup ni mogel začeti s 15. avgustom t. 1., je krivda posamez-nih KLO-jev, ki so pri obremenitvi $či-tili posamezne špekulante Tako se je ugotovilo v KLO-iu Podgorci, kjer je kraievna komisiia za ugotavljanje ha donosa ugotovila, da je ha donos pšetiice od 10 do. 13 mq, dočim je KLO Sodinci ucotovif, ki je sosednii, 18 do 22 mq. Predsednik kornisije za ugotavljanie ha donosa Podgorict je ob priliki zaslišc-vanja na OLO izjavil, da ha donos res ni višji in pri tern stavil sehe za pri-mer: »Posejane pšenice sem imel 30 arov, namlatil sem-od tega 13 mernikov.« Tov. predsednik se je uštel, če je tnislil da okrajna ftomisija ne ve. koliko tehta en mernik: pri tem ie ugotovila, da znaša ha donos nad 20 mq na ha. Ni to edini primer. ampak je mnogo KLO-jev, ki so vztrajali na istem, vendar iim je okrajna komisija dokazala, da je ha do-nos pšenice in rži znatno višji kot so predvidevaie krajevne komisiie za ugo-tavljanje ha donosa. Jasno je, če bi ha donps uirotavljalj naši delavci iz tovarn. ki so odvisni samo od garantirane pre-skrbe. ne bi ugotovili le 10 niq, amoak 20 in 22 mq. kakor je ugotoviia okrajtia kornisiia Ker pa >o se v komisiie za ugotavi.ianie ha donosa vrinili vaški špekulanti, ki se jitn vidi dolgočasno da nimalo mesta na tržišeih. kier bi lahko barantali z našim deiovnim človekom, mu prodniali ml^vske izde'ke po 150 din za kg. Takšni liudie res ne morejo ugr-toviti pravega ha donosa za vaške špe-kulante. Poverjeništvo za državn? nabave ie te napake KLO-iev ugatovilo in pri tem odkup žitaric prestavilo na nedoločen čas Ob pričetku odkupa nai KLO-ji upoštevajo izkusnie iz tanskega l^ta da ne bodo vr§i!i odkupov v poznejših me-secih. Ker se bo odkup vršil dekadno. ie dolžnost KLO-jev. da 'zdajo odločbo kmetovalcem. ki svo.iih dolžnosti ne iz-polnjuieio že v prvih dneh odkupa po možnosti v prvih nrah, tako da bo KLO dnevno sledil obvezi in razkrinkoval vašks špekulante. ki bi se na kateri koli način radi izognili obvezni odda.ii žit, R.K. Okrajni magazin v Ptuju skrbi za obnovo prodajalskega kadra V soboto, 13. t. m. je bi, v &in katerih premagujemo težave, da bi čimprej in čimbolj zadovoJjiJi Ijudstvo. Trgovski mreži 60 potrebni miadinci, ki znajo nuditi Ijudski obla-st: in množičnim organizacijam pomoč pri izvajanju diferenciacije na vaseh. skratka, mladj borci. ki znajo pomagati graditi socializem v FLRJ. V tečaj se je prvotno pr javilo 10 miadincev in 36 mladink. Do konca te-čaja je ostalo 36 tečajnikov in tečajnic v starosti 15, 17 in 18 let. Od teh je bilo 11 tečajni'kov iz delavskih druiin, 12 :z malomeJ.Cwj6kib. 10 iz srednje kmečkih družin. 2 iz zadrug, os-tali pa iz raznih poklicev. Na zaključni svečanosli so prejeli te-čajniki od upravnice tečaja, tov. Brata-ničeve, spričevala. Marljivim tečajnlkora m tečajnicam so biie razdejjene knjiž-ne nagrade. S pritegovanjem marijive mladine s podeželja v tečaje pridcbivamo kadrc ki sčasoma zavzemajo mesta v vseh re sorih družbenega gospodarstva in vztraj-no izvršujejo plansice naloge prve Ti-tove petletke. S. F. Tudi v Podlehniku se zavedajo važnosti prostovoljnega dela Tudi člani delovnega kolektiva slndi-kaine podružnice Podlehnfk se zaveč-no-st, sd mora parkzmati, da je tT^>a za izgra-djnjo socializma vpreči vse sile, ker je le s tem mogoče zagotoviti bodfoče boljše rn srečn-ejše ži-vljeiije. Prav pri težkočaii, ki jih moramo za to ceno pre-mag^'ti, labiko ločimo gradatelje socializ-ma od njegovih sovražaikov. V Cirkulana-h je več vnst izkorišče-valcev, delamržnežev im straibopetnežev, ki zaostajajo za naglkn raizvojeim in te-ga budi v svojih močeh ravio-ajo. Nedavino )e bilo sklenjeno, da bo v CiTkviIainah u*taiio\M>en.a krojaška zadru-ga. Za to pa je potreb©n priroeren lokal. PregiledUli snno prostore ter ugoaovili, da bi bil najpriTnernejši lokal v hi&j Haške. Ta lokal ]e bil svoj tae trgovski lokal. V hiši je slanovalo še pet oseb. Danes &tanuje v hlši samo dvočlanska družina, lokala pa gospa Haške nikakor ne rare in noče odstopiti. V lokahi je razmetan premog, da bi bilo mogoče naprattn vsa-komur utemeljevati nujnost lastne po-trebe. Vsak Haložan bo potrdil, da je ta lokal v tej hiš-praviti zadražnega orodja, premalo res-no pa se zavedajo vrednosti ponuje^e jim pOTnočd, brez katere si bodo s.arni težko pomagali P. C. Osvobodilna fronta se mora t vserni svojimi terenskimi organizaci-jami zavedaH, da je enotna, politična organizaeija slovenskega Ijudstva s Komunistično partijo na čehi, vodnica celotnega politiinega življenja na Slovenskem. Krepiti in poglabljati mora ideološke temelje svojega dela in pavetiti mora več sij politični vzgoji Ijudstva in dvigu novih kadrov. Organizacijskt enote morajo postati brezvogojnn tista srediAča našega političnega zivljenia, kjer bo dobil vsak slovenski človek odgo-vor na t?sa vvrašania iz naše zunanjp in notranje politike, potreben t,p.