Domoljub
v Eiubiiani. 9. funlfa 1938	^ - - — ^—
Celo 51 • Štev. 23
Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta
Kakor jo n aš list ie parkrat poročal, se je vršila prejšnji teden v Ljubljani velika kmetijska enketa, ki jo je na pobudo in po načrtu Kmečke ibornice izvedla banska uprava in ki utegne postati še zgodovinskega pomena za našega kmeta, saj je bila pa tudi največja, najizčrpnejša in naj-temeljitejša pripravljena, kar se jih je kdaj pri nas vršilo.
Navzlic temu, da je dnevno časopisje poročalo o njej razmeroma malo, je vladalo zanjo vendarle veliko zanimanje tako med izobraženstvom, ki ima opravka t zadevami, ki se tičejo kmeta, kakor tudi med kmeti samimi. Skoro 200 oseb se je polnih pet dni najintenzivnejše udeleževalo vse dopoldneva razprav v vseh štirih odsekih enkete, t vse popoldneve so zasedali in zborovali razni odbori Kmečke zbornice, tako da je bil čas izrabljen prav temeljito.
Enketa sama jr. zbrala tako ogromno velevai-nega gradiva, da se bo » posameznimi vprašanji naj »Domoljub« moral bavjti še mesece in mesece podrobno, zato naj v naslednjem poročilu podamo zaenkrat le kratek pregled dela in razprav v korist našega kmeta, ki je bilo izvršeno v preteklem tednu.
Otvoritev posvetovanja
O tej smo na kratko poročali že v zadnji številki. V ponedeljek, dne 30. maj« t. 1., dopoldne so kmetje, zastopniki raznih gpeppd&rskih ustanov, kmetijski strokovnjaki ln- razni gostje i* drugih banovin skoro napolnili obsežno dvorano Trgovskega doma v Ljubljani. Točno ob 10 dopoldne je g. ban enketo otvoril s primernim nagovorom, v katerem je poudaril potrebo raziskati današnje težko stanje našega kmetijstva in našega kmeta, obenem je pa obljubil, da bo banska uprava v polni meri upoštevala njene sklepe.
Za tem je podal takoj besedo tajniku Kmet. »bornice, g. dr. L a v r i č u, ki je obširno obravnaval vprašanje »Svetovno gospodarstvo in naše kmetijstvo«. Podrobno je raziskal proizvodnjo in porabo pšenice in mesa, ki tvorita osrednji točki svetovnega kmetskega gospodariva, dalje vprašanje cen, vzroke in posledice zadnje velike gospodarske krize in globoke izpre-membe, ki so se po vojni pojavile skoro po vsem svetu glede vse gospodarske, zlasti še trgovinske Politike. V svojem temeljitem referatu je prišol flo sličnih zaključkov, kakor smo jih ml v našem listu žo parkrat poudarili, da so namreč izgledi za nfl5 izvoz vedno manjši in težji, zaradi česar ae bo seveda moralo naše kmetijstvo prilagoditi novim razmeram.
Po tem referatu je pozdravil enketo še. zastopal Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. 0 fe i fi, ki je poudaril dosedanje delo zavoda pr' Pospeševanju kmetijstva ln izjavil, da bo zavod tudi za naprej še rad sodeloval pri reševanju važnih kmetijskih vprašanj.
Ke.r je bilo gradivo pripravljeno za enketo, P'eobširno, da hi se obravnavalo skupno, se je razdelila euketa že naslednji dan n« tri odseke,
ki 30 delali vsak zase, a pravtako so se tudi udeleženci porazdelili na vse tri. Tako je
Kmeisko-poliiični oddelek
zboroval v dvorani Delavske zbornice, predsedoval mu je ban. svetnik g. D o I i n a r.
Prvi je govoril tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Iv. Ples o »Naši zunanji trgovinski p o 1 i t i k i«. Ugotovil je, da smo mi pred vojn« brez posredništva lahko vse prodajali na Dunaj, v Trst in v Reko, kar je seveda tudi jako ugodno vplivalo na naše gospodarstvo, a po vojni smo bili postavljeni pred čisto nove razmere. Doma je šla naša gospodarska, zlasti carinska politika za industrijalizacijo države, izgubili smo velik del nekdanjih trgov, trgovinske pogodbe se sklepajo na jako kratek rok. Večina našega izvoza, ki ga tvorijo po treh četrtinah kmetijski proizvodi, gre na zapad in na sever, a največja ovira pri tem s6 klirSngi. Vsa zunanja trgovina je le od danes do jutri, zaradi česar je vsak večji program sploh nemogoč.
Za dr. Plesom je govoril g. A. Besednjak, ravnatelj Gospodarske zveze, o »Trgovini z deželnimi pridelki v Sloveniji«. Naslikal je tozadevni položaj v posameznih povojnih dobah ter ugotovil, da moramo uvoziti nad 10.000 vagonov žjto. izvozili bi pa razen lesa in živine lahko 1000 vagonov krompirja, 2000 vagonov sadja, 100 vagonov hmelja, 1000 vagonov fižola, 1300 vagonov sena. Svobodna trgovina vlada samo v notranjem prometu, dočim je inozemski popolnoma vezan. Ta trgovina se bo razvijala le, če bomo konkurenčni v cenah in kakovosti, zato je treba preorganizlrati vso našo kmetijsko proizvodnjo, proizvode je pa treba standarizirati in uvesti zanje potrebne skladiščne naprave.
O »Kmetijskem kreditu« je temeljito referiral ravnatelj Zadružne zveze, g. Fr. Gabrov š e k. Podal je kratek, a temeljit in veleza-nirniv pregled tozadevnega položaja v preteklosti, opisal naglo naraščanje kmečkih dolgov po 1. 1848. in izmozgavanje našega ljudstva po oderuhih, dokler ni začelo konec preteklega stoletja tega vprašanja nad vse uspešno reševati zadružništvo. Prva povojna leta so kmečke dolgove skoro izbrisala, a kmalu nato je začel kmet iz raznih vzrokov vnovič lestl v dolgove, ki so postali spričo velike gospodarske krize nevzdržni in je vlada končno 1. 1936. z znanimi ukrepi to vprašanje deloma rešila. S tem pa seveda še ni odpadla potreba po novih kreditih za kmeta. Poskušali so najti že marsikake oblike, a doslej se je še vedno ln povsod obneslo zadružništvo kot najboljša organizacija kmečkega kredita.
Prezanimlv je bil tudi referat J. Božiča, višjega finančnega svetnika o »Javnih dajatvah in kmetijstvu«. Navedel je, da znašajo državni davki v Sloveniji na enega prebivalca po okroglo 800 din, po drugih banovinah pa povprečno po 450 din, banovinski pri nas 107 din, po drugih 44 din, občinski (na kmetih) pri nas tudi 128, po drugih banovinah 50 din. Celotna obreim»
nitev znaša torej pri nas na glavo 807 din, po drugih banovinah pa 586 din. Izmed direktnih davkov je kmet udeležen skoro le pri zemljarlni, ki tvori pri nas 15% vseh direktnih dri. davkov.
Na 1 ha obdelane zemlje pride pri nas 31 din zemljarine, v vsej državi pa povprečno 32 din, Zemljarlna sama bi torej še ne bila visoka, a jako jo obremenjuje sistem zemljiškega davka in način finansiranja samouprav, kar povzroča, da prida v Sloveniji na 1 ha obdelane zemlje dejansko 71 din zemljarine. Nujno bi bilo potrebno za polovioo znižati katastrski čisti donos, uvede eksistenčni minimum in prepusti vso zemljarlno samoupravam. Toda 86% državnih dohodkov tvorijo indl-rektnl davki, pri katerih je pa delež kmeta akora nemogoče ugotoviti, vendar ga nekateri zadevajo prav hudo.
V četrtek, dne 2. junija, je najprej SoL nadzornik g. Fr. Erjavec na kratko očrtal »Zgo« dovlno dosedanjega dela za povzdl« g o kmetijstva« pri nas, za njim je pa g<x voril g. tajnik L Martelanc o »Za v aro« vanju zoper škodo po toči«. V svojih t«-meljitlh izvajanjih je najprej naslikal vse velik« težave izvedbe tega zavarovanja po drugih drža« vah in banovinah, nato je pa obravnaval vse tozadevno deio, ki je bilo v tem pogledu izvršeno te tudi pri nas t Sloveniji ter vzroke, zakaj Se vedno nI izvedeno. Skoda, ki jo povzroča toča v Slo* verfiji, znaša letno pdvpreč. 20—25 milj. dinarjev« Zbrati bi bilo treba najprej rezervni sklad pri« bližno v tej višini, nato pa uvesti premije v višini 2—3», kar pomenjs 100—150% doklado k zemlja-rini na obdelano zemljo, a tega bi naš kmet na}« brže ne zmogel. Treba bo zato še mnogo študija, preden bomo mogli priti do tega zavarovanja.
Za g. Martelancem je govoril vet. inšpektor g, dr. L. Hribar o »Zavarovanju Sivine«, ki je izvedljivo mnogo laže nego zavarovanje so-per točo. Samo ra-.ne živinske bolezni narede na* šim živinorejcem letno okoli 6 millj. din škodo, kar samo dovolj govori o potrebi zavarovanja. Pri nas so nekateri okraji uvedii to zavarovanje 9* sami, vzorno deluje na zadružni podlagi na Hrvar škem, predvojni Srbiji je pa državno zavarovanj« propadlo. Pri uvedbi takega zavarovanja je treba dobro premisliti, upoštevati in oceniti vse rizike, odškodnina bi morala znašati le 60—80% škod«, zavarovalne zadruge se morajo raztezati na maj&< ne okoliše, a te zadruge naj bi bile povezane v, večje zveze, treba je zbrati zadostne rezerve ta voditi natančno statistiko. Letni prispevek za t« zavarovanje znaša okoli 1.5% vrednosti živali. KI prav nobenih ovir, da bi se tega zavarovanja na izvedlo tudi pri nas čim prej, inlcljatlvo naj {ta prevzame morda Kmečka zbornica.
Zadnji dan, dne 3. junija je agr. lašpekto« g. dr. S a p 1 a A. govoril o »Agrarni refor* m i«, ki je postala pri nas aktualna takoj po vojni ln so bili zato tudi že 1. 1019 izdani prvi tozadevni ukrepi. 2e tedaj je prišlo v Sloveniji pod agrarna reformo 208 veleposestev v korist siromašnih okoJ, kmetov. Najvažnejša poznejša ukrepa sta bila na* redba iz 1. 1925. o določitvi objektov in subjektov agr. reforme ter zakon iz 1. 1931. o likvidaciji agr. reforme ter zakon iz L 1931. o likvidaciji agram« reforme, ki bo najbrže zaključena že prihadnj« leto. L. 1931. je bilo pod agrarno reformo pri na«
(Nadallevaujt na prihodnji strani spodaj)
Češkoslovaške težave
V iiwhiji in - Gorenjcu < t M. S. aanio tuje svoje vtise s evharističnega kongresa t Budimpešti Poudarjajoč narodnostno zagrizenost Madžarov. pisatelj opotaia^a, koks potrebna je Slove« cem in vsem Jugoslovanom močna jugoslovanska država. Istočasno pa g. M. S. ajioiavija. da so aam Jugoslovanom is še posebej Slovencem po jeziku in svoji usodi Slovaki najbližji slovanski narod in tudi najbolj
na razpolag«, močmo ieiko v »čine, ki ka v do-flednem časa lahko tadi svoj* Nemca držala •a vajetih. Zakaj nnzpodbit«* Je, da Čatt kot taki » češkoslovaški republflU, ob »vobacbem načina glasovanj«, ki dane« najbrfe ša mi mogoče, nimajo večine.
Vprašanje notranje ureditve češkoslovaške je notranja zadeva te države, ki jo tudi mi iskreno ljubimo in občudujemo. Vendar smo
vri srm. -.Takoj smo potiali prijatelji, ko ou j jnaeaja. da bi bilo nekaj aeaiio«neg*, ako bi M
se seznanili«, piše v .Gorenjcu' gospod, ki je j
pod eiU imm immmm aH fatri »«j«rodoi ^^ da so češkoslovaškim narodnim manjši^ torej tudi Slovakom kvojemM avtonomijo i svobodo.
Zato pa trd* jrič skujemo, da M odloi^ taški krogi, rWi pa iMriraridni h y,ies)l •lažni todmji pmdMdnik firikoilovaik« repg! bHke dr. Borni, mm bodo ozirali os naro^
protisiovaške demona tratim« »slovaške« (ho. de, tecuveč bodo t korist mo&ne m eootne ((. ikoslovaSk« države dali tudi slovaškemu naro, du to, kar mu gre po »Jove«nem dogovoru k — po bopostavi.
za Ivoje slovenstvo ia kaiolištvo odsedel dolge mesece v sremsko-autroviški jetnišnici...
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je z vso aiis selimo na daa vprašsoje češkoslovaške nemške manjšine. Sadetski ra dragi Nemci, ki fh je t češkoslovaški republiki nad 3 ia pol milijona, so, oprti ca 90 milijonski nemški narod, postavili zahtevo pc popolni samoupravi, ia sicer v mejah češkoslovaške države. Češkoslovaška je nato poeiaia na mejo okrog 100.000 awhiiizirancev ta se mrzlično pripravljala na amfimjše. Med tem sta posredovali tako v Pragi kakor v Berlina Anglija in Francija m izgleda, da pride v doslednem času do češko-aemškega spoi dzmna.
Zahtevo po avtonomiji so nato predložili tudi čeikoslovaški Poljaki in prikarpatAi Rusi oziroma Rnsini in začiida — njih zahteve niso zadele na poseben odpor v merodajoih čeških krogih. Pač pa so vzbudile vihar ogorčenja zahteve zastopnikov slovaškega naroda.
Za človeka, ki De ridi za kulise, je to ogorčenje nerazemijivo. zakaj z nobeno drugo narodno manpBoo m imel češki nssrd i« pred ostanoritv?to češkoslovaške države dcle-niene tako dalekosežne, slovesno podpisane pogodb«, koč z zastopniki slovaškega naroda. To je tako zrani pittsburški dogovor, ki ga je za češki narod podpisal v Ameriki sam bivši predsednik češkoslovaške republike pokojni Maoarjrk. Ta pogodba jamči Slovakom v novi češkoslovaški državi lastni zakonodavm parlament in laatoo opravo ter slovaški jezik kot tsčai jezik v šolah in uradni jezik v jav-W" iivljejifu. Vsega tega Cehi Slovakom, ki »o že dvajset let v skupni državi niso dali. Nasprotno: vsa smej- feške politike j« bila, žal, več aS manj ta, da pod krinko »češkoslovaškega naroda«, ki ga na sveta resničen človek danes nikjer »e najde, napravijo polagoma, a gotov« a sredstvi ki to močnejšemu vedno
Še eno vprašanje o denarju
Zakaj ne vse na*-»trat?
V BA&Ledajes caj odgovorimo na mnoga ! vpraiaaja. ki jih stavijo nafti bravci, zakaj | vse posojilnice sedaj, ko se obnavlja njih po-i s i "vanje, ne izjavijo, da kar naenkrat izpla-j čajo vsakemu vse, kar želL Mnoge je začu-! di!o. da je bik* tolikokrat poudarja no, da se I redno poslovanje posojilnic polagoma obnav-i hja. Slišali so o izplačilnih načrtih poeamez-| nih zadrug, po katerih začenjajo zadruge iz-! plačevati in po katerih obljubljajo, da bodo postopoma redno več izplačevale. Kaj je torej vzrok, da se obnavlja delovanje posojilnic in slasti izplačevanje vios postopoma?
Kadar je nesel kak vlagatelj denar v posojilnico. je vsetej mislil m to. da mu bo ta denar nesel obresti. In res mu je ta denar nesel v rednih razmerah navadno 495 na leto. Da pa Je rooge! ta denar nositi obresti, ni smel ležati v železni blagajni posojilnice. Posojilnica je ta denar posodila aopet na obresti. Tisti, ki je denar vzel na posodo, jo obresti plačeval vlagatelj pa jih je dobiL Posojila so bila včasih dana na kratko dobo, za nekaj mesecev, za eno ali dve leti Nekateri pa potrebujejo posojila na daljšo dobo. Vrniti morajo šele v štirih, petih letih. Ce pa vzame kaka občina posojilo, recimo m zidarje šole, tega ne vrne v petih letih, ampak si izposodi denar za dvajset petindvajset let. Denar tedaj ne leži v blagajni, ampak gre tekat obresti. Toda teh posojil se n« da kar naenkrat izterjati Ce bi vlagatelji vwl hoteli denar dvigniti, ga ne morejo vsi naenkrat dobiti. Prav nobenega denarnega zavoda nI. ki bi mogel vsem vlagateljem naenkrat Izplačati vse vlo-
T7 velepoeesiev s 148.417 ha površine, od lesar je bflo določenih n razdelitev 15.000 ha (od tega dve tretjini v Prekmarjn) obdelane povrBne. 32 Bao« hektarjev godov in 3.7DO ha pašnikov. Razdeljena je btk obdelana zemlja med 22.000 kmet-ka drnfin. pafniki so bili dodeljeni pašniškim zadregam. gozdovi pa deloma v korist občin, a (tekma jfh je obdržala drl uprava. Čeprav je bilo pri nas (razen r Prekmarjn'! razmeroma nwto isaslj«, ki bi prSla v poetev za agrarna reforme, Je hflo ve uda rte mnogim z njo precej pomagam*.
Končno je v tem odseka razpravljal g. proko-rist dr. TL Valenčič še o vprašanju, ki vse tasete nedvonuso najbolj neposretino ranima t j. o »Cenah agrarnih pridelkov in agrar-al politiki«, ker je to vprašanje p«£ le od nekdaj odločilno za njegovo gospoda rkvo Ugotovil je, da tu nista vedno odločifea ponudba in povpraševanje, ternve« da vpfiva na rane eela vrsta ČM-Mjer ta da je vprašanje reguliranja cen eno naj-^^ vpn^mj gospodar-ke. zlasti pa ie «gran» PoUhk*. «ajob«ča*ejši akrepi * trn svrho so danes
varstven® carin«, prodajne ngnhaetja, standaH-sirMje pridelkov, regulacija proizvodnje. Uvozne premije, prisilne drfavne trfas organisaelje, ras-vrednotenje denarja itd. Skore vse driave so se že poaloiil« raznih ukrepov, tako da o svobodni trgovini še dolgo sploh ne more hiti več govora. Pri Bas je posegala drfav« posebno močno v cene nče-itfee, oljnatih semen, domačega bombaža in svi-ieadi mežičkov. Uspešni » blB rami ukrepi lahko ztasti V driavah. ki w bile n dotičao vrsto pridelkov pasivai, a jsko teiavni sa agrarne države, kjsr je alfij, (d naj bi nosil poledice takih ukrZ pv, navadno prešibak h ie	nmet
fevanja visokih cen ni mogei aplofeToto««, rio-vaškemu kmeta pa še nobe4en akrM, ki le bil dodej	pri ns^ ni Ml v fcori« In driavno
regBiiranj« cen ta našega kmeta v sedanjih ra»-
astrsaff bg. Ta pa prttaj, v poj ter v prvi vrctl ing Irapn« rooči kamuj,^utoT
S psfočiioii) o aaketi bo«. prihodajU M<taLie-
ge, ter tiobedea ae nore naenkrat Izterjali vseh posojil. Tudi državni zavodi ne drže t narja v blagajni, ampak ga dajo v posojila, ki so včasih aa dolgo <krt*». Tudi ti ne bi m naenkrat vsem vlagateljem izplačati. Tudi a. sti denarni zavodi, ki so v dobi krize le izpit čevali, bi vsem vlagateljem ne mogli izpla, čati, 5e bi vsi navalili in zahtevali svoje vb ge. Poudarjamo, da torej nI nobenega denir. nega zavoda, ki bi imel ved bo na razpolago toliko denarja, da bi izplačal vse vlagatelje, Niti od daleč ni toliko denarja v obtoku, k* kor znašajo v naši državi vse hranilne vlog«. Vseh hranilnih vlog je namreč okrog 14 i lljard v oeli državi, vsega denarja, papirje* In kovancev pa niti 7 milijard. Pri najboljši volji bi torej niti ae bilo od daleč mogoče it plačati vse vlagatelje, 6e bi ti hoteli na vsak način naenkrat gotov denar.
Vse tedaj sloni na zaupanju. Vlagatelj zaupa denar posojilnici, posojilnica ga zaupa naprej. Nikoli nikomur ne pride na misel, di bi bilo treba vsem vlagateljem vse naenkrat izplačati V rednih razmerah vlagatelj torej zaupa In to opravičeno. V rednih razmerah je vsak denarni zavod tudi vedel, koliko mora imeti pripravljenega denarja za navadna it plačila. Ta denar, ki je moral biti vedno pripravljen, ni nesel nobenih obresti, ali pa samo malo. Večina denarja pa je šla vedno ' najrazličnejša posojila. To medsebojno zaupanje se mora tedaj w polni Beri vrniti, ie ho čemo red. Čimprej se bo vrnilo to polno »-upanje v posojilnice, toliko prej bodo pri® tiste redne razmere, ko vedela posojilnic« natančno, koliko mora imeti denarja na rai-polago, da zadovolji svoje vlagatelje. In to m-upanje naše posojilnice zaslužijo kljub tf"J preizkuinji zadnje krize I
V doirf te dolg* denarne krize pa se !«' žaHbog mm panje zelo ©mafrio. Mnogi so potrta!! zie samo nezaupljivi, ampak naravnost sitni. Dvigali so mnogokrat brez vsake potrebe. Ce bi tedaj posojilnice kar naenkrat rekle, da vsakemu vae izplačajo, bi ti ur" upljivei dvignili, kar bi raogli. blagajne f* sojilnie pa bi »opat bile prazne. Denar p« 1,1 nesli taki vlagatelji domov ali pa v ram« mestne zavode tak«, da M napravljali sebi In drugim Škodo. Ker mora tedaj P1™ polagoma do zaupanja, iafo m tudi denarni zavodi začeli o tr ar jati izplačevanje vlog Postopoma.
