uto itn. Mm us. ceno Dram. iBhaJa vsak daa popoldne. Iz vse asi ntialja lm praznika. — Iaatratt i do 30 petit i 2 D, do 100 rrst 13 D 50 p, večji in sera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Štovana*! Harot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Vpravatatro: ftnailova ml i ca Stav. 9, pritličja- — T lelon stev. 304. Vredaiatto: Snaflova ali ca AL 9, I. nadstropje. — Telefon slov. 34. ■V* Poititlna platana v gotovini. Naše orožništvo. Malo je javnih ustanov, ki bi bile izpostavljene tako krivičnemu pojmovanju javnosti, kakor je ustanova orož-ništva. Že proti davčni ustanovi, proti »dacarjemc in davčnim uradom obstoja neka nevolja med prebivalstvom, ki se pa ne more primerjati s stališčem, ki ga večina zavzema napram orožniške-mu stanu. Tej večini, med katero se nahajajo žal tudi mnogi inteltgenti, je orožnik nekak birič, torej človek, ki sadistično preganja navadne državljane in ki koprni po tem, da ujame kakega »poštenjaka« in ga uklenjenega spravi v ječo. Mnogi si mislijo tudi, da delajo orožniki tako iz špekulacije, da bi napredovali ali dobili nagrado ali odlikovanje. Ta splošno ukoreninjena nezadovoljnost in nasprotnost do orožniškega stanu se zrcali tudi v obsodbi srbskega sistema, ki ne pozna stražnikov po mestih in ki za vso javno službo uporablja samo orožnike. V Beogradu na pr. srečamo po ulicah kot reditelje prometa in varuhe javnega reda le orožnike. Večina presoja to kot uvedbo »žandar-jev« na mirotvorni tlak mestnih ulic. Ta splošna mržnja proti orožnikom pa je popolnoma neupravičena! Žalostno pa je. da jo dele ne samo preprosti ljudje iz naroda, marveč tudi inteligenti. In vendar je orožništvo v službi najenostavnejših in naravnost bitnih elementov civilizacije, kulture, napredka In vsega državnega obstoja! Nedotakljivost javnega reda in mira je pogoj Človeškega sožitja. Gorje človeški dru2-bi, če omaja temelje javnega reda in mira in če prodre v javnosti tista »svoboda«, ki ji pravimo anarhija tn revolucija in koje žalostne posledice ter nčinke smo spoznali nedavno v Rusiji. Mi pravimo, da ni ideala, ki bi bil vreden takega gorja, kakršnega je morala prestati na pr. uboga Rusija, potem ko so se odpravili varuhi javnega reda in mira in je preko ruske ravni planil val divjega ljudskega razdiranja in opustošenja. Pred takimi valovi propade civilizacija in kultura in seve vsaka državna stavba. Vsaka država je v blstvn sistem favnih odredb in pravnih norm, ki ometu?* to svobodo ljudi v najširšem cone-nu besede. Sicer pa je tudi kultura v bistvu omejevanje nagonov in je torej država v službi kulture, ko stavlja državljanom in svojim članom neke zapreke in meje, preko katerih ne smejo, *\ > Ffghfja državo in njen pravni red. *""V službi fugoslovenske države in njenega pravnega reda, pa so ravno naši orožnik?, zato pa osovraženi od vseh tistih, ki nimajo vpogleda v državni organizem, ki ne razumejo zahteve po javni disciplini In podrelanlti državnim In javnim zakonom, ki te naše države ne marajo. Podrejanje in disciplina pa so znaki naroda, nikdar pa njegovega »napredka«! Ce bi tega stanu ne bilo v državi, bi nastala v kratkih dneh absolutna anarhija. Od take anarhije bi na pr. v Sloveniji najprvo trpela cerkev. Zakaj smo napisali te resnice o oroWš>pm stanu in o javni varnostni službi? Ker smo ravno te dni oh izgredih po jugos'ovensMh vseitčH'ščlh, nprl-zorjemh po blokašktft političnih demonstrantih, čitali po slovenskih, hrvatskih m srbskih opozicijonalnih listih never-Jf^o predrzne klevete m blatenja orož-niškega stanu, ki pomenijo grdo razžalitev tistega čin'telja. ki ima najtežjo službo v državi in ki vzdržuje poleg vojske in vkljub splošni osovraženosti ves jugoslovenski državni in pravni red. Žalostno je. ako se pojavljajo med nami listi in pa še posebej klatežki komunistični in anarhistični omladinci, ki nimajo rešpekta pred tako težko službo, za katero pa stoje vsi tisti Ideali In nujni zakoni, ki tvorijo temelj vsakega mirnega razvoja družbe, države in civilizacije. Napadi »Slovenca« na orožnike in na njihovo službo pomenijo nov dokaz za nesramno demagogijo, ki jo uganja ta list s slovensko javnostjo. Laska se slabim nagonom ljudskega pojmovanja orožn<štva In javnega reda, da zadosti svoji strankarski doma* Radić t Ženevi! Ko bo nehal lajati »bradati pes« in ko vzcvete mak — Reka, 10. dec. (Izv.) Stjepan Radić je poslal te dni enemu izmed tukajšnjih prijateljev pismo, ki nosi datum X t m. in je poslano iz Ženeve v Švici. Radič pravi v tem pismu: »Sem še vedno v Švici in stanujem v Ženevi, kjer še ta teden pričakujem več politikov, s katerimi sem dogovoril sestanek. Citam vse gluposti jugoslo-venskih in inozemskih listov na moj račun in se izvrstno zabavam. V kratkem odpotujem v Pariz in London in se vrnem v domovino končan meseca februarja, ko bo stari *bHfođati pes«, ki divja proti meni, nehal lajati .. . Ponavljam ti: smejim ee in se zabavam! Pride spomlad In s spomladjo ozelene travniki in vsevete mak, ki ima rdečo barvo . . . C as dozoreva ... Na svidenje pri Filipih! Iz Pariza TI zopet pišem!