-oretični povk, odgovor na vr>rašan'a iz naše konkretne upravne in go-spodarske problematike in konkretno pomoč pri svojem delu. Iz nalog OF Stednja z električnim tokom - pomoč industriji Vsled vedno večjega porasta indu-stnj&ke proizvodnje, razširitve ui ustanavljanja novih industrij je vsem v Sloventji znano, da imamo pre-cejšnje težave z oskrbo potrosnikov 2 električno energijo. Posebno močno občuti te težave naša induotrija, ki je glavni odjemalec električne ener-gije in je zadolžena z velikinu pro~ izvodnimi naiogami za kritje hitro rastočih potreb v socialistični iz-gradnji naše domovine. Potrošnja električne energije z ugradnjo industrije veliko hitreje raste, kakor potrošnja električne energije. Teniu pa se ne smemo 6u-diti. V obstoječi industriji moramo pospeševati mehanizacijo proizvod-nje, sicer je ne bi mogli tako hiti-o stopnjevati kakor naraščajo potrebe ljudstva. Nova industrija rabi tudi novo pogonsko silo. Vse to zahte^a vedno večje in večje množiine elek-trične energije. Veliko število novih central je v projektu m v izgradnji. Toda, ker so centrale velike, zahtevajo doigo gradbeno dobo ln bocio šele proti kancu leta 1950 in v letu 1951 pri-čeie obratovati. Do tega časa pa moramo kljub vsem težavam razvijati našo indu-stnjo dalje in tudi elektrifikacije ne smemo zavreti. To lahko dose-žemo samo na ta način, da do skraj-nosti uvedemo štednjo in gospodar-sko upprabljamo električno energtjo pri vseh potrošnikih, največjih v industriji in najmanjših v obrtih in v gospodinjstvu. Ne smemo pozaibiti, da ustvarja ena kilovatna ura v industriji toli-ko dobrin za naše narodno gospo-darstvo, da njih vrednost daleč pre-sega znesek 50 din. To pomeni, da proazvaja ena kilovatna ura dobrlne v vrednosti nad 50 ddn in edino tako morerao oceniti dek> električnega toka. Naše elektrarne so že do skrajnosti izko-riičene. Več energije bo le težko v njih proizvajati. Do izgraditve no-vih central moramo, v svrho zagoto-vitve potrebne energije naši razvija-joči se industriji, uvesti povsod skraj-no štednjo in gospodarsko trošenje energije ter izkoriščati še vse doslej opuščene male rezervne pogonske vire (vodna kole&a, stroje na nafto, plin in paro). Vsak potrošnik lahko pripomore z umnirn upravljanjem svojih električ-nih naprav in s smotrno razpore-ditvijo odjema k znižanju splošne obtežbe lastnega odjema posebno ob času prirodnih svetlobnih konic (od 6. do 8. ure in od 17. do 22. ure) in z zmanjšanjem celotne potrošnje. Cim večji je potrošnik, tem več lahko doprinese k rešitvi sedanje težke eiektroenergijske situacije. Dnevni diagram potro3nj€ kaže neenakomernost v obtežbi preko vse-ga dne. Noč je slafoo izkoriščena in tud.) pOipoldan izkazuje manjšo ob-težbo, kafcor dopoldan. Zjutraj in zveeer nastopajo svetlobne konice, ki so v zimskem času bolj dolgotrajne in večje kakor v letnem. Vsak potrošnik lahko doprinese svoj delež k amiljenju obstoječih tre-nutnih težkoč elektroenergijskega gaspodarstva, ki pa bodo v bodoči zimi še večje. Predvsem je treba taikoj ukiniti vsako električno ogrevanje prosto-rpv, pa ne samo sedaj preko poletja, ternveč tudi v je&eni in v bodoei zimi. 2e sedaj naj si vsaka ustanova, in-dustnja, otbrt in tudi ga.ipodinjstvo oskrbi kakršno koli drugo možnost kurjave v prostonh, da bo ob nasto-pu zime to vprašanje rešeno, kajti vsak izgovor, da ni kurjave ali dru-ge kurilne možnosti, bo zavrnjen tn se ne bo smel upoštevatL Poaebno velja to za ustanove in podjetja, ki kljub vsem pozivora po časopisju brezbrižno uporaibljajo še nadalje električno ogrevanje prostorov, misleč, da pri splošni veliki porabi podjetja ali ustainove ne igra pora-ba nekoliko peči nobene vtoge. To je napačno, kajti 100 električnih pc-& po 2 kW potroši 200 kilovatov, to je energija, ki jo potrebuje tkalnica s 300 statvami in ki zapcsluje preko 350 delavcev Ln delavk za prodzvod-njo prepotrebnega tekstilnega blaga. Zaradi udobnosti ali malomarnosti bi moralo prenshati z delom nekaj sto ljudi ob času pomanjkanja elek-trične energij-e. ElektriČna kurjava je v Slovenijd do nadaljnjega prc- povedana in upravnUci posameznih podjetij un uradov ter privatniki &o odgovorni za to, da se električne p-e-či ne bodo več uporabljaie in da se vsldadiščijo. ElektriČno kuhanje v gospodinj-stvu, vbifejih, gostinskih podjetjih in po vseh menzah je v kritičnem času pomanjkanja električne ener-gije v splošnem prepovedano. V za-silnih stanovanjih, kjer ni nobene druge možnoL?ti'kuhaiija, se bo po vložitvi prošnje na DES-obrat v Ptuju v utemcljenih primerih do-voljevala uporaba malih električnih kuhalnikov, toda za uporabo le izven časa svetlobnih konic, torej le v &a-ču med 22. in 6. ter med 8. in 