Upamo, da smo vprašanje, zakaj vse P» »filnice n« začno takoj vsega izplačevati, do-*«1J pojasnili. Ob tej priliki pa znova op«-81' Jamo, da začenjajo posojilnice res polago"1*
(Nadaljevanj* aa prthotojl st«"««1 •Podil)
kaj je novega
ZAHVALE
Upravi »Domoljuba«, Ljubljana.
Kot naročniku tednika »Domoljuba« mi je uprava tega lista takoj po naznanilu po-feirne nesreče izplačala podporo v znesku 1000 dinarjev. Za tako hitro pomoč se upravi »Domoljuba« toplo zahvaljujem in bom v znak hvaležnosti ta dobri časopi« povsod priporočal.
Vrbljenje, župnija Tomišelj, 1. jun. 1938.
Alojzij Glavan, i. r.
V	četrtek, dn® 19. maja t. L me je zadela <trašna nesreča: ogenj ml je upepelil hišo, hlev in klet. Uprava »Domoljuba« mi je izplačala 1000 dinarjev, za kar se ji prisrčno zahvaljujem in list vsakemu najtopleje priporočam.
V	Davči, dne ?A. maja 1938.
Pr. Čemažar p. d. Rovančan, 1. r.
Upravi »Domoljuba* se najlepše zahvaljujem za din 1000.—, katere aem prejel od uprave, ker mi je 25. maja t. 1. pogorela hiša. Priporočam vsem »Domoljuba«. S pravočasno na-ročbo »Domoljuba« se zavarujete za primer največje potrebe.
Podzemelj, dne 4. junija 1938.
Ignac Semen, 1. r., posestnik, Vranoviče 35,
OSEBNE VESTI
o Za dekana bogoslovne fakultete v Ljubljani je bil za šolsko leto 1938-39 pretekli četrtek izvoljen redni profesor dr. Andrej Snoj.
DOMAČE NOVICE
d Kardinal Paccelli na povratku v Rim.
Vozove madžarskega rednega brzovlaka, ki mu je bil priklopljen salonski voz državnega tajnika kardinala Pacellija z drugimi, za spremstvo določenimi vozovi, so priklopili zvečer 31. maja na Pragerskem dunajskemu brzovlaku, ki je prispel z nekajminutno zamudo ob 6.13 v Ljubljano. Vsi vozovi so bili zagrnjeni. Vlak je ob 6.17 odpeljal dalje proti Rakeku. Na glavnem kolodvoru je zaradi zgodnje ure odpadel vsak sprejem.
d Sv. Andrej Bobola. Dne 10. bodo peljali skozi Ljubljano na Poljsko posmrtne ostanke velikega slovanskega svetnika in mučenika sv. Andreja Bobola. Ostanki svetnika bodo v četrtek 9. junija izpostavljeni v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa in so dragoceni tudi zato, ker je ohranjeno celo telo nestrohnjeno, čeprav je od svetnikove mučeniške smrti prešlo že 281 let.
d Nad 7000 ljudi je slavilo ono nedeljo evharističnega Kristusa na Ptujski gori.
d Poletni čas ▼ Ljubljanskih trgovinah. Glasom veljavne naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin je stopil s 1. junijem v veljavo poletni čas ter smejo biti trgovine odprte v mesecih juniju, juliju ter avgustu od 7.30 do 12.30 ter od 15 do 19, izvzemši trgovine z živili, za katere velja obratovalni čas do 19.30.
d 150-lctnico ustanovitve je praznovala na binkoštni ponedeljek ljudska šola v obmejnem Št. Ilju v Slovenskih goricah.
d 2398 birmancev je birmova! na binko-štno nedeljo v Ljubljani škof dr. Rozman.
d Tridesetletnico ustanovitve župnije Vič v Ljubljani bodo praznovali od 7 do 13. junija
popolnoma redno poslovati in da so dejansko danes poživljene. Poudarjamo znova, da svojih bravcev nismo nikoli varali in da jim tudi dane« povemo vso resnico. Čimprej se bodo vsi vlagatelji pomirili, tem prej in tem lepše bodo naše posojilnice znova zacvetele.
In še drugo stvar moramo znova podčr-tavati. Ne držite denarja doma. Ne mine teden, da ne bi brali tudi pri nas na Slovenskem o tatvinah po kmečkih hišah. Ponavljajo se tudi slučaji, da »o papirnat denar doma zjedli moli ali miši. Kako žalostna je. da se mora v naših tako imenovanih naprednih časih o takih stvareh pisati I Kako hitro »o mnogi ljudje zaupljivi, če bride bedasta ciganka in nekaj prorokuje, kako težko pa premagajo svoje nezaupanje, kadar jim resni ljudje svetujejo, naj bodo pametni.
Ponoviti moramo še tudi tretjo misel, ki »mo Jo že mnogokrat zapisali v »Domoljubu«: »Kmečki denar v kmečke zadruge«, Kako naj govorimo o kaki kmečki zavedno-Bti> če kmečki denar teče v mesta, kmet pa * domači posojilnici ne more dobiti najpotrebnejšega posojila. Kmet, ki nosi denar v m®slne in druge tuje zavode, je v svoji nezavednosti izdajalec kmečke stanovske zavesti. , ki® velja, velja tukaj, da je nezavednost 10 neumnost najdražja stvar na svetu.
Ze iz ljubezni je človek dolžan skrbeti za "»""isti tiste skupnosti, v kateri živi. Od druž-
be, v kateri živi, prejema dobrote od otroških let do starosti. Nobeden ne more reči, da ni svojim staršem, svojim sosedom, svojim znancem in prijateljem, svojim sovaščanom in vsem tistim, ki spadajo skupaj pod en zvon, dolžan premnogo dobrot. Kaj bi bilo z otrokom, če ne bi imel svojih domačih, ki ga vzgoje in vzredel In kolikokrat se mora tudi najbolj samostojen odrasel človek nasloniti na druge. Tudi kmet je dolžan iz tega razloga premnogo svoji kmečki skupnosti, iz katere je zrastel. Že ljubezen in pravičnost zahtevata, da vrača tej skupnosti, kar je od nje prejel, da dela in skrbi za svoj stan. Toda, kdor dela samo za sebe, kdor vidi povsod samo svojo trenutno korist in ničesar drugega, ni samo grd sebičnež, ampak tudi nerazsoden človek, ki ne vidi svojih pravih koristi. Le v skupnosti je moč. Če bo skupnost, v kateri kmet živi, močna, če bo močan cel stan, se bo bo tudi posameznemu kmetu dobro godilo.
Zato pa je tudi v tej dobi, ko se obnavljajo naše knečke posojilnice treba, da zmaga prav povsod in pri vseh ljudeh, ki žive v kmečki skupnosti misel, da morajo pomagati obnoviti svoje kmečke posojilnice. Pomagati morajo, da te hitro pridejo nazaj do polnega zaupanja, da čimprej začno spet s tako rednim poslovanjem, kot je bilo pred to težko in dolgotrajno denarno krizo.
Tako mlada," pa feHto žalostne! N® zna si pomagate: njeno perilo j® ■vedno sivo mesto belo. Pokonci glavo, draga mladenka I Glej pri vsakem trgovcu dobii vedno jednoko dobro in izdatno terpentinovo milo Zlatorog. Peri z njim in mehkorvoljno ter bel« kot sneg bo tvoje perilo!
TERPENTINOVO MILO
1938 po sledečem vsporedu: V tednu po bia-koštih bodo imeli v župni cerkvi duhovno obnovo za vso župnijo. Obnovo bo vodil p. Ben-venut Winkler. Govori bodo od torka dalj* vsak večer ob 6, v petek in soboto pa tudi zju-zjutraj ob pol 6. Za sklep duhovne obnove bo v soboto zvečer govoril p. provincial dr. Gra-cijan Heric. Po govoru bo rimska procesija z bakljami, ki bo šla po Glincah, po Tržaški cesti, po cesti IX ter ob Gradaščici na cesto XVII in po Tržaški cesti nazaj v cerkev. Glavno praznovanje bo v nedeljo, 12. junija, ki bo letos obenem žegnanska nedelja. Sveta opravila bodo ob 5, 6, in pol 8. Ob pol 10 bo imel sv. opravilo prevzvišeni škof g. dr. GregoriJ Rožman. V ponedeljek, .13. junija, na praznik sv. Antona Padovanskega, bodo sv. maše ob 5. pol 6, 6, pol 7, 7 in pol 8. V osmini bo vsak dan ob pol 6 sv. maša z blagoslovom.
d Sprejem ir.Iadeničev v Iniinjersko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Frane, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14, Za pismeni odgovor priložiti kolek za 6 din.
d Slovenske Američanke pridejo. Prva skupina članic Slovenske ženske zveze iz Chi-caga, o kateri smo obširneje poročali že zadnjič, se je vkrcala v Newyorku 1. junija na največjo in najhitrejšo ladjo sveta »Norman-die«. Ta skupina dospe v Ljubljano točno dn» 8. junija ob 8.45. Nasproti bosta šli ameriškim Slovenkam dve odbornicl ljubljanske Krščanske ženske zveize in sicer do Jesenic. Naše žesv stvo pripravlja ameriškim Slovenkam prisrčen sprejem na kolodvoru, med drugim jih bo pozdravila tudi soproga bana gospa NatlaCono va. Na »Normandie« se Je istega dne vkrcal tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, ki pa s® vrne v Ljubljano najbrž z drugim vlakom.
d Žalostne razmere. Ljubljanska bolnišnica trpi vedno na prenapolnjenju. Naval bol*
S*
nikov je vedno ogromnejši, Samo na sredo po velikonočnih praznikih so morali sprejeti 141 bolnikov, med temi 80 na kirurSki oddelek. In to so bili bolniške oskrbe neobhodno potrebni — vse lažje slučaje so morali zavrniti. — Koliko stroškov prizadeva ljudem brezuspešno prihajanje v mesto, dostikrat zelo od daleč, ko ne morejo dobiti prostora v bolnišnici, kjer vlada toliko prenapolnjenje, da je selo nehigienično in nezdravo. Pri tem pa je Se celo leto dozidan nov kirurški oddelek za 160 bolnikov, ki pa je brez opreme, ker nimajo zanjo denarja! Stavimo predlog: Ker so bile doslej vse prošnje za primerno bolniš-nioo zaman, razpiši banovina v označeni namen veliko notranje posojilo.
d Denarno zbirko u siromašne na Golnika je začel načelstvujoči zdravnik dr. R. Neu-baner. Nabral je tekom leta 37.181 din.
d Za složno delovanje med slovenskimi In hrvatskimi gasilci. Ono nedeljo je bila v Zagrebu redna letna skupščina gasilcev iz savske banovine. Od 62 žup, kolikor jih ima ta gasilska zveza, se je skupščine udeležilo po odposlancih 49 žup. Skupščino je vodil starešina Žagar, državno gasilsko zve?/) in slovenske gasilce pa je zastopal podstarešina Snoj. Skupščina je vzela na znanje vsa poročila in tudi novi proračun. Na skupščini Je bil sprejet predlog, v katerem hrvatski gasilci ugotavljajo med ®im tesno sodelovanje s slovenskimi gasilci glede vseh vprašanj. Dalje je v predlogu zahteva, naj zagrebška gasilska družina pošlje svoje odposlance v Belgrad. Podstarešina Snoj je odgovoril na številne pozdrave ter izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se je našla enotna osnova za složno sodelovanje slovenskui in hrvaških gasilcev. To delo bo v korist vsemu jugoslovanskemu gasilstvu
Nove velike, cestne zgradbe
Ministrski predsednik dr. Stojadinovlč ki minister Stoievič sta se pripeljala v eoboto, 5. junija, v Ljubljano, kjer sta bila zelo navdušeno sprejeta. Ogledala sta ai v spremstvu bana dr. Natlačena velesejem, nato pa sta se udeležila Se svečanega dela zborovanja društva za ceste v ljubljanskem Trgovskem domu. Na zborovanju je gradbeni minister dr. Stoše-vič med drugim povedal, da se bosta porabili za razne nove cestne zveze še dve milijardi, in sicer v dobi šestih let. V Sloveniji pridejo več ali manj v poštev: 1) dovršitev mednarodne ceste od madžarske meje skozi Subotico, Novi Sad, Belgrad, Kragujevac, Jagodino, Niš,
Pirat do bolgarske meje; 2) direktna zveza Belgrad—Zagreb—Ljubljana; 3) direktna zveza Ljubljana—Logatec—italijanska meja; 4) zgraditev ceste Ljubljana—Celje—Maribor; 5) Ljubljana—Sušak in dalje od So&aka ob morju »kozi Novi, S tuj, Split, Metkovič, Dubrovnik, Kator in Bar do albanske meje. Minister Stoievič je tudi izjavil, da se do leta 1935 ni za ceste skoraj nič storilo. Od leta 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 kilomeitrov novih cest, dela pa se ie na 445 km, ki bodo večinoma do konca leta 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za neprestan, udoben in gospodarstvu koristen promet.
in s tem tudi države. Za gasilsko zvezo v Belgradu so bili izvoljeni naslednji odposlanci: Svoboda Branko iz Varaždina, Dolanski Marjan iz Vinic, dr. Stanič Pavel iz Kutinice in Fafjan Zdenko.
d Gostilniška pivovarna v Laškem je do-sidana ter je prispela tudi že oprema pivovarne, da bo mogla pivovarna dati prvo pivo v promet že to jesen. Pivovarna ima tudi dovoljenje za izdelovanje kvasa. Vse naprave za tovarno znašajo 7.5 milijona dinarjev. Nova" tovarna bo brezdvoma dobro uspevala, če bo izdelovala dobro pivo, ki bo vsaj 80 odstotkov cenejše od dosedanjega.
d Novo, moderno zgrajeno in opremljeno porodnišnico in bolnišnico za ženske bolezni za 250 žensk so otvorili v Skoplju. Stroški so znašali 11 milij. din.
d Obvozen zdravniški pregled so vpeljali v vseh trgovinah in obratovalnicah z živili
Minister dr, Krek je otvoril velesejem
Dne 4. Junija je bila otvoritev pomladanskega ljubljanskega velesejma. Prišli so najodličnejši zastopniki oblasti in ustanov, med drugimi so bili navzoči odposlanec Nj. iVeL kralja general Dodič, prometni minister tr. Spaho in minister dr. Krek kot zastopnik trgovinskega ministra.
Najprej je pozdravil goste predsednik veleeejma Bonač, nakar je povzel besedo minister dr. Krek, ki je izvajal sledeče:
V imenu g. ministra za trgovino in indu-rireijo in svojem čestitam vsem, ki so delali ■a prireditev in ureditev te veleeejmske raz-•tave. Najstarejši stalni ustanovi velesejmu v LJubljani so se sicer pridružile v zadnjih letih nove in večje, a zato ljubljanski velesejem nikakor ni izgubil na svoji pomembnosti. Vsi, ki dajate vedno nove dragocene canlmivosti, delate koristno delo v našem gospodarstvu. Vidim, da pri sedanji razstavi pohvalno sodelujejo raznovrstne panoge naše domače industrije, obrti In hišnega dela. Posebno pozornost vzbuja zbor vsega jugoslovanskega trgovBtva, ki bo v teh veleeejmsklh 'dneh. Vsem tem pridnim in poštenim delav-sem, voditeljem in množiteljem našega narodnega bogastva Iz srca želim, da bi v Ljubljani na našem velesejmu dosegli popoln uspeh. Hvaležni smo jim, da neugnano dvigajo ugled našega trgovskega imena v svetu ln neutrudno, pa tudi zelo uspefino izpopolnjujejo kakovost izdelkov našega dela, tako je jugoslovanska znamka postala cenjena
in zaželena. Vse to delo gospodarskih stanov e hvaležnostjo in priznanjem spremljamo, ker je bistven prispevek k skupnemu napredku cele države in blagostanju vsega našega naroda.
Na letošnjem velesejmu imamo poseben francoski del. Naj bo ta manifestacija vzajemnosti ln dejanske poslovne povezanosti med nami in Francijo nov dokaz, da hočemo porabiti prav vsako možno priložnost za združen nastop. Naj tudi ta razstava govori o naši živi zavesti, da sta nam življenjsko povezani usodi.
Posebno poglavje je letošnja razstava ceste. Zellm le, da bi zbudila, podčrtala ln potrdila prepričanje, da Je Slovenija prometno okno Jugoslavije. Zaklinjena med dve največji Bili in kulturi Evrope zaradi ugleda Jugoslavije ne sme naša cesta izgledati kot nebogljenček v primeri z velikanskim tehničnim napredkom na vseh mejah na severu tn jugu. Vprašanje dobrih, modernih cest v Sloveniji je življenjsko vprašanje jugoslovanskega turizma in vprašanje Jugoslovanskega ugleda. Zato nam nobene žrtve ln napori, da ga dobro rešimo, ne smejo biti preveliki. — S temi željami in zagotovilom, da bomo povsod vestno in pridno branili obče koristi našega gospodarstva, proglašam, da Je 44 razstava ljubljanskega velesejma odprta.
Govor ministra dr. Kreka je bil sprejet s navdušenim odobravanjem.
(gostilnah, javnih kuhinjah, hotelih, mesnicah, mlekarnah itd.) zaposlenih lastnikov in uslužbencev, ki se vrši po mestnem fizikatu v Ljubljani. — Mestni magistrat bo izvršil velevažno zgodovinsko delo, ako bo dal večkrat na leto, in sicer nenadoma in nepričakovano pregledati po veščakih kakovost vin in drugih pijač ne samo v sodih, ampak tudi v steklenicah, v katerih se prodaja gostom pijača.
d Da bomo kulturna država. Poostreno nadzorstvo je upeljala belgrajska policija po belgrajskih ulicah. Za to se je odločila zaradi tega, ker so se v zadnjem času dogodili na belgrajskih ulicah žalostni primeri nenrav-liosti. Pogostokrat se je namreč pripetilo, da so pijani Belgrajčani na ulicah napadli ženske in jih nadlegovali z umazanimi ponudbami. Prva žrtev poostrenega nadzorstva na prestolniških ulicah je postal nek, baje ugleden zemunski industrijalec, ki Je vabil neko žensko v svoj avtomobil. Policija je tega »uglednega« industrijalca kaznovala na podlagi obstoječih predpisov s 30 dnevi zapora. Dosti je dobil, preveč pa ne,
d Pri zaprtja ali pa pri motn|ab * prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-josef« vode
d Povečanje plač nestalnim monopolskim delavcem. Samostojna Uprava drž. monopolov je povišala mezde nestalnim monopolskim delavcem. To povečanje znaša za tiste delavce, katerih mezde so bile do zdaj do 20 dinarjev za 25% za mezde od 20—35 din za 20%, od 25—30 din za 15%, od 30—35 din za 10% in za mezde nad 86 din za 5%. To povišanje plače stopi z današnjim dnem v veljavo ln se zanaša na vse nestalne in po prejšnjih predpisih sezonske delavce tobačnih postaj in šolam. Finančno ministrstvo je odlok o povišanju plače tem delavcem že odobrilo. Povišanje mezd stalnih monopolskih delavcev bo določil nov pravilnik, ki ga že izdelujejo ln je verjetno, da bo v najkrajšem času stopil v veljavo.