« Zunanji minister dr. Ninčić v Rimu. Pogodba glede Reke bo podpisana v petek. — Beograd, 11. dec (Izv.) Iz Rima so prišla danes z dne 10. tm. datirana poročila, ki kratko javljajo prihod zunanjega ministra dr. N 1 n č I ć a v Rim. V spremstva svojega kabinetnega Sefa je zunanji minister dr. N i n č i t oh 10. dopoldne prispel z beneškim brzovlakom v R»'m. 2 njim je prispel v Rim tudi predsednik naše "delegacije na beneški konferenci dr Otokar Rvba* s članoma delegacije: načelnikom ministrstva prometa Aramovičem m predsednikom naše razmejitvene komisije polkovnikom DraŠ kičem Istočasno je v Rim prispel italijanski poslanik Bo d* r e r o s svojim poslaničkim tajnikom. Spre- \ jem zunanjega ministra je bil na postaji j Terni pred kraljevskim peronom. Zunanje- f, ga ministra so pozdravili v imenu italijan- j ske vlade sef protokola zunanjega ministrstva N a s e 11 i. kabinetni Sef ministrskega predsedstva conte P a o 1 u c c 1. senator . Contarlni, dalje naš poslanik pri Va- J tikanu dr. Josip S m o d I a k a in naš vojaški ataSe v Rimu general Ječmen IS. Po pozdravu se je zunanji minister dr. Ninčić odpeljal v »Grand hotel«, kjer so mn biH odkazanl apartementi. Ker je zunanjega ministra dr. Nrnčica povabil na obed italijanski kralj, je izostal za opoldne dogovorjeni sestanek v angleškem poslaništvu z zunanjim ministrom Chamberlafnom. V Grand Hotelu je posetil zunanjega ministra pred obedom senator C o n t a r i nI, ki se je ž njim razgo-varjal o rezultatih konference v Benetkah, j Ministrski predsednik Mussollni je zunanje- < ga ministra sprejel ob 13. v palači Ohlgi. Pc obedu se je vrnil zunanji minister dr. NlnčiČ v Grand hotel, kjer je delj časa konferiral s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. B e n e S e m. V italijanskem zunanjem ministrstvu je nato ob 17. sledila konferenca s senatorjem ContariniJem. Predmet konferenci so bila vprašanja, ki so se predvsem obravnavala na beneški konferenci. Obravnavali so: 1 ) vprašanje našega tranzita preko Reka, 2) vprašan1« pristaniškega nazena Thaort de Reve! In 3) razmejitev v Sloveniji. Med tem časo.n sta dr. Rvba* in Avramovie* pregledala definitivni tekst konvencije o tranzitu preko Reke. Po končani konferenci Je 1/favtf senator Contarlni zastopnikom tiska, da konferenca poteka zelo ugodno In da so vsi sporni problem* na nota ugodne rešitve. Sncno se Je Izraz*! tuđi pooblaščeni minister dr. Ry-baf. Konvenct'a o našem tranzita preko Oke bo porisana v petek. Teza dne odpotuje zananji minister dr. Ninčić v Pariz. Po končani konferenci v itaPjanskem zunanjem ministrstvu je dr. Nrnč'ć posetil francoskega poslanika Bernarda. Zvečer je bil v Grand hotelu sestanek z Brian-dom. V palači Venezia je priredil ministrski predsednik Mussolini na čast zastopnikom naSe države večerjo. Tu je dr. Ninčič delj časa razgovarjal z angleškim zun^n^m ministrom Chamberlainom, belgijskim ministrom H v m a n s o m in z ostalimi člani Društva narodov. Neizpremenjen p ložaj v Beogradu. Sklicanje seje ministrskega sveta. — Bcrba za mandate. — Pogajanja z Madžarsko. — Beograd, 11. decembra. (Izv.) Danes I dopo'dne je nadaljeval državni odbor raz« pravo o določitvi predsednikov glavnih volilnih odborov na mesto onih, ki so odsto* pili. Določila so se dalje nekatera volišča v Vojvodini V ministrskem predsedstvu so bile konference uglednih radikalnih politi« kov in ministrov z ministrskim predsedni* kom Nikolo Pašicem. Navzoči so bili mini« stri U z u n o v i ć. Velja V u k i č e v i ć. dr. S u r m i n in Boža Maksimović. Mini« ster za šume in rude dr. 2 e r j a v je taVoj po svojem prihodu iz Li"b'jane skoraj vse dopoldne konferiral o volilni situaciji v Slo« veniji s prosvetnim ministrom Svetozarjem Pribičevićem. Nadaljujejo se med posamni« mi zastopniki samostoine demokratske in radikalne stranke pogaianja za skupno in enotno listo. Tako je danes perfekten sporazum za svečansko * ra*ko volilno okrožje. Nosilec Tiste je radikal S u s i č. samostojne« mu demokratu Bozoviču je z asi guran drugi mandat. Razkrojcvalni proces v Davidovičevi stranki se nadaljuje, zlasti je to ore^ati v Srbiji; tako ne more Ljuba Davidović od« strani ti velikih nasprotij med dvema demo* kratskima strujama v Kragujeveu. Ministrskemu predsedniku Nikoli Paši« ću se je s njegovo avtoriteto posrečilo iz« ravnati spor med radikali v vranjskem okraju. V diplomatičnem svetu ni ničesar nove« ga Jutri prispe v Beograd madžarska dele« gacija z g. Wodnvanerjem na čelu. Takoj ae nadaljujejo trgovinska pogajanja. Pod predsedstvom dr NnV'a Perica se danes po« poldne sestane na*a delegacija, ki vodi po« gajanja a Madžarsko. Ker bodo danes popoldne v Beogradu navzoči vsi ministri, je za 17. uro popoldne sklicana seja ministrskega sveta. Ameriški poslanik Dodge se interesira za dogodke v Albaniji ter Je zato posetil pomočnika zunanjega ministra- Markovioa. Uredba k stanovanjskemu zakonu. Uredba ščiti status quo. — Trgovski krogi