N 01 103
I

Ameriška Domovi ima
7%il/lE RI GPk !H—HO
.	--'.V '‘-’i; 1 ‘'1 V« > • ’•• :;i
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN llANGUAGE ONLY
-	SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1979
SPORAZUM MED U.A.W. IN GENERAL MOTORS ODVRNIL DELNI ŠTRAJK
Pretekli petek zjutraj je Vsemogočni poklical k Sebi svojega zvestega služabnika č. g. Jožefa Varge, bivšega župnika fare Sv. Lovrenca v Clevelandu, rojenega 13. marca, 1909, v Prekmurju, v Sloveniji, študiral je v Ljubljani in je tam tudi maturiral. Masniško posvečenje je prejel dne 9. julija 1933. v mariborski stolnici. Po prihodu v Ameriko je najprej bil nastavljen za kaplana v Fairport Harbor, Ohio, potem pri Sv. Vidu, Mariji Vnebov-zeti v Collinwoodu, pri Sv. Elizabeti in Sv. Marjeti Ogrski.
Rev. Varga je bil nastavljen za 5. župnika pri Sv. Lovrencu dne 12. marca 1968, upokojen pa je bil dne 5. julija tega leta.	v
Pokojni žiupnik Varga je bil brat dr. Stefana Varga, Agnes Horvat in Anice Ge-renčar, vsi v Jugoslaviji. Ga! Gerenčar je prispela v Cleveland in se bo udeležila pogreba.
Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 3. do 9. zvečer v cerkvi Sv. Lovrenca v Newburgu. Pogreb bo jutri s sv. mašo ob 11. dopoldne na pokopališče Vernih duš pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda.
------o------
Marie Prlsland umrla
SHEBOYGAN, Wis. — Pretekli četrtek zvečer, 13. septembra, je na svojem domu nepričakovano umrla v 89. letu starosti ga. Marie Pris-land. Smrt jo je doletela, ko je pisala nove članke za mesečno revijo “Zarje”, ki jo izdaja Slovenska ženska zveza. Ga. Prislandova je bila redna in priljubljena dopisovalka Zarje več kot 50 let.
Marie Prisland je bila ena izmed zelo zavednih, delavnih slovenskih pionirk. Bila je ustanoviteljica Slovenske ženske zveze in je ostala do svoje smrti zvesta tej zaslužki organizaciji a m e r i š kih Slovenk in ena njenih glav-kih stebrov. Slovenci širom •Amerike in Kanade so jo poznali po knfigi “From Slovenia — to America”, ki jo je izdala leta 1968 in ponatisni-la lani.
Pokojna zapušča dve hčerki in sina ter nešteto prijate-jjev in prijateljic. Pogreb ge.
rislandove bo danes zjutraj v Sheboyganu iz pogrebnega zavoda Jerend Haberman, v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na pokopališče.
Orkan Frederick je razdejal obalo ob Mehiškem zalivu
PASCAGOULA, Miss. — Močan orkan Frederick, ki je pretekli teden divjal ob obali Mehiškega zaliva in posebno prizadel države Alabamo, Florido ter Mississippi, je povzročil gmotno škodo, ki jo strokovnjaki sedaj cenijo za več kot 500 milijonov dolarjev. Kljub obširnemu razdejanju je bilo ubiti “samo” 8 ljudi, kar policijske oblasti pripisujejo pravočasnim u-mikom več kot 400,000 prebivalcev prizadetih krajev. Vremenoslovci so točno sporočili, kdaj in kje se bo orkan pokazal.
V petek je predsednik Carter obiskal Alabamo in Mississippi in se pogovarjal z lokalnimi uradniki in posamezni prebivalci. Obljubil je, da bo zvezna vlada pomagala pri odpravljanju posledic tega najhujšega orkana v teh krajih v zadnjem desetletju. Trenutno primanjkuje predvsem pitne vode in hrane. Več ljudi je brez strehe.
Posebno v mestu Mobile, v Alabami, se je pokazala slabotna stran človeške narave. Prišlo je do več primerov plenjenja. Samo v Mobile so že aretirali več kot 100 ljudi, osumljenih plenjenja. Drugod pa poročajo, da so trgovci povečali cene raznih potrebščin. Obenem navajajo več primerov nesebične, medsebojne pomoči.
-----o------
Janez Pavel IL je zaželen gost
VATIKAN. — Uradnik Vatikana je sporočil, da ne bodo spremenili seznama ameriških mest, ki jih bo obiskal papež Janez Pavel II. v prvem tednu prihodnjega meseca, ko se bo mudil v ZDA. U-radna in neuradna povabila ameriških mest kar naprej dežujejo v Vatikan, je rekel uradnik.
“Seveda bi papež prav rad
VI.
Da se razumemo: ne zavzemam se za strukture, kjer bi imelo krščanstvo privilegiran položaj. Glede na dejstvo, da smo pluralistična družba, bi bilo to krivično in sploh ne dobro za krščanstvo. Po spreobrnjenju rimskih cesarjev je vse navalilo v Cerkev. Vendar se škofje niso slepili s temi uspehi. “Malo svetnikov, veliko grešnikov,” pravi sv. Avguštin. In ugotavlja: “crevit hypocrisis” — “p0. rastla je hinavščina” (Enarr. in Ps. 7, 9). Ne, ni dobro za kristjane, da so v privilegiranem položaju. Zavzemamo se samo za enakopravnost.
Potem ko smo navedli nekatere pomisleke glede na polno (vključevanje v socialistično stvarnost, se lahko vprašamo: kakšnega kristjana oblikovati danes? Ker za vernike kot take ni predvidenega mfešta v tej družbi, ker imamo rezerviran samo začasni prostor (v prihodnji kd-munistični družbi nismo na programu), ker v tej družbi
Novi grobovi
Frank Planinšek
Pretekli petek zjutraj je v bolnici Sv. Družine po dolgi bolezni umrl 88 let stari Frank Planinšek s 10609 Prince Ave., rodom iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 70 leti, mož Marije, oče Franka ter očim Franka in Stankota Vrbančič. Pokojnik je bil član Društva Naj sv. Imena pri cerkvi Sv. Lovrenca, Dr. Bled št. 20 AMLA in Newburških pionirjev. Pogreb bo iz Ferfoli-jevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Hts., danes, v ponedeljek, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Lynn Ann Stranke
V Mt. Sinai bolnici je po dolgi bolezni umrla pretekli četrtek 35 let stara Lynn Ann Stranke, roj. Erjavec, s 19080 Genesee Road v Euclidu, vdova po leta 1975 umrlem možu Thomasu, hčerka Edwarda in Anne, roj. Stupar, Erjavec, vnukinja Jennie, roj. Škerl, Erjavec, nečakinja in sestrična. Pokojna je bil rojena v Clevelandu, graduantka Euclid High School in je nadaljevala študije na Kent State University. Zaposlena je bila kot odvetniška tajnica 15 let, zadnja leta pa je vodila pisarno pri Markey, fnc. Pokojna je bila članica SŽZ št. 41 in AMLA št. 45. Pogreb bo danes zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.‘
-----o-----
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
obiskal vsa mesta in kraje, ki so ga povabili. Na žalost je to nemogoče,” je dodal. “Veliko smo p r e m i š ijevali, predno smo izbrali mesta, katera bo papež obiskal.”
kot Cerkev nimamo dobesedno nobenega poslanstva _______
kakšnega vernika tedaj vzgajati? Vzgajati ljudi za muče-ništvo? V smislu: “Tvegaj vse za vero. Ne boj se trpeti krivice in zapostavljanja.” Lahko je to govoriti. Toda ljudje z mučeniškim poklicem niso množica. To je lahko stališče posameznika, množica ga ni sposobna. Drugo možno stališče je zavzeto sodelovanje pri gradnji socializma. Videli smo, kako je to dvoumno in kakšne pomisleke nam vzbuja. Kakšnega kristjana oblikovati danes? Morda bomo na koncu laže odgovorili na vprašanje.
Ti pomisleki imajo svojo težo. V njih se izraža naša u-pravičena zahteva po svobodi, pravičnosti, enakopravnosti. Povedani so v želji, da bi bila naša družba iz dneva v dan bolj demokratična in boij napredna.