CVICEK
pravi dolenjski dobite v
Centralni vinnrni v liuMlani.
d Jugoslovanski Cehi. Ceškosl. mladina se je pred nekaj leti organizirala v Slavoniji. Danes šteje ta organizacija nekaj tisoč članov. Samo v daruvarskem okraju je v tem češkoslov. združenju vpisanih nad 700 mlade-ničev in mladenk. Glavni organizator češke mladine v Slavoniji Je učitelj na češki kmetijski Soli v Daruvarju Karel Herot, ki to mladinsko društvo tudi vodi. Člani tega dru-
Stva so priredili letoe 8® nekaj skupnih izletov, in sicer v svojih pisanih čeških narodnih nošah.
d Vet vlakov italijanskih romarjev se je
vračalo te dni preko Ljubljane v Italijo. Med verniki je bilo tudi mnogo Škotov in duhovnikov in celo kardinaL Italijanski romarji so si pri tej priliki ogledali tudi Celje, oziroma Ljubljano, kjer so duhovniki maševall po raznih cerkvah. Celjanom je zelo ugajala prc-stodušnost italijanskih duhovnikov, ki bo si na trgu nakupili od kmečkih ženic jajc, katere so po južnjaškl navadi kar na ulici pridno izpili.
d Do 50 din na daa. Plače kmetijskih delavcev v okolici Novega Sada so se v zadnjem času podvojile. Po poljih in vrtovih je zdaj vsepovsod dovolj dela in je v zvezi s tem tudi mnogo povpraševanja po novih delavcih, Ker pa tudi tam najbrže brezposelni preveč radi ne delajo po polju, kmetekih ljudi pa je premalo za tako ogromna posestva, kakor jih imajo v širni Vojvodini, imajo vsi oni, ki so zdaj zaposleni po poljih in vrtovih, čez glavo dela, pa Se ne morejo vsega opraviti. Zato so morali delavcem znatno zvišati dosedanje plače. Prej so poljski delavci zaslužili na dan za težko delo do 25 din, zdaj pa zaslužijo do 50 din.
d Ustanovitev novega okrožnega sodišča 90 proslavili v Murski Soboti dne 1. junija. Vsi krogi so s to pridobitvijo Murske Sobote zelo zadovoljni, najbolj pa ljudstvo, ki mu je s tem odvzeto breme dolgih poti v Maribor.
d Strogo nadzorstvo lir na meji. Potniki v Italijo se opozarjajo, da je na meji zelo strog pregled o tem, če so si potniki nabavili lire na zakonit način. Zato naj vsi potniki kupijo potrebne lire pri pooblaščenih zavodih, da ne bodo imeli sitnosti. Zavodi vpišejo nakupe v potni list. Turistične lire so po 2.32 dinarja.
d Pri lenivostl črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev. Beg. po min. (oo. pol. In nar. idr. S. br. 1M85, K. V. M.
d Goreča polena je metala na volka. Nenavaden boj z lačnim volkom je imela neka kmetica iz vasi Dubočani pri Bileči. V to vas je zatekel prestradan volk ter naredil med tamkajšnjo drobnico precej škode. Bal se ni niti priti v hišo nekega kmeta. Doma je bila tedaj samo kmetica, ki se je, nič čudnega, volka silno prestrašila. Hitro pa se je znašla v tem nevarnem položaju ter je začela metati na volka goreča polena z ognjišča Tako se je kmetica precej časa z ognjem branila pred volkom. K sreči pa so kmalu prišli domov Indi moški, ki se jim je posrečilo volka živega zvezati. Odvedli so ga nato na sredo vasi in Ra tam ustrelili, kakor da bi ga hoteli javno kaznovati.
d Ker im& le malo ladij zdravnika, je ministrstvo sklenilo uvesti brezžično službo na morju, da bo moči jpotnikom in moštvu prihl-e" na pomoč, če bi kdo iznenadi zbolel ali P® P"" 'al žrtev nesreče. Ministrstvo Je to sklenilo sporazumno z banovinsko bolnišnico v Slbeniku. Brezžična obrežna postaja v gibe-11 »ku bo posredovala med ladjo in suho zemljo.
d Kava ljuba, sladka kava... Kar 46 ka-
imajo v malem mestecu Nevesinju, ki J® komaj 1800 prebivalcev. Na vsakih 40
ljudi pride torej že ena kavarna. Te kavarne pa so po veliki večini vse brezalkoholne. Ne-vesinjci pijejo najraje čmo kavo, brez katere, pravijo, ne bi mogli živeti, tako so se je navadili. Kava je mnogim Nevesinjcem edina pijača vse življenja Čeprav teh kavarn v Nevesinju ni malo, so kljub temu »koro vedno vse polne. Nevesinjci imajo torej dovolj časa, pa tudi denarja.
d 15 ljudi umre letno za jetiko v Sloveniji na vsakih 1000 prebivalcev.
d Ceno stekla so povišale združene tovarne stekla. Le tako naprej!
d žlahtne jagode kupujejo izvozniki za na Dunaj v Skoplju po 4—5 din za kg. V Ljubljani se prodajajo te jagode na drobno po 24 din. Kje so vendar pristojni činitelji, da tako brezvestnemu odiranju ne napravijo odločnega konca?
d Domači železniški vozovi. 7 potniških vagonov III. rezreda je pred kratkim uvedla sarajevska železniška mitnica. Izdelava enega vagona je stala 450.000 din. Za enak vagon pa bi morala žel. upTava plačati okoli 800 tisoč din, če bi ga naročila v zamejstvu.
d Po svobodi je zahrepenel. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je lani kupila v Melju znano Glaserjevo posestvo z vinogradom in velikimi gospodarskimi in sta-
novanjskimi zgradbami, ki jih sedaj preureja, Ta dela vrši zadruga s kaznjenci iz maribor« ske kaznilnice. Te dni je bil zaposlen pri popravljanju viničarije v Melju kaznjenec A« Babič iz Pobrežja pri Mariboru. Babič je bil pred daljšo dobo obsojen zaradi številnih tatvin in vlomov na večletno robijo, ki bi jo prestal šele jeseni leta 1940. Babič pa je iz* koristil ugodno priliko ter si je že sedaj pri« voSčil svobodo, po kateri je tako hrepeneL Nenadoma je izginil od dela ter ga še do sedaj kljub zasledovanju niso uašli. Pobegnil Je oblečen samo v hlače in belo platneno srajco, doHm je pustil suknjič in čepico, ki bi ga kot kaznjenca prehitro izdala, na me« stu, kjer je delal.
d Prašičji izvoz. Samo iz okraja Sremska Mitrovica smo lansko leto izvozili 523 vagonov, prašičev. Iz Srema izvažajo prašiče največ V, Nemčijo, bivšo Avstrijo in Češkoslovaško. Doma pa jih mnogo pokupijo tudi v Ljubljani,, Zagrebu, Sufeku in Belgradu. Po svetovni vojni so prašičjoiejo v Vojvodini precej zanemarili, čeprav je to posebno za one kraje zelo dobičkanosen posel.
d Lesne bogastvo Bosne. V Bosni ali Vr* baski banovini je bil pragozd še pred 100 leti neprehoden, pa tudi še zdaj se ceni gozdna ploskev vrbaske banovine na 950 tisoč ha ve-i
Smrt mladega iti
V Dražencih na Dravskem polju se je pripetila strahovita nesreča, ki je vzbudila v vsej okolici bolesten odmev. Pod ruševinami gorečega gospodarskega poslopja je našel smrt 14 letni Alojz Krumpak, ko je reševal imetje svoje domačijo pred ognjem. Mali Alojzij jo bil popoldne sam doma. Njegova mati, posest-nica Marija Kruimpak, katere mož je komaj pred 14 dnevi umrl ter jo zapustil samo • sinom, je odšla na oddaljeno polje na delo. Okrog pol treh popoldne pa se je nenadoma dvignil nad Krumpakovo domačijo dim in že so švignili plameni • slamnato streho gospodarskega poslopja.
Ni še ugotovljeno, na kakJen način jo ogenj nastal — ali je bU to nesrečen slučaj, ali pa je nekdo nalašč zažigal. Krumpakova domačija Stoji bolj na samem, poleg tega so bili vsi sosedje pri delu na poljih in tako se jo znašal 14 letni Lojze sam pred strašnim nasprotnikom — požarom. Klical je nekaj časa na pomoč, ko pa Je videl, da so klici zaman,
taka v plamenih
se je odločil, da reši, kar se še rešiti da. Hley je bil že ves v plamenih, ko je junaško planil v dim in ogenj ter je odvezal govejo živino ter jo spravil na varno. Potem se je lotil reševanja vozov, ki so bili v šupi poleg hleva. Nekaj vozov je že zavlekel iz šupe, ko pa je iel po zadnjega, se je poslopje naenkrat zamajalo in zrušilo. Goreče tramovje, seno in slama je zasula mladega reševalca. V tem trenutku »o prihiteli na pomoč gasilci iz Hajdine. Niti pojma niso imeli, da je pod kupom gorečega tra« movja mlado življenje, ki bi ga bilo morda mogoče še rešiti, če bi bila pomoč ob pravetn času. Tako pa so se omejili gasilci samo na to, da »o braniK sosednja poslopja pred ognjem. Se!» potem, ko je prišla posestntes Krumpakova domov, je začela spraševati gasilce po sinu. Ko p« so jI povedali, da ga niso videli nikjer, je mater obšla strašna »lutnja. Razmetali so goreče tramovje ter našli pod njim zogljenelo truplo mladega junaškega fanta.
Činoma visokega gozda. Glavni predeli so planine Grmeč, Borje in Kozara, koder rasejo jelka, bor, bukev, jasen, javor, brest, oreh in hrast. Lani je JŠipad« postavil nov tir, da so mogli odpeljati velik javor, ki je tehtal 83.000 kg in ga je kupila Nemčija. 300 let star jasen pa je tehtal 51.000 kg. Kadi nagle sečnje so »icer nekateri predeli že goli, vendar je iz Jedra gozdov pod Šipadovim vodstvom izvoz tudi lani zelo narasel. Izvaža se v Nemčijo, Italijo, Belgijo, Holandsko, Nizozemsko itd. S same planine Grmeč in okolice Prijedora se je lani izvozilo za domač trg 44.165 vagonov, za inozemstvo za 1060 vagonov, vrednost tega lesa je bila 30 milijonov dinarjev.
d Novo veliko državno opero bodo sezidali v Belgradu. Novo gledališče bo veljalo okoli 80 milijonov din, ki jih bo dala država. Tudi ljubljanska opera bi nujno potrebovala večje gledališče, toda zaenkrat na to ne smemo niti misliti. —■ Sicer pa najprej poskrbite ea zadostno število bolnišnic, potem naj pridejo na vrsto druge stvari.
d Italijani v Belgradu. Častniki italijanskega zrakoplovnega oddelka, ki je priletel te dni v Belgrad na prvo mednarodno letalsko razstavo, 90 obiskali vojnega ministra generala Marica. V vojno ministrstvo so prišli v družbi vojaškega odposlanca polkovnika Go-ronatija in letalskega odposlanca majorja Pi-rodija. Italijanski častniki so obiskali tudi načelnika generalnega štaba gener. Nediča, pomočnika vojnega ministra g. Stojanoviča in poveljnika mesta Belgrada. Nato so obiskali poveljnika vojaškega letalstva generala Simo-viča, ki je vsakemu italijanskemu gostu po-aebej izročil jugoslovanski vojaški pilotski znak. Po teh obiskih so italijanski častniki od-8H na Oplenac in se poklonili pred grobom kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
d Za binkošte praznike je obiskalo vele-eejem 48.000 ljudi.
d Čudni želodci. Zanimivo stavo so imeli delavci iz Smedereva. Opoldne, ko so jedli, je nekdo med njimi stavil, da za 10 din poje velik kos papirja za zavijanje pošiljk. Stava je bila brž sklenjena. Delavec, ki je že prej pridno pospravil svoje kosilo, se je lotil še tega kosa papirja. V nekaj minutah ga je že tudi pojedel. Pravijo, da mu ni bilo niti bogve kako slabo. Čudni želodci: zadnjič je nekdo za tri kovače pojedel star zimski klobuk, ta pa zdaj velik kos zavojnega papirja celo za enega samega kovača.
V Ljubljani je bilo o binkoštih veliko zborov odličnejši predstavniki javnega življ
IZ DOMAČE POLITIKE
p Naš ministrski predsednik dr. Stojadi-noviž je dal glasilu nemške narodnosociali-stične mladine izjavo, v kateri označuje stališče jugoslovanske viade do priključitve Avstrije k Nemčiji. Jugoslovani, ki so se toliko let borili za svoje zedinjenje, so imeli tudi vse razumevanje za prizadevanje nemškega naroda, da se zedini. Za Avstrijo pa ne moremo žalovati že zato, ker je bilo s priključitvijo Avstrije k Nemčiji definitivno pokopano habsburško vprašanje. Da živimo danes v prijateljskih odnošajih z nemškim narodom, nas more samo veseliti.
p Glasilo Bunjevcev »Neven« odločno zavrača hrvatskega politika dr. Pemarja, ki je znano popevko jSrem, Banat in Bačka«, spremenil v »Srem, Banat in Bačka, svi smo mi za Mačka«, ker je to čisto neresnično. Bunjevci niso za Mačka, temveč za kraljevino Jugoslavijo in za kralja Petra II. ter za jugoslovansko edinstvo.
p Tudi z Madžari dobri sosedje. Madžarsko časopisje razlaga nedavni govor zunanjega ministra Kanye, in poudarjajo, da je zunanji minister v svoji izjavi o razmerju med Madžarsko in državami Male zveze podčrtal, da se je Jugoslaviji posrečilo ustvariti na svojih mejah ugodno ozračje, in da se to čuti tudi na Madžarskem. Listi ugotavljajo, da je razmerje med Madžarsko in Jugoslavijo mnogo
Predsednik .vlade dr. Stojadinovič se ie za praznike mudil v Ljubljani. Na kolodvoru so mu
priredili slovesen sprejem.
anje društva za ceste, ki so se ga udeležili naj-enja t predsednikom vlade na čelu.
ugodnejše od razmerja med Madžarsko ter Romunijo in Češkoslovaško. Posebno ugodno so se po zatrjevanju listov razvijali jugoslovanski madžarski odnosi zadnji dve leti.
NESREČE
n Smrtno se je ponesrečil 51-letni delavec Anton Melavc iz Rečice ob Savinji. Bil je zaposlen pri skladanju lesa na žagi v Marijinem gradu v Nazarjah. Ko je skupno z ostalimi sodelavci dospel vrh kupa, so se nenadoma podrle podpore in les se je usul ter pokopal Antona. V isti nevarnosti je bil njemu najbližji delavec Franc Mikek, ki pa je v zadnjem trenutku skoči1, s kupa ter je dobil le lažje poškodbe. Ponesrečenca so takoj potegnili izpod lesa, pa je po nekaj minutah izdihnil. Poklicani duhovnik ga je dobil že mrtvega.
n Pod lokomotivo je padel. Ono nedeljo dopoldne se je peljal z lokomotivo 28-lelni železniški premikač F. Kokec, doma iz Trbovelj, ki ima v bližini tudi svojo hišo. Med vožnjo je skočil s stroja, pri tem pa je tako nesrečno padel, da je z nogo zašel med tračnice in pod lokomotivo tovornega vlaka, ki mu je nogo odrezala v členku. V ljubljanski bolnišnici so morali Kokcu nogo odrezati.
n Na križišču ljubljanske Miklošičeve in Tavčarjeve ulice je trčil avtomobil radovljiškega odvetnika do-. Šmajda z motociklom načelnika policijske kuhinje Kotnika. Kotnik je padel v loku daleč na hodnik, kjer se udaril na rob pločnika na glavo in je dobil hujše poškodbe. Možgani so se mu pretresli. Z rešilnim avtom so nezavestnega Kotnika prepeljali v bolnišnico, kjer je Kotniku nekoliko odleglo in je prišel k zavesti. Sam pravi, da se nikakor ne more spominjati, kako je prišlo do nesreče. Motor je bil skoraj popolnoma razbit.
n Toča. Ono nedeljo popoldne so se nad Slovenske gorice privalili temni oblaki in prestrašenemu prebivalstvu z močnim grmenjem naznanjali, da se bliža huda ura. Res se je kmalu nato usula debela toča in pobelila vrtove, njive in vinograde, v katerih je povzročila pravcato, opustošenje. Po kratkem presledku se je toča ponovno usula, tokrat debela kot orehi, in uničila, kar je prvo neurje še pustilo. Najbolj so bili od toče prizadeti kraji Velka, Apače, Sv. Benedikt in Sv. Ana. Skoda, ki jo je toča povzročila, je velika. Po-
Častno predsedstvo mednarodnega mladinskega tabora
Vedno bliže nam je 26. junij, niti trije tedni na« ne ločijo več od mednarodnega mladinskega tabora. Ca* beži, priprave ee bližajo koncu. N» bo dolgo ln od vseh strani se bodo začelo t belo Ljubljano zgrinjati množice slovenskega katoliškega ljudstva, da prisostvujejo svečanim dnein, da gledajo veličastne nastope slovenskih sinov tn hčera. Prišli pa bodo tudi tisoči tujoav, ki bodo tiste dni lahko videli, da Slovenci nokaj znamo, da smo strnjeni v disciplinirano moč in da se ne bojimo nobenih nasprotnikov, ne tistih, ki bi nam grozili i močjo pesti, ne tistih, ki bi k nam prihajati zastrupljevat s silo uma.
Mednarodni mladinski tabor bo veličastna manifestacija vsega, kar j« slovensko ln katoliško. Za ta naš veliki tabor bo pokazali polno razumevanje naši in tuji najvišji odličnlki. In na mladi kralj Peter II. sam je prevzel visoko pokroviteljstvo. Častno predsedstvo pa so prevzeli:
Predsednik min. sveta in zun. minister dr. MIlan StojadinovlS;
notranji minister dr. Anton Korošec; vojni minister general Ljubomir Marti; minister »a promet dr. M. Spaho;
minister dr. Miha Krek; minister za telesno vzgojo naroda dr. Vek« slav Mile tli;
minister z« izenačenje zakonov in država« uprave, namestnik predsednika vlade češkoslov*. šk» republike dr. Jan Sramek, predsednik češko« slovaškega Orla;
ban dravska banovine dr. Marko Natlačen; škof ljubljanski dr. Gregorij Rožinan; škof lavantinskl dr. Ivan Tomažič; prof. Hebrard Francois, predsednik mernarod-ne zveia katoližkih telovadcev in predsednik fra» coske katoliške telovadne federacije;
František Leiner, poslevodeči predsednik S* ško8lovaškega Orla;
direktor Golbers Joseph, predsednik belglb ske katoliške telovadne zveze;
predsednik poljsko katoliške telovadne xvex*| predsednik švicarske katol. telovadne zvenej ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. Po vseh teh imonih vidite, kakšno veliko vai-nost gre polagati našemu mladinskemu taboru te kakšno važnost temu taboru tudi dejansko prtplr sujejo vsi tl visoki gospodje.
ftbno jo bodo občutili revnejfl sloji, ki Jim Je jobra letin«, ki se j« kazala, bila edino upa. u e in edini izhod 1* težkih gmotnih razmer n Divji prašiči delajo zopet veliko škod«
tam okrog Skocijana. Lovci, postavite se!
n Ko je lovil ribe. Neki ruski izseljenec, sedaj železniški dnevničar v Subotici, je imel navado, da je šel vsako opoldne po kosilu lovit ribe. Tako tudi te dni. Ko je zaslutil, da s9 je nekaj vjelo, je potegnil trnek iz vode. Na njem je visela okoli 2.5 kg težka riba. Železničar se je tolikšne ribe tako razveselil, da ga je zadela kap in je obležal na mestu mrtev d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z nar. »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joselova« voda deluj« milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogi. ree. B. bi. 8M14/J4.
n Ker se je igre' z dinamitno patrono.
Desetletni Maček Slavko na Salu nad Polhovim gradcem je nekje našel dinamitno patrono, s katero se je potem doina pri mizi igraL Domači so slišali samo majhen pok in prihiteli v hišo ter z grozo opazili, da mu je pa-trona razmesarila na desni roki tri prste. Opraskala ga je tudi po obrazu, kjer pa ne bo hujših posledic, Zopet opozorilo staršem, naj pazijo na otroke, s čim se igrajo.
n Osom tisoč dinarjev mu je vzel. S sejma, ki je bil 2. maja na Veseli gori pri Št. Ruper-tu na Dolenjskem, se je vračal proti domu na Vinsko pri St. Rupertu posestnik Lainov-šek. V gozdu Glolvoko je neki ropar napadel Lamovška, ga pretepel in mu vzel osem tisoč dinarjev. Doslej še ni nobenega sledu za roparjem.
n Ga ie imajo. Na praznik vnebohoda je nekdo zažgal drvarsko kočo v gozdu pri Go-dešiču. Koča z vsem inventarjem Je popolnoma pogorela. Ubogi delavci imajo škode 2000 din. škofjeloškim orožnikom se je zahvaliti, da so prav kmalu prišli požigalcu na sled in je že prijet. Je to neki hlapec iz Godešiča. — V mariborskih železniških delavnicah se je ponesrečil 27-letni ključavničar Jožef Šafarič. Vagon mu je zmečkal desno nogo.