svare pred draginjo, če dobe hišni posestniki svobodne roke. — Beograd, II. decembra. (Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko je včeraj popoldne bila končana anketa, ki jo je priredila posebna komisija glede stanovanjskega zakona. Po seji je minister za socijalno politiko Marko Gjuričić izjavil VaSemu dopisniku, da je izdelan načrt uredbe k stanovanjskemu zakonu. Ta uredba bo predložena prihodnje dni mri niste rskemu svetu v odobrenje. Uredba začasno v smislu stano- vanjskega zakona določa odnošaje med hišnimi lastniki in najemniki Uredba je le začasna in velja do sprejetja stanovanjskega zakona. Po mnenju ministra za socijalno politiko bo novi stanovanjski zakon gotov dne 1. maja 192S. Uredba vsebuje načela, da Je treba varovati nekrernost m da se rejo povišati najemnine pred novim nom. Uredba dovotjaje htsalm lastnikom nekatera olajšave glede trgovskih lokalov, goglji. Ne obstane pred nobenim Idealom, pred nobenim stanom* prend no* beno osebnostjo, da le doseže svoj cfll in zapelje preprosto ljudstvo v novo sovraštvo. Ml pa pravimo, da Je juso-slovensko orožništvo naše, da so to naši ljudje m v bistvu, po pridnosti In vestni svoji službi vsaj na taki višini, kakor pri drugih narodih. Doba nacUo-aalnik vlad bo prinesla tudi ca štvo nove pridobitve. Ne bo mu več treba prepirov s klateži in demagozi* kl se bodo poskrili, da jih niti z točkami ne bomo mogli najti. Potoni bo pa orožništvo z ostalimi državi zvestimi stanovi lahko stopilo na not resničnega notranjega napredka in strokovne ter stanovske Izpopolnitve, tako da ho naša država postala res vzor prave svo- m)^)^|^^ Jn% ^Onnn^^rfjnfn^^^iaV^e1 ttea^^n^^^^nun^^ht* kakor tudi glede odpovedi. Splošno nredba varuje status quo. Pravosodni minister skupno z ministrom za socijalno politiko izda to uredbo v najkrajšem času. — Beograd, 11. decembra. (Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko se je včeraj popoldne nadaljevala razprava o situaciji, ki nastane po 31. decembru 1924. glede stanovanjskega vprašanja. Za Srbijo samo je lahko podaljšati sedanje stanje, ker ostanejo po civilnem zakonu pravice najemnikov nedotaknjene do 1. maia 1925. Za druge pokrajine, osob?to za prečanske. je stanovanjsko vprašanje, zlasti vprašanje odpovednega roka, težavnejše. ker veljajo povsxi različni zakoni z raznimi roki. To vpra^a-nie se ima za se^aj tako rediti, da se določita dva roka na leto, ko lahko hišni lastnik stanovanje odpove. Ker so vsi poskus? za sporazum med najemniki fn h'^imi posestniki propadli, se je kom!si»a odločila, da se jih več ne pozivlje na posvet iz razloga, ker so obojih zahteve v dijamentralnem nasprotju. Včerajšnji konferenci je prisostvoval t"dl iirtdnretfsednft stola sedmorice 'z Zagreba O k r e t i t. Gospodarski in trgovski krosi v Beogradu se najbolj mteresirajo za odpoved lokalov. Kakor javlja!o 1'sti. je bMo doslej za 1. jaguar odpovedalo nad 3700 stanovanj obnosno lokalov. Trgovci v Beogradu trde, da bodo cene živ'jenskim potrebščinam zelo poskočile, če se d-rvoli lastnikom poooli* svoboda gle^e razpolaganja z lokali, zlasti pravica, da se sme najemnina povišati. Mezdno gibanje tipografov. — Za?reb, 11. decembra. (Tzv.) Po po* ročilih iz OsijeVa so se pogajanja med za« •topiki tipografskih organizacij in lastnici tiskaren začasno prekinila, ker so delegati tipografov in tvdi lastnikov tlstaren izjavili, da potrebujejo nova navodila za nadaljevat nje pogaianj. Pogajanja se v teku prihod* njega tedna nadaljujejo. OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. — Zagreb, 11. decembra. (Izv.) Po občinskem volilnem redu, veljavnem z^ mesta Hrvatske in Slavonije, bi se imelo v kratkem vršiti žrebanje nekaterih občinskih sve*ovalcev za zagrebški občinski zastop, za 25 svetovalcev pa bi se imele vršiti volitve. V občinskem zastopu med tem ne vlada nikako razpoloženje za žrebanje. Vse skupine bi rade videle, da se razpišejo novo volitve, ki bi se im?le vršiti vsaj 8 dni po-preje pred skupščinskimi volitvami. Nekatere politične stranke žele to iz politlčno-taktičnth razlogov, da bi mogle tako meriti svoje sile še pred skupščinskimi volitvami. Hn^tvn narodov. — Rim, It. dec. (Izv.) Na včerajšnji tajni, pel drucro uro traja »oči seji je svet Društva narodov razpravljal o delovanju kontrolnih komiki« v Nemčiji. Avstriji, na Bolgarskem In Madžarskem. Zunanji minister Chamberlain Je najprvo vprašal, če je potrebna soglacnost za sestavo kontrolnih komisij. Svet Društva narodov je omenil, da je potrebna samo večina glasov. Cham-berla'n temu ni ugovarjal. Nato je Društvo narodov z večino glasov sprejelo poročilo o razorož-tveni kontro'L O tem vprašanju so govorili Briand, dr. B e n e š in Chamberlain. Prihodnja seja sveta Društva narodov se skliče meseca marca. Takrat se definitivno reši vprašanje kontrole o razorožitvi v neprijateljskih državah. — Rim, 11. decembra (Izv.) Kakor javlja »Coriere d'Itallja« ni bila odgodltev razprave o Ženevskem protokolu dosežena brez protiuslug od strani