Kristjani smd del te družbe. V njej tporamo igrati svojo vlogo, kajti tu nismo po golem naključju in brez cilja
Filmska Igralka Jean Seberg je tudi bila tarča agenlov FBI
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik FBI je v petek priznal, da je bila tudi znana filmska igralka Jean Seberg tarča agentov FBI v 1. 1970. Seberg je pred dvema tednoma napravila samomor m njen prejšnji mož, francoski pisatelj in diplomat Romain Gary je FBI obdolžil, da jo je ta organizacija “povsem uničila”.
Ko so se novinarji v Wa-shingtonu pozanimali za to zadevo, so izvedeli, da so a-gentje FBI v resnici v letu 1970 skušali zmanjšati ugled Sebergove s tem, da so si izmislili zgodbo o njenem privatnem življenju. Sebergova je takrat podpirala razne skrajne črnske politične organizacije, proti katerim je FBI vodila podtalno borbo. Ker je bila Sebergova leta 1970 noseča, je FBI pripravila poročila, ki so trdila, da je bil oče tega otroka neki črnski voditelj. Ta poročila so na skrivaj razposlali raznim novinarjem. Čeprav ni bilo resnice v tej zgodbi, Sebergova ni nikoli mogla premagati težav, ki jih je ta afera povzročila.
Takšna dejanja so sedaj del preteklosti, je izjavil zastopnik FBI. “Kaj takega se ne bi moglo več zgoditi pri nas,” je dodal.
Pogreb 40-letne Sebergove je bil v petek popoldne na pokopališču Montparnasse v Parizu ob navzočnosti 200 sorodnikov, prijateljev in novinarjev. Eden Sebergovih prijateljev je povedal novinarju, da je nesrečna igralka imela psihiatrične probleme že pred letom 1970, pač pa jih je kampanja FBI proti njej še povečala.
Pretežno sončno z naj višjo temperaturo okoli 77 F danes, jutri bo tudi sončen in toplejši dan. Naj višj a temperatura jutri okoli 81 F.
V ta prostor in v ta čas nas je postavil _ Bog. Ge živimo danes, v' teh zadnjih desetletjih 20. stoletja v družbi z določenim gospodarskim in političnim sistemom, če se soočamo z določenimi problemi in težavami, živimo zato, ker je Bog zelo konkretno hotel te probleme in težave za nas. Družba, ki v njej živimo, in problemi, ki jih srečujemo, nam narekuje poslanstvo in temu poslanstvu se ne smemo izneveriti, če bi- ga zanemarili, bi se izneverili Bogu. M treba tožiti nad tem časom in se ozirati nazaj. Nikoli ni bilo lahko biti zares kristjan. Bog je hotel, da živimo v tem zgodovinskem trenutku in v tem političnem okviru. Tu moramo delati, tu moramo opraviti poslanstvo, ki je zaupano, kot zvesti in modri služabniki (Mt 24).
Kakšno je to poslanstvo? Poleg splošne naloge, ki jo ima vsak član družbe, da u-stvarja materialne, moralne in kulturne vrednote (pri vsem tem sodelujemo z dru-
DETROIT, Mich. — V petek zvečer so se uspešno končala pogajanja med zastopniki Unije avtomobilskega delavstva (UAW) in vodstvom General Motors Corporation. Dosegli so nov triletni sporazum in s tem. preprečili štrajk, ki je bil napovedan že za soboto zjutraj. To je prvič v zadnjih 15 letih, da ni prišlo do štrajka v tej industriji.
Nova pogodba predvideva znatno večjo osnovno plačo vsem delavcem, boljše pokojnine ter več prostega časa. Pri izboljšanju pokojnin so vključeni tudi sedanji upokojenci GMC, ki so bili člani UAW unije. UAW bo GMC dopuščala večje nadzorstvo in tudi bolj stroge sankcije napram tistim delavcem, ki pogostokrat izostajajo od dela. To je velik problem za avtomobilsko industrijo, posebno ob ponedeljkih in petkih. Obe strani sta torej zadovoljni s pogodbo in pričakujeta, da jo bodo delavci GMC hitro odobrili. Vodstvo UAW je izjavilo, da bo pogodbo močno zagovarjalo in da bo odločno n a s p r o t ovalo vsem možnim divjim štrajkom, ki so jih napovedovali nekateri unijski disidenti.
Pred nekaj tedni so na splošno trdili, da v avtomobilski industriji letos ne bo štrajka, da se bosta obe strani sporazumeli brez hujših težav zato, ker se ta panoga industrije nahaja v gospodarskem zastoju. Posebno prizadet v tem smislu je Chrysler Corporation. Ta firma je že sporočila, da bo njena letošnja izguba znašala več kot 700 milijonov dolarjev in da bo prihodnje leto izguba okoli 400 milijonov dolarjev. Vodstvo firme je javno priznalo, da brez znatne pomoči ameriške vlade in Kongresa
gimi), imamo kristjani posebno poslanstvo, ki izhaja iz vere v Jezusa Kristusa in iz upanja, ki je v nas.
1. Tej družbi lahko prinesemo novo razsežnost smisla in upanja. Veliko govorimo o gradnji socializma, o humanistični družbi, o napredku. Toda če opustimo abstrakcije in stopimo na realna tla in se vprašamo, kaj to pravzaprav pomeni, bomo morda priznali, da gre navsezadnje in v najboljšem primeru za višjo obliko potrošniške družbe. Če odgrnemo to humanistično kopreno, ki vanjo nenehno ovijamo socialistično družbo, vidimo, da se to končno zreducira na dejstvo, da bomo tedaj vsi dobro jedli in pili, da si bomo lepo uredili življenjsko okolje, da bomo živeli v bratstvu in prijateljstvu z vsemi, da bomo svobodno ustvarjali kulturne in estetske vrednote. Lepo, vendar je to zadosti za človeka ih 'civilizacijo, ki sta zapisana smrti? (Dalje)
' J	Franc Rode
Chrysler teh finančnih težav ne bo mogel premagati. Kot poročajo iz Washingtona, razpoloženje napram Chrysler ju v Carterjevi vladi in posebno v Kongresu ni ravno naklonjeno.
UAW je obljubila, da bo upoštevala Chryslerjeve finančne težave in da bo deloma omejila svoje zahteve napram tej firmi. UAW se je tudi do neke mere strinjala s trditvami ameriških avtomobilskih firm, da bi dolg štrajk pomagal samo prodajalcem uvoženih avtomobilov in obenem ogrožal ameriško gospodarstvo.
Na tiskovni konferenci, ki sta jo obe strani imeli v petek zvečer,, nista hoteli nič točnega povedati glede podrobnosti pogodbe. Zastopnik GMC je rekel le, da pogodba predvideva “povečanje” o-snovnih delavskih plač, boif-še pokojnine, več prostega čeX sa delavcem ter večje nadzorstvo nad izostajanjem delavcev.
Predstavnik UAW pa je dal novinarjem nekaj podatkov glede pokojnin. Delavec, ki se je upokojil leta 1974, ko je bil star 65 let, in ki je doslej prejemal mesečno pokojnino $390, bo pod novo pogodbo prejemal kar $498 v letu 1982. Pogodba namreč določa letno povišanje po 8.5% ali 28% po treh letih. Predsednik UAW, Douglas A. Fraser je rekel, da eden glavnih ciljev UAW je bil, linijske upokojence varovati pred nenehno rastočo inflaci j o. “To smo tudi dosegli,” je dodal.
General Motors Corporation sedaj zaposluje približno 460,000 delavcev. V vsaki lokalni podružnici bodo delavci volili, ali jim je nova pogodba sprejemljiva ali ne. Med tem časom bo UAW začela pogajanja z vodstvi Ford Motor Co. in Chrysler. Ti dve firmi skupaj zaposlujeta okoli 320,000 delavcev. Pogodba med UAW in GMC bo služila kot podlaga za va pogajanja.
—-----o-----
David Kennedy, sin Roberta, je resno bolan na srcu
NEW YORK, N.Y. — David Kennedy, 24-letni sin u-morjenega sen. Roberta Ken-nedyja je resno bolan na srcu. Okuženje, ki je napadlo Kennedyjevo srce, je po mnenju zdravnikov začelo z uživanjem mamila z umazano injekcijsko iglo. Kaj takega se večkrat zgodi uživalcem mamil, je neki zdravnik dejal novinarju.