7. uro. Kontrole in sankcijc za neupošte-vaaije prepovedi uporabe termičnih aparatov bodo stroge. Začc (flssilo pn uoravi v I^ubljani, Erjavčcva 16 En scznam naročnlkcv do-Mavile tudi Okrajni zvezi borcev NOV v Ptuiti. Na žalost je danes še zelo pogost primer, da so nekateri aktrvisti na-roino osvobodilne fronte prekomer-no obteženi z delom, mediem ko dru-gi nimajo kaj delati. Taki primeri se dogajajo bodisi zaradi slabe orga-nizacije dela, boditi zaradi sektaške ozkosti. Dollnost organizacij Fronte je, da čiviprej odpravijo take nedo-statke. Treba je popolnoma izkori-stf.ti vse kadre Fronte. S svojim član-sivom v Fronti prevzemajo vsi ti od-govornost za delo Fronte in odgo-vornost za delo oblasti, zato mors;o sodelovati na vseh področjih obnove in gradnje na&e dezele, pa tudi v politični aktivizaciji Ijudskih množic Po njihovem delu bodo ljud§ke mno~ žice ocenile vsakega posameznika. O vzglednih delavcih Habjanič Janez iz Loperšic je marljiv tesar Vsako jutro se srečava pri »Ogradu« v Ptuju s stariit, tesanem Habjanič Ja-nczom, ko «re vesei na delo Vsakikrat se pozdraviva. Vedno se nagajivo smc-je Vprašam «a, kako mu gre in vsaki-krat mi odgovori: »Dobro. vse je v re-du.* Takoj odiiiti na svo.ie deiovno rne> sto. S sekiro m žago izvrsuie svoje naloge. Z njim sem se bliče spoznal Doma ie \z l.operšic pri Ormoživ Na delo se m»'a voziti z viakoin To mu očividno ni nc-prijetno. Tudi sam tako zatrjire. Ko sva se zadnjič n-jkoliko razgovonla mi je povedal rnarsikaj o svojeni živijenju. Poma ie iz sirojnašne hiSe. Niihova dru-žina je bi!a Stevilna. Ko" prvoroienec je moral v zjcodnji rnladosti v službo za kruh za mlajše brate in zase. Nasf.aia je svetovna voina Stiri leta se ie rnt> čil in gladova! za avstro ogrske oblast-nike. Po vojni je Janez pričaknvrtl bolj-ših časov Osraio le pa vse pri stareni. ?e1 se je učit tesarsk" obrti Do te je im?! naiveč veselja S priJuanki si ie kupil hiSico \v mslc zemlje poroč«l pa se je z brhko THčko. Živela sta ^'cromno. vcndaf srečno življepie. Piz-vila 5e je drn^a svetovna vcina V mse kroie so pridrveli fašisti Pričelo so se prve oartzanske akcije Biio je !eta 1542 v jeseni, ka je dobil Jaaez prve tiskane besed? o borbah slovenskega narooa za svobodo Po terencu Francetu ie dobil zvezo z tamošnjirr odiedom. Pravi, da je od tistega časa dalje ood-piral borce za svobodo. ali kakor iifi imenuje: naše fante. Dočakal je osvcbo-ditcv Toda vojna je pustila žalostne sledove. Bilo je ogroinnr porušenega. Tesar Janez je veael, kje mu je mesto. Kluih starosti je priiel za de!c ter šel na pomoč obnovi n graditv; naše do-movine. Od takrat hodi redno na dtlo. pozimi in polefi, v mrazu in dežia Vsak dan ie v.gurno na deiu. Kljub temu. da stalno dela, ni nikdar slabe volje. tem-več vedno nasmejan. Spretr.o zamahuje s sekiro Skorai vsakodnevno prekorači noriTic Zadnjič jo ie prekoračii za 50%. Med vsemi, ki so zaposleni pri »Ogra-du« \i Ptuiu. se je znal tesar Janez uvc-Ijfaviti s svojo mar!jivost'o. Po svoii ve.stnosti in dHovni disciplini je lahko 7.b vzj»kd mla<5im in ostalim sotovari-šem, kako se dela in gradi ob zavesti, da bomo sami gospndarji na svoji zem-lii, ko gradimo za svoje potomce in za-se srečnejše in lep?e žtvljenje v svo-bodni Tltovi Jugoslaviji. O. K. Kralevni revež Drevenšek Lovrenc iz Slanošine in njegova četrimilijonska zapuščina Prvega maja letožnjega Ieta }e atnrl v ptujskJ bola šcicl 69-letni krajevni io>-vež I.ovrenc Dreveniek iz StanoJine št. 3B v Halorah. N|«ncvo življenje se v ni^cmer nl raz-Mkovalo od zivljenja ostalih starejSih Jjndi. ki se ne zadovoljujejo s tem, da bi sedeli doma in mirno prežlvljali fJne-ve siarostl. Kljub vlsoki starostj |e obis-kova! hlšo za bišo in spoznaval rado-darneže !n skopuhe. skromne in bahave ljudl na podTočšu ptujskega in marlbor-skega okraja. Potiekcd so mv postregll z jestvinami, drugje so mu dali denar-ja. Pri vseh se nl oqla5al V nekaj dneh je tako zbrhl tiscčake, ki jih ie na-kazoval na kratevn h poštah denarn!ni zavodom v Ptuju in Matiboru na svoje ima. Tako \e n. pr. l?ni 11. sept. v Slar-Šah nakazal 3500 d!n, v Hofah nekaj dni pczneje 40G0 din, v začetku olffO-bra v Cirl?ovcih 4000 din, Ivoncem okto-bra pri Morku nižs Ptuja 3900 dln, v prv! polovici nov«mbra pr! MsrjeM pH Mo5^anjcih 4000 din ?n tsko dalje, do-kler se ni nabralo preko 210.039 din, ki so po sodnJh ngotovftvah shran|eni v rfenarnih ravodib in so ves čas služili dmžbenemu densrnemu promeiu. Lovrenc Dreven5ek je umrl v revžčiai, fter si h. n{c n3 hotel pomagati, čeravno bi si bil lahko, saj ie me! sredslva na razpolago. Vendar ni mogoče preiretl dc?stva, da je imel krajevni revež Lo-vrenc Drevenlek neomejeno znupanja v državne denarne zavode, v katere je vlagal denar in večal denarni obtok v dnižbeno koristne svrhe. V plujskem okraju te nedvorono več tafeib Uudi, ki si ne znajo pooiagatl H revščine, ki pa nikomuT ne zaupajo fu-vanja prihrankov. Pokojnj Lovrenc Dre-venšek }e bil od niih boaatejsi v z?