KDOR hoče biti poceni oblečen, naj kupuje OSTANKE pri STERMEOKI - Celje. Pišite takoj po cenik.
n Razne nezgode. Avtomobil je podrl 19-lolnega posestniškega sina Jakoba Antona iz Zavrha pri Celju in mu zlomil nogo nad ko-kolenom. — 27-letna delavka Neža šah je hitela iz Bodovo v Maribor na delo. V bližini Hoč se je hotela izogniti nekemu avtomobilu, P" je pri tem padla v obcestrd jarek in udarila z glavo ob kamen. Od udarca ji je počila lobanja, povrhu si je pa še zlomila levo roko. Obležala je nezavestna ter so jo reševalci spravili v mariborsko bolnišnico. — S kolesa je padel in se hudo poškodoval trgovski pomočnik Alojzij Toplak na poti od Sv. Andraža v Ptuj — Nogi si je zlomil pri otroški igri Petletni Simčič iz Gradišča pri Ptuju. — Voz limeljovk se je zvrnil v Merkačici pri Oplotnici "a 38 letnega Zimerla Franca in mu zlomil hrbtenico. — V Padeškem vrhu pri Zrečah je Pred dnevi padel z okna dveletni otrok drvarja, Rožič Amalija. Otrok si je pri padcu zlomil levo nogo nad kolenom. — V pivovarni >Union< v Šiški je padel težak hlod na nogo 27-letnemu delavcu Ludoviku POvšetu iz Male v»si pri Ježici ter mu jo zlomil.
n Lokomotiva ga fc povozila. Ono dopol-' de s® je pripetila v tovarni Kranjske indu-
strijske družbe na Jesenicah nesreča, ki j« zahtevala mlado življenje zeiLo marljivega delavca Polka Valentina, doma iz Hrušic«. Polka je bil zaposlen kot premikač pri tovarniški železnici. Ko j« hotel odpeti nekaj vozov iz večje skupine vozov, je stopil tako nesrečno, da j« obtičal s petami med tračnicami ki se nikakor ni mogel oprostiti. Strojevodja prihajajočega vlaka je hotel še ustaviti vlak, da prepreči nesrečo, vendar je bilo prepozno. Kolo lokomotiv« je šio čez levo nogo nesrečnega v bok telesa in ponesrečenec je bil v nekaj minutah mrtev.
n S splava je padel. V Svečanah pri Sladkem vrhu sta opazila dva delavca v stranskem rokavu Mure tri sode, ki »o plavali po vodi. Delavca Rošker in Tišler sta se odločila, da si te sode neznanega lastnika prisvojita. Zbila sta si iz desk splav, s katerim sta zaveslala po vodi ter naložila sode na splav. Potem sta veslala k bregu. Rošker je prvi skočil g splava na breg, pri odskoku pa je splav nehote z nogami odrinil, da je splaval nazaj proti sredini, kjer ga je zgrabil vodni tok. Tišler ni znal prav veslati, bil pa Je povrh še neplavač in vse to ga je tako zmedlo, da je v nerodnosti padel s splava ter izginil pod vodo. Rošker se je vrgel v vodo ter skušal potapljajočega se tovariša rešiti, vendar so bili njegovi napori zaman. Prišli so potem ljudje s čolnom ter so s kavljem izvlekli truplo utopljenca na breg. Pokojni Franc Tišler je bil star 33 let, oženjen in oče treh majhnih otrok.
n Zagreb središče letalskega prometa. Letalski promet na zagrebškem letališču se bo ta mesec še bolj povečal. Vpostavljeni bosta še dve novi letalski zvezi, in sicer med Zagrebom in Sušakom ter zveza Praga—Zagreb—Sušak. Poleg tega pa pravijo, da bi bilo nujno potrebno vzpostaviti novo letalsko zvezo tudi med Zagrebom in Budimpešto. Tako postaja Zagreb vedno večje letalsko središče, kjer se aečejo proge na vse strani. Največ potnikov se iz Zagreba vozi z letalom v Benetke. Pravijo, da je ta proga gotovo med prvimi v naši državi glede prometa.
n Baraka »e je zrušila. Te dni se je na skladiščnem prostoru lesne trgovine France Miroslav v Mariboru zrušila velika, 20 m dolga in 8 m široka lesena baraka. V baraki sta se v trenutku nesreče nahajala dva de-
lavca: preddelavec Ernest P'5čanec in debu vec Franc Florjančič. Oba je tramovje pod-kopalo pod seboj. Z mrzlično naglico so začeli njuni tovariši z reševalnim delom ter m z veliko težavo odstranjevali bruna, deske in tramove, da so prišli do obeh ponesrečencev, ki sta ječala pod ruševinami. Oba so takoj prenesli v bližnjo bolnišnico. Dobila sta hud« poškodbe. Florjančič ima najbrž strt prsni koš, Piščancu pa jo zdrobilo desno nogo ter, ima poškodbe tudi po ostalih delih telesa.
n Gospodarsko poslopje Je igorelo piv sestnlku Andreju Snoju v Črni vasi na Ljubljanskem barju,
NOVI GROBOVI
d Bo jezik mi utihnil, pogled ugasnil
moj... V Dol. Logatcu sta umrla gostilničar Urbas Anton in 88-letni užitkar Nagode Anton — V Radovljici je preminul banovinskl zdravnik dr. Jan Vovee. — V Zg. Duplju pri Krizah je zapustila solzno dolino Marija Rozman. — V Novem mestu so pokopali 79-letoo-ga Edmunda Schotta. — Na Jesenicah sto spre* mili k večnemu počitku Katarino Vidmar roj. Šiler. — Nagloma Je umrl gostilničar Frane Jagodic »Pri Bundruc na Grabnu v Kamniku. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah jo odšel po večno plačilo oče letošnjega novomašnika posestnik Vrhovšek Franc. — V Kočevju je zapustil solzno dolino viš. sod. oficial v p. Zbrt-zaj Franjo. — V Vavti vasi so djali v grob nad-učitelja v p. Franceta Dularja — V Ljubljani »o umrli: vseučiliški knjižničar Jože Medve-šček, železničar v p. Florijan Saje, Ana Orši8 roj. Eiser, posestnik Simon Kmetetz, poštni tajnik v p. Anton Pezdič, sodni sluga v p. Ivan Nemec in Anica Šalamun. Naj počivajo f miru I
Bffpliub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi« Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«! Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
razgled po svetu
KATOLIŠKA CERKEV
s 82, rojstni dan sv. očeta. Dne 31. maja Nt Vatikanu m Castel Gandoiiu svečano proslavili 8Z rojstni dan sv. očeta. Zjutraj je skupina 9 italijanskih vojnih letal poietela preko Castel Gandolfa. Zvečer je bila v cerkvi v Castel Gandolfn zahvalna verska svečanost. — Pri tej priliki so ga obiskali cerkveni prelati. diplomatski zbor in številne ugledne osebnosti v njegovem letnem bivališču Castel Gandolfu ter mu iskreno čestitali k visoki starosti. Papež Pij XI. je daroval sv. mašo v svoji kapelici, nakar je sprejemal čestitke. Med drugimi je sv. očetu poslal brzojavno čestitko tudi predsednik francoske republike Albert Lebmn. Sv. oče m je za brzojavko takoj brzojavno zahvalil in poslal predsednikovi družini in vsej Franciji oj apostolski blagoslov.
s Po katoliškem sveto. Lep napredek kaže misijonsko prizadevanje na Madagaskarju v AlrikL 30. jtmija 1937 je bilo že 588.812 katoličanov in 58.968 katehumeoov. Vseh prebivalcev je 3,701.770. — Zamorski umetniki v belgijskem Kongu v Afriki so letos priredili 2. razstavo svoje umetnosti Največ se bavijo s izdelovanjem kipov iz lesa in slonove kosti. — 80 letni frančiškanski brat Korbmšjan Paug-ger je v teku štiridesetletnega bivanja na Kitajskem zgradil čez 200 cerkev, Sol in dobrodelnih zavodov. Svoje delo pa je kronal s tem, da je rešil mesto Tsinanfu obstreljevanja. Kitaicki poveljniki so se hoteli v mestu uta-boriti m it od ta boriti proti Japoncem. Na posredovanje misijonskega brata pa so odstopili od te namere. — Največje orgle na Kitajskem imajo misijonarji božje Besede v Jejfčowfnjn. Orgle je izvršila tvrdka Klais v Bonnu. Imajo 3 igralnike in 42 »premenov. — Za doktorja kitajskega slovstva je bil progla-too kitajski jezuit ki je celih 7 let študiral to stroko. Učeni pater, ki se imenuje Caag-ming. je napisal za doktorsko nalogo razpravo.
kako je nastala kitajska pisava. — Novi katoliški nadškof v japonskem Tokiu, ki j« domačin, je prejel 1. februarja škofovsko posve-čenje. Pri posvečenju je bil navzoč tudi zastopnik ministra za vere. — Novo gimnazijo to ustanovili jezuitski misijonarji v bližini japonskega mesta K obe. V šoli bo prostora za 750 učencev. — V Sapporu na Japonskem je napravilo k družbi Marijinih frančiškank deset Japonk večne zaobljube.
NEMČIJA
s Novt. ureditev šolstva. Minister za narodno vzgojo Rust je po potovanju v Avstriji napovedal preureditev šolstva. Ljudske in glavne šole ostanejo nespremenjene. Srednje šole se preuredijo v višje šole (Oberschulen) in bodo imele v prvih štirih razredih enoten učni red. šele v višjih razredih se nato izvede ločitev v humanistično (sedanja gimnazija) in naravoslovno stroko (sedanja realka). Na visokih šolah se izvede sprememba, v kolikor jo tirja narodno-socialistični svetovni nazor. V letu 1939 se uvede začetek šolskega leta z velikonočjo, kakor je urejeno v starem rajhu. Brezposelnost učiteljstva, ki je v Avstriji zaradi pomanjkanja šoloobveznih otrok naraščala, je omiljena s tem. da odide 1300 učiteljev poučevat v južno Nemčijo in Porenje. — Učiteljska oz. nadučiteljska mesta so razpisana v naslednjih krajih s pripombo, da. morajo imeti prosilci izpit iz slovenščine: Okraj Celovec — dežela: Kapla na Dravi, Hodiše, Šniar-jeta v R., Ljubelj, Medgorje, Škofiče; Beljak — dežela: Domačale, Skočidol, Št Ilj, Ledine«, Loče, Št. Lenart pri Sedmih Studencih, Ma-k>šče, Marija na Žili in Rožek; Velikovec: Apače, Globasnica. Trušnje, Rinkole, 2vabek, Tinje, Srednja ves. Djekše, Kazaze, Galicija, št. Pnmož, Žitara ves. Dobrla ves, Vovbre in Železna Kapla.
s To in ono iz Korotaa*. V Dobu pri Logi vesi je umrl Jože Bister — V Št. Vidu v
Podjuni so pokopali 57 letnega Luko Wutteja t Vesel. — K večtemu počitku so položili v Št. Janžu v Rožu Franca Lausseggerja. —
V	Globasnici gradijo veliko carinarnico. — Namesto bivšega »Bauernbundljer-ja« izhaja sedaj kot glasilo državne kmečke zveze, odsek Koroška, >Wochenblatt der Bauernschaft Karntens«. — V vaseh nameravajo uvesti tako imenovano »vaško knjigo« (Dorfbuch), t. j. vaško kroniko. — Na Dunaju je umrla sestra znanega pok. župana Luegerja__V Trbižu je umrl dekan Valentin Kraut, rodom iz Bistrice pri Šmihelu. Dosegel je 90 let. —
V	Celovcu so zaprli učitelja Schiestla iz Veli-kovca. — Pokrajina Koroška, h kateri je priključena Vzhodna Tirolska, meri 11.555 kv. km in šteje 436.298 prebivalcev.
ITALIJA
s Drobiž. 250 trgovcev iz Ralije je prišlo te dni na ljubljanski velesejem. Napravili so tudi nekaj izletov v okolico. — Vojaške in politične oblasti kakor tudi fašistična stranka so po vsej Julijski krajini in posebno v Gorici organizirale velike proslave 20 letnice znanih goriških bitk. — Z drevesa je padel šest metrov globoko in si zlomil hrbtenico Marij Pcrkon iz Avš. — Pri padcu z drevesa si je zlomila nogo Marija Petaroš v Bori tu pri Trstu. — Konj je nevarno poškodoval Antona Bana iz Preloa. Ima počeno čeljustaico, izbi tih nekaj zob in prebita lica. — V Skopem na Krasu je umrl 86 letni Ivan Gec. — Kolesar je pri Skednju v Trsta podrl Franca Gerlanca in ga hudo poškodoval. — V Trst je prišli večja skupina inženirjev in stavbenikov iz Jugoslavije. — V Trstu bodo z vsoto 1% mi-Ujooa lir povečali zavod za slepce. — Jugoslovansko vojaško odposlanstvo je ca potovanju po Italiji obiskalo tudi 3. topniški polk v Milanu. Naše odposlanstvo so sprejeli t velikimi častmi. — Z drevesa je padel m si zlomil hrbtenico Kristijan Ferligoj iz Gorice.
JAPONSKA
s Radikalna vojaška struja je prevzela vlado v »državi vzhajajočega sonca«. Izločeni so bili štirje ministri, vstopila sta dva nova generala in dva vplivna finančnika. Očividno gre razvoj japonske notranje politike za tem, da udarna vlada čimprej dovede do odločitve vojne na kitajskih tleh. Pričakujejo se tedaj hitri vojaški in gospodarski ukrepi, ki se uveljavijo diktatorskim potom. Medtem poročajo iz Kitajske, da se nahajajo japonske čete v ostri obrambi pred napadajočimi kitajskimi vojaki, ki so ponekod dosegli rnatne uspehe.
AMERIKA
i To in ono. V Clevelandu O. eo umrli: 60 letni Otto Scheicher iz Železne Kapije na Koroškem. 42 letna Marija Ajster iz Žirovnice pri Rakeku, 49 letni Alojz Oražem iz Prigo-rice pri Ribnici, 65 letni Josip Glavič iz Klečet pri Žužemberku in 84 letna Frančiška Župto iz Šimarce pri Kamniku. — V La Salle 111. je preminul 57 letni Josip Livek iz Gorenje vasi na Dolenjskem. — V Pžttsburgu Pa. sta zapustila solzno dolino 56 letni Anton Gašperič iz Prema pri Ilirski Bistrici in 43 letni Frank Pugelj iz Kasez pri Ilirski Bistrici. — V Chi-tagu 111. so pokopali 61 letnega Janeza Bučarja iz Ceiče vasi pri Novem mestu. — Po mnenju ameriških tozadevnih strokovnjakov je
ilsko deževje v okrajih, kjer se prideluje krnska pšenica, tako koristilo raznim vrstam »•ta da ie roiatra, da bo letošnji pridelek šenice v Združenih državah največji od leta 1931 Računa «e, da bo »amo zimske pšenice 743 000.000 bušlov na razpolago. To je skoraj 100,000.000 buSlov več kot lansko leto. Zaradi pričakujoč ega velikega pridelka je padla cena pšenici. — V Denver Golo je daroval prvo sveto mašo g. Viktor G. Grabrijan. Njegovi starši »o iz Preloke v Bell Krajini. —
V	Clevelandu je na veke zatisnil oči 63 letni John Bajt z Javorja pri Litiji. — V Pitts-burgbu Pa je umrl 58 letni Peter Grabrijan iz Adlešičev v Beli Krajini. — V So. Chihagu je preminula Jennie Franko iz Logatca. — V Cooperstownu N. J. .je odšel v večnost 60 letni Frank Bradly iz Zarečja pri Ilirski Bistrici.
V	Caru Mich. je zapustil solzno dolino 64 letni rudar John Kastelec. — V Ročk Springsu je tadela kap 82 letno Mary Jereb iz Hotavelj nad Skofjo Loko. — V Hartwicky N. J. »o djali v grob 49 letno Dorotejo Vavpotič iz Ihana pri Domžalah. — V Avella Pa so spremili k večnemu počitku Franca Peternela iz Leskovice pri Trati na Gorenjskem. — V Vir-ginia Minn, je zatisnil oči 57 let. Martin Panjan iz Treh Far pri Metliki. — V Njujorku je umrla 49 letna Micka Strnad roj. Šenica od Sv. Frančiška na Štajerskem. — V Buenos Airesu v Argentini »o umrli: 33 letna Frančiška Umek iz Preloža pari Lokvi na Krasu in 25 letna Metoda Zorn iz Prvačine pri Gorici. — Slovenski list v argentinskem Buenos Airesu je prinesel mnogo vabil na vinske trgatve, ki so jih prirejala slovenska druMva v aprilu. Za nas v severnem smernem pasu se čudno sliši, da bi bile vinske trgatve v aprilu, ampak v Argentini, kjer j« bila v aprilu jesen in je listje odpadalo, je to nekaj običajnega, kakor pri nas v oktobru.
anglija
s Priprave za obrambo v letalski vojni.
Te dni so razpravljali v angleškem parlamentu o letalskih napadih. Notranji minister sir Samuel Hoare je izjavil, da bo vlada zahtevala od parlamenta višje zneske za obrambo pred zračnimi napadi. Izjavil je še, da je sedaj že 125.000 oseb izučenih za reševanje v primeru plinskega napada. Nad 11.000 zdravnikov, 1300 zobozdravnikov in 22.000 bolničarjev in bolničark je že končalo tečaj za letalsko obrambo. Takoj pa je dostavil, da vse to ni dovolj. Zato hoče vlada še vse več storiti v tej »meri. Ženske bodo pritegnili v še večjem številu na ta način, da bodo ustanovili posebno žensko organizacijo pod vodstvom lady Readingove, žene bivšega indijskega podkralja. Pri pripravah podzemskih skrivališč in zatočišč bo angleška vlada uporabila vse izkušnje vojne v Španiji in na Kitajskem. Raznim požarnim brambam in gasilskim organizacijam je vlada sedaj že priskrbela 5000 novih cevi in 320 velikih brizgaln. Do sedaj so razdelili 300.000 plinskih mask in sedaj ravno dele maske v vseh pokrajinah države. — Prijateljske pogodbe e sosednimi državami so več vredne, kot vse plinske maske.
drobne novice
Prihodnji svetovni cvharističnl kongres bo leta 1940 v francoski Niči.
Ustanovitelj češkoslovaških oddelkov med svetovno vojno v Italiji, knez Pietro Lancia di Scalea, je umrl oni dan v Rimu.
Zakon proti Judom je izdala poljska vlada.
50 letnico obstoja je slavila te dini češka •ocialnodemokratska stranka; prišli »o tudi zastopniki angleške delavske stranke.
Poljsko - madžarski trgovski dogovor so
podpisali te dni v Varšavi.
Vse predsednike tujih političnih ustanov T Braziliji so odstavili in imenovali na njihova mesta častnike braziljske armade.
Politične zveze med Češkoslovaško tn Rusijo se morajo pretrgati, piše italijansko časopisje.
Skoraj 10.009 mrtvih in ranjenih so imeli doslej Italijani na španskih bojiščih.
Delovni minister v barcelonski vladi Gon-zales Pena je bil ubit na aragonskem bojišču.
140.000 avstrijskih otrok pošljejo do konca letošnjega leta »na rejo« v Nemčijo.
30 smrtnih obsodb je izreklo vojaško sodišče v sovjetski Moskvi nad nameščenci Družbe za pomorski promet na severu.
1400 komunistov je zaprla japonska policija; vrinili so se celo v rodoljubne in verske organizacije.
Ker so kršili predpise o izvozu denarja, »o prijeli te dni na Dunaju okrog 2000 ljudi.
Novo vojaško zaroto proti samodržca Stalinu je odkrila sovjetska policija v severnem Kavkazu.
20 let vodi poljsko državo predsednik republike Moscicki.
Hnd spor je izbruhnil med Angleži in Buri v južnoafriški republiki.
Romunsko vojno posojilo 2350 milijonov lejev je bilo podpisano v nekaj minutah ...
Italijanski kralj se je vrnil z nadzorstvene poti po Afriki v Rirtj.
Vse komunistične ustanove to prepovedali v švicarskem okrožju Uriju.
Za dva milijona dolarjev srebra je pripeljala posebna ladja iz rdeče Španije v ameriški Njujork. Za kanonel
Na španskem bojišču so hudi boji na črti Teruel v smeri Sagunta proti morju.
S kitajskega bojišča ne poročajo nič izrednega.
RAZNO
Dve leti v sraka. Ameriški letalski kapitan J. Knight, ki že 20 let deluje kot pilot pri ameriški letalski družbi »United Air LineBC, je bil te dni upokojen. V svojem 20-letnem letalskem poklicu je v 18.000 urah prevozil 4 milij. km po zraku. 18.000 ur pa znese 6kupaj dve leti. Torej ie mož v 20 letih celi 2 leti prebil v zraku.
