GEOGRAFSKI OBZORNIK PREOBRAZBA POKRAJINE NA BOVŠKEM V ZADNJIH DVEH STOLETJIH Urška Eniko UDK: 913(497.4 Bovško) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Preobrazba pokrajine na Bovškem v zadnjih dveh stoletjih Članek prikazuje nekatere preobrazbe pokrajine na Bovškem, gorski pokrajini v severozahodni Sloveni- ji v zadnjih dvesto letih. Prispevek temelji predvsem na analizi jožefinske vojaške karte iz 2. pol. 18. stol., franciscejskega katastra iz 1. pol. 19. stol. in današ- njih topografskih kart ter terenskem delu. ABSTRACT Change of landscape in Bovško in the last two centuries The article presents some changes in Bovško, the mountainous landscape in the northwestern Slovenia, in the last two hundred years. It is mainly based upon the analysis ofjosephinian military map from the sec- ond half of the 18th century, Franciscan cadastral reg- ister from the first half of the 19th century, present maps and field work. AVTOR Urška Eniko Naziv: prof, geografije in zgodovine Naslov: Pot na Koče I, 4226 Ziri, Slovenija Telefon: +386 (0)64 691 793 E-pošta: urska. eniko® uni-lj.si ? JJ\ (ZPOO-A Bovško je gorska pokrajina z najbolj seve- rozahodno lego v državi. Obsega alpski viso- kogorski svet Zgornjega Posočja, kamor štejemo dolino Soče nad Trnovim ob Soči do njenih povirnih dolin, in je od leta 1995 enako ozem- lju na novo ustanovljene občine Bovec (3). Rob- na pokrajina je prek Predela in Učje povezana z Italijo, prek Vršiča ter Tolmina in Idrije pa z ostalo Slovenijo. Bovško je bilo poseljeno že v 12. stoletju pred našim štetjem. Zaradi svojske geografske lege ima njegova zgodovina ne le slovanski in germanski, ampak tudi romanski pečat. Ves čas je bilo revna pokrajina, saj ima slabe narav- ne razmere za kmetijstvo. Na njegov razvoj je pomembno vplivala stara predelska pot, ki je zagotavljala dodaten zaslužek. Na njen račun so živela predvsem naselja ob Koritnici. Tren- ta je oživela v 16. stoletju, ko so začeli kopa- ti železovo rudo. Danes je odločujoča dejavnost za razvoj Bovškega turizem. V članku so prikazani nekateri vidiki pokra- jinske preobrazbe na Bovškem v zadnjih dvesto letih, ugotovljeni predvsem s pomočjo analize jože- finske vojaške karte v merilu 1 : 28.800 iz dru- ge polovice 1 8. stoletja, franciscejskega katastra v merilu 1 :2880 iz prve polovice 19. stoletja ter sodobnih topografskih kart v merilih 1 :25.000 in 1 :10.000. Današnjo prometno hrbtenjačo sestavljata sta- ra trgovska cesta, speljana od Predela vzdolž Koritnice in Soče, ter cesta po dolini Trente. Z nekaterimi redkimi odstopanji obe potekata po isti trasi kot prometnici v drugi polovici 18. stolet- ja. Razen številnih stez in pešpoti, ki vodijo v gore in na planinske pašnike, so v dvesto letih izdelali le malo novih poti. Mnoge pešpoti in steze so izboljšali in so zdaj prevozne (na primer proti Bavšici in Možnici) z motornimi vozili. Nekatere nekdanje steze so se postopoma zarasle (na pri- mer steza iz Podklopce do Plužne). Nove so cesta od Bovca prek Cezsoče do Loga Cezsoškega, speljana po levem bregu Soče, ki je povezana tudi z glavno obsoško cesto, povezava ob Učji z Italijo in cesta na Mangartsko sedlo, ki se edina med slovenskimi cestami vzpne prek 2000 m viso- ko. Cesta Bovec-Trenta se od prve svetovne voj- ne dalje nadaljuje čez preval Vršič (1611 m). 