-upanjn v ljudsko oblast, kateri je od-stopal denar v čuvanje in s teni zava-roval dedne pravice svojim sorodnikom. Težko bi bilo pričakovati od katerprr^ koli poedinca, k! bi bl čnvar njegovih prihrankov. da b! ob nje^jcvi srarti pri-kazal resnlčno stanje zapuščenega pre-moženja. - P. K. Kdo je otroška obiskovalka in kakšne so niene naloge? Obiskovalka je dobrovoljna pomočni-ca mladinr^tefja skrbstva, IU prlnaša v pomoč mlacli;i'j.kcmu skrbsivu dejante, toplo basedo — in s'ter neposredno o t r o k 5i, Obiskovalka otroka obiskuje, s!;rbj za toF da je dobrn preskrbljen. ob-enero pn tud( poseže v niefiovo ?.'Vlje-nje; če je potrebno, tja premesti k dra-cjemii rejniku ali ga predlaga za sprejern v dont. Prav tako vzdrf.u)e obiskovalka ive-zo z iičifeljem v šoJi. predlaga raadicln-ski sestri ali zdravnlku, da na njensm področju prlraja predavanfa v pooledu rclravstva tn higiene in jih organlzacij-sko pripravlja. Obikovalka opravlja v poraof otroko pcsla materfnsbp Ijubsznl. vse fisto, kar je po)eq tega, ča ješ, se oblečes \n nekje spiš. Kontno je obiskovalka članlca A.F2 !n OF, ter morda tndi RK. Tn se pravi, da 1e zaveden cjraditeli našega novega žSvlfenia, zaveden graditelj Titove Jn-goslavije. Ena izmed jjiavn)b natog obiskovalke )e skrb za osiretelo rteca in mladino, predvsem za enostranske in popolne si-rote po p3dlih borclh in zrtvah faSistič-nerja terorja, skrb za socir.lno oarožone otro^ie, za sie^e. (Tliihoneroe, d«^«?vno zaosta'^, in^^M^ne otroke, vodi tudi skrb nad zdravstveno orrroženo mladino ln tudi za moralno otjroiene otroke. Pri koloniz'ranih otrocih mora skrbno pazHi tudj n?» re!ni?^:e ZfodiH so «e "e ptimerl tjroberra irkonšfanja otrok. Mnoaokrat je taka sirota opravljala de-lo pesfunie, gosoodinjske pomoLn:ce ali pnsMrla. Tmka «!rota onrnvl!* bre?:nl^i pravJc, k' \ih ima ostala mla#!na. Zalo fe tn-^ba take prhn^^p raizl^-f^kat} ta. trdna zveza meata in vast, je nui^n pogoj našega nadalinjega razvom, vogoj bolfše izvr*itv>p vetletnego ^n-na, poinoč v izgradnji soc'w.liztv.i. Sovražnik je in ho posegel s svojitn .razdiralnim delom prav v lo, da ho razdvajal kmeta in delavca, vas od mesta. Fronia je v otganizaciji vasi že dosedai izvr&ila veliko nrJogo posebno na področju organiznc>Jp zadruiništva. Toda prav naialjnfa iz-gradnja našega zadružniUva. jcčanje politiflne in ekonomske moči naSe vasi v zadrutniSivit, to js in bo ostala osrednja niloga vod°tva OF in njenih lerenskih organizacij. Iz nalog OF Zakaj in kje ustanavljamo ljudsko-prosvetna društva ? Predvojna kulturna dejavnost na QJ iem podeželju, ki so jo v pretežni mori usmerjale in vodile neljudske in reak-cionarne poHlične 6truje, se po revoiu-cionarni družbeni preobrazbi v naši J"-žavi ni mogla veh uveljavitl. Poseouo sedaj, ko se proces te revohicionam* preobrazbe še nadaljuje, ne vnoremo 6matrati. še manj pa pričakovati, da bi vsebina in oblika predvojne tremu razvojnemu dogajanju pri nas Organizacrska obHka teh svetov je yo-stala zaradi teqa prežibka. Potrebno je bilo ustvariti novo organizaciisko 03*1 ko našega, tako naglo razvijajočega se ljudskoizobraževalnega -n kiiiturnoum^l-ciškega (amaterskega) de!a. Vse to AMo nai bi se oraani^nciislr) irobiiknvalo v novih kulhmiomnptniških in izobraževai-noumetnlšk^h društvih. Kje naj ustanavljamo taka društva ? Ustanavljali jih bomo predveem tam kjer so zanje ie ustvarjeni najosnovnej-ši poq-oii in sicer ljudska knjižnica n izobraževalni tečaj, ki predstavljata ob-enem tudi najosnovnejši elenjient vsoqa našega izvenšolskega izobraževalnega dela na vasi. Izobraževalni fečajl so v pretežni meri uspeji tam. k|er so šo e " Žato bi se prj uetanavlianju druS»«»v bre? dvoma naslonil! in jih predvsem us a-navljali v kraiih. kier so Sole. gotovo pa je da bodo pri tem tudi gotove \zte-me Osnovna značilnost in odlika aašti društev je demokratični centra!j7,em, 'u se pravi. da so njegovi predotavniki oa demokratičen način voljeni in jdgova • jajo članstvu društva za svoje ielo, n' drugi strani pa izpolnjujejo iruš.va vse direktivne naloge. ki jih spr^jemaio od svojih nadrejenih forumov, d pa -o zopet voljeni po predstavniklh V6eh ir<'-šiev Tega pri dosedanjih KLPS-ih ni bl-lo in zato lahko trdimo da društva pr=;d-S5tavljajo viljo in popolnejžo organ.ra-cijsko obliko oz stopnjo Ljudske ji-ni svet. Nekatere dosedanje izk-^nje so pokazale, da so gotovi s-ovraini »lemann imeli tendenco. se vriniti v odbo*e dm-šJev, ker jirn po zaslugi budno6'i na^io b Ijudskih ronožic ni u*pelo priti na oozi * cije v liudski oblasti ali odborih Op Tudi srdaj ne