Kako dolgo pada de-ievna kaplja. Naglica padajoče kaplje dežja je odvisna od njene veliko* »ti in od zračnega upora. Novejši poizkusi eo pokazali, da deževna kap-ljioa, ki ima 1.28 milimetra v premeru, pada * naglico 4.8 metra na jekundo. Kaplja pa, ki ln;i 4.60 milimetra v premeru, pada s hitrostjo 8 metrov na sekundo. Ce P? j« kaplja večja, njena Hitrost ne rase več, marveč se skoraj manjša. Jako je na primer deževna kapljica, ki je Jme-la v premeru 6.86 milimetra, padala s hitrostjo J-oU metra na sekundo. Kapljice, ki imajo le pol milimetra ali še manj v Premeru, prav za prav •Ploh n« padejo na tla
L Gangbofer:
80
Martini klošter
Roman ix začetka 12. stoletja Poslovenil Blai Poznič
Oglar je hitel dalje. Skozi gosto šumo ga je vodila pot in že od daleč je čul zamokli buč silno naraslega hudournika. Ko je dospel do neke jase, je zagledal meniha, ki se je vzpenjal po skalnem bregu ob Zbrisani Ahi. »Gospod, gospod!« je zavpil, toda bučanje vode je zatopilo njegov klic. Začel je plezati po strmini in ko je pnšel do meniha, ga je prijel za kuto. Ebervajn se je ozrl. Kakor bi bil zagledal prikazen, je odskočil oglar in zastrmel v bledi obraz, ki ga je bila bolečina spremenila, kakor se spremeni ob zatonu sonca prijazni dan v temne sence. Toda kar je starca pretreslo tako do dna duše, ni bila samo žalost, ki je govorila iz Ebervajno-vega obličja. Bebljajoč neke besede je iztegnil roke. Ebervajn ga ni razumel; prijel je oglarja za roko in ga potegnil od brega proti gozdu. »Ajgell Z obraza ti berem, da mi prinašaš slabe novice!«
Oglar je začel govoriti: o ubitem hlapcu, o Rudlibu in Rotici, o njunem begu z županom, o stiski v ribičevem domu, o nameri Vacemanovih sinov in o Zigenotovem odhodu v gore, toda zdelo se je, da ne vč, kaj govori. Ko začarane so se upirale njegove oči v meniha. Neprestano si je segal z roko na čelo, kakor bi si hotel pomiriti misli in obdržati v spominu nekaj, kar mu je vztajalo pred duhom in tonilo zopet v mrak preteklih
časov.	_ „
Ebervajn je stresel oglarja za roko. »Taksne so tvoje novice,« je zaklical s trepetajočim glasom, »in sto-
jiš pred menoj ko lipov bog! Kvišku! In vodi me! Ali pa te je morda stra? Tedaj mi pokaži pot na Ledenik in os tam I«
»Strah?« se je osvestil Ajgel. »Strah? Naj se zgodi z menoj, kar hoče, preden padem, bom še pač utegnil udariti! Tako, da bo zaleglo!« Se enkrat so objele njegove oči menihov obraz. Težko sopeč je zmajal z glavo in krenil mimo Ebervajna počez skozi gozd proti neki stezi.
Moža sta imela do Zbrisanega jezera še zelo dolgo pot. Toda kljub daljavi jima je že donelo nasproti zamolklo bučanje s kraja, kjer je divja Aha tekla iz jezera in se v penečem slapu valila čez visoki skalni zid, ki je zapiral jezersko kotlino proti dolini. In ta šum je zvenel drugače ko sicer. Čudni glasovi so se mešali mod srditi hrum: zdaj je sikalo kakor voda, ki vre iz zernljske globine skozi ozko skalno poč, nato zopet kakor bi zveneč padale verige.
Ko se je pred Ebervajnom in Ajgelom razmaknilo drevje, je oglar prestrašen segel po menihovi roki. »Gospod! Poglej tja gor!« In je pokazal s palico proti visoki zapori v daljavi.
Ko bel srebrn pas je hrumel slap Zbrisane Ahe čez skale s takšnim obiljem vode kakor tudi sicer po hudem dežju; toda tik ob slapu si je bilo utrlo jezero še drugo ustje »kozi skale: v kamnitem zapornem zidu je zijala razpoka, skozi katero je brizgal v velikem loku in s sikajočim hrupom mogočen curek vode, podoben v zraku bleščečemu rezilu ogromne zakrivljene sablje, in oblival v globini pod seboj pečevje, drevje in mahasta pobočja.
»Poglej,« je ves v sebe vzkliknil Ajgel. »Tres je razklal steno!«
TABORI SLOVENSKE MLADINE
Mladinski tabor v Noi>em meslu
Mladinski tabor v Novem mestu, 12. junija naj pokaže koliko nas je in še bolj strne nase vrste, da bomo na mednarodnem taboru častno zastopani I Zato naj vsak naš človek smatra za svojo dolžnost, da se tabora udeleži.
Na predvečer 11. jun. bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija. 12. junija ob 8 zbiranje na starem sejmišču v Kandiji. Vozove pustite pri prijateljih, iz vlakov pa izstopajte v Kandiji, kjer Vas bo čakalo okrožno zastopstvo, reditelji in pa godba. — Ob pol 9 sprevod po mestu v kapiteljsko cerkev, kjer bo sv. maša z govorom g. prosta K. Cerina in ljudskim petjem. — Po maši zborovanje pred Prosvetnim domom: govorita gospod urednik dr. Kuhar Alojzij in g. Smrsu Rudolf. — Za telovadce ob 13 skušnja! — Ob 15 javen telovadni nastop, po nastopu prosta zabava na vrtu g. Štemburja. Na svidenje!
Prosvetni tabor na Viču
12. junij t. 1. bo praznik za vso župnijo Vič. Ta dan bo velik tabor, katerega pokroviteljstvo je prevzel g. minister dr. Miha Krek.
Ob pol 8 bo zbirališče Ljubljančanov in zunanjih gostov na dvorišču Vzajemne zavarovalnice, nakar sledi slavnostni sprevod skozi mesto. Pred bivšo milarno bo sprejem in se sprevodu priključi povorka Vičanov. Malo pred pol 10 bo sprejem škoia g. dr. Rozmana Gregorijs in g. ministra dr. Mihe Kreka, nato sv. maša g. škofa. Po maši bo tabor na dvorišču društvenega doma. Govorila bosta g. minister dr. Miha Krek in viški župnik g. p. Teodor Tavčar. Popoldue ob S bo telovadni nastop barjanskega fantovskega okrožja in dekliških krožkov. — Pridite.
Komenda vabi!
Našim številnim prosvetnim domovom, ki dajejo Sloveniji poseben poudarek, se bo pridružil novi prosvetni dom v Komendi. Blagoslovili ga bomo 31. julija. Po blagoslovitvi bo tabor, popoldne pa telovadni nastop. Na ta dan vsi v Komendo I
Tabor v Žireh
V	nedeljo, dne 12. junija proslavi Prosvetno društvo v Žireh 80-letnlco svojega obstoja. Ta dan bo pri nas okrožni tabor fantovskih odsekov in dekliških krožkov škofjeloškega okrožja. Od £-9 sprejem gostov pri Domu na Dobračevt. Nato sprevod v farno cerkev, kjer bo maša z ljudskim petjem. Po maši tabor pred cerkvijo, nato sprevod nazaj na Dobračevo, kjer bo skupno kosilo. Popoldne ob 2 bodo litanije v farni cerkvi. Ob pol 4 pa bo velika telovadna prireditev. Po telovadbi prosta zabava. Pri vsej prireditvi igra godba iz Logatca. Pokroviteljstvo nad celo prireditvijo je sprejel ban g. dr. M. Natlačen,
Bratje in sestre! Pokažimo ta dan, da smo zaživeli novo življenje, in da je prišel nov duh t nas. Zato iridlte ta dan od blizu ln daleč v naše obmejne Žiril
1. tabor slov. kat. deMei na Breziah
Pod pokroviteljstvom prevzr. Škofa g. RoSmana.
Katoliške dekliške organizacije v ljubljanski škofiji vabijo vsa poštena in verna slovenska dekleta na svoj prvi veliki tabor, ki bo v nedeljo, 24. julija pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Tabor naj pokaže verni dekliški cvet našega naroda v skupnem prizadevanju za njegovo lepšo katoliško bodočnost. Verno slovensko javnost prosimo, da taboru zato pokaže vso svojo naklonjenost in pomoč. Organizacija tabora je v rokah zasebnega pripravljalnega odbora (Ljubljana, Miklošičeva c. šf. 21). Prosimo, naj ta dan odpadejo vse drug® važnejše prireditve, da bodo slov. kat dekleta mogla poromatl na Brezje.
Dne 24. julija je naš dan na Brezjah 1
Mimdm«M te bor o Smartnem pri Kranju
V	nedelja, 12. juuija pa bo priredila mladina kranjske dekanijs svojo prosvetno slavijo. Ta dan bo praznik Fantovskega odseka in Dekliškega krošfca, ko bodo pokarali kaj so dosegli s svojim
delom pozimi v Društvenih domovih. Ob pol g » zbirališče posameznih odsekov na Laborah na vrti g. Drakslerja, odtod bo sprevod k «v. maši p, opravljeni verski dolžnosti bo tabor. Ob 8 bodo v cerkvi pete Htanije ln blagoslov, ob 4 pa bo tMo, vadnt nastop Fantovskih odsekov in DcdlSkU krožkov in vseg« naraščaja. Po nastopu sledi pro, sta zabava s srečolovom. Pri celotnem nastopu deluje godba 1. planinskega pešpolka lz 9ko!j» Loke. V nedeijo, 12. Junija nam bo torej nudil* mladina naših katoliških organizacij lepe ur« v Šmartnem pri Kranju in prav gotovo ne bo niko. mur žal, kdor se bo udeležil tege mladinskega tabora, ki bo obenem nekaka generalna vaja Fan-tovskih odsekov in Dekliških krožkov lz Kranja in okolice za velike mladinske dneve, ki bo&j konec junija v Ljubljani.
Mladinski tabor v Braslovcah
Ns predvečer 11. junija bodo kresovi oznanjali velik praznik savinjske katoliške mladine. Spr«. vod naj pokaže, koliko nas je. Sodelujeta <W#
fodbi. Pri sv. maš! prepevajte vsi! Ne pozabite na roje, zastave ln narodne noše! Konjeniki, kol*. sarji, pripravite sel Prijavite se za »kupna kosllii Bog živi!
Tabor v Ormožu
Na binkoštni ponedeljek so je zbralo \ Ormožu ljudstvo iz vinorodnih Haloz, Slovenskih goric in številnih drugih sevemo-vzhod. nih krajev. Prosvetni tabor so je začel i lepim sporedom. Zbrani so bili tudi oddelki slovenskih fantov, 90 po številu, v krojih ter slovenska dekleta v živopisanih narodnih nošah. Dekan Bratušek Fran je blagoslovil nor prapor prosvetnega društva, nakar je sledila služba božja z ljudskim petjem in spremlja-vanjein godbe. Nato jo pričel slavnostni taibof z govorom profesorja Hanželiča iz Celja, M je zlasti poudaril, da slovenska mladina n» zahteva za svojo ljubezen in žrtv® do držav« nobenih predpravic, temveč samo enakoprav» nost z drugimi društvi. Opoldne so telovadci vse točke sporeda izvedli zelo dobro.
Toda Ebervajn ga ni poslušaL »Kaj se obiraš? Mudi se nama!« Zavihtel so je čez skalo, ki je zapirala pot, in je hitel naprej med drevjem, medtem ko ga je Ajgel sigajoč skušal dohajati.
In neprestano so je plaho oziral oglar v Ebervaj-novo lice, majal z glavo in mrmral tiho v brado.
»Če.bi le vedel, kaj je, kar mi gleda iz njegovih oči?«
30
Sonce je kazalo, na poldne, ko se je bližal gospod Vače s svojim spremstvom koncu Zbrisanega jezera. Ob naraščajoči toploti se j« umaknil sneg že visoko na hribe; le proge posameznih plazov, ki so se bili udrli zjutraj, so segale čez jarke in kotanje nizko do jezerskega obrežja, s tako zbitim snegom, da so kopita konj stopala čezenj kakor po trdi zemlji. Prav borna rast je med jezerom in strmimi stenami pokrivala kamniti položni svet, ki so ga razjedale neštevilne grapo. In vendar je bila zapuščena, neplodna pečevnata dolina videti prijazna na oko, zakaj sonce jo je oblivalo s svojim sijem; celo jezero in njegove tako temne vode so kazale blesteče lice: iz negibne gladine je lesketajoče odsevala srebrnina zasneženih višin in svetla sinjina neba.
V tišino brez glasu so bile zavite gore povsod naokrog; visoko v stenah je bil utihnil bobot prožečega se kamenja in nikjer se ni prašil sneženi oblak, ki bi pričal, da se je udri plaz. Ali se je nemir, ki je bil zajel naravo, v resnici polegel? Ali so pa temne sile zbirale samo moč in sapo za nov upor?
Ko zamolkel glas, daleč sem gor iz ure dolgo doline, je donel v tišino, ki je objemala jezero, čudni buč Zbrisane Ahe. Gospodu Vaceju in njegovim sinovom, ki so v dobrovoljnih pogovorih jezdili po ozki stezi ob jezeru, ni bilo nii mar temnega opomina, ki se je oglašal za
njimi. Samo hlapci, ki so za gosjo vrsto Konj vodili na jermenih neugnane pse, so se včasi ustavili, prisluhnili nazaj in zmajali z glavami.
Ko je bilo konec jezera in se je pričel gozd, so stopili jezdeci iz sedel. Dva hlapca sta prevzela pse, katerim so prevezali gobce z usnjenimi sponami, da bi ne mogli lajati, oba druga sta ostala za stražo pri skop-čanih konjih na jezerskem obrežju, in gospod Vače se je začel vzpenjati s svojim spremstvom po zaraslem pobočju.
Gorski gozd je bil nenavadno razživljen; ptiči so se spreletavali po vseh vejah in pogosto se je prikazala plaho bežeča srnjad; toda divjadi niso plašili iz njenega miru navkreber stopajoči možje, prihajala je od zgoraj ln hitela proti dolini. Tudi gozd sam je bil tako spremenjen, da je gospod Vače menil: »Tu so nalivi hudo pustošili!« Macesni in smreke so z razrahljanimi koreninami stali poševno na vse strani, skale so bile povsod razbrazdale zemljo; po mahastih tleh so se videle dolg® rege, gnijoči štori so bili premaknjeni s svojih prostorov, posamezni kamni istisnjeni iz zemlje kakor koščice iz sadja, včasih je pod mahom rahlo zaječalo in zaškrtalo, kakor bi zlagorna popuščale prenapete korenine, ln zoprn duh kakor od okužene vode je silil iz vseh vdrtin.
»Se nekaj dni takšnega dežja ko včeraj, pa se bo ta krpa gozda posmuknila navzdoll« Več ni sklepal gospod Vače iz znamenj, ki jih je opazoval okoli sebe. Še manj so bila mar njegovim sinovom. Kadar se je komu izmed njih vdrla mahasta odeja pod nogami, da se je pogreznil do kolen, so se drugi zasmejal! in poskakall stran. Ko jo bilo konec gozda in so prišli na zasnežene rebri, se je visoko nad njimi rahlo zakotalilo nekaj kamenja. Na belem grebenu se je prikazal trop gamsov.
marveč jih veter nosi po zraku, kjer plavajo. Tudi večje kapljice se 1» težko delajo. Ce ima kaplja premera 5 milimetrov ali še veš, se navadne zgodi, da jo veter razprši v delce, ki ce potem spet zdmiljo z delci drugih kapljic v nove kaplj«. Velike deževne kaplje, ki Imajo 7 do 8 milimetrov v premeru, opazujejo navadno pri tropičnih nalivih.
Človeške lobanje u kosti krasijo kripto (grobnico) cisterianske cerkve v Sedlicah na Češkem. To so kosti padlih vojakov, ko je 1. M® bussltskl general zli« premagal fete kralja M-gismunda.
Vihar odnesel staro vojno ladjo. Ze tretjič J« leto« tak strašen vihar pridivjal nad Anglijo-Vihar Je divjal z naglioo 80 milj na uro. Med drugimi ladjami, ki jih j* vihar zajel, je bil tudi stari torpednl ruHle« »Walrus«, ki ga je druga ladja vlekla v neko severno pristanišče, «J bi ga tamkaj razoroHU ln razdrli za staro železo. Na nišilcu, ki J« privezan za dolgo UM* no vrv na ono ladjo, bilo pet mol posadk«.
Naenkrat pa se je zaradi
Tabor v Vodicah
Ta tabor je bil v mogočni verigi dosedanjih letošnjih mladinskih prireditev gotovo med najmogočnejšimi, zakaj ta dan je prišlo in so pripeljalo v Vodice čez 7000 ljudi. V aoboto zvečer so goreli okrog in okrog kresovi, že prej »o se Vodice slovesno odele z mlaji in zastavami. Krasen je bil iprevod ekozi vas. 30 konjenikov v narodnih nošah, 15 vozov drugih narodnih noš, v treh oddelkih 200 krojev — članov, dekliških krojev okrog 150, 200 članov brez krojev, cela dolga vrsta deklet v belih krilih in temnih bluzah, nad 200 mladcev in cela skupina kolesarjev. Po službi božji in prisrčnem nagovoru trnovskega župnika Cegnarja je bilo slavnostno iborovanje. Profesor Bitenc je poudarjal važnost katoliške vzgoje v organizaciji. Navzoča eta bila tudi ban dr. Natlačen in predsednik Prosvetne zveze vseuč. prof. dr. Lukman. Pri popoldanskem telovadnem nastopu smo opa-tili veliko vnemo za mednarodno prireditev T Ljubljani.
Tabor v Starem trgu
Nad 3500 Slovencev in Slovenk se je navduševalo za katoliška in slovenska načela na binkoštno nedeljo v Starem trgu pri Ložu ob blagoslovitvi nove zastave Prosv, društva. V sprevodu je korakalo 477 krojev obeh »polov. Bili so navzoči skoraj vsi župani logaškega okraja in tisoči vrlih Notranjcev. Po elužbl božji je urednik M. Javornik jasno orisal načela naše mladinske organizacije, inž. Sodja pa je poudaril zgodovinske in načelne vzvišene vrednote, ki jih je nakopičilo deset in desetletno delo pri vzgoji slovenske mladine. Izborno je uspel popoldanski telovadni nastop, pri katerem se je pokazala tudi mednarodna vrsta naših telovadcev z vodite-
Tabor t Starem ti
ljem Kermavnerjem na čelu. Skratka: Notranjska je doživela enega svojih najlepših dni.
Tabor v Trbovljah
Taboroma v Stični in Poljanah nad gko-fjo Loko, ki sta 29. maja v vsakem oziru krasno uspela, je sledilo na binkoštne praznike več ljudskih zborov kot priprava za veliko mednarodno prireditev v Ljubljani, od katere nas loči komaj nekaj tednov. Naj slede kratka poročila.
Okrog 4000 ljudi se je zbralo na binko-štno nedeljo na zboru slovenskih fantov in deklet v Trbovljah. Urednik Fr. Terseglav je s svojim krasnim govorom množico navdušil do kraja. Pri izvrstno uspelem popoldanskem nastopu telovadcev sta imela primeren nagovor dr. Basaj in prof. Bitenc.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
gu pri Ložu.
lx raznih krajev
Islet na Turjak. V nedeljo 26. junija bodo prijatelji naravnih krasot pohiteli na goro sv. Aha-eija pri Turjaku, kjer je ta dan cerkveno žegna-nje. Z gore je prelep razgled na vse strani. Za Jasa turških napadov je bil sv. Ahac važna postojanka. Tu je zagorel ob nevarnosti kres, ki je bil opozorilo za ljubljansko okolico. Turjaški grofje so tu s pomočjo tlačanov zgradili cerkvico, posvečeno •v. vojščaku Ahaciju v spomin na slavno bitko pri Sisku, Cerkev ima polno znamenitosti. Mimogrede si lahko ogledamo tudi starodavni grad Turjak,
• katerim je zvezan dober del naSe zgodovine.
Ježica pri Ljubljani. Potom nove davčne obveznosti so sedaj urejeni službeni prejemki našega cerkvenega pevovodje. Take stvari povzro-Jajo seveda med ljudstvom vedno polno razgovorov, Prav je, da se urede stvari, ki morajo biti v redu! Vsak delavec je vreden svojega plačila! Prepričani pa smo tudi, da se bo g. pevovodja sedaj s podvojeno vnemo lotil dela za povzdigo cerkvenega petja in da bo rad priskočil tudi društvenemu zboru na pomoč.
Dobrepolje. V nedeljo 22. maja je bila otvoritev ljudskega kopališča v Zdravstvenem domu v Ponikvah, ki ga je ustanovil naš župnik g. Mer-kun. Kopališče je namenjeno tudi ljudstvu vse
valikega sunka strgala vrv in viharno morje je sedaj odgnalo ladjo z ljudmi vred. Nazadnje je vihar torpedovko treščil v skale pri Scarboroug-hu. Ladja je nasedla na skalovje. Sedaj hite na pomoč druge ladje, da bi rešile ljudi, ki so na ne-srčnem rušilcu.
Šola i dvema šolarje ma. V severnoameriški državi Kanzas je izšia Postava, ki določa, da mora v vsaki novi naselbini biti zgrajena nova «ola, kakor hitro je na sob več kot 80 otrok, godilo pa se je, da je Imela neka šola takoj Poleni, ko je bila nova Postava uveljavljena, 82 šolarjev. Takoj so morali zgraditi novo šolo, v katero hodita sedaj samo 2 »olarja. šola za 2 učenca 1® Pa menda celo za Ameriko draga zadeva.
Srečen zakon. »No, ka-"o se počutiš v zakonu ?< - »IzbornoI Od dne do ine Postajam mlajši. Kari?1' » svojih otroških le-
skrivaj.'"1 Bedai 201,61
. Na Ruskem je neki J vmozdravnik začel re-r 80,Hi posebne vr-
CVamreis ,ake> ki
Črno so se odražale zale postave živali od belega snega, ko so prihajale čez greben. Nekaj časa so stali gamsi negibno in obračali oči proti višjim stenam kralja Ledenika. Potem so iznenada v zgoščeui tropi prhnili v beg proti dolini. Kakor ornorjava kepa zemlje, ki drči navzdol, je pridrvel trop po strmi zasneženi rebri. Psi, ki so uzrli divjad, so vlekli za jermena in cmevkali pod usnjem, ki jim je stiskalo gobce. Sredi pobočja so se gamsi na svojem begu ustavili in motrili četo ljudi pod seboj. Toda le nekaj hipov so mirovali, na to so se spustili zopet, ne da bi spremenili smer, v svoj divji beg, in leteč premo v dolino, so šinili blizu Vacemana in njegovih ljudi mimo, kakor bi se ne bali ljudi in •psov, temveč bi jih prešinjal neki drugi strah. Gospod Vače je gledal za izginjajočim tropom in zmajal z glavo. »Tega ne razumem ...«
Henink se je zasmejal. »Za Ledenikom taborijo ljudje in netijo ogenj v Pusti koči in ti ne razumeš, zakaj beže gamsi? Potrpi malo: kakor ti plaše gamse, tako ti preženo s tvojega prepovedanega sveta tudi še jelene!«
»Prej jim razbijem butieek je vzrojil gospod Vače, ki mil je bila jelenjad nad vse.
