INFORMATOR
.
:. . .
- GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE inOCOrVl® W RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD
jelenje, 18. oktobra 1989
Lelo XXIII.
Številka 36
g
i,,8ti®. ki so bili 10. oktobra 1989 na predstavitvi Projekta Inter-lat|lonallzacija Gorenja, so si v Gorenju Mali gospodinjski apa-^ v Nazarjah ogledali proizvodnjo. Le-ta se lahko primerja s obno v samem evropskem vrhu.
W *<ot druge goste, je tudi predsednika Predsedstva SR Slo-Kijlji® Janeza Stanovnika presenetila pisana paleta kakovostnih
gospodinjskih aparatov.
trenje na sejmu v Salzburgu
Saj do 15. oktobra je bil v ^rgu 6. specializirani av-krem se/em pohištva, na ka-'en|. /e sodelovalo tudi Go-khuPunai’ kl se s tovarno Kito*? v Freistadtu uvršča %; i naivečjih proizvajalcev ren/fv sosednji Avstriji. Go-tJl /e predstavilo 18 različ-^ilaSLkyUhlni (v programu jih <l0‘ geslo letošnjega na-^Pa je bilo Gorenje nudi
predstavitev v Salzbur-L1.®.Pokazala, da se Gorenjeve U nls upravičeno uvrščajo ob C^očjih avstrijskih proizva-s tovrstnimi izdelki, pred-kin-0renia Pa ie proizvodnja za znanega kupca (od do zagotovljene monta-
čg^do pozornost obiskoval-s%na, med katerimi velja še ltgQ P®] omeniti predstavnike 'Pa, so zbujale vse štiri nov-
zahteve uporabnikov. Na ogled pa je bila tudi naprava, s katero v Gorenjevi tovarni v Freistadtu preizkušajo, koliko odpiranj vzdržijo tečaji vrat.	M L
So l Gorenjeve ponudbe. To L ^Pinje GOLO s površinami v S^jParvi in zlato obrobljenimi, ki kakovostni in cenovni Dovrt?1 kuhinja z visokosijajnimi 1*^'Parni, kuhinja, ki je izdelana ^hiri-0 naravnih materialov in nla. ki upošteva ergonomske
Tudi inovacije korak na poti k razviti Evropi
Naša stalna želja je, da stremimo k boljšemu življenju. To pa bo odvisno od našega dela, od tega, kako se bomo vključili v mednarodno delitev dela. Pri tem pa bosta podjetništvo ter inovacijska dejavnost odločujočega pomena.
Tako nekako je predsednik Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice Božo Lednik pričel slo-vestnost ob dnevu inovatorjev, 12. oktobra, na kateri so podelili nagrade in priznanja najboljšim inovatorjem v občini Velenje za leto 1989.
Podobno kot prejšnja leta, je tudi letos bera inovatorjev Gorenja bila precejšnja. Seveda pa s tem ne moremo biti zadovoljni. Ne mi v Gorenju, pa tudi drugi ne. Prav zaradi tega je ideja o organiziranju okrogle mize z nagrajenci in drugimi, ki se z inovacijami sre-
čujejo na tak ali drugačen način, že naletela na ugoden odziv.
In tako smo lahko na četrtkovi prireditvi, ko so v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik podelili zaslužena priznanja in nagrade, v sproščenem pogovoru slu-šali marsikatero zanimivo misel in spoznanje. Da pa ne bo ostalo le pri besedah, bo Savinjsko-ša-leška gospodarska zbornica objavila zaključke tega pogovora. Morda velja omeniti še to, da sta se v pogovor vključila podpredsednik poslovodnega odbora Gorenja sozd Peter Petrovič in pomočnik poslovodnega odbora Gorenja Procesna oprema za razvoj Stanko Blatnik, za udeležence okrogle mize pa je bila zanimiva tudi predstavitev propagiranja inovacijske dejavnosti v Gorenju Elektronika Široka potrošnja Leopolda Starmana.