Chamberlaina. Te protlnslnge obstoje v tem, da se kolnsko In poThrsko oženile poprej ne Izpraznita, dokler ne doseže sporazum med Londonom In Parizom glede nađa'talh garancij. Chamberlain je imel daljši razgovor z novinarji, v katerem je naglašal. da njegova posvetovanja s Herriotom in Mussolinljem iviso obsegala samo Maroka, marveč tudi vse ostale afriške kolonije. Politika Anglije v tem oziru stremi za skupnim sodelovanjem z Italijo, Francijo in Španijo, da se odstranijo vse težkoce v afriškem problemu. Na teh sestankih ni bilo govora o kakem ravnotežju v Sredozemskem morju. Anglija si želi le prijateljskega sodelovanja Francije, Italije m Španije. NEMIRI V ALBANIJI. — Beograd, 11. decembra. (Izv.) Sedaj prihajajo iz Albanije obširnejša poročila o revoiucijonarnem gibanju, ki je naperjeno proti vladi Fan Nolija. Uprlo ae je predvsem pleme Gaš. Uporniki so napadli najpreje orožniško postajo v Kruni, kjer je bilo 50 vojakov in 30 odmetnikov« Uporniki so po. stajo zavzeli Nato je odposlala vlada nad nje čete Bajram Cura. Napad se ni posrečil: uporniško gibanje se je začelo čimdalje bolj širiti. Po poročilih iz Skadra jc nad mestom proglašeno obsedno stanje. Vlada izvaja f*>» VSOd največji teror. Mariinc čete požigajo uporniška se:a in more žene beguncev, ki so pribež.ili v Jugoslavijo že za časa majni* ske revolucije. Kakor jc sedaj ugotovljeno, jc zadnji čas bival v Tirani vodja bolgarskih fcderalistov. Pctar Ca vi je v, ki se je pred dvema dnevoma iz Dra^"a odpeljal v Rari. kjer sc jc sestal s člani kosovskega odbor«. Splošno so mninjs. da izhmhnc v Albaniji resna revolucija, ki se lahko raztegne rudi na sosedne dežele. Velikega pomena jc pri« hod zastopnika sovjetske Rusije Krakov« jeekera, ki je bil po poklicu general* štabni oficir in ima predvsem nalogo orga*-nizirati vojsko v Albaniji. PROTTKOMUNISTIČNO GIBANJE V FRANCIJL — Pariz, 11. decembra (Izv.) PatrLjo-tična liga in zveza bojevnikov sta izda!! obširen proglas na francoski narod, v katerem pozivata k odločnemu odporu proti komunističnemu gibanju iv komunistični propagandi. Odkritja pol'tičn-ih oblasti o komunističnemu načrtu gleJe državnega prevrata so med narodom naSla najglobokejŠi odmev. Zborn-ca ie iz-ekla zciupnico ministrskemu predsedniku Herriotu radi njegove akcije proti komunistom. Borzna poročila. Dinar v Curihu 7.75. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Bukovi hlodi od 3—6 m dolžine, beli, brez srca brez grč. ogledan i, za KX> kg fco. meja 10 vag. den. 47.50, b!. 50. zakljč. 47.50; hrnstovi hlodi, od 2.50—3 m, od 60 cm prem. naprej la vrsta, ogledam za m3 fco. meja I vagon, den. 1000, bi 1050, zaključ. 1000: hrastovi hlodi, od 2.50—3, od 60 cm pren.. naprej, lla vrsta, ogled. fco. meja. za m*. 1 vag.. den. 700. bi. 750, zaključ. 700; hrastovi žeL pragovi 250, 25X15. ico. nakladna postaja za komad den. 48; brusni les, po uzancaii Ljubijan, borze, fco. meja, den. 240. 2 ITN I TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 4^0; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 4o5: koruza, d^f.. nova. fco. Klenak, ie v Ljubljani, blago 175; korura nova. par. Mi» trovica, faranciia, blago 185; oves. bački, fco. Ljubljana, blago 360; Fižol, ribničan. či=> ščen, b n. fco. Postojna, trans., blago 505: fižol, prepeličar, čiščen. b('n, fco. Postojna, trans., blago 5^0; fižol, mandalon, čiščen, b/n, fco. Postojna, trans., 1 vag., denar 450. blago 4S0, zaključki 477 50; laneno seme, fco. Čakovec, dob. jan.. 1 vag.. denar 67,5. blago 6S0. zaključki 675; moka. pšenična, bačka. »0«, fco. Ljubljana, blago 6S0; otrobi, drobni, fco. Ljubljana, blago 212 50; otrobi, srednje debeli, fco. Jarsch soci-Jalisiičnih strank in bodo ob tej p:iJiKi dfcfiritivno določali kara'idatje. ss Invalidi obsojajo študente. O dogodkih na beogradski univerzi je izpre-govorilo tudi glasilo vojnih invalidov. »Vojni invalid«, ki najprvo ugotavlja, da so študenti pogazili naredbe o zabrani manifestacij na ulici brez dovoljenja pristojnih oblasti. Organ obsoja dijake, ki so prišli v položaj navadnih razgrajačev in ki so se morali tepsti. S tem so pokazali, da niso vredni nasledniki tistih omladincev, ki so umirali za svobodo domovine in za veliko ujedinjenje. Žalostno je končno, da so se tudi to pot dali zapeljati od komunističnih kričačev, ki pozivajo druge, da preko njih pobirajo kostanj iz žerjavice! == Klerikalni snubačl. V članku »ČrnoŠolec« poje ^Slovenec« slavo-speve akademijski omladini in prihaja po dolgoveznem premlevanju svoje pičle modrosti do značilnega zaključka, da bo današnji režim stri neukrotljivi in nepremagljivi črnošolski dun. Ker so se tigrom polomili zobje in ker stoji SLS pri razbitem koritu, naj torej reši klerikalni čolnič akademska omladina. Razumemo to skromno željo in tudi taktiko klerikalnih snubačev poznamo, saj se do pičice ujema z znano prislovico — kdor osla lovi, mu sena moli. Čudimo se pa akademski omladini, da gre temu političnemu dvoživkar-stvu na limanice, tem bolj, ker jc danes povsem jasno, da