»Otloha vidim!« je posegel v besede Rimiger. »Tam zgoraj čepi in oprezuje čez sleme proti Pusti koči!«
»K njemu!« Vzpenjaje se je zasadil gospod Vače konico svoje kljukaoe v kamnito ploskev; počila je in drobci so se razleteli, kakor bi bil čarovnik spremenil trdi kamen v krhko steklo. To sta opazila hlapca, ki sta vodila za oskrbnikom cmevkajoče pse. Eden je sunil z obutvijo kepo razpočenega kamna in tedaj mu je zagnalo drobce do prsi in v lice. »Cuj, ti,« je zaklical
svojemu tovarišu, »poglej, kako čuden noroglav kamen!« Hotel je seči na tla, toda psi so ga potegnili naprej. Pod prostorom, s katerega je stopil hlapec, je rahlo zaškr-talo. Iz tal so se počasi dvignili kosi zdrobljenega kamenja, zemlja je regnila, zlagoma zazijala in črn kup prsti se je nagomilil ko vlažno testo na sneg.
Gospod Vače in njegovi sinovi so se vzpenjali više in više. Čudili so se, da je bil Otloh, ki jih je moral pač že davno zapaziti, tako miren in tih. »Imeti mora res vročo kri,« je menil Zindel, »sicer bi se pač gibal v snegu in otepal z rokami.«
»Koče ne mara spustilti iz oči«, je dejal Rimiger.
Henink se je zasmejal. »Zdaj nam ne uidejo več! Le poglejte: dim se kadi iz globeli čez sleme, kosilo si kuhajo.«
»Zasolil jim bom pičo!« je signil gosped Vače, kateremu je že pohajala sapa. In oprt za kratek počitek' na kljukačo, se je zagledal v redke, sinjkaste oblačke, ki so se za belini grebenom sukljali v čisti, prosojni zrak.
Zadaj za slemenom, na katerem je tako tiho in negibno stražil Otloh, je padal in se širil kamniti svet v prostrano drago. Bil je dober pašni svet, ki ga je pokrival zdaj debeli sneg; zakaj prej, ko gospod Vače še ni bil zaprl pobočij kralja Ledenika s svojo prepovedjo, da bi zagotovil svoji jelenjadi mir in bogato pašo, je slovela ta gorska draga kot najboljša planina v vsem Gadenu in Melinjem logu. Iz tistega časa je bila tudi koča, ki je stala sredi kotlaste doline.
.......................MIH« IIIIMMH
Naročajte Slovenski dom!
a*
dobrepoliekG doline. Na razpolago je večje število prav ličnih kabin z banjami in prhami. Prha stane 2 din, banj« pa 6 din. Odprto bo vsako soboto in gredo popoldne. — Notranji minister g. dr. Anton Korošec je uslišal prošnjo posestnika g. Noseta i* Strug in bil njegovemu desetemu otroku krstni boter, Pri krstu ga je zastopal naš delavni iupan g. Strnad Jože. Ob rojstvu njegovega desetega otroka g. Nosetu tudi mi prav iskreno čestitamo.
Javorje nad škofje Loko. Dne 29. in 30. maja smo imeli pri nas izredno slavje. Cerkveni pevski zbor se je poslavljal kar od treh svojih članov, ki so stopili v zakonski stan. Nevesta Marijaniea Kos je ostala v domači vasi. Nevesta Rozinka Maček in ženin Ignacij Jelovčan sta pa odšla na svoje novo posestvo v Javor pod Ljubljano. Prav posebno se zahvaljujemo nevesti Rozinki za njeno dvanajstletno, vestno in požrtvovalno sodelovanje na cerkvenem koru. Vsem trem želimo obilo sreče in blagoslova v novem stanu. Vsemogočni naj jim bo bogat plačnik za vse, kar so storili v Njegovo čast.
Zg. Duplje pri Križali. V nedeljo 29. maja smo pokopali 69 letno posestnico Marije Rozmanovo, ki je umrla po več kot dveletnem boleha-njn, dobro kripravljena za odhod v večnost. Po-kojnica je bila že dalj časa vdova, vendar je kljub bolezni dobro gospodarila na evoiem posestvu in bila svojim številnim otrokom vzorna katoliška mati. Pokojnica je bila tudi zvesta naročnica katoliških časopisov, s posebno ljubeznijo se je oklepala Domoljuba, katerega naročnica je bila, odkar ta list izhaja, priporočala ga je tudi svojim otrokom in vsem znancem, kot dobrega svetovalca in prijatelja. Njen pogreb je pokazal, kako je bila Rozmanova mati spoštovana. Njena smrt je posebno težak udarec za otrokel Naj v miru počiva! Žalujočim naše odkrito 60Žalje!
Hotie pri Litiji. Naša župna cerkev obhaja letos 260 letnico posvečenja. Jubilantinii so posamezni stanovi poklonili lepe darove. Možje so preskrbeli cerkvi nove zvonove, ki so zadnjo nedeljo v maju lepo uprauo zapeli. Žene so dale cerkvi od zunaj novo obleko. G. župnik je dal na svoje stroške prepleskati streho na zvoniku. Fantje so na hinkoštno nedeljo poklonili cerkvi lep ciborij, dekleta pa novo mešno knjigo. Tudi olroci so kupili za jubilejni dar svetilko, ki bo spremljala Jezusa, ko bo prišel nas krepčat na zadnjo uro. Pod skrbno roko našega g. župnika ie postala naša cerkev jubilantinja res kakor nevesta. — Naši fantje so ustanovili fantovski odsek, za katerega se živo
zanimajo. Tudi dekleta bi lahko osnovala krožek, saj jih je dovolj. Saj taa ta organizacija tako lepa načela, da je Skoda vsakega odlašanja. Nekaterim ljudem gibanje katoliške mladine nI všeč. Na vse načine se trudijo, da bi mladino odtrgali od katoliških organizacij. Ce ne bo v tem pogledu reda, bomo prišli prihodnjič z imeni na dan in navedli dokaze, kar prizadetim, z našim denarjem plačanim ljudem, ne bo prav hodilo.
Cešnjiea v Bohinja. Nedavno je prišla žalostna vest, da je v Belgradu umrl vojak kr. garde Joža Sodja. Vse, ki so rajnega Jožeta poznali, je ta novica potrla. Žalostno so zvonovi zapoli, ko se je vračala krsta s pokojnikovim truplom v rojstni kraj, ki ga je pred sedmimi tedni zapustil. Ves v cvetju je Jože ležal na mrtvaškem odru. Kakor da varujeta svoj zaklad, sta se sklanjali nad njim zastavi kongregacije in prosvetnega društva. Od blizu in daleč je ljudstvo prihitelo k pogrebu. Pevci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke. Sprevoda, kakršen je rajnega Jožeta spremljal do groba, ne pomnimo že dolga desetletja. Bog naj 'mu bo bogat plačnik. Žalujočim domačim naše iskreno 60Žalje!
Šmartno pri Kranja. Na binkoštno nedeljo popoldne je bila v Kranju lepa verska manifestacij« mož in fantov iz. kranjske dekanije. Po cerkveni molitvi mož in fantov je bila krasna pridiga škofovskega kanclerja g. J. Jagodica, ki Je poveličeval preporoditelja kardinala Mlssije in ga opisal kot vzornega škofa v cerkvi, očeta ljudstvu in prijatelja duhovnikom. Po govoru so bile slovesne pete litanije. Iz cerkve se Je nato razvil lep In dolg sprevod mož in fantov, ki so napolnili ves trg od cerkve do hotela »Stara pošta«. Sprevod Je vodil stolni prošt g. Ignacij Nadrah. Vsa slovesnost se je zaključila v cerkvi z blagoslovom in s pesmimi »Povsod Boga« in »Mogočno se dvigni«.
Reteče pri Škofji Ifjoki. Zadnjega majnika zvečer so fantje udarili na zvonove in naznanili vsej župniji, da 1. junija mine 30 let, odkar je prišel
med nas duhovni ivetnlk g. Janez Meršolj. Pevol so mu zapeli podoknico In vsa zunanja slavnost i. bila « tem odpravljena. Tiha in skromna je l>jk kakor je tih in skromen gospod sam. G. župnik jo maha že v 70. leto, pa je Se vedno mlad In ne« ugnan, kadar se gre za verski ali prosvetni napredek v župniji. Tako sodimo mi, sam pa pravi, da peša in hoče v pokoj. NeSteto stvari je iivišn od kar biva med nami. Želimo le, da bi še ost«] med nami, ker smo najbolj njega navajeni, on p« nas. Za njegovo 80 letno nesebično delo mu ves fara i« srca čestita in moli, da bi ga nam Boj ohranil do skrajnih mej življenja.
Sv. Primoi nad Kamnikom. Romarski shod bo letos v nedeljo, dne 12. junija, na praznik sv. Tro-jice. V soboto zvečer ob pol 8 bo pridiga in pete litanije, potem tudi prilika za spoved, v nedeljo bo prva sv. maša ob 6, druga pa ob 10. Obakrat bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Romarjil Pridite v obilnem številu počastit sv. Primoža!
Male dole pri Vojniku. Vsemogočni je nenad' no poklical v večnost Pavšer Magdaleno p, d. Sla. tinškovo teto, posestnico v Malih dolih. Pokojni je bila dolga leta vdova in je dobro gospodarila, dasi v težkih razmerah. Vse svoje živlienje je kol katoliška žena in mati z izredno pridnoeijo opravljala svoje dolžnosti. Dočakala je 77 let, a zadnja leta je mnogo trpela. Gospod naj ji bo bogat plač-nik. Mi vsi pa prosimo za večni mir njene duše,
Leskovec pri Krškem. Naša mladina kar tekmuje med seboj, kdo bo prodal največ srečk za tombolo, ki bo 19. junija. Prijatelji in znanci »Domoljuba«, ne zainudiie lepe prilike. Srečke so samo po 2 din, in če vam bo sreča naklonjena, boste zadeli: kolo, moško al! žensko, prašiča, oble« ko moško ali žensko, vrečo moke, brzoklepalnik, sadni ohirainik in razen tega še preko 300 drugih lepih dobitkov čaka na vas. Vsaka izmed srečk utegne biti ključ do sreče! V primeru prav slabega vremena bo tombola namesto 19. junija, naslednjo nedeljo. — Kdor želi v Ljubljano na mlad. tabor, naj pohiti s prijavo, da bo deležen ugod-nosil vožnje. Opozarjamo zlasti vse može in fante na to gotovo zgodovinsko prireditev naše katoliške mladine. Taborno knjižico dobi vsak v Is«, planlji.
G&licija pri Celju. Dne 1. maja sta se poročili na Brezjah Martin Križan, posestnik Iz Galicije, z Marijo Brecl iz St. Jnngerte. Vrlemu katoliškemu paru želimo v noven) stanu mnogo sreče in božjega blagoslova! — Dne 14. maja smo imeli
Dr. Fr. Trdan:
Spomini na Ameriko
Brockwajčani se svojega slovenskega poko-Ijenja živo zavedajo. Starejši še prav dobro ob-vi avla j o slovensko govorico s pristnim kranjskogorskim naglasom in izgovarjavo, mlajšim se pa tudi na kmetih že pozna vpliv angleške šole. »Prej bo izumrla goronjščina doma na Gorenjskem kakor pri nas v Brockivaju,« mi je zatrjeval ob slovesu Frank Oman, brat g. kanonika Omana. Stari slovenski običaji, šege in navade so jim svete. Starejše ženske še vedno nosijo starokranjsko ruto doma, na polju in v cerkvi. V prijateljski družbi obujajo spomine na slovensko zemljo, dasi jo večina pozna le iz pripovedovanja starih pionirjev. Najdražja pa jim je slovenska pesem. Domača slovenska popevka jih znova pomladi in jim osveži spomine na dom njihovih očetov.
Družinsko življenje je zdravo in krepko. Svetopisemsko načelo, da je obilica otrok viden blagoslov božji, je povsod v cvetju. Križ v kotu, svete podobe na stenah in kipi svetnikov izpričujejo, da je v njihovih hišah živa vera doma. O njihovih očetih je pisal g. kanonik Oman: »Niso bili jaučki ti pionirji. V marsičem so bili ■trdi kot pravcate gorenjske grče. Toda eno se jun mora priznati, bili so vsi do zadnjega praktični katoličani, katerih nš ustavila nobena burja in nobeni zameti od nedeljske službe božje. Kadar ni bilo duhovnika, so se zbrali v cerkvi prav tako vestno v nedeljo zjutraj k rožnemu vencu kakor sicer k maši. Ob takih prilikah j« navadno vodil rožni venec in prebral evangelij 'Janez Poglajn, ki je bil že r domovini za mež-nar/a m jo tudi tukaj prostovoljno in bree-placno nadaljeval in vršil svojo službo.«
EV-iprlčeTS!0 veli" tudi za njihove potomce. Božjih in cerkvenih zapovedi se vestno
drže. župna cerkev sv. Štefana je ob nedeljah 1
zjutraj in ob desetih polna vernikov. Tudi ob delaraikih radi prihajajo k službi božji in pristopajo v lepem številu tudi k obhajilni mizi. Posebno ljuba jim je kapelica s podobo naše brezjanske Marije Pomagaj. Sleherno jutro poklekne ta ali oni pred ljubko Marijino podobo in ji pokloni cvetja v dar. In še ene lepe navade ne smem prezreti. Ko ob nedeljah zapuste cerkev, pohite na ondotno pokopališče, kjer na grobovih svojcev pomolijo za dušni pokoj rajnkih. Nedavno mi je poročal g. kanonik Oman: »Jaz imam pri Sv. Štefanu v Minnesoti že kupljeno zemljo poleg očeta in matere. Če me smrt ne prehiti, si bom postavi! še nagrobni kamen. Želim si na domače pokopališče, ker bo ob nedeljah ta ali oni tudi zame zmolil kak očenaš.< Pokopališče, ki je najstarejše slovensko pokopališče v Ameriki, je skrbno negovano in z drobnim peskom posuto. Znamenit je zlasti nagrobnik škofa Jakoba Trobca, našega polho-grajskega rojaka, ki živi zaradi svoje apostolske gorečnosti še danes med ondotnimi katoličani in drugoverci v najlepšem spominu.
Jretji dan zjutraj smo se poslovili od go-j i-1}ega žuPnisea in prijazne »hoste« in se odpeljali še dalje proti severu na Ilibbing, Chis-holm in Eveleth. Po starem turistovskem pravilu, da sta za potovanje dva premalo, trije pa ravno prav, je g. kanonik povabil na pot še svojega nečaka Matevža Blenkuša, ki bo letos na praznih sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Štefanu pel novo mašo. Okusno brašno, ki ga je skrivaj vtihotapila v avto postrežljiva mati g. bogo-s!o.y,ca' Sa- Marija Blenkuš, je opoldne ugodno rešilo naše želodčno vprašanje, dvajset galon gazolina pa je dajalo pogum avtomobilu. Vozili smo se namreč, izvzemši kratek piknik, ves dan tja do petih popoldne.
Ob jezeru Mille smo zadeli na prve indijanske naselbine, sestoječe iz nizkih, bornih koč ah p« tudi trooglatih šotorov, vigvan imenovanih. Za sfreho služijo veje in živalske kože,
za stene preprosti drevesni koli. Pred kočo stoji iz dveh, treh kamnov sestavljeno ognjišče, okrog njega pa iz gline izdelani lonci, ki nadomeščajo skledo, škaf in korec. Babreni kotlički pomenijo v indijanskem šotoru že bogastvo.
Indijanci so rdečkaste polti, črno žiinnastih' las in srednje, prej šibke kot krepke postave. Ženske, podobne našim cigankam, opravljajo domača tlela in izdelujejo iz rastlinskih vlaken, lubja in- bičevja razne igrače in drobnarije. Moški so večinoma z doma na lovu v gozdu ali na jezeru. Po združitvi in politični ureditvi Amerike jim je država nakazala tako zvane rezervacije — ograjene prostore, v katerih se svobodno in nemoteno gibljejo. Vendar pa zapuščajo z dovoljenjem vlade v poletnem času te tesne kletke in se pomaknejo bolj proti jugu. Danes niso več nevarni, z belokožci žive v mira in jim ponujajo svoje domače izdelke. Tudi jaz sem nameraval nazaj grede kupiti nekaj indijanskih rezbarij in vezenin, toda ostalo je samo pri nameri, pot nas je namreč peljala v drugo smer, kjer ni bilo indijanskih naselbin. Dob' pa sem vendar od prijatelja dve indijanski puščici, umetno izrezani: esna je iz kresilnega kamna, druga pa iz roževine.
Pol štirih je bila ura, ko smo dospeli n» Ilibbing, lično rudarsko mesto s 15 tisoč prebivalci, m,id katerimi je tudi nekaj Slovencev. Na »porčih« so sedeli delavci, ki so se pravkar vrnili z dela: eni so prebirali dnevne novice, drugi pa so žulili običajne ameriške vivčke so prijateljsko razgovarjali. V parku so otroci bili basball, okrog pa so stali ali sedeli starej« in z vidnim zanimanjem sledili živahni tekmi. Tu pa tam se je oglašal radio ali harmonika. V tem železnem okrožju Minnesote, kakor n?' vadno nazivljajo te kraje, pošiljajo po radio postaji s llibbinga in Virginije že tretje let0 našo milo donečo slovensko pesem, ki ne vg*J> samo našim rojakom, ampak tudi vsem ondot' nim drugorodcem. V pevskih točkah se odliko-
n.iičani »obljubljeno procesijo na St. Planino. Ro-"*' ,. ,e ie udeležilo letoe pod vodstvom g. žup-Sk« okrog 100 fsranev. — Dne 8. maja Je umrla Sfrila Je'«" (Bardelova mama). Dttfakala Je 73
Bila le neumorno pridna, blaga, filha In boga-Siefe fona. Imela Je 16 otrok, od katerih Jih Bvi Se 11, ter «o vsi preskrbljeni. Bog Ji bogato rnolačaj kar Je dobrega storila I — Fantovski od-jTf lopi napreduje. Vsi se živahno pripravljamo H tabor v Ljubljani. NaS odsek ima dobro lz-režbano godbo, ki šteje 12 članov ln jo drugim jdsekom toplo priporočamo. Slovenski fantje, po-mmno po začrtani poti naprej 1 Bog živil
Št. Jurij pod Rumom. 29. maja smo potožili t grob Franca Očkom, starega 86 let. Bil <e dober gospodar, pa tudi globoko veren moi, član tretjega reda. V njegovi bili Je bil stalno »Domoljub«. čeprav som ni tnal brati. Da je bil priljubljen, Je pokazal njegov pogreb. Dan za njim m se je preselila na oni svet od kapi zadeta Ma-Hja Cop iz Raven, stara 78 let. N. v m. p.!
Rečica. V noči od četrtka na petek Je bilo vlomljeno v prodajalno Andreja Svetko. Odbili so ključavnico na zunanjih vratih s cepinom, katerega so si »izposodili« pri sosedu in so ga pustili po opravljenem poslu na mestu. Prav tako so odprli eno ključavnico na notranjih vratih, drugo pa so odprli z vitrihom. Iz trgovine so odnesli raznih stvari ta 4000 din.
Kolovrat. Na Vnebohod smo pri nas ustanovili krajevno organizacijo Kmečke zveze. Malo pozno smo se tdramiii, vendar prepozno Se ni. Napeti hočemo vse sile, da dohitimo one, ki so že
fired nami. Tovariši, vedimo, da bo kmečki stan mel le toliko pravic, kolikor si jih bo sam priboril. Zato vsi na delol — Pri nas delamo novo mežnarijo. Potrebno je, da se organistu naredi človeka primerno stanovanje. — Sadna letina ne bo tako bogata, kot Je skraja kazalo. Zgodnje ko-Ičifasto sadje je pomoril mraz, jabolk in hrušk Je pa mnogo uničil cvetožer. Lepo pa kaže žito.
St. Andraž v Halozah. V naših lepih vinogradih, katerih ni uničil mraz, se obeta dobra vinska letina. Pač pa se že po nekaterih krajih pojavlja peronospora. Opozarjamo vinogradnike, da ne zamudijo s Škropljenjem. — Zadnje čase so se uzmoviči vrgli i vso vnemo na delo. Svoj po-«el večinoma opravljajo po vinskih kleteh. — Tudi pri nas imamo »društvo jeruzalemskega osla«, v katerem se zbirajo možje in fantje, ki postajajo med službo božjo zunaj cerkve. Fantje, rajši vstopite v prosvetno organizacijo, kjer boste imeli priliko za pošteno zabavo in potrebno izobrazbo.