Dne 5. septembra je bilo objavljeno, da je bil mladi David Kennedjr žrtev napada v nekem hotelu v propadajočem delu Harlema, v mestu New Yorka. Omenjeno je bilo, da je ta hotel znan kot nekakšno središče za prodajo vseh vrst mamil. Policijske o-blasti, ki ta hotel dobro po-
I Iz Clevelanda
! in okolice
\
Lep koncert —
Pevski zbor “Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice je včeraj navdušil poslušalce v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. s svojim koncertom. K lepemu uspehu zboru čestitamo!
V	bolnici—
V soboto zvečer sta bila naša priljubljena rojaka g. in ga. Vince in Vida Sfiligoj v hudi ■ avtomobilski nesreči. Ga. Vida je v “intensive care” v Lake Memorial bolnici v Painesvillu. Ohio. Obema želijo številni prijatelji čim hitrejšega okrevanja. Dopolnilo—
Naknadno so sporočili, da je bila pokojna Amalia Povirk članica Oltarnega društva in Marijine legije pri fari Marije Vnebovzete, št. 14 SŽZ in Sv. Jožefa št. 169 KS-KJ.
Svoji k svojim!—
Preglejte skrbno vse oglase v listu in podprite vse, ki podpirajo vaš slovenski list! Svoji k svojim! Podprimo slovenske trgovce in podjetnike, ki podpirajo slovenske stvari in slovenske cilje! Vinska trgatev uspela— Letošnja tradicio nalna Vinska trgatev” na Slovenski pristavi je lepo uspela. Nastopili so Fantje na vasi, Kres in Alpski sekstet. Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za koncert zbora “Fantje na vasi” v soboto, 6. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, si lahko nabavite v predprodaji. Kličite 432-2041 ali 881-1725. Vstopnice so po $3.50.
Izbruh Ml Elite je usmriil 6 turistov
CATANIA, It. — Skupina 200 turistov, večinoma tujcev, se je v sredo mudila na vrhu naj večjega aktivneka vulkana v Evropi, Etne. Brez opozorila je prišlo do izbruha lave, ki je v trenutku zajela več teh turistov. Žrtve niso imele nobene možnosti bežati vstran. Pri izbruhu je bilo takoj mrtvih 6 oseb, kakih 35 pa je bilo ranjenih.
Turisti stalno prihajajo na vrh kraterja v upanju, da bi kaj posebnega videli. Da je vulkan zelo nevaren in da je v preteklih mesecih že večkrat izbruhnil brez opozorila, turistom ni nič mar.
znajo, so bile prepričane, da je bil Kennedy v tem hotelu zato, ker je hotel nakupiti nekakšno vrsto mamila, po vsej verjetnosti kokaina. Novinarji so kmalu ugotovili, da je bil David Kennedy že večkrat opažen v tem hotelu.
V	sredo je zastopnik Ken-nedvjeve družine pritrdil, da je mladi Kennedy bolnik v svetovno priznani Massachusetts General bolnici. Čeprav so mu zdravila že nekaj pomagala, je rekel zastopnik, je Kennedyjevo zdravstveno stanje resno. Dodal je le, da ima David Kennedy “zdravstveni problem” že nekaj let.
Tiskovna agencija AP pa je sporočila, da ji je nekdo,^ki je zelo blizu Kennedyjeve družine, povedal, da je David Kennedy uživalec mamil.
Tri
Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
VREME
—  -----------------....................... .......................................■ —-------------------*------5—-e-
lUamisiui Domovina
.....Jtita i fcUftčfaag
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Busel — Editor
’ Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene držaVe:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
528.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
•COO per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months ‘^delays only.: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
?3	No. 103: Mon., Sept. 17, 1979
“Draga” v besedi in spominu
n.
Lahko bi rekli, da je šlo za spore, ki jih danes za-Iciltijemo v italijanski Krščanski demokraciji, kjer imamo različne struje, vendar so vsi katoličani. Pri Slovencih je pa ta spor imel pozneje med vojno in komunistično revolucijo za posledico, da se je en del katoličanov, posebno Stražarji in Mladci, odločil za oborožen upor proti OF, drugi pa je menil, da lahko sode-luje s partijo v boju proti okupatorju. V tem je torej zgodovinski pomen zlasti drugega bohinjskega tedna.
Da je bila tema predavanja živa in še vedno pekoča, je pokazala dolga debata, v katero so posegli številni udeleženci. Debata se je zaključila šele ob 9. uri zvečer, ko je bila že temna noč.
Naslednji dan, v nedeljo dopoldne ob 9. uri, bi moral maševati za udeležence škof Lorenzo Bellomi. Toda škofov vikar dr. Škerl je že v soboto ob odprtju o-pozoril, da je škof zadržan, ker ga je Italijanska škofovska konferenca poslala kot svojega zastopnika k proslavam v Zadru, kjer so hrvatski katoličani obhajali tisočletnico, odkar je knez Branimir zaprosil papeža za potrditev svoje oblasti. Zato je maševal dr. Simčič, ki je po maši imel tudi predavanje, kateremu so dali naslov; “Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000”.
Predavatelj sam je svoj namen takole označil; 'Teološko razmišljanje, ki vam ga bom podal, je moč-r n. zaznamovano z življenjskim izkustvom, izkustvom 2 istjana,. ki se steka v izkustvo zamejca, člana narod-ce manjšine. Kljub mbrebitnim negativnim momen-: jm,_ ki jih doživljajska prizadetost zaradi ogroženosti dragocene vrednote predstavlja, sem vendar prepričan, da je manjšinsko doživljanje narodnostne razsežnosti dobro izhodišče za meno filozofsko in teološko doietie. Vsakdanje bivanjsko soočanje z večinskim sosedom, ki te s svojo kulturo in politično gospodarsko sdo plaši in privlačuje ter nakazuje ugodnosti, ki ti jih bko nudi asimilacija, te naravnost izziva, da do zad-■uih korenin razčleniš vrednote, ki sestavljajo tvojo narodno istovetnost ter osmisljujejo in opravičujejo tvojo drugačnost.”
teh ugotovitev je dr. Simčič globoko in tudi te-nel uto razvil filozofske in teološke narodne razloge narodnosti, da je prišel do zaključka: “Dovoli jasno je dvojno sporočilo; Bog je istočasno stvaritelj edinosti Tveškega rodu in njegove raznolikosti. Ljubi vse liu-V z isto ljubeznijo in vsakega posebej, kakor da bi bil na svetu. Pa še nekaj je za nas kristjane najbolj odločilno: utelešenje božjega Sina v to narodno svojskost in drugačnost..
tžb diskusiji je nekatere svoje poglede še pojasnil in poglobil.
Zaključek študijskih dni je bil v nedeljo popoldne •p M.	Poslušalcev se je zbralo še več kot v soboto :
li so tud številni mladi. Predavanje je imel Sergij ! or časnikar na tržaškem radiu. Obravnaval je te-° “Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek”.
v strnjenih besedah je orisal sedanji položaj Slo-' oncev v Sloveniji, zamejstvu in v zdomstvu. Ustavil ■-'* je ob političnem, gospodarskem, kulturnem in ver-tem položaju. Ni se mogel spuščati v dolge analize, er mu čas ni donuščal. Ob debati so niegovo predava-r Pohvalili, da je bilo izčrpno, objetkivno, čeprav nekoliko pesimistično.
___Predavatelj sam ie do/volj kritično pokazal na po-
1 Lične razmere sedanjega trenutka Slovencev v Jugo--Aviii, ki jih pogojuje totalna oblast partije in politič-r ‘ j'jdiferentizem večine prebivalstva, ki se ob dobrem vlienjskem standardu zadovolji, da partija za vse misli in ukrepa. Partija vidi konkurenta svoji absolutni oblasti samo v Cerkvi. Od tod zadnji napadi in polemike zaradi Rodetovega predavanja in izjava nad-škota Pogačnika. O zamejcih je delal, da so razmere pač različne od pokrajine do pokrajine, kjer žive. Isto velja za zdomce po raznih deželah in celinah.
Niep-ovemu predavanju ie znova sledila dolga de-‘"'La. pri katerih so debaterji dopolnili njegova izvam-• ’ ia in poudarili odgovornost partije do zamejskih in « zdomskih Slovencev, na katere gleda le skozi svoja ozkn partijska očala in ne .na narodno skupnost v zamejstvu kot tako. S svojimi posegi so v debati tudi
drugače obogatili Pahorjevo predavanje.