Tudi letošnje priznanje najuspešnejši temeljni organizaciji na področju Inovacijske dejavnosti je prišlo v Gorenje. Delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati so sl priznanje zaslužili s 40 letošnjimi Inovacijskimi predlogi, večjo gospodarsko koristjo In inovacijskim dohodkom.
Najuspešnejši tozd — Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati
Tako kot prejšnja leta, so tudi letos razpisali nagrado za najuspešnejšo temeljno organizacijo na področju množične inovativne dejavnosti. To priznanje je letos znova pripadlo temeljni organizaciji združenega dela Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati.
V Gorenju Gospodinjski aparati so uspešnost temeljnih organizacij izračunali na osnovi več kriterijev. Tako so upoštevali števi-
lo delavcev, število prijavljenih inovacij, gospodarsko korist in izplačilo nagrad inovatorjem. Vse te kriterije so posebej točkovali ter tako dobili lestvico uspešnosti. Na prvo mesto se je uvrstila tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika z 10 točkami, na drugo Galvana z 9 točkami, na tretje Praino-pomivalna tehnika z 8 točkami in na peto Štedilniki s 3 točkami.
(Več na 2. strani)
Uresničevanje operativnega delovnega načrta za september 1989
100 %
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
i	>			
	
TOZD Štedilniki	
.v.v.v. V.'.V.V.-.j	
	
j:":!;:;!:!::;:::::::;:::::::;:;:::::::;:;:::;:;::::::!;:;:::::;1:::	
TOZD Pralno-pomivalna tehnika	
	
	
•X-X-X-X-X-X,X-X-X-X-X-X.V.v.y.v.v.-	
TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika	
	
	
•	■•••••••■••••••••••■•••••••••a.	, 1 , ' • ******a*a*a*a*a#a*a*a*a*a*#*a*a*a*a#a*a*a*a*a*a**“*#*********,**#***#*	
Obrat Zamrzovalne omare	
: 		
	
Obrat Zamrzovalne skrinje	
	
	
	
Obrat Hladilniki	
""			
	
	
GORENJE NOTRANJA OPREMA
mm....
TOZD Pohištvo

%
99
105
96
98
100
101
101
110
100
106
102
146
100
"99"
103
90
103
90
TOZD Gradbeni elementi
GORENJE PROCESNA OPREMA
103
90
92
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA
			70
			184
		:x:::::::::x:::::^x:::x::	
			
GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI
L—			
GORENJE EKO		
		
GORENJE SERVIS		
iilllllil			
LEGENDA
Proizvodnja skupaj Proizvodnja za izvoz
Podatke o odstotku doseganja mesečnih planov proizvodnje v pogojnih enotah so nam posredovale službe za plan in analize
Nagrajene inovacije
Občinska raziskovalna skupnost Velenje je s področja razvojno-raziskovalne dejavnosti podelila prvo nagrado skupini avtorjev Gorenja Procesna oprema za nalogo Sistem za avtomatizacijo proizvodnih procesov Klas 4. Avtorji Vlado Ahtik, Stane Baša, Marko Agrež, Iztok Medved so uspešno rešili nalogo razvoja še zmogljivejšega računalniškega sistema za obvladovanje proizvodnih procesov, podprtih s sistemsko programsko opremo, ki naj bi omogočala čim enostavnejše programiranje in povezavo" sistemov v kakovostno mrežo. Ta sistem omogoča veliko prilagajanje potrebam zaradi svoje velikosti in modularnosti sistemov. Je domačega razvoja, uporabljene so uvožene in domače komponente. Sistem je že uspešno postavljen v proizvodnjo in tudi reference so ugodne (Jeklarna Jesenice, Luka Koper, Sava Kranj...)