— Tudi pri nas jo veliko tanimanje za tabor v Ljubljani, s katerim naj bi bilo združeno romanje k Mariji na Brezje in Bled. Opozarjamo vse, kateri se romanja šele udeležiti, da se priglase čimprej.
Stopi če pri Novem mestu. Najlepši dogodek naše fare Je bil gotov dan 29. maja, ko je bil naš gospod Smolič Jože ustoličen na to župnijo. Vse obrede je opravil mil .g. prošt. K. Cerin iz Novega mesta v imenu g. škofa. Prav lepo so pozdravila g. župnika vsa društva. Čast vsem fa-ranoml Pokazalo se je, da so župnik in farani •nega duha, enega srca. Vsa cerkev je bila okrašena z venci in slavoloki. Sedaj pa prosimo Boga, da bi naš novi g. župnik mogel čim uspešnejše delovati ta naš blagor.
Moravče. Ugledna Urbanijeva družina iz Soteske žaluje ob novem grobu svoje ljubeče matere Ivanei, kamor so jo v sredo, 1. junija položili k veijnemu počitku. — Smrt je prišla nepričakovano, saj Je bila pokojnica krepka in delavna vse do zadnjega, čeprav ji je od-cvetelo že 70 pomladi. V nedeljo, 22. maja pa jo je zjutraj pred odhodom v cerkev zadela kap in ob tednu je njeria blaga duša odhitela obhajat večne šmarnice. Rajna Urbanijeva mati je veljala za vzorno gospodinjo, zavedno ženo in zgledno krčansko mater. Krepila jo je molitev, zato je bilo blagoslovljeno njeno delo. Pri hiši je vladala ljubezen in blagostanje. Pokojnico je cenila vsa okolica, kar so spričevale množice kro-pilcev ob mrtvaškem odru in dolga vrsta pogreb-cev na poslednji poti. — Počivaj v miru, blaga mati in uživaj obilno plačilo, zasluženo s svojimi dobrimi delit Potrtemu soprogu, sinovom in hčerama naše iskreno sožalje!
Smolcnja vas pri Novem mestu. Po mučni bolezn j« v 50. letu starosti umrl cestar Strajnov Ivan. Pokojnik je bil vesten in marljiv v svojem poklicu, ki ja je opravljal čer 25 let Bil je blagega značaja in povsod priljubljen. Bil je tudi vnet gasilec, saj je bil on prvi graditelj gasilskega društva ter bil do zadnjega poveljnik čete. Na zadnji poti «o ge spremili številni gasilci. Pogreb je kljub slabemu vremenu bil nad vse
lop. Na grobu s« je poslovil od rajnega predsednik gasil ik« iupe m član domače čete. Naj počiva v miru) — Cesto delamo! Dolgoletna prizadevanja vaških mož ta podporo k popravilu ceste Smoienja vas-Krka 60 bila uspešna. Banovina je dala 20.000 din podpore. Vaa potrebna dela «o že v teku, samo prehitro bo zmanjkalo denarja. Bomo še naprej prosili, ker upamo, da nam bodo ie dali. — Kašče so prazne. Nekdaj smo bili najbogatejša vas v fari, sedaj pa morajo kupovati moko najtrdnejši kmetje. Komaj čakamo nove žetve, katera letos dobro kaže, — Elektrika se tudi ogiblje našega kotička. Prosimo, da se malo bolj po-žurijo oni, ki odločajo o tem!
Velika Ilova gora. Naša podružna cerkev je dobila pred kratkim novo oltarno sliko sv. Trojice, delo akademskega slikarja g. patra Blaža Farč-nika iz Ljubljane. Slika je zelo lepa in predstavlja prizor ko sv. Trojica krona Marijo, obdano od ljubeznivih angelčkov. Na praznik sv. Trojice, ko je na Ilovi gori žegnanje, bo slika blagoslovljena. Za to priliko vabimo tudi okoličane, da v obilnem številu pribite obiskat našo cerkev 1 Velika Ik>va gora je tudi zelo lepa in zanimiva izietna točka. Z Velike Ilove gore ja silno obsežen razgled na vse strani. Ob čistem traku se vidijo vse gorenjske planine s Triglavom, notranjski Snežnik, Kum, Gorjanci itd. Nad vasjo je prazgodovinsko Gradišče z ostanki rimske utrdbe in stare rimske ceste.
Višnja gora. V sredo, 26. maja. je umrla v Višnji gori Ana Kralj v 85. letu starosti. V jxjstu letos je v tihoti obhajala 50-letnico smrti svojega mota, ki je prinesel iz vojske iz Boene kal bolezni. Po njegovi smrti je krepko prijela za goejx>-daretvo ter je s evojo poštenostjo, vestnostjo in prijaznostjo svoji gostilni pridobila velik ugled. Edinega sina je darovala ev. Cerkvi in je zdaj v službi na Gočab nad Vipavo, in tri hčere je dobro izvežbala za gospodinje. Bila je dobrotnica revežev in jXKl(X)rnica vseh dobrih namenov ter naročnica dobrih listov. Kako veliko sjx>štovanje je uživala pokojnica dokazuje, da jo je prišel kropit g. ban 8 svojim g. tajnikom, g. stiski opat in ogromna množica. Na zadnjem potu eo jo spremili poleg domačega g. župnika in g. kaplana še g. kanonik Fran Ferjančič, dva gg. patra iz Stične, poliški župnik g. Bambič in obilna množica. Na dan pogreba je rekel domači goep. župnik o njej: danes smo pokopali najboljšo ženo naše fare. In eden prvih uglednih mož, ki je ranjko natančno poznal celo življenje, je rekel: Vidiš, kako veličasten pogreb ima ta žena. Glej, tako se že na zemlji časti poštenost in pravičnost.
jeta ondi rojena rojakinja gdč. Olga Praznik in njen brat Viljem. V letošnjem postnem času so celo vpeljali slovensko katoliško uro. G. Schwei-ger, gilbertski župnik, je govoril po radiu postne
govore.
»Kje pa stanuje tvoj znanec in rojak? Pokaži mi njegov naslov!« meni g. kanonik Oman, ko smo se ustavili sredi mesta.
Pred odhodom v Ameriko mi je namreč izročila naša soseda, Novakova Mica, naslov in majhen spominček za njenega sina Janeza, ki dela v železnih rudnikih na Hibbingu. In zdaj bi mu rad izročil materin pozdrav in spominček. Nekaj časa švigamo iz ene ulice v drugo, povprašujemo, zaidemo, končno pa nas napotijo v Lincoln Street 214. Pozvonimo, vrata se od-pro, vstopimo.
»Ali ne stannje tukaj Janez Skopin??
»Da, tukaj stanuje.«
»Ali bi mogel z njim govoriti?«
»Ne, je ravnokar odšel na aelo v rudnik.«
Kaj naj storim? Ali nai osem ur čakam, <*a se z dela vrne? čakati bi bilo predolgo, moji ®ievi so bili Šteti, obiskati sem hotel Se Chisholm, Eveleth in Duluth. Ne pomišljam dolgo, 't noteza iztrgam listek, sedem in napišem:
Dragi Janez!
Na dveh stanovanji sem Te iskal, toda zaman. Hudo mi je, še hujše pa bo Tvoji ma-»n, ki me je ponovno prosila, da bi Te obiskal, rriloženi zavojček Ti pošilja Tvoja mati kot majhen spomin nanjo. Ne zabi je! Iskreno Te pozdravljajo Tvoja mati, domači, naša vas in podpisani	dr. Franc Trdan.
Pozneje sem na svoje veliko začudenje 'vedel, da sta prišla oddani listek in zavojček » napačne rok«. Kako in zakaj, mi jo še danes ?*,ra,zresljiva uganka. Janez Skopin je bilo celo I N' "»o g« iskali, doma in je v »so«1*1™ Prostorih prebiral časopise. Ali nas je posta-
rana ženica tako slabo razumela? Saj nisem govoril angleško jaz, moje naročilo je tolmačil naš spremljevalec Matsvž Blenkuš, rojen in študiran Amerikanec. Pa se v življenju tako rado zgodi, da v kupo veselja kane tudi kaplja pe-
Od Hibbirga smo nadaljevali pot proti Chis-holmu. Cesta je široka in nanovo asfaltirana, okolica pa bolj prazna in kamnitna, tudi drevje postaja bolj siromašno in pritlikavo. Le sem in tja se je pokazal kak višji gaber ali hrast, sicer j»a je svet izsekan in poraščen z nizkim in bodičastim grmičevjem. Tudi človeška bivališča izginjajo, samo na daljših razdaljah se pojavi kaka farma, kjer človeški žulji tTebijo gozd, požigajo grmovjem odstramjajo kamen in tako polagoma vzgajajo rodovitno zemljo.
Tej samotni pokrajini je tedaj sličilo tudi moje srce. Polaščnla se me je, neka tesnoba, ki ji človek dostikrat niti pravega imena ne ve. Kakor bežne slike v kinu so se vrstili pred mojimi duševnimi očmi spomini na rajnega očeta, brata Janeza, strica Matevža in Jakoba in na nešteto drugih znanih rojakov in znancev. Vsi ti so poznali te goličave kot domače poljane. Doma še danes hranijo dvorezno sekiro, ki je v očetovih rokah pela po teh, zdaj do golega izsekanih gozdovih. Dragocen spomin na_rajne: ga očeta je tudi »francoz« — močan vijak, ki jim je pomagal pri vrtanju železne rude v podzemeljskih rovih na Chisholmu, Evelethu in Virginiji. O, očel Gotovo si niste niti v sanjali predstavljali, dn bo kdaj tod krožil Vaš sin v udobnem avtomobilu, po gladko asfaltiranih cestah in da bo na Chisholmu bral sv. maso za Vaše duše večni pokoj!
Chisholm je še zelo mlada rudarska naselbina ▼ okraju St. Louis. Pred dobrimi tridesetimi leti so se še raztezali dbsožni gozdovi, kjer ■o danes veliki železni rudniki Takrat je bil Chisholm vas z 290 prebivalci, zdaj P» Je moderno urejeno mesto, ki šteje nad 10 tisoč
duš. Nekaj rudnikov je celo v mestnih mejah, kjer so hiše odknpili in podrli, drugi vodijo proti jugu in vzhodu. Železna ruda je prvovrstna in v rudnikih dela več kot tisoč delavcev, kadar obratujejo s polno paro.
številna slovenska, hrvaška in eno srbsko društvo pričajo, da je tu precej krepak jugoslovanski živelj, ki se živeino zanima za on-dotno politično in prosvetno življenje. Slovenci delajo večinoma v rudnikih, zaposleni pa so tudi v mestnih podjetjih, v trgovini in v raznih obrtih. Tudi versko so organizirani. V fari Sv. Jožefa pastiruje zavedni slovenski župnik J. Scliiffrer, ki pa je bil, žal, v tistih dneh odsoten. Prav danes, ko to pišem, pa se vrši tam pod vodstvom g. V. Vodnška slovenski misijon, kakor mi poroča g dr. Janez šolar iz Dulutlia.
Sonce je stalo že precej nizko, ko smo se ustavili na Poplar Street 215. Kakor hitro sem namreč dospel v Cleveland, je že došlo prijazno povabilo iz Chisholma. V imenu ondotne »Ribniške doline« me je prvi povabil bratranec Frank Trdan. Potem pa so pisma in vabila kar deževala. Gospa Mary šmalc je celo pisala, da bi ne bil vreden lepega ribniškega naziva, ako bi osebno ne prišel pogledat lepe »ameriške ribniške doline« Kako bi se torej mogel ustavljati takim vabljivim sirenam?
Moj gostitelj in mecen g. kanonik Oman je imel izprva v načrtu Ročk Springs, Vellostowa Park in skrajno zapadno mesto San Francisco. Zato me je ponovno vpraševal: »Kam torej poj-demo? V San Francisco ali na Chsiholm?« Tudi meni je njegov načrt ugajal, saj je znana krilatica: Kdor je bil v Ameriki, pa ni videl narodnega parka Yelostowna, ni videl Amerike. Toda kljub temu sem rekel neki večer:
>Razum govori ta San Francisco, »rce pa za Chisholm.«
»In kdo bo končno zmagal?«
»Srce!«	„
Oh, saj ni nič hudega
Pripoveduje se, da so naši sosedje Hrvati teta 1848 na Dunaju precej samovoljno gospodarili Neki polk da je izropal celo trgovino. Lastnik trgovine se je pritožil pri polkovnem poveljniku. Poveljnik je prišel narejeno škodo pregledati. Ko je vso reč pregledal, se je pa kar na kratko izjavil: »Pa gospod, moji ljudje tega niso naredili!« Trgovec trdi svoje: »Pa so naredili! Vaši ljudje so me izropali« Poveljnik ostane pri svoji trditvi. V dokaz in podkrep-ijenje svoje trditve izjavi nazadnje še tole: »Ce bi bili moji ljudje tole naredili, bi bili tudi ieblje iz sten poruvali«
Pa nam ni treba tako daleč nazaj segati. Tudi iz novejših dni so znani podobni primeri. Ob času svetovne vojne so bili nekje v kamniškem okraju nastanjeni avstrijski vojaki Seveda jim je bilo naročeno, naj proti civilnemu prebivalstvu ne nastopajo nasilno. Naročeno. Kako se je pa to naročilo izvrševalo? Tudi z orožjem v roki so vojaki izsiljevali od prebivalstva it itak pičle potrebščine za živež. Neka žena se je zaradi takega nasilja pritožila pri domačem župniku, ta pa pri poveljniku. Potem pa je šla vsa ta reč svojo uradno pot. Preiskava, zasliševanja in nazadnje razsodba, vse je vodilo vojaštvo, ki našega jezika ni razumelo. Dotična žena je povedala vse natančno, kakor se je ta reč zgodila. Vojaki so pa po •voje naredili zapisnike, vse lepo zatajili in dotični, sedaj že pokojni župnik je dobil v roke prepis' razsodbe, kjer se je bralo: »Vse se je vršilo popolnoma v redu in pravilno. Naj torej gospod župnik ve, da nastopa avstrijski vojak vedno dostojno in pravilno in naj si v prihodnje dobro premisli, preden bo izrekel kako obdolžitev zoper avstrijskega vojaka.«
Morebiti se še spominjate neke države, v kateri je bilo rečeno, da so vsi pripadniki ene stranke dobri, boljši in najboljši državljani, kar se pa o nasprotnikih ne da trditi. Ce so torej ti državljani prve vrste naredili kaj obsodbe in graje vrednega, je bilo to vse dobro in lepo. Ce je isto reč naredil nasprotnik, je bilo pa vse obsodbe in graje vredno.
Zakaj sem vam tole napisal?
V povedanih primerih imate najlepši opis tega, kaj se pravi ljudem potuho dajati, ali č« hočete imeti povedano s katekizmovo besedo, kaj se pravi k grehu molčati, drugih greh zagovarjati, ali celo drugih greh hvaliti.
Tole j* napaka, ki se med vzgojitelji velikokrat ponavlja v veliko škodo vsega člove-itva, zlasti pa bližnje okolice.
Slaibosti je treba odpravljati, pa naj se pokažejo kjerkoli se hočejo.
Nekateri starši so tako slepo zaverovani v svoj« domače, da nočejo videti ničesar, kar bi bilo treba izpuliti ki izruvati. Vedno imajo pripravljen zagovor: »Naši tega že niso narn-dili, drugi tako delajo in ravnajo, sedaj bi pa radi š« naše počrnili...« Vedno torej val« krivdo na druge. Drugod je vse umazano, vs« napačno, vse narobe, drugod je vs« polno slabega in gnilega, samo njihovi miljenčki so sami angeli, *o samo čisto zlato, sama nedolžnost in nepopačenostl Tako dela in ravna tista že več-krat grajana slepa ljubezen, ki drugod vidi vsako smet, p«szdir v očesu svojega brata, po svetopisemsko povedano, bruna v lastnem očesu pa n« vidi.
Marsikje nosi ta potuha še drugačno ime. PrUtranost pravijo. Enemu članu otroškega jebora v domači hiši je vse dovoljeno. Kar na-
redi, se mu smejejo, mu sproti odpuščajo, gorj« pa, če bi isto napravil kdo drugtl Takrat bi bili pa vsi križi doli. Gorje hišam in družinam, kjer nastopajo takile miljenčki in potflajenokil Marsikje sipremlja potuho nerodnost. Ali pa tudi zanikrn ost in lenoba. Vzgojitelji n« znajo ali pa nočejo začeti z ozdravljenjem napak. Čakajo. Sedaj je š« prezgodaj. Otrok «• nič ne ve, nič ne razume. Naj se otrok sam zave, sam spozna svojo napako in sam jo bo najlaže odpravil.
Jo bo, Ce jo bo? Ce mu ne bo preila z leti v meso in kri. Ce ne bo postala njegova navada, oziroma razvada. Stara navada j« pa kakor železna srajca...
Iz vsega ai pa zapomnit« tol« zadajo besedo: Potuha je gnoj, v katerem napake najlepše rastejo in uspevajo.
Beznica
Da kraju vasi j« beznica,	_
od koder se čuje zdravica: »Hej, bratci, ne gremo še zdaj, dokler ga je v kupici kaj!«
In pivci — omamlja jih žganje, ugaša zavest in spoznanje; harmonika divje hrešči, prevpiti poskuša skrbi.
Pijača je grenka in peče — zaslužek po grlu jim teče, upira se žuljava dlan: »Vse delo, ves trud je zaman.«
Med vrati tam žen« obstau« in prosi a mo4 a« ne zgane.
V	družini pomanjkanj«, glad in oče na poti v prepad.
»Nesrečna, nesrečna beznica!« vzdihuje zakonska družica.
V	molitvi posili jo jok: »Vsaj Ti jo usmili otrok!«
LimbarakL
obnašanjem naših ljudi, ki t« jih j« nabralo kakor jih doslej ie na nobeni verski slovesnosti nisem vide! skupaj.
Majnik smo p« slavili skupno z »vhariitično slo. varnostjo tako, da emo 29. maja porom »11 v L ur d, kjer smo v dolgi procesiji ponesli Iurško Marijo ln Jezu« v Hostiji, med aloventktm prepevanjem. Bila je to p»{ prve evharlatična slovanska procesij« t Jut. Ameriki
Imeli smo zmešnjava zaradi nale šole, ki so nam jo zaprli Sedaj j« pa »pat rešena. Ponašamo se pa i novo pomembno pridobitvijo: jugoslovansko radio-uro, katero imamo vsako nedeljo popoldne.
Meieo* junija bomo imeli žegnaaj« ni Avellanedl Društva p« eevtdt vedno poekrbe za kak« veselic*
L Hladit«,
V nedeljo pa v Žužemberk I
Kako bomo šil, ko pa niti ne vemo, kj« j« — bo rekel marsikdo. Kar v nedeljo zjutraj sedite na dolenjskega turista alt pa na redni jutranji vlak in vzemite nedeljsko karto do Stične. Tam bo čakal avtobus, ki va» bo v pičil urici pripeljal naravnost na žužemberški glavni trg. 2« vožnja sama ob dolini reke Krke je netk«] tako lepega, da 8« boste v te kraj" ž« in še povrnili. Ta dan pa bo v Žužemberku tudi parad*, kakršnih je bito malo doslej. 2užemberšiti gasilci bodo slovesno praznovali 50 letnico ustanovitve. Gasilni iz velikega dela Dolenjske se bodo ta dan zbrali v starodavnem Žužemberku. Ob 10 bo t dekanijski cerkvi sv. maša. Oh 11 bo na trgu slovesen sprejem g. bana Mark« Natlačena, ki j» pokrovitelj proslave. Nato bo slovesna blagoslovitev novega gasilskega doma, popoldne pa velika ljudska veselic« s lepim sporedom. Pridite torej In oglejte si enkrat tudi ta prelepi kotiček Slovenije. Kupite «1 tudi lepo Ilustrirano knjigo »V senci žužemberškeg« gradu«, ki js izšla za to priliko ln ki vas bo podrobno seznanila « zanimivostmi trga in okolice.
Pismo iz južne zemlje
1. junija. 1938.
Toliko lepega zvemo od doma, kako se domovin« za na* zanima. Prav ja torej, de *e apet kal oglasita. Najprej naj napišem to, da ja sedaj prav malo ugoden položaj za tiste, ki M v to deželo želeli pri«, kar j« prav težko dobiti dovoljenja in ga jax ne moram nikomur preskrbeti To naj velja tistim, Id a« v takih zadevah name obračajo. V ostalem pa gremo naprej »kozi jesen v zimo, »kozi veselice in praznik«.
Imeli emo birmo. Prelepa slovesnost j« bila. 122 biranncer j« prejelo ta zakrament 12 rok tukaj-foieja Škofa, ki ja bil naravnost očaran nad krasnim
Iz naših društev_
Raka pri Krškem. Občni zbor naše hranilnice js nakazal znatno vsoto fantovskemu odseku i« nabavo novih krojev. Za mladinski tabor v Ljubljani se pripravljamo s vso vnemo. Priglašenih ji to precej udeležencev. — Naši ljudje se upravičeno pritožujejo nad drznostjo motornih vozačev. So bele vrane oni ki dajejo pravilno znake s hupo. Najraje kar izza ovinka nenadoma pridrvt pred vas. Ce ni to kaka prav stara »škatla« se š« ropot ne sliši. Pa smo mnenja, da tudi za deželo veljajo vozni predpisi.