gre v naši politiki za načelno odločitev. Ce bi zmagal pri volitvah federalistično - republikanski blok, čigar glavni voditelj Je obenem eksperiment komunistične internadjo-nale, bi vseučiliskim profesorjem in akademski omladini ali črnošolcera ne bilo treba dolgo čakati »popolne sv o- | bode« in »avtonomije« univerz v obliki bo!Jieviškega ko^sarja, ki bi pre. vzel, kakor v Rusiji, vse funkcije akademskega senata, cenzuriral predava* rja, nadziral poslovanje univerzitetne uprave in teroriziral podrejene profesorje v imenu diktature peščice političnih špekulantov in delomržnežev. Naša akademska omladina ie v nevarno-sti. da postane žrtev površne orijenta-cije ali popolnega nepoznavanja političnih razmer. Zato svarimo demagoge, naj se nikar preveč ne igrajo z ognjem, ker bo težko odgovarjati za nesrečo zapeljane akademske omladine. rr Zastopniki narodnih socijalistu* Fran D e r ž i č, Ivan Tavčar in Rudolf J u v a n so odpotovali na Češkoslovaško, da se posvetujejo z vodstvom češkoslovaške soc. stranke o stališču svoje stranke pri skupščinskih volitvah. Po informacjiah iz Prae so jim tam priporočali, naj ne nastopajo skupno s strankami, ki rušijo državo. = Povratek min! sirov. S svojega potovanja so se povrn'li r^inist'ski podpredsednik Marko T r i f k o v i Č iz Crne gore, minister za šume in rudni- i ke dr. Gregor 2 e r j ? v iz Ljubljane in j minister trgovine in in njen program in delo krilo s sokolskim! idejami. Od vin de, kakor od političnih strank pričakuicmo ono mero priznaja in podpore, ki jo Sokolstvo, IzoolnujoČ tako za n?rod In državo važne nalore. unravfčeno Tanko zahtev?. Služeč idealom resnice, ljubezni fn nravnosti, hočemo svoje f'anstvo vzgoje-vati k temu, da bi razmišljalo o svetovnem nazlra^'u in o svojem naboženstvn. In d* bi na ©od!?>*i rezultatov svojega razmi^janla tudi Jiveln. To n**e staMšče nam n?ipt!n odločno borbo proti vsakemu iraz^dnjaštvu. torej tud? nrot! vsake vrste kl-rFfa'Izmti ki izrablja naboženstvo v svoje namene ter s tem nt*? Javno moralo in zadržuje vseobči napredek. V vsem n-s vođi bre«wrfna ljubav k narodu, čigar blacru in napredku so posvečene vse naSe sile. Pri tem Imamo vedno v mislih, da smo ena izmed vej velikega slovenskega debla, s katerim nas družijo najvišje duhovne vezi. Zato se bo^o zvesto m ncoTtafno trudn dosegi, dn s* zdr"*Ho vse sokolske veje slovanske rn I njimi skuo-no delovali za srečno bodočnost, napredek In svobodo vsega Slovanstvs. — Sokolsko društvo v SlŠkl priteći to nede?*o dne 14. decembra t. t. v vHr-| dvora M Narodnega doma TELOVADNO AKA-DPMI.IO. Na spnrrdn so no veČini s"*no kompozicije, Izmed katerih zavzema prvo mero najnovejši dr. Murnlkov telovadni tfes, komponiran na Beethovnovo *Tur$ko koračnico«, fzvajafo gi telovadci Murnlko-ve šole pod osebnim vodstvom bratu dr, Viktor Murnika. — Iz prijaznosti nastopita tudi dva solo-pevca. Začetek točno ob 8. zvečer. Spored in kraj prednrodaje vstop' nic se pravočasno ob f ovita. Po akademiji se vrši vstopnine prost prijatclhkl večer v restđvrtrrliskih prostorih Zvezda. 591/n — Vstoonlce za telovadno ikad-milo Šišet«keea Sokola kf se vrši v nedelo \ velik! dvorani Narodnega doma. se dobe pri zlatarju g .A. F u k s u v Scl-nburgo- vi uTfci In pri trgovcu g. Simončiču v Sl5kl. — Cene vstopnic so naslednje: F. sede* T5 Din. TT. sodo* 10 Din, stojišče S Din. dijaška stojišča 5 Din. Dijaška stojišča se dobe šele na dan akademije pri blazini v Narodnem domu. S°9/n — S->«-oi«Vo r'ed~n?ce v RadovU'cl vprirorlv n^d?JJo dne 14. t, m. popoldne Drvo Vojnovičevo p^n^ev »Smr* m^lk** Jn-govi<*~v« v treh d*tih. Prva dva d^la se vr?l*i na stražnici Inj - Bogdanove k">, tretji na Kosovem polju. 595/n Pravni vestnik. — KiTIčnl pog'edl na lurfolcno osebo. O tem predmetu Je včeraj predaval v dm-št\*n »Pravnik« tmlv. prof. dr. Leonld M-tamlc. ki J g vprašanje obdelal v skoro dve-urnem predavanju s vsestransko točnostjo In duhovito izvirnostjo. Predavatelj Je najprvo razvrstil poedine teorije o Jurldičnl Osebnosti in je odklonil organično teoHJo, ki pojmuje juri dično osebo kot realen subjekt, po možnosti skoro i vsemi objektivnimi zn^ki resničnega, individualnega subjekta. Odklonil je nadalje fiktivno teorijo In obsežno razložil pers^nifikacijsko ozadje, ki tiči za tvorbo juridixne osebe. V tem oziru se pridružuje stališču dunajskega pravnega filozofa prof. Kelscna, ki zanika pravno realnost juridične osebe. Nato je predavatelj v podrobni analizi obdelal po- edine pravne predmete, katerim prldajeio juristi atribut luridične osebe in pokazal, da razumemo te nove pravne pojave prav Uh-ko s ntđiviđualfstičnega stališča, to Je s stališča, ki reducira kolektive pravice in dolžnosti na pravice in dolžnosti poedin-eev, izhajajoč pri temi Iz osnovnega juridlč-nega načela, da le poedlnec, da Je individui nositelj vsen pravnih rclac:j in izvor prava sploh! Izvajanja prof. Pitamica so žela pri-znalni aplavz mnogoštevilnega, povečini i uri stičnega in strokovnjaškega avditorija. Konigsmark i