Jernej Podkrižnik
Drugo nagrado s tega področja so prejeli inovatorji iz Gorenja E KO Vladimir Šafarič, Franc Štraus, Matjaž Drčar, Rudolf Stakne, Daniel Feužer in Jernej Podkrižnik za Switch mode usmernik 10V/100A z elektronsko prepolarizacijo in daljinskim upravljanjem. Avtorji so kot raz-vojno-raziskovalno nalogo izdelali impulzno-usmerniško napravo s komandnim modulom in switch mode usmerniki s periodično prepolarizacijo, ali pa v povezavi s procesnim računalnikom. Pri kromiranju s pomočjo tega usmernika je galvanski nanos brez razpok, finozrnate strukture s povečano korozijsko odpornostjo, poveča pa se tudi izkoristek pri nanašanju. Poleg uporabe v galvanotehniki je napravo mogoče uporabljati za napajanje računalnikov. Usmernik odlikuje več prednosti, med drugim majhna dimenzija, majhna valovitost izhodnega toka in napetosti, kratek čas impulznega režima dela in možnosti elektronske prepolarizacije.
Tretjo nagrado s področja raz-vojno-raziskovalne dejavnosti je prejela Tea Debeljak iz DSSS Gorenja Gospodiniski aparati, za 50-odstotno zmanjšanje freona v poliuretanski izolaciji hladilno-zamrzovalnih aparatov. Varstvo okolja postaja v svetu vprašanje, ki so mu pripravljeni marsikaj
Tea Debeljak
žrtvovati in podrediti, njego''1 uresničitvi pa namenjajo vs večja sredstva. Tako je proW® matično tudi nadaljnje uničevan je ozonske plasti v atmosferi, z
kar krivijo klorofluorogljikovodiKe
(freon). Nalogo za 50-odstotnv
zmanjšanje porabe freona v iz lacijski masi je v celoti uspe1^ Na osnovi opravljenih analiz
pozitivnih rezultatov v vseh obr tih tozda Zamrzovalna in hlad1 na tehnika Gorenja Gospodinja aparati od septembra naprej Por abijo 50 % manj freona B 11 izolacijski masi, kar je velik P spevek Gorenja na podrocj varstva okolja.
Na področju množične inovacij ke dejavnosti razpisuje n.a9ra°t Odbor za inovativno dejavno pri Občinskem svetu ZSS Vele je. Komisija je prvo nagrado n menila posodobitvi tehnolog spajkanja hladilnih agregatov pločevinastih ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov. Avto L sta Alojz Benetek in Ivan Ca* iz DSSS Gorenje Gospodinj®* aparati. Inovatorja sta predlaga" v svetu sorazmerno nov p05 opek gasflux spajkanja, ki je n domestil spajkanje s srebrnirn tom in praškastim lepilom. Z n . vim postopkom, ki so ga la uvedli v obratih Zamrzoval omare in Hladilniki, letos Pa ostalih obratih, so izboljšali K kovost spojev in s tem zanesi) ost hladilnih sistemov. Izredn pomembna je tudi zelo ven gospodarska korist, saj z novi postopkom uporabljajo cenei material (medeninasto spaJK namesto srebrnega lota.. )-Tretjo nagrado sta prejela a^ torja Gorenja Procesna oprern Iztok Medved in Janez Razb° šek za inovacijo Nadomestilo z integrirano vezje MC 6822. h na tržišču ni ustrezne zamenjav za te elemente, sta avtorja pr0 čila princip delovanja tega ® menta in našla zamenjavo z ei menti, ki jih proizvajalec še id1® proizvodnem programu. Bis' . inovacije se izkazuje v tem, da naročilo nove serije elemento zahtevalo znatna sredstva, h ki® ti pa omogoča servisiranje ”
stoječih sistemov KUP 1000 so vgrajeni tako doma kot v t ni. To prispeva tudi k večji z nesljivosti avtomatizacije stroJ8^ in naprav Gorenja Procesa
°preme-	Hinko Jer^
znanja za boljše delo
GnJ0'’71' organizaciji Gorenje ^ PodlnjBki aparati se dobro tfefc* wmo’ kako pomemben tfobr °e^a ln odgovornosti za n0,,; Proizvodne rezultate 'lo mojstri, skupinovodje,
W,r?vod‘e’ vodie s/užb
5 n,ro/e kakovosti.