Dolsko. V nedeljo, 12. junija popoldne ob 3 bo pri Sv. Heleni pred cerkvijo blagoslovitev društvenega prapora naše Mladinske kmečke zveze. Kmečka družina je vrelec vse narodov« duhovne in telesne moči! Prijatelji našega narodneg« stebra prijazno povabljeni n« ta dan k Sv. Ho-lenL Bratski mladinski odseki naše Kmečke zviv ze in drugih naših društev « prapori iz bližnje in daljnje okolic« 7.B dan, na plan, saj gre za naš prelepi kmečki stan! Krajevne organizacij« naže Kmečke zveze naprej z lepim vzgledom za svojo nadebudno požrtvovalno kmečko mladina Bog živi! — Preteklo nedeljo popoldne je priredi! naš fantovski odsek svoj drugI javni nastop. Izkazali so se fantje kot prvovrstni telovadci — disciplinirani in mojstri — v težkih in elegantno izvajanih točkah bodisi na orodju ali v prostih vi-lah. — V lepih govorih so mladino navduševali gg. šol. upr. Igli«, Majdi« ln M. Bergant. Udeležba je bila zelo velika.
Trebnje. Naši gasilci so čutili potrebo po novem, večjem gasilskem domu, zaradi tega so starega prodali Po uspešni nabiralni akciji in i izkupičkom za stari dom, so si že toliko opomogli, da bodo v kratkem začeli s zidanjem novega. Pomagajmo jim I — V nedeljo, 12. Junija priredi banovina v Trebnjem tujsko prometni tečaj, ki naj pokaže kako, zakaj ln v kakšni smeri naj se tujski promet v lepi trebanjski (ari razvija. Na programu j« več predavanj, poživljali jih bodo filmi. Zanimajmo se za to stvar, saj je vendar v našo lastno korist Pridite po prvi maši v prosvetni dom I — Dne 26. maja m naši šolarji v prosvetnem domu priredili roditeljsko proslavo. Bogat spored so jako lepo izpeljali. Vredno pohvale!
Predoslj«. V nedeljo, 18. Junija t. L priredi Gasilska četa iz Predoselj pred Gasilskim domom v Predoeljih velike Javno tombolo. Poleg nešteto majhnih daril so sledeči bogati dobitki: šivalni stroj, 10 dvokoles, spalna oprava, vreča moke, zaboj sladkorja itd. itd. Cena tablicam 3 din, na dan prireditve 4 din. Razstava lepih dobitkov bo v nedeljo, 12. junija v Gasilskem domu v Predosljih. Gasilska četa vabi, da si čimprej nabavite tablicel
St. Jernej. Ono nedeljo Je imela gasilska čet« v Orehovicl lepo slovesnost. Četa «1 J« postavila nov dom in nabavila motorno brizgalno, ki je bila 22. maja blagoslovljena. — Dne 29. maja je nova gasilska četa Stara vms-Loka imel« blagoslovitev novege ličnega gasilskega doma. — 12. junija bodo slavili, gasilci v Dol. Maharovou 25 letnioo svojega delovanja. Za to priliko bo prirejen in dograjen potrebni gasilski dom. — Na binkoštni ponedeljeK je bil« pri ev. Miklavžu na Gorjancih običajna Služba božja, kater« se J« udeležilo veliko prijateljev te planinske cerkvice. Tudi v Novem Lordu je bila ta dan služba božja, katere ge je udeležil® obilo romarjev.
d Kroje za fantovske odseke, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmet« nudi po ugodni ceni StermecM — Celje.
V vsako hišo Domoljuba?
Sprejem v šhot, zavod sv, Stanislava v Št Vidu
V zavod ar. Stanislava u sprejemajo telMno «dravi lit nravno nepokvarjeni einovl dobrih krič. irtlin, o katerih J« upati, 4a •* bodo po končanih giataazijakifc ftudijah posv«tili duhoveketnu stanu, pjviio poglavitni namen zaroda je namreč vzgoja ^uhovekega naraščaja. Zato je wi vzgoja uimer-kaa k temu namenu.
Kdor hoče biti »prej«t v L gimn. razred, mora napraviti prej spnrismm isfrfi ali na zavodski ali na katerikoli (trudi dri. gimnaziji. Na zavodski gimnaziji bodo iprejcmni trpHl dne 23. in 24. junija. Prijmet® »* tamo ool, ki so se rodili v letih 1925 do 1928, in ki nameravajo potem pretiti za »prejem na zavod.
Za sprejemni izpit j« treba do 20. junija poslati prijavo, koficovano s JO din, na ravnateljstvo ikoitjake klinična gimnazij* t St Vidu nad Ljab-jjano. Prijavi s* priloii: 1. izpričevalo o dovricni (judnki ioli, 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica i aatasčota ninlcvom proaUa«, da ho moglo ravna-teljetvo pravočasno »poročiti, kateri dan prid* ^otiini k vtpUn.
Oni, ki bodo izpit naredili, s tem ie niso jpre-|*ti v zavod, ampak •• morajo po izpitu predstaviti vod«trn zavoda in mu oddati i« poeebno pismeno Jnekolkovano) prolnjo za sprejem r zavod.
Oni učenoi, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki drž. gimnaziji, lahko prosijo za sprejem t zavod v mesecu juliju. Proinjl z« sprejem prilože »pričevalo i potrdilom o jprarljenem sprejemnem kpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da pri-aeio te listine osebno r spremstvu »farjev aH njihovih namestnikov k vodstvu zavoda.
litotalco lahko -prosijo r mesecu juliju za sprejem v II., III. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo oeobno vodstvu zavoda pismeno prošnjo « prilogami: zadnje lolako izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa «e »prejemajo lamo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod sdbenlnt pogojem pa ne ponavljale!.
Letno plačilo s* določi pa dogovoru z oziram ■a gmotne razmere dotlčoe družine tn dečkovo i/pričevalo.'
Via druga pojiunila gleda oblek«, knjig, iolskih potrebščin itd., h dobe ob priliki zglaeiive t zavodu. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št Vido »ad Ljubljano.
DOBRO ČTIVO
k Za mesec Janlj — posvečen prfesv. Srca Jezusovemu _ priporoča Juseslovanska knjigarna v LJubljani sledeča premišljevanja in molitvenike: Premišljevanje o božjem Snu Jezusovemu, 81 premišljevanj spisal p. M. Holeček, 16 din; Posvetna d nižina (Vrtnice za leto 1938), spisal Janez Langerholz, 15 din, vez. 22 di«; Dobri Zreličar (Vrtnice za leto 1937) spisal Jožef Selgerachmied, 16 din, vez. 28 din; Vrtale«, junijska pobožnost v čast Srcu Jezusovemu, spisal Janez Zabukovee, IG dtn, vsz. 22 din; Presveto Srce Jeiusovo, kratka premišljevanja za mesec junij, spisal M. Jurhar, " dtn, vez. 21; Nevesta pre»v. Srca Jezusovega — «v. Marjeta Marija Ala®oque in čeSčenje bo-»iega Srca, spisal dr. J. Valjavec, 8 din; Obljube wca leskovega, spisal 8. Pate, 8 din, — Pri boijein Srcu, premišljevanje prvo peika devetih služb, molitvenlk, rdeča obr. 16 din, zlata 10 dtn; Proaveto gre« Jesasovo, kralj in središče src., n. izdaja, moittvenik rdeča obreea 88 din; zlata 40 din; Kraljevanje Srca Jezusovega l d rutini, govori o. Mateja Crowley-Boeveya (Nebeške rože II. iv,), 10 din, ves. 15 din.
k »Borba krščanskih strokovničarjev ta nov red.« Brošura pod tem naslovom nam kaže, kako »e organizirajo gospodarske tn socialne razbere v tisti smeri, ki jo Je pri nas začel propagirati dr. J. B. Krek In ki edina more pripeljati aelavstvo do tega, da bo enkrat res nekaj pomenilo in da ne bo vedno le služilo zasebnemu «u državnemu kapitalizmu, temveč da bo v gospodarstvu enakopraven, in soodločuloč činltolj. Bro-; a » naroča pri trdajatelju (Valant Milan, Uli-*®r»»h«™<t 6, Ljubljana), dobi ne pa tudi v knji-
K n 11 ] • I Izšel je koledar Kmečke zveze, ▼aie stanovske organizacije. Segajte po njem »aak |e vaše »Unovčit* pripadanatiJ
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta enkrat Din 5-—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebš«na ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajenoev in narobe.	
Prl$f®|MH8 se ntaSe oglate te platoje naprej.	
Punta Pridnega in po-i DIIIS, gtenega, sprejmem takoj t službo. Starost J4-17 let. Roza-llja Vrhoveo, Kožarje p. Dobrova pri LJublj.	Kozolec at^ do 25 ton sena, zelo ugodno na prodaj. — Naslov v upravi pod štev. 8782.
Milini® "tiska" del a »prejme gostilna Cir-man, Medno p. fct. Vid nad LJubljane.	Sajhfio iira dinarjev. Ludvik Gale, JavOr 21, Dobrunje pri Ljubljani.
Kes FBdilBi praigb »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 8 z»v. po pošti 24 din. Uspsh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.	SUHO PrOtjB pr^damg Alojz Kavčnik, Vnanj« gorice 86, Brezovica.
	Penila ee dobičkanos- rrDiia as Do posestvo, zasajeno % več sto vrst sadja, vinorodni kraj, redi se 3 do 4 goveje živine. Cena 85.000 din. — Mervic, Primskovo, Šmartno pri Litiji.
	ZassahogarntS obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv, Petra a. št. 14, Ljubljana.
Mostova esenca Moslis Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi Izborno, obstojno tu sdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici sa 150 litrov Din 20"~, po poŠti Din 85-—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska uliea 1.	
	BnM garantirane, flesS brusne kamne, srpe in drugo železnino kupite ugodno pri Josip Jagodič, Celje, Ouhčeva ulica 2 (poleg podružnica ,Slovenca'),
	1308 lit™ dam. Janez Ravnikar, Jelnik, Blagovica, pošta Lukovica
Knisia najnovejši le-nOlESa tošnji modeli ▼ ctjvečji izberi že od Din 650— naprej. — Nova trgovina, LJubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske »veze).	
	SisvIlapsIiBgB vajenca » dežele In pomočnika sprejme takoj Miktav-S18, Hrufiica 1, Križ«, Gorenjsko.
VajSHCS "rUp^ejme Frana Bokalič, Mengeš štev. 87.	
	u U. z gospodarnim "Ion poslopjem in lepim sadnim vrtom ugodno na prodaj. — Vprašati: Domžal«, Savska cesta št. 22.
Ulanra 18 kmetska niOptO dela sprejmem takoj. Kopač, Dravi.je 8.	
Dragoceno ptičje gnezdo
Razdirati ptičja guezda in pobijati mladiče, ne kaže «amo okrutnega in surovega značaja, ampak je tudi v škodo kmetijstvu. Kar poglejte naslednji račun. Mali slavček požre na dan okrog 50 gosenic, parček z gnezdom in tremi mladiči pa 250 gosenic na dan ali 7500 na mesec. Gosenica požre na dan toliko zelenjave, kolikor je njena teža, tako da lahko računamo, da 7500 gosenic v enem mesecu vsaj pokvari, če ne čisto učitri 225.000 sadežev, kar pomeni gotovo kakih 20.000 dinarjev.
Narodne nole pogori Najcouejse tn
naj bolita *a Jeoake in moSke narouna nofe«, kakor tndl ti« mannfakturno blago Vam nudi tofWovln® p*l
„«VOtni« J. BTROJAK8HK, LJUBLJANA Pr«d Sitonjo M, poleg m«(|Wrala (rotovia)
RADIO LJUBLJANA
Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila. IS Cas, spored, obvestila. 18.15 Plošče. 14 Vreme, borza. 19 In 22 Čas, vreme, poročila, spored in obvestila.
Četrtek, 9. janija: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac.' ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Radijski orkester. 21.10 Ronc do. 22.46 Radijski orkester. — Petek, 10. janija: 18.20 Koncert Radijskega orkestra. 18 Koncert Radijskega orkestra. I£t40 Kupovanje živil na trgu. 19.30 Nac. ura. 19.50 Izseljenske zanimivosti. 20 Koncert Radijskega orkestra. 20.30 Prenos ju-gosl. evrop. koncerta iz Belgrada. 21.45 Plošče. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, U. junija: 18 Rad. orkaoter. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 H?aa. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 Zunanja politika. 20.30 Jaka Sinodlaka v konkurzu, vesela zvočna igra, 22,15 Radijski orkester. — Nedelja, 12. Jnaija: 8 Prenos pobožnosti prvga sv. obhajila. 8.45 Versko govor. 9 Nsipoved, poročila. 9.15 Instrumentalni koncert. 10.30 Otroška ura. 11 Pro-menadni koncert vojaške godbe. 12 Koncert Radijskega orkestra. 17 Kmet ura. 17.30 Koncept 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Vesel večer. 2145 Violinski koncert. 22.15 Prenos i velesejma. — Ponedeljek, 13. Jaaija: 18 Radijski orkester. 18.40 Narodno blago z Gorenjskega. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Radijski orkester. 2030 Rezervirano za prenos. 22.15 Lahka glasba. — Torek, 14. junija: 11 Šolska ura! 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 18 Zbor orglarske šole. 18.40 Efektna borza. 19.30 Nac, ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Večer slovenske glasbe. 22.15 Plošče. — Sreda, 15. junija: 18 Salonski kvartet, 18.40 V letalu pod našim nebom. Ift30 Nac. ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz opernega gledališča » Ljubljani, ...
Rovte. Na binkoštno nedeljo so članice dekL krožka priredile šaljivo Igrico »Prisegam«, s katero so bili gledalci prav zadovoljni. — V nedeljo gremo na prosvetni tabor v Žiri. Kot sosedje smo dolžni nastopiti v takem številu, da nas ne bo sram pred drugimi 1 -r V nedeljo, 19. junija bo v Srebotju sestanek Kmečke zveze. Stanovski tpva-riSi, pridite I — Lepe nagrade, ki jih razpisuje »Slovenec« so tudi pri nas vzbudile zanimanje. Plačajte naročnino za »Slovenca« za 3 mesece, pa ijnate pravico do žrebanja, poleg tega pa boste dobili v hišo najboljši naš dnevnik,
ZA DOBRO VOLJO
Lep, nov avto se je ustavil, in ves trud, po* gnati ga v tek, je bil zaman. Šoferji, ki so prišli mimo, so se trudili, da bi našli napako, a brez uspeha. Končno je nekdo privezal avto ter g« odpeljal do prvega mehanika. V petih minutah je bil avto v redu. Lastnik,avta pa se je račun«, ki je znašal 102 dinarja, nemalo začudil. Mehanik pa je razložil takole:
»Vijak, katerega sem nadomestil, dva di« narja, za vedeli, kje je vijak manjkal, sto dinarjev.
*
Kanclist je stopil v pisarno svojega predi stojnika: »Gospod ravnatelj, ali se smem posla-žiti vašega telefona. Žena mi je namreč naročila, naj vas prosim za povišek plače, a sem pozabil za koliko.«
Balanč je poslal po zdravnika, ki je zmajeval z glavo, ko je videl pred seboj izčrpanega človeka. Predpisal mu je zato dvakrat na dan pivo. Balanč pa je bil eden onih redkih, ki ne kadijo in ne pijejo. Ito je zdravnik čez 14 dai zopet prišel in videl, da njegov bolnik ni aič boljši, ga je vprašal, če se ravna po njegovih' navodilih in pije pivo.
»O. seveda, opoldne in zvečer po eno kaviao žličko«, je dejal Balanč.
d Sprejem niladeničev v Inžinjersko pail-častnišk« šolo v starosti od 18 do 21 let Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapeian v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14, Za pismeni odgovor priložiti kolek za 6 di«*
Sonce je
iz dneva v dan silneiše!
Zato sc zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! Samo NIVEA vsebuje Eucerit. — NIVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim sončnim žarkom in ji da svež videz.
Ko je izletniški parnik dosegel visoko morje, j« naenkrat nastal silen vihar. Kosilo je bilo ravnokar prineSeno na mizo, okoli katere je sedelo vseh 26 potnikov. Ko je bila juha pospravljena, je kapitan vstal, potrkal na kozarec in pričel: »Gospoda moja, upam, da bo za vas vseh 26 vožnja po morju potekla nad vse prijetno in da bo zabavna družba 24 oseb dosegla določen cilj v popolnem zdravju. Pred seboj vidim 22 smehljajočih obrazov in zagotavljam vas, da bom ves čas potovanja vas vseh 18 smatral \o\ ne-Kakšno družino. Zato dovolite, da na zdravje vas vseh 14 dvignem kozarec. Samo 7 nas je tu, zato
ga smo tem tesneje povezani drug z drugim, icer ste ostaii samo Se trije, a to me nič ne moti, da ne bi vzkliknil — — — natakar, pa
nosite na mizo samo zame, ko ul nikogar več tu.< *
Sodnik (obtožencu): »AH imate kaj pripomniti?«
Obtoženec: »Da, čevlji, ki sem jih ukradel, so mi bili premajhni.<
»Jakob, kuharica mi je ravnokar povedala, da si bil snoči pijan ter si v takem stanju hotel po stopnicah iz kleti valiti sod. Kako to, da jaz o tem ne vem nič? Kje sem bil tedaj?c
»V sodu, gospod graščak,« je pojasnil sluga. *
Potrkalo je na vrata. »Ali jo gospod Šrnid doma?«
»Da, doma je,t odvrne žena.
»Sijajno, potem mi bo pa lahko vrnil, kar mi je dolžan.<
Žena: »Alt ste pa smešni. Ce bi imel moj
moi denar, mislite, da bt btl doma?«
*
Brivec Ilič je pravkar pojedel velik strok česna, ko je vstopil gost. Sedel je v naslonjač in brivec ga je jel mazati.
»Fej, danes ima vaša sapa silno zopern duh,i je dejal gost.
»Nemogoče, saj Bem ravnokar pojedel strok česna, da zamorim vsak neprijeten duh,< se je opravičeval brivec.	*1
LJUDSKA POSOJILNICA
¥ LJUBLJANI
registr. zadruga z neom. zavezo
LfUBLI&NJi, Miklošičeva cesta 6,
(v lastni palači) obrestuje hranilne vloge
najugodneje
Nov« ««are vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4'/,, proti odpovedi do S'/t

XVIII.
UuMjamki
velesejem
43.raistavsa priredit«?
4. do 13. junija 1938.
MmKm mzaiM m iatezafcl. Pri blagajnah
železniSkih postaj kupite immm laltuUks izkaznic* za Dta t-—.
Sejmišče obsega 40.000 m', preko 600 ra» stavljalcev 14 držav.
Posebne razstav« i »Cesta* — Franci]« — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt — lqi ZfiMirUi«.
1«. * 1t jnrija: o. Mavri
Hranilna knflilra,
vraotaestae papirja, d*!«]«*. SXefev«xnk«
vnovčujem po najviijt ceni tako] v gotovini, Kups-prodaja napraaillnln
Kupujte srečke državne razredne loterije t moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
Al. PlaninSek, u«wj««*, bmumvm«« u
Ko je 14 leten deček odhajal s doma, da sto, pi v službo kot tekaj, mu je mati zabičevtli; »Pa pazi, da mi ne pozabil ter le danes vprašal svojega gospodarja, kako bo ■ pokojnino.«
Prodaja večjih količin
ek«n pleskanih ln zasteklenih. vrat s vsem okovjem in pleskanih, IsloSbenlb oken, tr* vara, pcrlratev, ctrošne in zidne apafca, rasnih peSI po zelo nizkih cenah. Ogleda se na stavbi
palače Bata v Ljubljani
Gradbeno podjetje ing. JOSIP DEDEK, Ljubljana fcibertova ul. 7, I. nadstropje	Telefon 22-St
Učitelj: »Povej mi tekočino, ki ne zamrzne.« Učenec: »Krop.«
140 Sicfes prvovrstnih znamk
vel Šivalnih strojev 40 otroških vezilkov aSssf
jotno nizkih cenah naprodaj samo prt .PROMET" v Ljubljani naaprotl Krlžanuke oerkve.
Nace: »Peter pije dalmatinca kot krava.« Tone: »Odkdaj p« krave pijejo dalmatinca?«
Slovenski dom
JB NAS CENENI P0P0LDNEVNI&, KI GA SVOJIM C1TATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. (ZBAJA VSAK DELAVNIK OB 18 IN 8TANB MESEČNO 8AM0 IS DINARJEV. ZA ON BO A, KI 81 NB MORB NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
;.Dtri00ljUrebk..m".ncije8p.din„ " Ig^^T-Ufti^ Jr^t ^ IT1™" »redniltvo .Domoljuba., narodni™, tnse-jf	Izdajatelji GreSorij VJfiVi J^&VjSTOfc .V^jfc-ii TS^^SS^^	^