BIHOI0EAI * 14. decembrom 1924 Ljubljanska porota. Ljubljana, 11. dcccmb.i. Ropar na Viču. Obtožen je 231etni delavec Ivan S e n* ger z Viča pri Ljubljani sledečega zločina: Dne 19. februarja 1919 so se sešli v delavnici lončarice Antonije Hcufc! na Glin^aS Fr. Smuk. Fr. Obla':, Jos. Mam, Anton Hcu* fel in Ivan Scnger. Namen njihovega sestan« ka je bil, da sc pripravijo in opremijo za roparski napad v sosednjo hiso posestnice Ivane Cirman. Gospodar te hise jc bil ta* krat še v ruskem ujetništvu in so bili doma le njegova žena in njeni dve sestri Franja in Antonija Sojcr, dalje 79ietni užitkar, tast gospodinje, Vincenc Jerman, in otroci Ivane Cirman. Roparji so smatrali to priliko za ugodno in so se pripravili na roparski pohod. Prvi je prišel na to misel Anton Heufel, k! je izvedel, da hranijo Cirmanove ženske okoli 30.000 kron denarja. Zbral je torej udeležence. Za napad je imel ž njimi že nekaj dni poprej prvi razgovor o tem pod-vzetju v gostilni »Amerika« na Glincah. Na večer napada pa so sc zbrali v Heuflovi dc» lavnici. Tam so imeli luč, ta':o da so se vsi lah!:o spoznali med seboj, in toplo vodo za maskiranje. Preoblekli so se v razne cape in si za'irili cbraze z mas' ami zoper pline in s črnimi cunjami, seveda vse v namenu, da bi se jih ne spoznalo. Vse te predpriprav ve je oskrbel Anton Heufel, dočim >e na* pad sam vodil Iv. Sen ger. Porazdelili so si tudi vloge; Anton Heu* fel je imel obstati na dvorišču in paziti, da kdo ne pride blizu. Smuk in Marn sta imela stražiti vezna vrata na dvorišču. Oblak vezna vrata na cesto, naloga S^nr?erja pa je bi* la, da vstopi v hišo in izsili denar. Ko so se taJco približali hiši. je Cirma* nova rodbina ravno odvečcrjala in odmclila. Ivtna Cirman in njeni sestri so sc nahajale v kuhinji, stari oče Jerman in otroci pa so se odpravi i ali spat. Jerman je hotel iti še poprej na dvorišče. Ko je ravno odprl vežn« vrata, ki vodijo na dvorišče, ata stopila pre* denj dva možka in sicer Senger in Smuk. ki sta ga potisnila nazaj v velo. Senger, ki je bil v vojaški obleki, je stopil naprej, dočim jc drugi ostal na prtgj. Oba sta imela maske na obrazu. V tem trenutku je stopila tudi Frančiška Sojer iz kuhinje v vežo. Sen* ger ji je rekel: »Mi smo boljševici, boste dali denarlc Ker je ona hotela zbežati na dvorišče, jo je Senger prijel za roko z frno roko, z dri'go pa ji nastavil samokres na prsi. V tem momentu je vstopila iz kuhi« nje tudi Ivana Cirman z gorečo svečo v roki. na*'ar sc je Franeiški Sojer posrečilo iztrgati se Sengerju. Hitro je stekla preti veznim vratom, ki peljejo na cesto, jih odprla, skočila ven in jih zonet zaprla za seboj, to pa tako hitro, da jc Sengsf, ki je skočil za njo. ni mogel več "jeti. Fran'iška Sojer je ste'la ns-avnost v Pirr.atovo gostilno, kjer je do* bila dva stražnika, s katerima se je vrnila, a roparjev že ni bilo več: med tem so nam« reč pos'ra^flli v GradaSčico in ubežali v Mestni log proti Brezovici. Franja Sojer, ki je tekla na pomoč, se ni prav nič ozi^a in tvdi nI zaparila Oblsa ka. ki je stal ob veznih vratih ter jih stražiL Nasprotna vrata, ki vodilo na dvorilče. sta stražila Mam in S"nuk. doČim je na dvori« gču stražil Anton Heufel. Obtoženci so torej tvorili pravo organi* zirano roparsVo tolpo. Dasi si niso prisvojili ni'-akega denarja, so hudodelstvo ropa izvr* Sili. ker so izvajali silo celo z morilnim orožj jem v namenu, da se polsste denarja. Od oboženih sos^orilcev je Anton Heu* fel umrl Že pr^d sodbo, ostali trije so bili dne 8. ma-ca 1923 od r^t-ajšnjega porotnega sodišča obsojeni, obtoženec pa se je pre* isVavi odtegnil s tem, da je pobegnil v Italijo. V Italiji je bil leta 1922 obsojen na 1 leto fn 1 mesec ječe; ko je kazen prestal, se je dne 22. oktobra t L javil pri tukaj* šnjem sodišču, vsekakor zato, da sc odtegne aretaciji, ker je bila proti njemu izdana tiralica. Obtolenee taji, da bi se bil udeležil na* vedenega ropa, toda njegovi takratni so* krivci, ki so med tem svojo kazen že pre* Stali, ps potrjujejo njegovo glavno sodclo* ▼acie s vso odločnostjo. Da Jc p« obtoženec rad pripravljen za t%£+ rOf>nrs3ca napade, kaže njegovo lastno primanje, da je nameraval rop pri Francetu Vrtačmfcu, pri kateri priliki je celo očital sostorilcerr« dt strahopetci, ker so po* begnili. Za^Ii- se sv vse priče iz prvotne po* rotne obravT.av- ter se prečitali vsi mero* daj ni zapiski takratne obravnave. Vse priče so obtoženca obremenjevale. Naknadno se je dognalo, da je obtoženi Senger pristojen v oblino Kapele pri BrežicaTt. Obtoženec te bil tudi soudeležen pri znanem roparskem napadu na zraščino Bo-kalce. najbrž tudi pri roparskem nap.ičtf pri Čadu Pod Rožnikom. Vkljub vsemu obremenilnemu materi* jalu pa obtoženec trdovratno zanika s-uh-lovanie na tem ropu. Svoj bes v Italijo utemeljuje z izeovorom, da je ime' tam ljubico, ki je grozila s samomorom ako n<* prido k nji. Porotnikom ie bilo stavljeno le eno glavno vprašanje glaseče sc na rop ter so potrdili soetasno vprašanje glede *Wl?