Zato bo zanimivo prihodnje leto brati celotno gradivo letošnje Drage, kakor je zanimivo brati lansko, ki je bilo naprodaj v posebni knjigi. Organizatorji — Društvo slovenskih izobražencev — se namreč vsako leto potrudijo, da izdajo vsa predavanja in vse posege v debato v posebni knjigi. V 14 letih se je nabralo že 14 knjig, ki bodo dober vir tudi za zgodovino.
Naj zaključimo to poročilo z besedami neke udeleženke: “Po Dragi bom še eno leto svobodneje zadihala.”	K. H.
Beseda iz naroda....
Ob Župančičevem Baragi
Bronasta plošča škofa F. Barage, delo umetnika M. Župančiča, ki bo vzidana v Baragovo rojstno hišo v Mali vasi, Slovenija.
NEW YORK, N.Y. — Baragova plošča Mira Župančiča je visok relief, približno 24x48 inčev velik, s sledečim napisom: Škofu Frideriku Baragi — s katerim nas veže rojstni dom — v zahvalo za uslišane prošnje — Jože Lah in družina — Willoughby Hills, Ohio, U.S.A. — 1979. Iz monumentalnega poprsja zraste značilen asketski obraz misijonarja, ralrlo je nasmejan, malce pobešena glava, kodrasti lasje, ostre poteze ob ustih. Podoba razmišljaj očega človeka, ki pa hoče deliti notranjo srečo z gledalcem. Odlitek v bronu je brez napake.
Ne poznam načrtov za ureditev Baragove rojstne hiše in ne vem, ali bo relief dei celotne podobe. S te strani ne bom sodil, poročal bom le o kipu.
Pred dobrim letom sem bil v Clevelandu na predavanju dr. Nielsena; govoril je o zgodovini svojega rodu v Sloveniji. Na univerzi sem srečal Jožeta Laha, s katerim sva se poznala po dveh ali pa treh telefonskih razgovorih. Jože me je povabil na dom. Tam mi je razložil načrt družine, da bi postavila Baragi ploščo na misijonarjevi rojstni hiši v Mal ivasi. Hiša je last Lahove družine, v njej je bil rojen Jože. Plošča naj bi bila vzidana v zunanjo steno na vrtni strani. Obenem s ploščo bi družina uredila vrtec in tlakovala pot do spomenika. Lega je dobra zaradi pravšne osvetlitve. Hiše ne poznam, sodim po sodbi drugih in po fotografijah.
Takrat je France Gorše postavljal svoj. spomenik v Mali vasi — dva kipa v istem kraju in v podoben namen — to gotovo nima pomena. Mislim, da sem dal pameten nasvet, ko sem predlagal Mira Župančiča. Pameten po« več Straneh. .Prvič: prav jej da u-podobi .darilo slovenske družine, ki živi v Ameriki, likovnik, ki prav tako živi v baši deželi. Drugič: malokdo ve, da je Miro Župančič tudi nadarjen kipar; lepo je, da dobi
priliko in se uveljavi tudi v tej veji lepih umetnosti. In tretjič: podprimo, kadar moremo, dela naših ustvarjalcev v cerkvah, domovih, po uradih, v katerih delajo naši ljudje in v katerih imajo vpliv; ameriške družbe volijo vsako leto lepo vsoto z nakup umetnin. (Pred kratkim je moj sin Andrej predstavil Sonjo Lamutovo, eno izmed najuspešnejših slo venskih u-stvarjalcev, ki razstavlja v naši deželi, in dosegel, da je Irving Trust kupil njeno delo.) Toliko v pojasnilo, ne v opravičilo.
Mislim, da bo bralce Ameriške Domovne bolj zanimalo pripovedovanje Mira Župančiča, ki sem ga po spominu povzel iz najinega razgovora na predvečer Baragove proslave v Clevelandu. Srečal i sva se v prijaznem domu Ravnikarjev v Ridgewoodu. Mirova žena je Ravnikarjeva Marinka, naša pevka in prosvetna delavka.
“Bralcem bom kar sam razložil, kako je prišlo do te-le plošče. Ti pa pripoveduj o' sebi.”
“Zadnjih sedem let hodi naša družina na počitnice v Lake George v New yorški državi. V mirnem in gozdnatem delu letovišča najamemo kočo. Tista tišina, pravzaprav nedotaknjena narava, je pravšno okolje za poglobitev 'in umetniško ustvarjanje. V New Yorku tega ni moči najti.”
“In čas zorenja? Mislim od kali do cveta?”
“Z osnutki sem začel preti letom, pa vendar v Lake Georgeu še nisem imel v mislih končne podobe. Nastala je v treh tednih. ČPotem sem popravljal še dva tedna v Nev/ Yorku. Službo sem seveda pustil, oboje hkrati, to ne bi šlo.”
Spet stara slovenska pesem, brez žrtev ne gre. Miro bi preslišal tako vprašanje. Kongresna brošura, lanskoletna brošura za Koroški tečaj, delo pri razstavi Slovan-' skegp kulturnega tedna, slo-
venskega uspeha v New Yorku; nikdar ni odklonil, vse zastonj. Poleg poklicnega grafičnega dela posveča dolge ure čisti ustvarjalnosti, pa tudi slovenskemu garanju v New Yorku: otroke uči slovensko pisati, brati, govoriti; v Lake Georgeu, tako so mi povedali, so imeli vsak dan slovensko uro. — Ob postrežbi, ki je pri Ravnikarjevih nikdar ne manjka, smo se razživeli.
“Te Baraga zanima? Mislim še, do kakšnih meja si šel, da bi ga poznal?”
“Te Baraga zanima? Mislim še, do kakšnih meja si šel, da bi ga poznal?”
“Prebral sem vse, kar je bilo dosegljivega. Lani sem v Mali vasi videl misijonarjev rojstni kraj. Pogovarjal sem se z oskrbnico, pa tudi z laji-ki in duhovniki, ki skrbijo za njegovo svetnišavo. Namenoma nisem študiral kipov, podob in risb, ki sd jih ustvarili slovenski likovniki v našem času. Hotel sem ostati neodvisen, soditi po svoje. Zanimale pa so me stare podobe, predvsem resnične. Iz Langusovega portreta težko izluščim slovenskega misijonarja med Indijanci v zarji naše dežele, pionirja vseh vrst.” “Pravijo, da ljudje, ki dolgo časa živijo skupaj, postanejo podobni. Si iskal in našel take podobnosti?”
“Brez dvoma. Poteze okrog ust spominjajo na indijanske obraze. Baraga je poznal tisto življenje, tudi jezik. Pisal je v jeziku spreobrnjencev. Okolje vtisne pečat predmetom, vse dobi nekakšen skupen imenovalec. Glej naravo. Duhovno in stvarno o-kolje vtisne pečat obrazu, o-blikuje izraz.”
“Vlitek je odličen. Katero livarno si izbral?”
“Težaško delo sem opravil kar sam in sicer — tako mislim v najboljši livarni v našem mestu:	Bedi-Makky
Art Foundry Corporation. Spomniš se, da na predvečer vlivanja še napisa nismo imeli. Če ne bi bilo dr. Lenčkove pomoči, ki nam vedno rad pomaga pri iskanju pravšne besede, bi moral počakati mesec ali pa še več. Navajeni smo naglice, to pa seve ne opravičuje napak, ki bi se lahko vrinile v napis. Radirka na bronasti plošči ne opravi bogve-kaj. Mislim, da je šlo po sreči.”
Baragov relief je močno delo. Škoda, da naš neusmiljeni svet s tako skopo roko odmerja čas, ki ga lahko posvetimo lepoti in slovenskemu uveljavljanju v svetu. To oboje je iskal in našel Miro Župančič v svojem Baragi, ustvarjenem in v bron vlitem v A-meriki prav za Baragov dan v Clevelandu leta 1979.
Še smo se pogovarjali na vrtu pod brajdo, iz katere mi je Miro utrgal dva lepa grozda. Pot iz vinograda je vedno dolga. Tudi to pot sem prišel pozno domov.