Jj’. smo z našimi izdelki ušle nn Za zahtevna tržišča, bolj ,J$kTlernbna visoka kakovost in Pa, k3 Produktivnost dela. To boli 3b,eva še več znanja in še [J ^govoren in primeren od-:«r 00 sodelavcev, tehnologije tihtoi!terialnih in dokumentacijs-3o,°„0v' Zat° smo se v Gorenju ^ Podinjski aparati odločili, da tosrpH° de,avcem. ki vodijo ne-kalcni ne Proizvodne procese, s CVos,nim dopolnilnim izobra-Nnn631 zagotoviti ustrezno belijo0 pri njihovem zahtevnem Ho n lem izobraževanjem bo-((l»i/^dgrejevali in dopolnjevali so Pa obnovili) znanja, ki Svoj;3 1 delavci pridobili v šoli, s Sonll„ delom in tudi v prejšnjih l^ih, ki jih je organiziral ^OZD eValn' cen,er Gorenja
J|Jaiiza nBlog vodenja neposred-Proizvodnih procesov je poji I,;’ da je to kompleksno de-Zahteva
Zelo dobro poznavanje proiz-°dno-tehnoloških postop-■ v, procesov ter materialnih ■> | dokumentacijskih tokov , edno odgovoren odnos do . .Novosti dela in izdelkov ter l^dološke in dokumentacijs-
dobro obvladovanje medo-Pnih odnosov pri neposred-rn vodenju in odgovoren °veški odnos do sodelav-v delovni skupini. ls(nsSrTl0 opredeljevali vsebine, iig0| Za seminar, so nam bile te Sa^ Vltve osnovno vodilo. Po-,hZne teme so pripravili $0 n' in strokovni delavci, ki
'Odsh'"” ,eme so pripravili So »/'dni in strokovni delavci, ki ScJ Posamezno področje tudi jro^deiovno odgovorni. To bo hih9,, il° visoko kakovost pod-Posre^Sebln’ hkrati pa tudi ne-koh|caen dialog o obravnavani i5i,eernatiki med tistimi, ki dolo-Ijjoi. Postopke in procese načr-'!? tistimi, ki jih na to v pro-t njj/l! uresničujejo oziroma se ti/11, neposredno srečujejo. %o iern0, da bo 10 dalo po-.kakovost temu izobraie-'■»nj.. !n se bo pri takšnem soo-fe/j .^kristalizirala vrsta dobrih 3 'er idej za kvalitetne rešit-
3^.
^ za vse mojstre, sku-^Irni L9, oddelkovodje in vodje Sl b/ kakovosti obvezen. Pote-S51/".'Zven delovnega časa, v '^Sn ' . i- Program je kar ob-*5il| f ’ Sai vključuje 42 ur preda-,5$ehPreiz,<us znanja, zaključil “o z delovnimi razgovori z ^ om delovne organizacije Srj °0v- Gotovo bodo ti razgo-odsležonoom seminarja 'Siffšiii' da še bolje spoznajo ln cilje Gorenja, pogoje v
katerih moramo gospodariti in poslovati, hkrati pa bodo lahko poslovodnim delavcem neposredno povedali marsikaj o svojih izkušnjah, razmišljanjih in tudi o problemih svojega dela. Za vse udeležence seminarja bo organizirana tudi strokovna ekskurzija v firmo, ki je znana po sodobnem proizvodnem programu in visokem tehnološkem nivoju svoje proizvodnje.
Organizator seminarja je oddelek izobraževanja Gorenja Gospodinjski aparati, predavatelji pa bodo strokovni in vodstveni delavci iz te delovne organizacije. Vrsta vsebin se pokriva s temami seminarja, ki ga pripravlja Izobraževalni center Gorenja sozd. Pravzaprav gre tudi za dopolnjevanje, saj bodo nekateri predavatelji sodelovali pri izvedbi obeh programov. Priprava programa v delovni organizaciji je omogočila večje upoštevanje specifike postopkov in metodologij, zelo močen poudarek je dan zagotavljanju kakovosti in opti-miranju delovnih procesov. Obseg, vsebina in način dela na seminarju, bodo skupaj s preizkusom znanja na koncu dali dokaj dobro sliko usposobljenosti sodelavcev za vodenje neposrednih proizvodnih procesov -še zlasti ob upoštevanju drugih kadrovskih podatkov in delovne uspešnosti. Dejansko gre tu za bolj načrten pristop k strokovnemu in osebnemu razvoju kadrov.