žen-čeve soudeležbe, toda z omejitvijo, da ne smatrajo dokazane krivde, da bi bil on ti. smatraio dokazane krivde, da b! Ml on tisti, ki je prijel ?ojerjevo za roko m j? grozil v orožjem. Po prečitamu porotniSkeza prsvoreka je Senger sodelovanje priznal: z mirom na to je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Prnces Haarmann. Zasliševanje Mnarmanna fn Gransa Te bilo v nede'jo končano. Sodeče le v ponc* deljek pričelo zasliševati priče, 190 po 5te-vTu. So to starši, bratje in sestre umorjenih ali brezpomembne prične. Bistvenega seveda ne more navesti nobena priča. k"Iti nihče ni bil poleg, ko je Haarmann dečke umoril nI nihče ne more pritrditi, da-U so Haannannovc izpovedi resnične, Haarmann sam |e v ostalem priznal ?? nmorov, ki Jih je opisal trko-le: Zvabil le dečke običajno v svoje stanovanje, v borno podstrešno izbico v Rote Rcine. Ved homoseksualnim aktom se Ka Jc polastila n"k-*ka omntira in njegov! čuti so otrpetf. Ka} Je v takem stanju delal, tega Haarmann Se danes ne vć. Zjutraj se le zbudil In ljubljenec njegove zadnje noč! |e le?al mrtev s pregriznjenim vratom poleg nlecn. Pri pofTedu na žrtev Je Haarmannti zastala kri v Žilah: naglo je odšel na sveži zrak in se vrnil s sprehoda čez nekaj ur. Trup'o je nato seciral kakor izučen medteinec In zatem odstranil kosti ter dele mesa \i hiSe, Vse skupaj fe vrprol v Leino. In »zadeva« Jo bifa končana. Haarmann pravi drusrače: Imel je svojo »turo^ in v takem slučaju t njim n? bilo mo?no govoril u Neoporcčcno Je, da je Haarmann Izvršil svoja dejanja v homoseksualni omotici. Kdo pa je razburO Haarmnnna, njeca. kf Je bil v nekaki podzavesti ter ga nahujskfl k umoru? Bil le to njegov sokrivec Orans. ki Jo Iz umazane doblčkaželjnosti. da pride do par lepih hlač aH nove suknje. Hjarmanna. ki se nI zavedel svojih dejanj, prigovarjal k zločinu. Grans trdovratno zanika, da M vedel le za en umor. Zagovarja se zelo spretno in rafinirana debata obeh obtožencev pred sodiščem, v kateri skuSa H?nr-mann obremeniti svojega preisnjega ljubimca, ki pa hoč"e nasprotno dokazati svoj alibi. Je zeTo razburljiva in obenem senza-ciionMna. Na or*fo*ni kloni sedi ?e tretji obtoženec: Hans WitkowskI, ki Je od Haar-manna obdoben umora In soudeležbe pri umorih. Zdi se, da ima sodišče opraviti z novim varrmlrlem In Dunajska vStundc«. vprašuje, kdo je pravzaprav »der SchTnch-tenkarl*. čigar ime se tolikokrat čuje vendar sodišče ne ve, kdo se za tem lopovskim imenom krije. Obstoja srnn. da je v Nemčiji organizirana sekta seksualnih merilcev a la Haarmann, zakai poleg 27 Haar-mannovih žrtev je tekom zadnjega časa Izginilo še 147 mTađenTčev, čijih usoda je neznana. Kdo je te umoril, odstranil aH usmrtil? Haarmann to ni bil. Je-ll bil to VVltko^vskf aH ominozni - SchlachtcnkarK-, o katerem se trdi. da je živci sHČno kakor Haarmann In Je morda izvršil še več zlo* Činov nego ta. Ed. Rlce Burroughs: 28 (Tarzanov srn". »Jaz sem Ajaks,« je pričel. *In to je Korak. On je sin Tarzana, ki je bil kralj opic. Tudi jaz sem bil kralj opičjega plemena, ki je živel v bližini velikih voda. Prišla sva. da Vam pomagava v bojih, da vas podpirava v lovu. Oba sva dobra lovca in dobra bojevnika. Dovolite, da prideva v vašo družbo v miru in ljubezni.« Kralj je stal mirno. Ni se več gibal semintam na svojih kratkih nogah. Ostro je pogledal oba tujca izpod svojih dolgih, preko oči mu visečih obrvi. S krvjo podplute oči so se mu svetile v gnevu in sovražnem razpoloženju. Njegovo kraljevsko dostojanstvo je slutilo ogroževanje te časti in slave. Bil je ljubosumen. Stasito, vitko in za-rujavelo telo dečkovo mu ni bilo ^šeč. Bal se ga le. »Izginita!« je zarjovel. »Izgin a takoj, ker drugače vaju raztrgam!« Deček, poln nemira, je stal za Ajaksovim hrbtom. Najraje bi seskoči! z veje med množico opic in bi jim povedal, da je njih prijatelj, da ie z njimi ena duša in eno telo. Pričakoval je, da «a prijateljsko sprejmejo v svojo sredo. Besede in kraljevo vedenje pa govori nasprotno. Žalost !n srd sta napolnila dečkovo dušo. Crnci so ira napadli in izgnali iz kraja, nato se ie zatekel k belo-kožcem, k ljudem iz njegovega lastnega rodo. — Streljali so nanj, da je jedva ušel smrti. Veleopice. so ostale niegovo poslednje upanje. K njim je pri-1 Sel, da najde prijateljstvo, ki so mu je odrekali ljudje. In sedaj ga tudi opice odganjajo! Zakaj? Njerova not~ar»;ost zna srajca, in zato se bo t^ko odvaditi man^e kritiziranja in sklicevanja na iazmere, ali o«l ■ idii; se je treba Čim pre]. razmere prehitet!. ker nas ntegnejo — OđPkovanle ka'ulrnih delavcev. Ni. Vel. ki ali Aleksander I. jc včeraj v daljši avdijenci sprejel prosvetnega ministra Sve-torarja PrfbiCfcvJća, kf je poročal o zadevah svojega resera. Kralj je podtr'sal veliki ukaz o odlikovanja prosvetnih delavcev. Med drugimi so odlikovani: z redom Sv. Save IV. reda Pavel L c s j a k. ravnatelj učiteljišča v Čakovcu, z redom Sv. Save V. reda: Milan Pusreli, tajnik ljubljanskega gledališča, Josip K u T u n d ž I č, književnik v Zagrebu. Luci-an Marija S k e r