smemo biti ravnoduiui pri razkrinkovanju takih poizkusov, s^t' je idejnopoHtična smer in v«e de o dru-štva odvisno od pravilnega sesViva r d bora. Za pravilni sestav odbora 60 oi-govornr vei politifni faktorji na vasv, s temet bo onemogofeno tdejno izknv-l]an.ie dela društev. Vsa že ustannvljata društva bodo nato sprejela v zvezo ijuiJ-skoprosvetnih društev, razen tisfih a?1 terd okraini Ijudskoprosvetni sv."t ~ie bo priporočil za spre)era, n. pr. društva, ki zlorabljajo svoj namen in predstavjja.;o neko »divjo bratovščino« na vasi. Za predsednike dru§tev bomo '3i iio-panje delovnih Ijudi na va6i in ki bodo znali pravilno jdejno-politično \JsmeT-pti delo društva. De!o podpredsedmka naj bo usmerjeno predvsern v reševap u drobnejših prob!emov društvensga iiv-ljen^a, tainik pa naj bo gibčen tova.sš ki bo posvefa! dnevno skrb organizaci'-sk"emu delu društva (delovni plani, ^seie kontrota dela v posameznih sekcijah. K.r»-ordinacfja tned n.iimi itd.). V upravni od-bor nai bodo še voljeni tovariši, lci So ?c odgovarjali za vodfitvo dsla v posam;z-nih sekci'ah. Pri nas so navadno razvite sledeče sekcije: knližničarska (knjižnic-i čitalnica, bralni krožek), izobraževama fizobra-ževalni tečaj, predavanja), gleii-\ihka fdrarnatika, lulkarstvo) in .glasbeva (pevski zbor, godba). Z ozirom na pogo-je lahko razvijanio tndi drnge ".ekn)fi: fi!m-ski krožek, literarni, rlsarski m ša-hovski. Mnogokrat se na^a društva ustavlja'o pri vprašanju, ali naj bo društvo s5nd'-kafno, miadinsko ali vaiko izobražev^lno umetniško. Pri tem, pa prvenstveno upo-števamo socialno obeležje kraja satneg-i Če je v kraju pretežna večina člano» sindikata, bo društvo sindikalno Kultu;-roumetnisko (SKUD), če pa )e v krijn večina Ijudi ki niso člani sindik-^ta (kmetfe), bo to društvo vsekakor va.^ko izobraževalnonmetniško (TUD). M'.ad'u-ska kulturnouraetniSka drustva na ae nstanavljajo v večjih šolah (gimnazije, šole učencev v gospodarstvu). Na viso-kih šolah se ustanavljajo študen'5'.a kulturnoiiraetniška društva (SKUD). 1/ tega !ahko notegnemo zakHufek: nazfv društva odlora večira socialnega sesn-va prebivalstva. V član,stvo društva se sprejemajo vsi tisti. ki so člani ene izmed množičnih organizacij, razen pionirske. Vstop v društvo se lahko prepove veem iovn*-nim in protiljudskim elementorn, ^peku-lantom in nepo5tenim ljudem. skralka vsem, ki so se s svojim umazanim dni že sami izlo^ili iz vrst po^tenih ljudi, k gradijo socializem. Društva naj ne pozabijo na svot« im^. ki si ga naj irberejo po znanih borc b za pravice deiovnega liudstva. po n-i-prednib književnikib itd Izberejo si iij ime, ki jih bo vzpodbuialo k doslednemu razvijanju zgodovmskih pridobitev naf"; Ijudske revolucije in obenem iaj Lo 6prejem tega 5mena xnak zvestobe dn. štva velikim ciliem naše sedanje borbe v izgradnji socializma. Sedai še nekaj o bistvu in pomenu !]xidskoprosvetnih društev. Društva se ustanavljajo predvsem zaradi nuinosti po povezovaniu iniciative množifnih or-ja-nizacij na področju kulturnopro^vetneri^ dela. S tem bo likviriirana ketnpanis^a metoda tega ds!a, obenem pa aomuf množičnih organizacii nasi državi veču, prvenstveno v vprašanjy izva^anja on.h državnih kulturnoprosvetnib ukrepov, k.i zabtevajo množično podporo iudstve h vsega tege sledi da so na'oge ^h društev na vasi pretežno in predvsj-m koordinativnega značaja Z ozinm ca splo^ne slabosti našpga rnnožičrjo kultur-nega de!a na vasi, fe prav na podeže.iu potrebno tako onerativno org«5n^acijsku delo Ljudske orosvet.e, da bo to delo • osnovi res koordinirano. S snovaniem KLPS-ov so naloge k '•-turnoprosvetn'h 6ekcii množifnih orgp-nizaci} (OF. LMS. AF2 In sindikat) D*e šle v kompeienco teh svetov, sedaj pa društev Pri tem je treba upoStevati Iv. stvari: Prvič: dplo društev 'e treba u*-meriti tako. da bodo isfa de^ansko p e-vzeis nase vse de!o pre^niih kulturno-pro^vetnih selccij v množirnib organiyA-cijah. koi so organizsciia kulturnonm-svetr.ega deia na raznih -^lovp.h akcrah. v delovnib brigadab \n drtig^d Drucjif: druStva sp moraio tesno iovezah z odbori m^nožirnih orqanizacij na rasi ter se v crotovih vpra?pn'ib tudi nas'c niti ^a niibovo pomoč Ta pomoč se bo odraiaia predvsem pri ponnlariza?i;i Lhidske prosvcte same Stevrčni iin v'' njenega flanstvg in vseb akcij, ki '.