Gotovo ni lahko ob rednem delu še dva tedna v popoldanskih urah aktivno sodelovati pri seminarskem delu. Toda zahteve časa so vse večje in to terja tudi več osebnega angažiranja in dopolnilnega izobraževanja. Vemo pa tudi, da ima večina mojstrov in skupinovodij odgovoren odnos do dela in verjamemo, da bodo tudi tokrat uspešno uresničili nalogo, ki je pred njimi.
Jože Meh
Razstava gob
V sektorju oskrbe v DSSS Gorenja Gospodinjski aparati so se zaposleni odločili, da bodo popestrili delo svoje sindikalne skupine.
Tako so prejšnji ponedeljek, 10. oktobra, pripravili gobarsko razstavo. Na ogled so prinesli gobe, ki so jih nabrali dan poprej. Na tak način si je lahko marsikdo na sicer skromni, a vseeno zanimivi razstavi, obogatil svoje znanje o gobah, morda pa tudi svoj jedilnik.
Pri pripravi razstave se je posebej izkazala Natalija' Drolc, ki je bila na počitniškem delu v sektorju oskrbe. S tem pa so zaposleni izkazali tudi pripravljenost za medsebojno sodelovanje, ki se končno izraža tudi ob vsesplošnem zadovoljstvu z boljšimi delovnimi rezultati.
Martin Hajsinger
Srečanje na delovnem mestu
' ___________._____
Zvone Praprotnik
Pred nekaj meseci je Zvone Praprotnik v Gorenju slavil srebrni jubilej. Čeprav je temu delovnemu okolju zvest že četrt stoletja, ves čas je bil kot strojni ključavničar vezan na vzdrževalska dela, je hodil po dokaj raznoliki poti. Mogoče je za to kriva tudi delovodska šola, ki jo je končal kasneje, ob delu.
Spomladi se je po nekaj letih, preživetih med vzdrževalci obrata Dolopol v Šoštanju, vrnil v Titovo Velenje. Tako so narekovale potrebe v tozdu Pohištvo, kjer zdaj poveljuje četi 29 mož, še vedno pa usklajuje tudi delo vzdrževalcev v Šoštanju. Med pogovorom je večkrat omenil, da ne mara preveč papirjev, izpolnjevanja različnih nalogov, pa dobavnic in še česa, kar je pri njegovem delu že dolgo nuja. Tudi ob mojem obisku sem ga našla pri tem opravilu. Bilo je še zjutraj, ko mora opraviti kup takšnega rutinskega dela. Vodja vzdrževanja se pač bolj kot' s stroji in neposrednimi popravili strojev spopada z drugim, tudi nujnim delom. Vendar ga naročila materiala, nabava rezervnih delov in kontakti z dobavitelji zaposlijo le del njegovega delovnika. To je tisti del, ki pa povečini opravi v pisarni. Vendar pa, če Zvoneta Praprotnika začneš iskati, se na to, da bo za svojo pisalno mizo, ob telefonu, nikakor ne moreš zanesti.
Tisto pravo delo, ki se mu zdi pomembnejše, je v proizvodnji, med vzdrževalci in stroji, dostikrat pa ga lahko srečamo tudi na poti med skladišči, ko išče zahtevani material. Ves čas pa usklajuje delo svojih sodelavcev in proizvodnje. Le iz proizvodnje prihajajo impulzi, kaj in koliko del jih čaka, pravi.
Vsi skupaj v prvi vrsti skrbijo bolj za preventivno vzdrževanje strojev, da bi zaradi različnih okvar imeli čim manj zastojev. Tudi zato je kdo od vzdrževalcev vedno v tovarni, dosegljiv v enem od
štirih obratov, ki jih imajo na skrbi. Med stroji pa je seveda veliko razlik, saj je tudi delo v vsakem obratu različno. Pohištvo, Embalažnica, Zagalnica, Dolopol. Različni stroji, različne zahteve, različni ljudje, ki skrbijo za vse te naprave, priprave, v zadnjem času tudi vse bolj sodobne, marsikje računalniško vodene stroje.