Simon Kregar
------o------
Cerkvica v Franku nas way
CLEVELAND, O. — Društvo S.P.B. Cleveland nas zopet vabi na tradicionalno romanje v Frank, Ohio, ki bo v nedeljo; 23. septembra. Tamkajšnja prijazna cerkvica z Žalostno Materjo božjo na oltarju je tako domača, kakor smo jih bili navajeni doma v Sloveniji. Nekateri tudi pravijo, da podoba oltarja spominja na vetrinjsko cerkev na Koroškem.
Vsako leto se nam pridruži več romarjev, da je tudi letos bilo treba naročiti še en avtobus, ker sta že v prvem tednu po vabilu na to^ romanje bila oba avtobusa zasedena.
Sv. maša bo ob XI. uri dopoldne v cerkvi. Daši je skoraj premajhna za vse romarje, smo rajši v cerkvi kot v svetišču na prostem v neposredni bližini. Maševala bosta č. g. dr. Pavel Krajnik in p. Fortunat Zorman. Po sv. maši je čas za kosilo, ali v tamkajšnji obednici ali zasebno pri mizah v parku okrog cerkve. Ob 2. uri — ali kakor bo tam napovedano po zvočniku — sv. križev pot na prostem po prijaznem gozdičku, takoj nato se vrnemo v cerkev, kjer bodo pete litanije Matere božje. Po litanijah se še tam zadržimo kakšno uro za pogovore in petje. Okrog 6. ure zvečer bomo nazaj v Clevelandu.
Kdor se želi pridružiti temu romanju, se naj takoj priglasi, ker je na avtobusu samo še nekaj sedežev hezase-denih. Prijave sprejemajo: Vinko Rožman, tel. 881-2852; Lojze Bajec,, tel. 486-3515 in Marija Mauser, tel. 391-6127. Cena $6, otroci polovično.
Mnogi prihajajo vsako leto s svojimi avtomobili. Najprimernejša pot je Ohio Turnpike do izhoda 7, nato južno po 250 do ceste 20, po njej zahodno do ceste 4, kjer že vidite prve napise za kažipot k romarski cerkvi Žalostne Matere božje (Shrine of Sorrowful Mother).
Odhodi avtobusov: .Izpred Marije Vnebovzete v Collin-woodu kmalu po 7.15 uri zjutraj, izpred Baragovega doma na St. Clairju ob 7.45 zjutraj.
Vreme nam je bilo doslej vedno naklonjeno, četudi je včasih zjutraj kazalo na dež, tam pa je bilo lepo, zato se podamo na pot v vsakem vremenu.
Jože Melaher
spmnTm
BARAGOV DAN
LEMONT, 111. — Izmed vseh programov Baragovega dne sem največ pričakoval od večerne pobožnosti pri lurški Materi božji. Razlog je preprost. Pred dvemi leti je bila za Baragov dan prvič večerna pobožnost.
In vse zgleda, da bo v bodoče ostala, ker je bolj primerna za začetek programov Baragovega dne kot pa družabna prireditev. Teh imame dovolj in nevarnost je, da postajajo zadnji ostanek prosvetnih prireditev. Poleg tega sem bil gotov, da nam bo pridiga škofa Alojzija Ambrožiča nudila največ od vseh programov Baragovega dne. To vem iz skušnje preteklih Baragovih dni. Pridiga škofa Povisha leta 1972 v Manisti-que mi je ostala dolgo v spominu. Še močnejši vtis je naredila pridiga škofa Rauscha 1976. Ker sem dobil besedilo te pridige, sem jo prestavil v slovenščino in jo uporabil ob raznih prilikah za pospeševanje poznanja škofa Barage.
Škof Ambrožič je poslal svojo pridigo za “The Baraga Bulletin” in za naš mesečnik Ave Maria, za kar sem mu hvaležen. Škoda bi bilo, ako bi ohranili- na njegovo pridigo samo lep spomin, a ne bi mogli razmišljati o duhovni podobi škofa Barage, kot jo je narisal v zgoščenih stavkih v angleščini in v slovenščini. Poleg tega bo njegova pridiga dosegla tudi one, ki je niso slišali. Škof Ambrožič nam je odkril podobo Barage, kakršna je nastala v njem ob razmišljanju njegovega življenja in dela. Poznamo požrtvovalnost, vztrajnost in delavnost božjega služabnika, a večerna pridiga pri Lurški Materi božji nam je jasno prikazala, zakaj je bil Baraga požrtvovalen, vztrajen in delaven.
Baraga se ni nikoli trudil, da bi naredil vtis, imel je popolno zaupanje vase. Dela in druži se s preprostimi ljudmi in je srečen med njimi. Množice, ki so hodile poslušat njegove pridige in se udeleževat pobožnosti, ki jih je vodil, so našle v njem poleg privlačne osebnosti in govornika tudi duhovno vodstvo. Baraga je bil prost vseh kompleksov in pretvarjanja. Po končanem študiju prava je študiral teologijo, govoril je gladko več jezikov, a se ni sramoval svojega čustvovanja in ne čustvovanja ljudstva, kateremu je služil. Priljubljenost njegove “Dušne paše” ima svoj razlog v pristnosti doživetja, ki je skladbo z načinom približanja povprečnega vernega ljudstva njegovega časa in njegove dežele h Bogu. Baraga se je brez bojazni ponižal na nižino ljudskih pobožnosti, zakaj bil je prepričan, da je po v k Bogu v ljudskih pobožnostih označena s krščansko i?1 človeško neokrnjenostjo m celovitostjo;.: Ne boji se nepriljubljenosti med svojimi du-hovniškimi tovariši, ki ne o-dobravajo njegovega načiha dela. Baraga ima popolno zaupanje vase in vse, kar dela, je sad njegovega prepričanj
Slovenski del pridige je začel z besedami: “Škof Baraga je bil človek, ki je popolnoma doma v tako imenovanem
j H •
velikem svetu — znašel se je, kjerkoli je pač bil. Toda niti na misel mu ni prišlo, da bi moral kupovati domovinsko pravico v tem svetu za ceno domovinske pravice v svoji rojstni deželi.” S temi besedami je naslikan Baraga kot vzor zvestobe ali še bolje pristnosti. Baragu se je sam0 po sebi zdelo umljivo, da je Slovenec in nikoli mu ni prišlo na misel, da bi moral p°' zabiti na svoj slovenski dom, da bi si pridobil novega v velikem svetu. Bil je trdno U' koreninjen v svoj slovenski svet. Danes mnogi iščejo svoje “korenine”, ker so izkoreninjeni in so pozabili, odkod izhajajo. Nezvestoba svoji n&' ravi, svojemu domu, iz katerega smo izšli, nosi posledic0-Poskus Amerike kot topilnegy lonca se ni posrečil. Tega škof v pridigi ni dejal, povedal nam je pa drugo veliko resnico, ki nam pojasni, kar marsikdo ne razume, ko je dejal: “Slovenec je ostal (op-Baraga) do smrti na tako samo po sebi umeven način, mu ni bilo treba tega poudarjati ne sebi ne drugim.”
(Dalje ca 3. strani)
-------o------	1
Slovenski feden v Chicagu
CHICAGO, 111. — Tede0 slovenske umetnosti, glasb6 in plesa (Slovenian Festival) bo letos — prvič — v znane01 “Daley Center” v sredi mes^ Chicaga (Washington ^ Clark) od ponedeljka, 24. septembra, do vključno petk0’ 28. septembra 1979. Ves teden bodo razstavljene slove°' ske umetnine (slike in ročr° izdelki) v pritličnih prostorih (Lobby) obširne zgradb0. Razstavo sta v okviru žup0^ je sv. Štefana pripravila FlrS-Metoda Fischinger in l^r' Adi Kranjc.
V ponedeljek, 24. sep te01' bra, bo ob 12 (opoldne) ^ “Daley Plaza” predstava z iz' vaj an jem slovenske glasb0 (zbor “Slovenska pesem” ^ vodi dr. p. Vendelin Sp60' dov) in slovenskih narodnih plesov v izvedbi ŠARC f°p klorne skupine (voditelj^1 Mrs. Corinne Leskovar i” Miss Magda Simrayh): —- F°'
jaki in prijatelji slovenske^
naroda in slovenske -vabljeni k predstavi in ogle du slot^enske razstave.
Vf

•HM
i—r

BORK PROTI INFLACIJI
transformatorjev je prihranila $32,000.
..	4
Eden glavnih vzrokov, da so se vaši računi za elektriko zvišali, je porast stroškov skoraj vsega, kar potrebujemo pri proizvodnji zanesljive električne energije za vas.