\Y> pripravlja Ljudska prosveta Ce bomo vse to upo^tevali, Kbodo m'* Jjudskoprosvetna društva res preds'.av-liala važen faktor pri 6ociaHstičnl or^iv brazbi naSe vasi in razvijanju socialisttr-ne mis.elnosti na?ega delovnega kPitla ter končno vzgojila take patriotične ,jn di. ki bodo polni sociallstičnib olemeni-fosti. R.F. V dravograjskem okraju so z dobro organizirano mobiliza- cijo delovne sile za proizvod- njo dosegli prve uspehe Dravograd. V dravograjskem okraju fe raobilizdcjja nove deiovne siie za pro-izvndnio dobro organizirana Pn okraj-netn m pri posameznih krajevnih ')ud-skih odborih so oenovan; delnvnj štabi Pri tej vafni akci)i so poka?a)i doslej najboliše uspehe krajevni liud^k) oribo-ri v Mis'in'u LibRh^ah. Sv Pnmožu nad Muto Trboniah Sv Antonu na Pohoriu ln na Muu 7. dobro orq^mzirano akcijo 6o vki)\.'cili dosle^ v težko industriio 4B nnvih delavrev v gradbinstvo pa 35 medtetn ko se '« orijavilo v trcnntne brl-gade 12? frontovrev OBJAVA SKUD »Jože Lacko« v Ptuju, i.:kovt.d sekcija, prosi vse državne ustanove, množitne organizaciie in prebivalstvo roesta Ptuja in okolice, kj ima Miheli-čeva, Koširjeva, Oeltjenova,. Me/anova umetniška dela ter dela ostalih 'lmetiii-kov, ki so živeli v Ptuju, da mu p-j>odi;o ta dela ža čas razslave. kj bo v !*rugi polovici septembra letos. Prijave sprejema poslovamica SKUD-a v Ptuju. Slovenski trg, ali pa prof Me-žan Janez, Ptuj. Jadranska (Vseh svet-nikov uljca) št. 7, na;,pczneje do 1. ssp-tembra letos. Fizkultura Dne 10. avgusta t. 1. je skupira kaja-kašev pomorsko-brodarskega društva v Piuju odpotovala v Zagorje, kjcr so se vršile kajakaike tekmc za prvenstvo Slo-venije. Od ptujskih brodarjev so tekraovali; Vidovič Franc, Kostanišek Jernej. Šrol Oskar in Kajžnik Danica Tekmovali so na deroči vodi r.a progi, ki je bila dolga 13 000 metrov, kljub temu, da niso bili navajeni deročim vo-dam. Šrol Oskar, ki je bil kandidat za prvo mesto, je imcl to smolo da ga je na ne-kcm slapu reka prevarila in mu prevrnila čoln Vendar oo ni obupal, temveč se je zopet takoj znašel v tekmovalni vrsti Ptujčan Vidovič Franc je mcd Člani zasedei 5. mesto Kostanjšek Jcrnej dru-go med mladinct, Šrol pa tretje. Za ptujsko pomorsko brodarsko grupo so doseženi uspehi vsekakor važnj. kcr so ji vzpodbuda za nadaljnji razvoj in še vcčje uspehe. Ptuiska grupa se sedai pripravlja na tekmovanje na mirni vodi, ki se bo vr-šilo na blcjskcm iezeru. Č. Z. * SD DRAVA : SD BRANTK (SoJkanl 1:0 Ptujsko nogometno moštvo je v ne-deljo gostovalo v Solkanu in tam od-igralo prvenstveno noyometno tekmo s tamkajšnjjm nogometmm moštvom. Začelni udarec so imei. domačini. Ta-koj so prešli po desnem krilu v napad. Zelo nevarno so oblegaa ln streljali na vrata gostov Dobro razpoložena obram-ba Drave ;e (Sstila napade domačinov in takoj prešla v pro-tinapade. V nada-Ijevanju so se gostje znašli in z ostro in borbeno igro prešli v protinapade in streijatd na vrata Vratar je bil naj-boljši mož na terenu in je uspešno in-terveniral. Tudi močn streli srednjega napadalca so ostah vratarjev plen. V drugem polčasu ;e lgia potekala v stalni premoči, ki pa zaradi uspešne obrambe in vratarja ni rodila zaželie-nega uepeha. V 23. mlnuti ]e prodri srednji krlec in podal žogo srednjemu napadalcu Ta je poslal žogo aiimo obrambe Berliču. ki )o je ostro stre-l]al mimo vratarja v gol in postavii končni rezultat. Sodil je pred 500 gledalci tov. PerKo iz Ljubljane. SD .Drava je igrala v naslednji po-stav.: Sirec, Hanzl, Serdinšek, Gajzer I, Gajzer II, Strehar Sirec II. Berlič. Pe-roševič, Stojkovič, Sirec III. SD Branik (So.kani ie igra) v na-slednji postavi; Beltram, Cičikoj, Ce;nogoi Kon'edič, Zgub n, Funan Lavai, Degano Coiič. Dnicič in Oblak P i bi n Dtie 3U. juliia t. I od ptu;.ske avto-busne postaje do Brega izLublier»o nisinc z mlečnimi polami je prot' nasrradi od-dati v upravi »NaJe delo«. V.D. M. Iljin Priroda in ljudje POVEST O VRfll BSI SLAMI Tako so ravnall z gozdovi prejšnji gospodarji Rusije. Gozd je biJ v njihovih rokab in delali so v njern, kar so hoteli. Kmetje — miHjoo. kroe^kih dražin — pa niso imeli kje vzieti niti dračja. Za popravo kočice starka )e Neni]* oskrbnika Vlasa za les le^po prosila ... V knjigi »Rusjja« je zap sano pre-prosto in stvarno: »Pomieščiki so kmc-tom prepovedali. da bi ^ekaiJ v qozdu ia svoje potrebe « Kaj pa je to pamenilo za kmete? Kako so žšveli. kako so prebilj bre2 lesa za svoja poslop;a, brez kuriva za peč ? Knjiga »Rusijd« piše o tem izčrpno in ceio slikovito: »Nizka. s slanio krita koča je v vefini priraerov dimnica, »črna« koča, to je koča bre7 d mnika. Zatradj pomanjkan a lesa je pogosto 6estavliena iz najrazlič-nejših vrsi lesa: tz orehovine, jesenovi-ne, jelševine in celo vrboviue. Zadaj se drži koče h!ev, ki ima iz vej spletene steae in ki je seveda kr t s slamo Ker taJta !6«a ne ščlti posebno zanesl;ivo živine pred mrazom, moraio kmef? po-zimi vzeti teieta, ;agnieta in praširke v ko^o Lahko si predstavljaino. da to ne pospešuje snage in reda v koči, kjei je že tako n tako na prostoru kakih 25 rio 36 kvadratnih aršinov [aršin meri oJtoli 70 cm) stlačena cela dru-žina Zaradj živine kmet}e 13 re^feo nspra-vijo ksen pod; zadovohiio se z i]ov-Raiim. Za hlevom je s slamc krit sk?»