<-vvi icia r 1 dpi uu iirvd [Jd pil «5111
delu najbolj privlačijo prav te razlike, stalno kaj novega, nepredvidljivega. Nikakor ni dobro, poudarja, če predolgo ostaneš pri enakem delu. Še toliko manj, če si želiš razširiti znanje, napredovati. Vsak nov stroj je svojevrsten izziv zanj in za tistega, ki ga kot vzdrževalec prevzame v svoje roke. Delo se stalno dopolnjuje, izkušnje vseh teh let, ki jih je preživel med stroji v Gorenju, prenaša na druge.
Želja vzdrževalcev v tozdu Pohištvo ostaja nekoliko posodobljena in razširjena delavnica, kjer se že zdaj ne le popravljajo in obnavljajo, temveč tam večkrat po zamislih konstruktorjev Gorenja Notranja oprema nastajajo tudi nove priprave. Ta želja bo še toliko večja in njena uresničitev nujna, ko se bodo v obratu Pohištvo lotili še prenove lakirni-
Tudi zato, ker se vzdrževalci pri njihovem delu stalno srečujejo z novostmi, je nujno stalno dopolnjevanje in širjenje znanja. Vse večja potreba postaja tudi obvladovanje tujih jezikov, saj zahtevnejši stroji pogosto prihajajo prav iz tujine. Kdo pa bo laže razvozlal navodila za njihovo upravljanje in vzdrževanje, kot prav tisti, ki se s podobnimi stroji srečujejo pri vsakdanjem delu. Pohištvena industrija, prav tako pa tudi industrija umetnega marmorja, pa je pri tem najbolj navezana na italijansko in nemško tržišče. Zato se bo Zvone Praprotnik z nekaterimi sodelavci moral na jezikovnem tečaju spopasti prav z italijanščino. Nov izziv zanj, z njim pa se bo spopadel enako zavzeto, kot z mnogimi izzivi doslej.
Darinka Razdevšek
Razpis zimskih letovanj v sezoni 1989/90
Pred vami /e razpis zimskih letovanj v sezoni 1989/90, žal še nepopolen, saj manjkajo predvsem domača smučišča, dal pa vam bo okvirno sliko, kje, kako in po čem boste letošnjo zimo lahko smučali.
Za razliko od prejšnjih let, je ponudba smučišč takšna, da omogoča smuko tudi v neugodnih zimskih razmerah, kvaliteta ponudbe pa je zajamčena.
Cene in plačilni pogoji, kar vas najbrž najbolj zanima, so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenili.
Cene so sicer primerljive z lanskimi, zalo pa so plačilni pogoji lakšni, da je potrebno ves znesek za letovanje poravnati do odhoda na letovanje, pri čemer znaša akontacija ob prijavi 30 % vrednosti aranžmaja.
Vse cene so iz razumljivih razlogov v trdni valuti, plačljive v dinarjih po srednjem tečaju na dan vplačila na ŽR Gorenje SOZD, združena sredstva sklada skupne porabe 52800-726/3-46007. Aranžmaje je možno odplačevati tudi v okviru namenskega varčevanja, o čemer dobite podrobnejše informacije v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost, tel. 063 854 676 in 452 ate II. Vpis za zimska letovanja bo potekal v prostorih Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost (Prešernova 8, nad Elektrotehno) od 19.10. do 26.10.1989 vsak dan od 7.00 do 13.00, v ponedeljek, sredo in četrtek pa še od 15.00 do 16.30.
Tu boste izvedeli tudi vse podrobnosti o aranžmajih in-možnostih odplačila!
Temu razpisu bo sledil še razpis, ki bo vseboval predvsem domača smučišča, dom Gorenje Tiki v Kranjski gori ter apartmaje na Treh kraljih, verjetno pa tudi aranžmaje v ČSSR in Poljski. Posredujemo vam lahko tudi informacije za najrazličnejše aranžmaje za 29. november (morje, izleti, smučanje).