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Plužna, vas pod Kaninom ¡foto: Urška Eniko). Pred dvesto leti je bilo na vseh poteh sku- paj le trinajst mostov, danes jih je štirikrat več. Sočo lahko danes prečkamo prek mostu vsaj na dvajsetih mestih, pred dvema stoletjema pa je imela le štiri mostove, vse na cesti Bovec-Trenta. V drugi polovici 1 8. stoletja je bilo na Bovš- kem deset mlinov. Danes je le še eden ob hudourniku Zadnjica. Trije mlini so bili ob Soči (dva pri vasi Cezsoča in eden pri Kršovcu) in ob Koritnici. Po en mlin so imeli potoki Učja, Zvika, Mangartski potok in neimenovani poto- ček, ki je tekel skozi Kal. Poselitev pred dvesto leti je bila omejena na naselja na dnu rečnih dolin. Samo Plužna je bila umaknjena pod pobočje Kanina. Zunaj jeder naselij so bile le redke samotne domači- je. Razpršena poselitev je bila le v Trenti, kjer ni bilo nobenega večjega naselja ali zaselka, celo tri hiše so bile redko skupaj. Vsi kraji so se ohranili, le zaselka »zu Žaga« (Pri Žagi], ki je stal na levem bregu Soče, južno od Loga Cez- soškega, danes ni več. Kot nekoč je poselitev omejena na rečne terase, le da je mnogo bolj razpršena. Med vasmi so nastali manjši zasel- ki in zrasle so posamič stoječe hiše. V dolini Koritnice je prišlo do preimenovanja naselij. Gorenji Log se je preimenoval v Strmec na Predelu, Srednji Log pa v Gorenji Log. Po številu hiš so se z izjemo Predela in Strmca vsa naselja na Bovškem v dvesto letih povečala. Število prebivalcev se je od druge polovice 19. stoletja povečalo samo v Bovcu (le za 11 %), približno enako pa je ostalo v Kalu-Koritnici. V vseh drugih krajih se je število ljudi zmanjšalo, ponekod za več kot polovico. V Soči se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 79 %, na Strmcu pa celo za 90 %. Zaselek Lemovje na južnem pobočju Bavškega Grintavca ima po pripove- dovanju domačinov le še tri ostarele prebivalce. Do opaznih razlik je v dvesto letih prišlo pri poteku struge Soče in njenih večjih pritokov. Opaz- ne so razlike v vijuganju in ponekod v prodnih nanosih. Največja sprememba je vidna na sotočju Soče in Učje, kjer je tok Soče premak- njen proti vzhodu, ter pri njenem sotočju z Lepe- njico, kjer je tok Soče pomaknjen proti severu. 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Število stavb in prebivalcev na Bovškem. Naselje Jožefinski vojaški zemljevid - število stavb Franciscejski kataster - število stavb Topografska karta - število stavb Število prebivalcev leta 1 8 7 0 Število prebivalcev leta 1991 Bovec 1 5 0 4 1 2 2 7 0 1463 1 6 7 0 Cezsoča 1 0 7 192 126 6 5 1 3 3 0 Dvor 3 8 6 6 7 1 2 7 6 - Gorenji Log 14 3 8 * 4 5 181 5 6 Kal-Korltnica 4 0 3 5 * 53 1 6 0 154 Log Cezsoški 8 2 7 2 7 164 7 6 Plužna 12 4 2 5 2 2 5 1 5 6 Predel 13 8 * 7 2 7 - Soča - - - 8 4 0 181 Spodnji Log 9 5 2 * 2 8 2 2 0 - Srpenica 3 0 157 65 6 0 8 2 0 5 Strmec 11 3 3 * 11 156 16 Trenta - - - 3 5 7 120 Trnovo 4 5 6 2 * 5 9 3 5 3 177 Zaga 3 2 8 9 * 108 6 8 4 3 7 5 •leto 1870 Slika 2: Redek gozd na nekoč travnatih zemljiščih nad Virjem pri Plužni (foto: Urška Eniko). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Gozdnato območje južno od Plužne. Spredaj je zajezitveno jezero, nad Bovcem pa se vzpenja slikoviti Svinjak (foto: Urška Enikoj. V poraščenosli površja so opazne predvsem razlike med gozdnimi in travnatimi zemljišči. Večinoma se je gozd širil na travnata zemljiš- ča. Največjo preobrazbo je doživel pas ob Soči, kjer se je ponekod gozd spustil vse do reke. Večina naselij, ki so bila nekoč sredi travna- tega sveta, se danes že stika z gozdom. Pone- kod je travnati pas segal tudi več kot pol kilometra od naselij proti pobočjem okoliških gora. Celo do Plužne je segal le pas posamez- no rastočih dreves. Delež kmetijskih zemljišč se je na celotnem Bovškem v dvesto letih prepolovil. Močno se je zmanjšal delež njiv, povečala pa sta se dele- ža travnikov in pašnikov. Nekoliko se je pove- čal tudi delež gozda. Podobne ugotovitve prinaša tudi primerja- va današnje rabe tal in izrabe po franciscej- skem katastru za izbrano območje med krajema Plužno in Sočo, torej na območju Bovške kot- line. Ker je območje v neposredni bližini Bov- ca, je doživelo korenito geografsko preobrazbo. Ze bežen pogled na franciscejski kataster in pri- merjava stanja z današnjo pokrajino pokaže- ta v rabi tal velike spremembe. Predvsem so se na račun travnikov in njiv povečali gozdovi. Tako daje zdaj celotno območje med Plužno in glav- no cesto Kobarid-Bovec videz gozdnate pokra ¡¡ne, čeprav je gozd še vedno precej redek in prepreden z majhnimi travnatimi zaplatami. Pred 160 leti je bila pokrajina izrazito travnata; med travniki in pašniki so bile tudi njive. Te so poz- neje skoraj povsem izginile, saj je na vsem območju le nekaj manjših »vrtičkov«. Zaradi opuščanja kmetijstva, prepovedi paše koz po letu 1950 in depopulacije, so se mnoga pobočja ponovno zarasla s tako ime- novanim drugotnim gozdom, katerega lastno- sti se spreminjajo glede na matično podlago in lego. Posledica zaraščanja je tudi dviganje zgornje gozdne meje (3). Pokrajina na Bovškem je v zadnjih dvesto letih doživela številne geografske spremembe; največ- je beležimo od sredine tega stoletja. Zaradi obrobnosti Bovškega ter slabih razmer za kme- tijstvo so se po drugi svetovni vojni vrstili številni procesi, ki so preobrazili pokrajino: beg z deže- le, depopulacija, deagrarizacija, ozelenjevanje, ogozdovanje ter spreminjanje nekdanjih kmeč- kih domov v počitniška bivališča. Njihova posle- dica je tudi neugodno demografsko stanje. Številna naselja so demografsko ogrožena, nekatera pa so že doživela demografski zlom. 1. Franciscejski kataster za katastrsko občino Bovec, lista 30 in 35. 2. Jožefinske vojaške karte: Sekcije 130, 131, 132, 133, Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763-1787. ZRCSAZU. Ljubljana, 1997. 3. Kunaver, J. 1996: Bovško. Regionalno geo- grafska monografija Slovenije, 1. del. Geo- grafski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU. Ljubljana. 4. Popis prebivalstva leta 1991. Popis prebivals- tva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v republiki Sloveniji v letu 1991 po občinah, naseljih in krajevnih skupnostih, končni rezultat. 5. Pregledni katastrski načrt. Žaga 50. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. Ljubljana, 1984. 6. Rutar, S. 1994: Zgodovina Tolminskega. 2. izdaja faksimiliranega ponatisa. Nova Gorica. 7. Topografska karta 1 : 10.000: Bovec 9. Geodetska uprava SRS. Ljubljana, 1968. 8. Topografske karte 1 : 10.000: Breginj - Žaga 15, Žaga 10, Tolmin - Bovec 11, Bovec 2, Bovec 4, Bovec 6, Bovec 8. Geo- detska uprava SRS. Ljubljana, 1979. 9. Topografske karte 1:25.000: Bovec, Kanin, Kranjska Gora, Predel, Rateče, Soča. Repub- liška geodetska uprava RS. Ljubljana, 1987. 6