-denj... Zaradi slamnat h streh na vseh vaških poslopjih bi bUe vasi srednjeruske črao-zemeMske pokrajine vidcti ' zelo borne, te ne bi bilo vib Vrbe so zasajene okrog kmeckih hlevav, vrtov in sked-niev. Na to pazijo celo orožndžki straž-mojstr, ker nadi gosto listje fcega dre-vesa slamnatiin in lesenim poslopiem neko zaščit^ ob požarih ... Nekateri kmotje imajo ra\ši dtmnice in »črne* koce, ker so topiejie od vbelih«, toda »črno« gretje zelo škcduJG oiem, kar občutijo zlasti starci, k. v času kurjeira ne morejo vse-lei 7li?sti s peči ir» lctijo v na'g'iste;šem dimu Ko se kuri, so vrata koče od.prta in se zato nai-gostejši dam zbira r>ad vrati pod stropom. Zaradi tega stdrc pogosto predčasno oslepijo. Ker ni gozdov, skoraj vsa črnozemeliska pokrajina kuri s slamo.. Kopalnic kmetip tu obffaino n;m«|o... Kraetje se uinivajo v svoiih ruskih pv^-čeh.« Tako opisnie'o življenje ruskega kmečkega liudstva v krrigi »Rus ja« mirai in <5'varn'i npazovalct. čiani «C?sr-sk^ga zeiDlie-pisaega društvaa. »Zaradi živine« so iroe'e kmetiške kore iiovna-t pod »Zarad slamnatih streb« so bile videti vasi borne »»Zaradi d:ma« so starci prcdčasno oslepeli... »Za-radi, zara-di.. « Kdo pa je bil prav za prav vserau tenau kriv? Alj morda dm? Al; ziv:na? AU slama? Ne Pt&dvsem so bili seveda krivi tisti, »ki so kmefom prepovedovaii, da bi sekali v gnzdu za svoie potrebe.« Kmeti^ka ko^a je bi!a tesna zato. ker je b 1 !es drag Kopahiic »obifajno niso kneli« zato, ker ]f bil les drag. Peči so kuriii s slamo, stanovanja greli z di- mOTn, pozimi jewali živlno v kočo zato ker je bil les drap Le* i-e pripadal po-mJG.šč kom in ti so mu dolorali ceno Kmotora pa so svetovali in celo pred-pisovali. da sadno vrbe. Potero vasi no bodo videtj tako borne in požari ne bodo takn strašiiif Vrba kot sredstvo proti požaru' Kako neznorljivo snov so odkrilil Kako na' par rešui^ vrba pred poja-rotn vas. k ]e vsa slarnnata, ko je vsaka koča stoq sismfi?1 Slama. ki qnri v perici daie rraio toplote Ko pa se na tieh tucatih slemnatib streh hkrati po-kaže rdeči pelelin, tedai ni vrore sanno v kočah ampak tudi na cesti Cele vasj je veter upepeljene razDržil V dimu so se ?aduš ]\ otroci. na pareh so iivi zgorfcli starci in bolniki Vse to se je dogajalo — »zarsdi slam-natih streh« »zaiadi« tega, ker kraet.e niso imeli lesa. S siamo so pokrival kcvče. s slamo so kurilj peči, n.a slann so spaii. Za slamo. za slamico so se oprijemdli 7 oberaa rokama obubožani kmetje A še dobro je bilo, če je kmet tnei dovolj slame. »Ko so letine siabe«, beremo v (cniigi • Rus ]a«. »manjka km^tu vseqa kruna 2T-*-:riSke krme kuriva in krova n-ad gla-vo S ilamo krmijo živino ln r:b slabih ietm^h lazknvaio streho na hievih da bi vsa; oekako prekrmili i vino , do spomlada Objra)nc> kurivo mora)o na-domestit; ? siihim pelinom osatnno -.n splr;b s posušenuni stepnuni rastl nami. k, jih nabereo ob meiah in potih pa tud: s pasušerr.m rivinskirn qnoiem D:m od takeoa gnoia še bol' ^koduie vidu kakor d tn od slame pnleg 'eqs oa bmet pnrem mma qno;a za poha. če qa porabi ?.h kunvo« Tako 5n iiveli ljudie Liudenn v So-viprski 7ve?.i ki niso poznali starega režima zven; vse to kot grozna in ne-smiselna baika Krave 50 krmil s streharai a kr^vii h!evi so ostali b^e? strph Pefi so k-T-*!i z gnoiem a pol'a so ostaiaia bre? efnoia S olugom 'n ^ano so rahf'ali ^n droh-,"i zemljo, a pu žatvi so pognali na pol;a živjno In tega n so df lali niti iz npumnosti niti 2a Salo, ampak zavoljo tega. ker n;sn imeli niti travnikov niti gozdov niti pašnikov. Pomoč ormoških obrtnikov v opekarni Kot ©mo poročali v predzadnji šte-tilkd našega gJasila, so obrtniki iz Or-moža in okol:ce priskočili na pomoč ormoški opekarni pni j7polnjevanju pla- na. Danes prH»*šaxno «Kko oraaošXih obrtnlkov, ki so s »vofjan dek>m po-magali kolektiva staJnih del«vcey or-nroške opekarne, da se j« precej prifeH- žčri v prodtiikciji šrtevaUu, ki pred®tav-lja ploniako naiogo. V preteklem tedmi eo delaJi obrtniki iz gornje ormoške okolice (Velika Ne-ded-ja in ofkolica). TEORIJE V ZADRUŽNI PRAKSI: ' Zadružniki in kmetje, čas setve oljne repice je tu Nikdo se ne bi mogel zadovoljiti z ugotovkvaimi, da je potrebno pri neza-dostneon domačesn pridelku živateke ma-ščobe to uvazati vz. itiozemiatva, terttveč bi moral vsakdo poskusiti vse možno-sti nadtieri strokovnjaki iz fcmetijstva zatrjujejo, da je treba najpornej« do 20. sep-tembra spraviti repično eeme v zemljo. Glede na kakorost zemlfe v ptujekem okraju pa )e potrefono, da pni-de seme oljae repice čwn p*eje ˇ zean- 1)O. Izmed vseih oljnnh. rastlin (tm&k, sonkč-nica, repica, ian) pri nas ivajHt>olje uapeva oljna repica, da pa Vudi a-ajfooljši pri-delek in ttajmainj izčrpa^a rean^io. Pra-vočasno jo je treba pcvže*i, da se jprenreč ne osuje in da se v nj«j