1K/ Mallnitz, 20.1., 27.1.1990 (Avstrija)
APP Paula (najem)
APP Hubertus (najem) APP Kartnerhof (najem)
APP UHL (najem)
APP Keuschnig (najem)
1/4 570 DEM 1/6662 DEM 1/6 662 DEM 1/2365 DEM 1/3468 DEM 1/4 593 DEM 1/4-5 570 DEM 1/7 707 DEM
2K/ Maria Alm, 20.1., 27.1. 1990 (Avstrija) APP Ssonnrain (najem)	1/3 449 DEM
1/4 494 DEM 1/5 684 DEM
3K/ Selva di Cadore, 20.1., 27.1. 1990 (Italija)
APP Thule (najem)	1/4 601 DEM
1/4-5 714 DEM 1/5-6 793 DEM
4K: Les Menuires - Reberty, 20.1., 27.1. 1990 (Francija) APp 1 /2-4 (najem po osebi) = 2 osebi 274 DEM = 3 osebe 183 DEM = 4 osebe 137 DEM APP 1/4-5	=4 osebe 156 DEM
= 5. oseba gratis
5K/ Val Thorens, 20. 1., 27. 1. 1990 (Francija)
APP 1/2-4 (najem po osebi) = 2 osebi 266 DEM = 3 osebe 183 DEM APP 1/4-5	=4	osebe 164	DEM
= 5 oseb 133 DEM
6K/ Bovec, Kaninska vas, 20.1., 27.1.1990
APP 1/3 (najem)	221	DEM
APP 1/4	259	DEM
APP 1/5	304	DEM
Smučarske vozovnice:
7 dni, odrasli: 130 DEM 7 dni, otroci do 14 let: 85 DEM
Smučarske vozovnice:
7 dni, odrasli. 1040 ATS 7 dni otroci do 14 let: 655 ATS Plačljivo na licu mesta!
Smučarske vozovnice:
7 dni, odrasli: 171 DEM 7 dni, otroci do 12 let: 134 DEM
Smučarske vozovnice:
7 dni, odrasli:
Tri doline - 240 DEM Les Menuires - 180 DEM 7 dni, otroci do 16 let:
Tri doline-210 DEM Les Menuires - 160 DEM
Smučarske vozovnice:
Tri doline: enako kot pri 4K/
Val Thorens:
7 dni odrasli 160 DEM 7 dni otroci do 16 let 140 DEM
APP Viola	365.000	365.000	431.000	398.000 Lit
V4 (najem)				
BS/ Sauris, 6.1., 13.1., 20.1„ 27. 1. (Italija)				
HTL Riglarhaus	255.000	255.000	255.000	255.000 Lit
PP (po osebi)				
9S/ Rasen, 6,1., 13.1., 20.1., 27. 1. 1990 (Italija)				
HTL Brotz	237.000	247.000	247.000	237.000 Lit
POL (po osebi)				
APP Haus Aschbracher				
APP 1/2 (najem)	182.000	203.000	203.000	162.000 Ul
APP 1/3	231.000	250.000	250.000	231.000 Lit
APP 1/4	307.000	333.000	333.000	307.000 Lit
APP 1/5	384.000	416.000	416.000	384.000 Lit
10S/ Sillian, 6.1., 13.1.,	20.1., 27.1. 1990 (Avstrija)			
1/2 in 1/3 POL (po osebi)	3940	4100	4100	3940 ATS
Tirolski paket vsebuje 7 polpenzionov, 6-dnevno smučarsko vozovnico, enkratno kopanje v lokalnem bazenu in tirolski večer.
APP 1/3-6(poosebi)	2360	2360	2270 ATS
Tirolski apartmajski paket vsebuje 7-dnevni najem apartmaja, 6-dnevno smučarsko vozovnico, enkratno kopanje v bazenu in tirolski večer.
11S/ Bad Kleinkircheim, 6.1., 13.1., 20.1., 27.1.1990 (Avstrija)
HTL Almrausch Pol	2990	3060	3060	2990 ATS
(po osebi)
Penzion Haus Nicola Pol	2550	2750	2750	2550 ATS
(po osebi)
12, Obereichvrald, Turracher Hohe, St. Oswald, Bad Mitterndort, St. Michael v Avstriji;
Val Senales, Piancavallo, Riscone, Livigno v Italiji',
Posredujemo vam lahko tudi vse aranžmaje jugoslovanskih turističnih agencij, o vseh podrobnostih pa povprašajte v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost!