Toda naši delavci se borijo proti tej inflaciji.
Lani so uslužbenci Illuminating Company predložili več kot 3,000 idej za izboljšanje naše učinkovitosti. Nekatere ideje so izboljšale učinkovitost brez znatnih denarnih prihrankov. Druge so prihranile več tisoč dolarjev. Neki Druge so prihranile več tisoč dolarjev. Neki boljši sistem za vžiganje grelcev na olje, kar je prihranilo več kot $50,000. Drugi delavec je priporočil boljši način drobljenja premoga, kar je prihranilo $46,000. Ideja za rešitev

Poleg tega, poslužno moštvo Illuminating Company prinese v naše delovno središče več ton kablov in drugega rabljenega materiala.
Naši uslužbenci predelajo, kar morejo, ali pa skušajo najti nove uporabe za tisto, kar ne morejo predelati.
Drugače povedano, uporaba novih idej in rabljenih materialov je lani prihranila več kot dva milijona dolarjev.
Uslužbenci Illuminating Company storijo vse, kar morejo, v borbi proti inflaciji s tem, da kontrolirajo stroške in prihranijo kjerkoli in kadarkoli je mogoče. Oni se ravno tako brigajo glede stroškov elektrike, kot se brigate vi.
The Illuminating Company
: ' i
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXIII.
Dve leti pozneje me je Davorin Petančič iz Pišec v Posavju prosil za isto čast. Ker je njegov dom bil daleč od mojega, sem se kar preselil na njegov dom. Ker sem že kolesaril, sem se lažje premikal po okoliških ktajih Pišec. Njegov brat France, že kaplan, je večkrat prišel domov; a sta bila po značaju kakor noč in dan; njegov drugi brat. ki je bil zaposlen kot prodajalec v Brežicah, je bil silno zgovoren in duhovit; on mi je pravil, da je prodaja blaga za obleke duhovnikom zelo preprosta zadeva; samo da je blago črne ali temnosive barve in da je drago, pa ga bo duhovnik kupil. Priprave za to novo mašo pa so bile precej drugačne. Davorin je hotel obhajati svojo novo mašo na precej svojski način. Ne v farni cerkvi, pač pa v cerkvi na Svetih gorah, znani božji poti, ki : je bila podružnica i šentpetrske fare ob Sotli. No-> benih priprav za uto, ker bi se naj novomašni obed serviralo v romarskem domu blizu cerkve. Novomašni obed bi naj bil del splošnega po-
poldanskega ljudskega rajanja pred cerkvijo in okoli romarskega doma. Obed bi naj pripravil in serviral šentpetr-ski gostilničar Zorenč. Večkrat sem se ustavil pri Zo-renču. da sva sestavila jedilni list, da sva ugotovila, za koliko ljudi se naj pripravi slovesno kosilo. Vse je bilo na njegovih ramenih: hrana, pribor,"strežniki, prevoz hrane in pijače k romarskem domu na vrhu hriba. Priprave so dobro potekale. Na dan nove maše pa nezgode. Ko smo zjutraj zapustili dom v Pišecah in se začeli pomikati proti svetogorski cerkvi, je vreme bilo lepo. Nekako sredi pota med Pišecami in cerkvijo na hribu se je ulila huda ploha, ki je divjala precej časa. Tedaj sem videl, kaj lahko dež naredi lepo našminkanemu obrazu. Med povabljenimi gosti je bila tudi precej znana gledališka igralka iz Maribora. Po dolgem jutranjem šminkanju- je bila kar lepega obraza. Ko pa je dež razjedel in razmočil šminke na njenem obrazu, je bil njen obraz vse kaj drugega kot mladostno svež in na-
smejan obraz; spominjala jo na ljubljanske dame, ki da so bile od spredaj muzej in od zadaj licej (šola za dekleta). Nevihta se je pozneje unesla in se je nebo zjasnilo, a je imela neprijetne posledice za novomašno slavje; Davorin je namreč pričakoval, da bo na novo mašo prišlo veliko ljudi od blizu in daleč, da bo cerkev polna in da bo pomaš-no darovanje okoli oltarja velika pomoč za kritje stroškov. A ploha je zadržala veliko ljudi doma, kar je pomenilo, da cerkev ni bila polna in da darovanje ni prineslo pričakovanega uspeha, kar pa je
pomenilo, da novomašnik ni mogel takoj poravnati vseli stroškov. Proti večeru se je “ožja” družba vrnila v Piše-ce na novomašnikov dom za večerjo. Da bi Jaka Sem., pridigar, pregnal novomašniko-vo potrtost, je povabil njega, mene, moja sošolca Orozla in Videčnika na svoj dom v Ljubnem; Semovi starši in sestra Ančka so s svojo gostoljubnostjo in uvidevnostjo dosegli, da so se oblaki razkadili.
Za konec tega poglavja o mojih počitnicah kot bogoslovec-pa vprašanje, kaj sem delal doma, kadar nisem potoval? Ko sem bil doma, sem navadno šel k jutranji maši ob šestih; navadno sem bil pri dveh mašah; najprej pri žup-
nikovi in takoj potem pri kaplanovi. Pa dveh mašah na zajtrk v župnišče. Po zajtrku v kaplanovo sobo na klepetanje in delanje načrtov za morebitno popotovanje po fari (popoldne) ali sosednih farah (cel dan). Nato na pošto in domov. Po kolovozu mimo pokopališča ali pa čez pokopališče, ako je slabo vreme spremenilo kolovoz v skoraj nemogoč zaradi o m e h č ane ilovke; do brvi čez potok Dr-vanjo; nato sem imel izbiro: ali čez travnik, med njivami, skozi gozd po kolovozu, ki se je proti domu precej strmo dvignil (tej poti smo rekli “po grabi”); ali pa po poti, ki smo ji rekli “po vrhi”: bila je malo daljša, pa manj samotna, in sem se lažje ogibal blatu. Obe poti sta se združili pri Vogrinov! hiši; zopet po dvigajočem se kolovozu skozi kratek gozd in sem že videl streho domače hiše. So še bila druga pota med domom in vasjo, a vsa so bila malo daljša. Navadno sem izbral pot “po grabi”. Lepa je bila hoja v jutranjih urah:	jutranje
sonce, sveži zrak, mir. Samo ena stvar me je molila, motila vedno, kadar sem hodil skozi gozdove, po kolovozih z grmičevjem:	silno sem se
bal kač in kuščarjev, pa samo, ako sem bil sam. Imel sem bolesten strah pred kačami, čeprav sem vedel, da
niso bile strupene, ker v tem predelu Slovenskih goric strupenih kač sploh ni bilo. Verjetno je ta strah bil posledica groženj odraslih ljudi kot otroku, ko so mi zagotavljali, da me bo kača pičila, ako se ne bom prav obnašal; mogoče tudi posledica pravljic o kačah in zmajih, in takih pravljic sem kot otrok veliko prebral; menda so te pravljice ostale V podzavesti in so vdirale v zavest, kadar sem sam hodil po gozdovih in klancih. Isto je bilo s pripovedovanji odraslih ljudi o njihovih srečanjih s kačami, ko sem kot otrok v zimskih večerih poslušal njihove štorije; npr. tisto o gornjerad-gonski kači, ki da je bila baje tako dolga, da je njena glava bila v Muri in konec njenega repa v zidovih gornjeradgon-ske graščine in da se je pokazala samo enkrat na leto, za nekaj minut; kadar sem korakal ali kolesaril po cesti med Muro in graščino na hribu, sem se te štorije spomnil; ali o kačah velikankah v šu-mah okoli negovske graščine. Če je le bilo mogoče, sem se gozda izognil, kar pa je velikokrat bilo nemogoče. Imel pa sem manj strahu, ko sem bil na kolesu.
Vsake počitnice sem prebil nekaj dni v župnišču, da sem iz farnih matičnih knjig prepisal vse podatke o pogrebih, porokah, krstih, prvih obhajilih, birmah (ako je škof birmal prej šnj e leto; birma je bila vsako šesto leto); te prepise je potem dekan Gomilšek poslal na škofijo, mene pa je nagradil z nekaj de-setaki.