preveč nie za-plodi sijajnik. OziinHia oljoa repica xa-hteva močno zemljo, zseto jo se^eano bodisj po deteljo, afco je ta n^ kooeu svoje rcKkmtnosti, bodisi po zgodnjesn krcmpirjtr, ki smo ga praivočaano iziko-paJi. Za repico je koristoo, če ji pognio^mo z stjperfostartom, j^ poepeši rorHev in kleoost zrnja. Ako je zemfja s^ba, jo je treba poginojiti z nitrofo«ikalo(m Semena za setev n.e ratviano mnogo, teniveč le 8—13 kg po ha. Če ye boste zasejali 2 kg, bo že 100—200 fcg pri nice all bube in jo tako^uniči. narei.s^ gosenice in bube napadajo. tudi gos«>r»i čarice posebno v vlažnem vremsnu Zaliranje kapusovega belina ie ^oseo-no v «T)idemičnih letih zelo teža f-no, ««»• ge s samim pobiranjem ne uničimo. Tm*>' letošnji naval goseitic je močan (po n*-kod se že javljajo, n. pr. Straišče) ra zeljn in na drugih kapttsnicah. Borba proti njim bi bila sledeM: v?č-krat je treba pregledati zeteike, zmečkati vsa jajčeca in mlade goseničice, ki se drže v gručah. Ce pa se gosenice i*e razbežijo, jfb. je treba uuičevati « k^-mičnimi sredstvi. Učinkovita so sredstvi, ki vsebujejo pantakan a!i nikotin (niko-tinol, poksin, sulfin, nikotinski sulfj', tobačni izvlefek) ali pa arsenik (svinčp-ni arsenat, apneni arsenat). S pantaiC«'-nom v prahu zaprašimo zelnike (rabimo 50 kg pantakana po ha). Od škropiv vzamemo \% vodno raztopino nikotinO' la, poksina in sulfina, 0.5% raztopin-o pikotinskega sulfata, svinčenega ali ep-nenega arsenata ali 3% raztopino tobač-nega izvlečka. Nekateri trde, da se jfti uniči s sa perfosfatom, apnom ali pepelom. Treba pa je po njib. politi vodo, segreto do 50 do 60 stopinj C. Na repi se običajno pojavi črnozelena pragosenica, repr.a gTizHca, proti kateii se borimo z istimi sredstvi. Zadružniki, bodite pazljirj proti tem sovražnikom. Z nasveti vam }€ na razpc-lago uprava za poljedeletvo pri kmetit-skem poverjeništvu, kjer boste dooui nasvcte, kafcor tadi potrebna obrambna sredstva. Se en sovražnik koruze zadružnikov Zadnji osroo ooisaM nevarno koruzoo bolezon — konizno snet. To je gliv:čna boieze«, Toda tudi v živateikem svetu ima koruaa nevamega sovnažnika — žu-žerih cypa2umo zimaj ob-jedke, v notra-njo&ti pa naed prašniki gospodieni tn p*stoBi škotMjivec. Ličinka se aefto hitro razvija ter napade pozne-je fo*di tr6e dele ra«tlane ter steblo in storie. Najeda ml«ona fcoruana zma. na kaft«i»h ©e zaradi iztekajija so-Jca nasede glivice, ki povaročajo plesnivos-t storža. Prav r*radii te pJesnivosti je ličinka ta-feo T&cTe, da na to paaiino pos«-bao pei kožuhanju in izločitno take sfeoiže. PxxM k.isnjki za stenčas s podeželia najti primere za ureditev svo-jih stenskih časopisov Deska za »tenčas na mestneni Ijud-skem odboru je že precej časa prazna. Nekdo izmed uslutbencev MLO bi lahko napisal v^aj opravičilo: »Oprostvte, za članke nirnamo ča-sči!« Stenski časopis finančnega odseka OLO omogoča braicu študiij ptena letniii dopustov. 10 nasve-tov za splošno živlienje in 9 nasvetov za življenje v-sdndikaJni podružnici. Sin-dikalTia pcMlm^nica št. 2 — Uprava ce«t je sestavila stemčas iz plakata za indu-strijsiki mTiogoboj, h plakata o pro-niet.-aih nesrečah m iz članta o 10 cestarskih zapovedib. Lokalno poverjeništvo ®e |e dotaknilo vprašanja infqnrabiroiev6!ce gonje 2 izrez'knm slike \i Kerempuha z naslom »Injform-toread-or«. Zraven tega tvori časopi« članek o Ijaideh d^anašniega časa m o potnemj razstave lokane mdsu-strije za našo traovijio. Da bi člareki b\m dslje časa obdržali svojo vrednost, na-vadno niso datirfini. Na fef deski je naj-mlafšj članek s 5 avg. t. 1. Okraino odkupno rx>djetje se nima deske, par pa je natoilo na zid prf svojd piBanri več zloSffirh po! ovojnega pa- pirja z napisom: Smdiikat okrajnega od-kupnega podjetja poljsklh pridelkov Časopis je sestavljen iz piana dežuretva za čas od 28. VII do 31 VIII m iz ob-vestila članom. naj takoj dvignejo ži-vi-lske nakaznice, 6icer da bo prepozno Oba č)anka nosita iz previdaosti po>d-pis: ravnatelj Gerlovič Boris, l. r. Stetiski časapis na OLO predstavlja članek dipl. ing Zorec Egona Zadruž-niki uničujejo snetljivo koruzo. Uprava okrajnega magazina ima tri-četrt deske pokrite s članiu, od kdterih je eden nabit že od aprila meseca. do-čira so ostaii očividno pozne)žega izvora, ker so brez datuma. Kako je težko za dopisndke v upravi, je opisano v slede-čem: ZA M AN V podjeiju našem vsa talddina ]e mervda nepi&metia, saj težko je verjeti, da bi bila taiko lena. Prifiskaš, prosis, povprašuješ: »Za Stenča« daj, napiši!« VsaJc daii i^aova nadleguješ. \ Zaman ves trud, a on ne slisi. j Pri starih im pri raladih uspeh je re« porazen. Po stenskRn čaaopisu os-talih uradndh ustanov bo vredno nadaljevati prihod-njič. saj in*a vsa^k svojo zanimivost Iz tega je razvidno, kaiko se zapostav-'ja v ura