Prijetno smuko in oddih!
Angela
Praprotnik
Neusmiljena roka smrti je ponovno segla v naše vrste. Iz našega okolja je iztrgala sodelavko Angelo Praprotnik, ki smo jo vsi bolj poznali kot Elico.
Z nami je bila 18 let, v dobrem in slabem. Pri delu je bila marljiva, pa skoraj neopazna, vendar vedno vesela in pripravljena na pogovor.
Svojih domačih težav ni prinašala na delo ali kogarkoli obremenjevala z njimi. Vedeli smo, da sta z možem gradila lasten dom in se zato odrekla marsikateri radosti, ki smo si jo lahko privoščili drugi. Lani se je z družino preselila v novo hišo, ki jo je zdaj zapustila otrokom in možu.
Draga Elica! Ko se tako v teh lepih jesenskih dneh poslavljamo od tebe, se s
solzami v očeh spominjamo vseh let, preživetih skupaj. Spominjamo se tvojega obraza, ki ga je le redko prevevala zaskrbljenost zaradi vida, ki se ti je vedno bolj slabšal. Skoraj ne moremo verjeti, da te ne bo več med nas, na delovno mesto. A kljub temu boš ostala v naših srcih in spominu.
Sodelavci obrata
Plastika
Urnik rekreacije v najetih športnih objektih
za delavce in delavke Gorenja, njihove družinske člane in štipendiste Gorenja, od 1. oktobra 1989 do 30. maja 1390
Ponedeljek
16.00	- 20.00 kegljišče TEŠ Šoštanj
18.00	- 21.00 telovadnica RŠC - parter
18.00	- 21.00 telovadnica RŠC - balkon
19.00	- 20.30 tel. O.Š. Veljko Vlahovič
kegljanje badminton namizni tenis košarka
Torek
15.00	- 16.00 Rdeča dvorana - parter
19.00	- 21.00 kegljišče TEŠ Šoštanj
18.00	- 20.00 streljišče S.D. Mrož
17.00	- 20.00 restav. "A" gost, enote
nogomet - sekcija kegljanj6
streljanje z
zračno puško šahovski popoldn^j.
Sreda
16.00 - 20.00 telovadnica O.Š. A. Aškerc Pesje	rekreacija
(košarka, odbojka. nogomet, namizni tenjgj
Četrtek
16.00	- 22.00 Rdeča dvorana - balkon tenis - A in B liga dvojic
18.00	- 22.00 Rdeča dvorana - parter nogometna A in B Ii9
19.00	- 21.00 O.Š. bratov Mravljakov______________namizni
Petek
17.00 - 21.00 telovadnica RŠC - parter	rekreacija
17.00 - 21.00 telovadnica RŠC - balkon_________________namizni jgn^
V času rekreacijskih tekmovanj, ki jih organizira oddelek za rekreativ no in kulturno dejavnost, rekreacija v nekaterih objektih odpade. Poleg naštetih najetih objektov imamo stalno v prodaji vstopnice^ ^ bazene in savno v Titovem Velenju savno v Topolšici pa dobite na predložitvi tovarniške osebne izkaznice.
in Dobrni. Vstopnice za baze" ■ blagajni bazena 25 % ceneje o
Malica
Četrtek
Petek
Sobota
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna
Pečen piščanec, solata; Govedina v juhi, pecivo; Svinjska pečenka, solata; Kisla juha, pecivo;
Šunka, radič;
Goveji golaž, testenine, jabolko;
Pečen puran, mlinci;
Dietna
Pečen piščanec, solata; Govedina v juhi, pecivo; Mesna štruca, solata; Piščančja obara, pecivo; Salama, radič;
Goveji golaž, testenine, jabolko;
Pečen puran, mlinci;
INFORMATOR, lisi za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vele h Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organ'. dajaleljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno V metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošli Titovo Velenje.