(Dalje)
------o-----
Spomin na Baragov dan
(Nadaljevanje s 2. strani)
K mislim iz govora škofa Ambrožiča se bomo še vrnili. Naslikal nam je namreč podobo človeka, ki je vzor pristnosti. Pristnost ščiti preprostost. Ne vem, kdo je izbral in zakaj je izbral evangelij pred pridigo. Naj je bil izbran načrtno ali slučajno, v njem so besede, ki veljajo tudi za škofa Barago: “Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim.”
P. Fortunat ofm
ma je le ta, da je prva krasen in hkrati tipičen izraz globoke Vere naših slovenskih šol skih sester, dočim je druga odkritosrčen moški izraz vere v Kristusa, našega Odre senika, kakor jo je izpričala ob smrti s. M. Gonzage vrhovna organizacija slovenske katoliške skupnosti na Koroškem. Osmrtnica NSKS se takole glasi:	i
“Kristus, Veliki duhovnik, je v soboto, 7. septembra, po dolgi bolezni, a vseeno nenadoma poklical k Sebi svojo zvesto služabnico č. sestro Marijo Gonzago Kobentar (Jerico), vse prezgodaj, v starosti 57 let. Bila je vzgojiteljica, ki je vložila svojo energijo in vse svoje sposobnosti v prid slovenske študirajoče mladine ter predvsem v izobraževanju deklet ter v njihovo pripravo na odgovorne naloge žena in mater. — Tri vogale premnogih naših zavednih hiš drže pokonci ravno žene, katerim je naša draga rajna dala potrebno znanje na pot. — Pokojna bo o-stala za vse koroške Slovence nepozabna.” — Ob strani o~ smrtnice je veliko znamenje križa.
Če se poleg vernih in zavednih slovenskih ljudi na Koroškem danes kdo z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem spominja rajnke s. Marije Gonzage Kobentar, se je spominja zlasti vsa bivša slovenska vetrinjska begunska skupnost, danes raztresena po vseh kontinentih sveta. Rajnka sestra je bila del te skupnosti; do smrti ji je ostala zvesta. Hvala in čast ji večna!	; i
MALI OGLASI
!
Janez Sever
S. Marija Gonzaga Kobentar umrla
“Ob
zarje,
> Cerkev na Češkem
Jan Korec (71), slovaški škof, je bil leta 1960 obsojen zaradi “veleizdaje” na 12 let ječe, ker je daroval sv. mašo in na srečanjih vernikov pridigal o Cerkvi, veri in papežu. Sedaj pa mora kljub bolezni na pljučih delati v neki kemični tovarni v Bratislavi. V osmih urah mora prejšnji škof in sedanji “pomožni delavec” naložiti in zložiti okrog 400 stotov. Nadaljnji dokaz o preganjanju duhovnikov na Č e š k o s lovaškem je primer protestantskega pastorja Jana Simsa (50), ki je bil maja lani prijet zaradi “ščuvanja”. Ko se je obtožba izkazala za neresnično, so obsodili Simsa, ki ima težko srčno bolezen, na 8 mesecev zapora, češ da “se je upiral postavni oblasti”. Posredovanja in protesti podpisnikov Listine 77 ter, iz tujine so bila brezuspešna.
CLEVELAND, O. prebujanju jutranje 1. septembra 1979, je naša draga sestra Marija Gonzaga Kobentar (Jerica) v starosti 57 let brez slovesa odhitela v večnost. — Pogreb je bil v sredo, 5. septembra 1979, ob
pol 3. popoldne v Št. Rupertu llbAJAMO^UD^ZDilviS^A pri Velikovcu. — Ker se nisi AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Prijatel’s Pharmacy
nič poslovila, živimo še v trd ne j šem upanju na vstajenj-sko snidenje s teboj.”
Tako se glasi osmrtnica, kakor so jo bile napisale koroške slovenske šolske sestre svoji rajnki sosestri Mariji Gonzagi, katera je bila priobčena v celovškem Našem tedniku 6. septembra tl. in katera vsebuje poleg križa, znamenja naše vere, še ta psalm: “Moje noge je postavil na varno in utrdil moje korake, Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, hvalno pesem našemu Bogu.” \
Tako se znajo posloviti samo prave, resnično duhovne sosestre od svoje rajnke sose-stre.
V isti številki Našega tednika; je bila objavljena še druga osmrtnica, namreč o-smrtnica N a r o d n ega sveta koroških Slovencev rajnki s. Mariji Gonzagi. Po svoji vsebini enako močna in značilna kot prva. Razloček med nji-
RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
malToglasi
For rent
6 Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073.
(100-106)
For rent
6 Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073.
(100-103,
105)
Help Wanted Male High school or college student needed for part time work at the American Home, 6117 St. Clair Ave., after ^ school and/or on Saturdays. " Apply in person.
fe________________________(X)
BY OWNER
E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459.
Hfe'	X()
RICHMOND HTS. 2 LOTS
Investment property. Must sell. $5000 each. 951-3225 after 6 p.m.
(99-103)
For Rent
3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989 after . 4 p.m.
(99-109);
HELP WANTED
Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-8700.
(X)
FOR SALE — BY OWNER
Euclid brick bungalow, maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many; extras. Call 943-3028.
&_________________________(X)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
____________________t (xy
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X),
SUPER CLEAN EUCLID ~ BRICK WITH GARAGE
Living room, kitchen, dining area, 3 bedrooms, rec room with wood burning fireplace, screened porch. Private beach. Deep lot. $59,500. 731-4551
____________________XX)
SLUŽBO PRI TISKARNI
Ameriške Domovine dobi študent višje šole ali kolegija. Delal bi po šoli in ob sobotah. Oglasite se v uradu AD, 6117 St. Clair Avenue.
_______________________ (X)
PRODUCTION WORKER
Full time position for new production line. Must be willing to work, have good work record and aptitude for working with machinery. Call 431-2779 for appointment.
(101-103)
BUILDING FOR LEASE
Up to 9000 sq. feet, call days 881-1393
(X)
Zaradi selitve
prodajamo opremo spalne sobe in jedilnice, dvosedežni divan, preproge, božične jaslice (velike oblike), gramofonske plošče, stare in skoraj nove, slovenske knjige, Geographic revije, 50 centov za letnik, 481-4436.
,(103-104)
Help Wanted
Housekeeper. Must have references. Own transportation. Beachwood area. 464-1045.
(102-105)
EASTSIDE
MANUFACTURING CO.
Has opening for young man between ages of 15 and 18 to work after school from 3 pjm. to 9 p.m. Call 531-6263.
(102-104)
OFFICE CLERK
Light bookkeeping, typing, filing. Coilinwood area. Cali John Buber 249-2400.
<103-105)
Sibirski eskimski pes
(Siberian husky) oddamo dobremu lastniku. Pokličite 431-3589 po 2. uri pop.
(103-105)
GENERAL OFFICE
Full or part time. Must type be neat, accurate and higl school grad. No experieno necessary, will train to oper ate computer terminal. Goo: working cond. Call Rick 881 9101 Maytag; 1832 E. 55 St (103-105]
8
FANTJE NA VASI
.	-	•	•	<	i-	-
priredijo
KONCERT
V SOBOTO 6. OKTOBRA 1979
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6417 ST. CLAIR AVENUE ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER
IGRA ALPSKI SEKSTET

5
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRAU1CA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Estrichson, ali kakor mu pravijo povsodi med Bodrci: Jitrenec, je še na brunšviški meji, je hodil po gradovih in pomnoževal posadke največ z danskim moštvom; ti so bili izvežbani in dobro oboroženi, in mogoče jim je bilo odbiti tudi napad sovražnikov, katerih je bilo več od njih.
V vojvodstvu je bilo sicer mimo; toda udajati se brezskrbnosti ni bilo varno. Zato so bili tudi Slovani tolikokrat napadeni, ne da bi se nadejali tega le v sanjah.
Bodrska kneževina je imela postati proti nemškim navalom nezavzemljivi nasip. To je bilo v korist Dancem, katerim je bilo nemško sosedstvo tudi silno nevarno. Vitez Jitrenec je hotel pri svatbi reči mlademu kraljeviču: “Moja naloga, jasni gospod, je izvršena, biser za krono danskih kraljev je obrušen najkrasnejše ... Samo naj se ob njegovem svitu razjasnijo za vse veke i čela tukajšnjih domorodcev, katerih kri se pretaka tudi v mojih žilah.”
. .T' ■. V-
Napočili so prvi dnevi novembra.
Nebo se je popolnoma izkopalo iz; oblakovi In zdelo se je, da se je ogrel tudi ostri in mrzli severni veter. Tudi rjava prst je bila, kakor da se smehlja v sončnem svitu.
Stati ljudje so rekah, da takih jesenskih dni v njihovem življenju še ni bilo. Vsako leto so se že proti koncu oktob ra razprostrle nad gričevnato pokrajino megle, iz katerih je prišlo dan za dnevom. Iz vasi v vas ni bilo mogoče priti niti peš, kaj šele z vozom, kolesa so se do osi zarivala v blato in marsikje so morali hote ali nehote pustiti voz v širnem polju. In kaj šele, ko je nastalo neprestano deževje, ob katerem je bil ves
cer pričenjalo — pričenjalo, toda naenkrat se je spremenilo v naj lepši čas.
Ljudje so dejali, da nalašč k Jitruščini svatbi.
In že so se shajali gostje z vseh strani.
Če bi bil dvorec bakovskega staroste zavzemal štirikrat tolik prostor, bi ne bili prišli vsi pod streho. Morali so se nastaniti po celi vasici, in drugi dan so stavili šotore ter jih pregrnili z belimi plahtami, ki so se belile kot naj čistejši sneg.
Sešlo se je starešinstvo skoraj iz polovice bodrske kneževine. In bilo je tu pestrih o-blačil iz najdragocenejših tkanin, da oko ni vedelo, kje naj obstane prej. Grive na konjih so bile prepletene s .trakovi iz najtežje svile, konjski repovi so se vlekli po tleh in povsodi je prevladala bela barva. Staroslovanske noše so bile obrobljene z naj-dragocenejšimi kož uhovina-mi, čapke okrašene s perjem, ki je bilo, kakor da je vzeto iz perutnic bajnih ptičev, na ženskih rokah so se svetile zapestnice in naramki iz naj-čistejšega zlata, spone na plaščih, igle na prsih so bile naj-umetnejša zlatarska dela, o-koli belih, labodjih grl so bili nabrani na trakovih biseri, za katere bi morali v nemških gradovih plačati neverjetne vsote, lase na sencih so dičili diademi z naj krasne j širni dragimi kamni. Lasje so bili pri mlajših — neomoženih prosto razpuščeni, speti samo s svilenim trakom, vijočim se preko čela, pri omoženih pa spleteni v dve kiti in vravnani pa največ z jantarovimi glavniki.
^ (Dalje prihodnjič)
IS KR I C E
NOV!
AVTOBUSI SO TU
Vsega skupaj 157 novih RTA avtobusov je tu. In kakšni so ti avtobusi! General Motors avtobusi imajo več novih ugodnosti in potnikom nudijo udobno, prijetno vožnjo.
TOPLA IN PRIJETNA NOTRANJOST,
Novi GMC avtobusi imajo vabljivo notranjost. Oranžna in rjava barva je topla in razvedrilna. Mirno se vsedete v velike, udobne sedeže in se veselite vožnje.
Izredno velika okna, osenčena za zmanjšanje sončne bleščobe, so perfekta za čitanje ali opazovanje okolice.
Avtobusi seveda imajo tudi avtomatično ohlajevalno in grelno napravo za udobno vožnjo skozi celo leto.
SVETLA IN ŽIVAHNA ZUNANJOST.
Zunanjost novih avtobusov je ravno tako prijetna, kot notranjost. Vsak avtobusje svetknbele barve z RTA rdečimi in oranžnimi progami tik pod okni.
Na prednjem delu in ob straneh so tudi veliki, vidni smerni napisi, da lažje najdete vaš avtobus.
VSAK AVTOBUS JE DOBRO ZGRAJEN.
Novi avtobusi imajo več kot lepo zunanjost. Svojevrstna samostojna prednja suspenzija omogoča lažje obratovanje avtobusa. To pomeni za vas gladkejšo, bolj stabilno vožnjo.
POSEBNE UGODNOSTI ZA POSEBNE POTNIKE,
Avtobusna oblika je bolj dostopna za ostarele in onemogle, ki se poslužujejo RTA.
Avtobusi
imajo
“premikajočo” napravo, ki stopnice spušča nižje pri vstopu ali izstopu.
Poleg tega so široka.
nate
zadnja vrata izredno
PAZITE NA NOVE AVTOBUSE.
Ti novi avtobusi bodo kmalu vozili na vseh RTA progah v Clevelandu.
Možno je, da jih boste videli tudi v vaši soseščini. Ti avtobusi so vaši, in vaša podpora RTA je omogočala, da smo jih nakupili in vključili v promet. RTA ceni vašo podporo.
HM
(■ivater Cleveland Regional Transit Authority
m*w»j
KOLEDAR
društvenih prireditev
SEPTEMBER
22.	— KRES nastopi v Sloven
skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave- i. — nue. Začetek ob 7. uri zvečer. Igra Alpski sekstet.
28. — Dramatsko društvo Lilija praznuje 60-letnico svoje ustanovitve v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
28. — Pevski zbor Planina podi
v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
7. — Občni zbor šole sv. Vida.
Slovenske
Kdor je velik sam, prizna veličino tudi drugemu — kdor kraj drugemu veličine ne prizna, ta podoben močvirnatemu jeze- sam velik ni. ru! Letos se je tako vreme si-	Josip Stritar
--------—o--------
! '•
Zavarovanje proti povodnji v Pennsilvaniji
Državni komisar za zavarovanje v Pennsilvaniji je naznanil, da je natisnjena nova dopolnjena brošura z navodili in nasveti glede državnega zavarovanja proti povodnji. Knjižica ima naslov “Flood Insurance Facts” in pojasnjuje ter odgovarja na vsa splošna vprašanja glede državnega zavarovanja proti povodnji.
Zavarovanje ni obvezno, zato se mora vsak zase odločiti, če mu je takšno zavaro-predelih Pennsilvanije se povodnji v manjših ali večjih razdobjih ponavljajo. Več Slovencev in celo več članov naših K.S.K.J. društev je v tistih predelih že utrpelo občutno škodo zaradi povodnji.
Pametno je torej, da se vsi, ki so izpostavljeni nevarnosti zaradi povodnji, zanimajo za to zavarovanje.
Knjižico “Flood Insurance Facts” morete dobiti, če pišete na naslov:	FLOOD
GUIDE, Pennsylvania Insurance Department, Harrisburg, Pa. 17020. Priložite kuverto s svojim naslovom, frankira-no 15 centov.
Ker spada to zavarovanje pod “National Flood Insurance Program”, imajo najbrž tudi v drugih zveznih državah enaka zavarovanja, zato se naj prizadeti zanimajo pri svojih predstavnikih v državah, kjer živijo.
7. — SKD Triglav v Milwaukee-
ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13.	— Newburgh-Maple Hts.
klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner.
13. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
14.	— Podružnica št. 32, SŽZ proslavi 50-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue v Eu-clidu. Večerja ob 4. popoldne, ples ob 6. zvečer. Igra Richie Vadnal orkester.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Občni zbor Slovenske pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narod-
The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
11. — Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida
priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzeto priredi Zahvalni festival. Gd 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn
Slovenske ženske zveze poda nem domu na St. Clair Ave- koncert v SDD na Recher Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” nue v Euclidu. Začetek ob 4.
popoldne.
DECEMBER
2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
1980
FEBRUAR
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno Jmaškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva,
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojT stva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
Živila in zobje
Porenski stomatologi so se-| stavili črno listo živil, ki vse-J bujejo industrijski sladkorl kot poglavitnega povzročite-j Ija zobne gnilobe. Spiske sc izobesili v zobozdravstvenih!
ambulantah.
Na vrhu so bonboni in čokolada. Druge slaščice, keksi, pecivo, limonada, coca-cola, sadni led, sadne konserve in mezge so prav tako na sezna" mu.
VOTE FOR
gaH*
RICHARD S.
PRICE
COUNCILMAN WARD 23
“I pledge to work for you with the Mayor of your choloe and Glly Council to bring our Ward 23 back to the stature it once had and still deserves”.
ENDORSED BY TAXPAYERS ASSOCIATION OF CUYAHOGA COUNTY
Price for Council Committee, Joanne Price, 7309 St. Clair,^ Cleveland, Ohio 44103
PAID POLITICAL AD