i a n c, skladatelj v Ljubljani in dr. E!za KnČera, bibliotekarka na zagrebški univerzi. — OđPkovan'e šolnikov. Dodatno k poročilu o odlikovanju vnokojenfh šolnikov Javljamo, da sta bila odTrkovana z redom Sv. Save V. reda uč'telja v pokoin Jnrlj Rezek in Fran M a r o 11, oba iz LJubljane. — Iz državne službe. PremeSČeni so: H Zr.gr^ba v Maribor pomočnik komisarja le- j Iezni*ke policije Vinko Danilo, iz Dolnje j Lendave v Prm'ogr>d pomomlk komisarja železniške poTieije Fran Petrovič, iz Maribora na F"kek po^očmft komisarja železniško policije Branimir Kos m a C: imenovan je za arhivarja pri notranjem ministrstvu uradnik okrajnega glavarstva v Novem mestu Jakob L o b e, za tajnika v notranjem ministrstva je imenovan dr. Franc HraŠovec — Iz carln-ke službe. Premeščen Je od glavne carinarnic v MarnVrn k g'avni carinarnici v Ljubljani carinski posrednik Andrija Jovanovič. — Tz nčitel^e slnžbe. Vookojenl so: Ana O s a n a, učteljlca v VitečkI vas*. AT-btna S a r k, stalna nčftel^ca v Lln^^nl. Ve^-'lm S a d a r, stalni ti?: tel i v Ljubljani In Viljem O e b a n e r, staTni š^skl upravitelj v Sm'beln prt Novem mestu. — Iz Zveze kulturnih dri'Stev. V sobo« to in nedeljo se vrše slrtd--*a predavania ZKD: Trbo\'f>e. Anton Podb^všck o usta* novitvi IaWiške e^rt-vc. — Krmi*kt* r~r*. Ravnaf"H T.ovro Tinina o nrvi nomoči živ!« nI v sli. Ve", rjvvidno na l"naf_*h. — D^rVr* ni<*e. Fran Matnsek v £<-»sK*ni Smolič 7. rrrl zjutraj o gospod« rskih vpm^anlnH. —-Trehnie. Isfo nredavanie. več razvidno na I^^aVfh. — J^fknvec. Zivinordravnik Ignacij £lai^ah ob sedmi uri zi»itrai o k">n;h bo. leznih. — tinte^-šica. Dr. Fran Cadcž ob X url rjor^Mnj »Va jrov**'5i svetovi«. Bo* 3t**yr. Pribor Fran TVHan ob II. uri do. poHne v S<*li »O pos**nVu sver««. — Arf'*e» Kolovrat. Profesor Rarlo Pavli", v gostilni Bergant oh 3. uri ponoldne »V"bcsa in pe# kel pri starih namrbb « — Vrhnja. Josio Z-^ann*. ' soVoIs'i dvorani, cb X uri po« poldne* raddT'*ie o svorb z»nmMv;h temah. — Št. Vid pri Jjukovici. Vladimir Kuret, ob 11. uri dopoldne »O travniitvu in sadjar. II decembra f<<24 stvu«. — Krošnja. Ob 3. uri popoldne isto predavanje. — Mirna. Joso Ceh, državni višji živinozdravnik — »Prva pomoć živini v sili«'. — Več razvidno na lepa':ih. — Št. Jer* ne j. Fran Crnagoj o »Gofpodarskih vprašanih*. — Raka. Oton G. Ambrož »O Radiću rn seljački stranki.« Več razvidno na lepa. kih. — Na vsa ta predavanja vlj_dno o po* zarjamo interesente, — Nova terifn za težarino. Iz Beograda poročajo, da se po sklepu ministrstva saobra« čaa od 15. tL m. dalje ne bo več plačevala trojna tarifa *a ležarino, marveč samo neva povišana tarifa. — Kmetijsko orodje za »iromrine invo* Ude. V ministrstvu za socija'no politi-Vo je podpisan odlok, po katerem se porazdeli večje število kmetijskega orodja (pl 'flov itd.) med siromašne invalide, ki so najbolj potrebni — Obrtniki in dohodki iz re~rcdne lom terife. Obrtni':! imaio pravico do 30 % č»s**?« pa dobička iz razredne lot^je. Zato se je njihovo zastopstvo obrn«lo do ministrstva ~» trfovino in tnd^tri'o, da se čim prcH s liče cdbor za razveravlt*mi> brezobres*nih po» solil obrtnikom iz rrihodnjih deheđ''ov ra"**« redne loterije tr*r da se ur^^i rsd?va f»l^d* d^s^d^ni**ga pridržavanja d^hed'ov s s*r*?~i /toljedrlsVcffa minist-stva. kar ni v sVad-i z jasnimi določbami, ki govore v prilcg obrtnik om. — Štipendije efrrnom^m se po sMerm pol je d-ls!: ministrstva zna*no zvi^i-v ta« kc onim, ki Jt-d«rajo drn-»a, kakor trdi dru# gim v lr»^Zffli»^*v«i. — Nove !~ka**ne. Ministrstvo narodnega zdravja namerava urediti Stevl'o lekarcn po ?tev!Tu prebfv?Tcev po rrcstlb. V vsakem krajo z ZOOf) prebivalci mora bl^ ena lekarna, v krai'h po 6000 prebivalcev dve lekarni, v mestih po 10.000 tri ta v v*»Č*ib mest?h na vsakih 5000 prebivalcev ena lekarna. Natečaj za nove lekarne se razpise v kratkem. — Invarđl v Beogra^t so I^cTl pred dnevi prireditev, katere dobiček se porabi za najpotrebnejše med mfmf pred bož'ć'n'ml prazniki. Ministrstvo za «oc;jaTno poUfika je tem povodom naklonilo Invalidskemu udružen;n 2/>00 Din. — Koncert ruskih oTak'n«. Dl'akinje Prve rusko-srhske deklirke jrtmnaziie — internata v Beogradu, okoli ion po Stevln prirede v soboto koncert z zelo zanimivim svorf d^m. Pričakovati je najobilnejSega obiska. — Katoliško cerkev nameravajo postaviti v Uroševcu na Knsovcm poliu no fn:cf-jatlvi dasedanjeca apostolskega admnrstra-torja skoncijskcge biskupije T. GTasnoviča. — Nemška taksa odoravl'ca. Financ« no ministrstvo te pred kratkim opravilo takso 100 Din, katero so morali plačevati doslej nem?kl podan!ki za Čas svojeza bivanja v Beogradu. Ta taksa je bila 5pe^-jelno predpisana za nje, odslej bodo enak! drugim tulcem, ki bivajo med nami. — Ostank* Izza Napoleona. Dobili smo to-Ie pismo- »Dovolite mi dve, tri popravke k notic" »Ostanki izza Napoleon a« ( v št 279, 3. str.): Priimek Lenart-ard je nem&kega izvora ter je bil po Dol. in §taj. in v ljublj. okolici razširjen Že davno pied prihodom Francozov. 2iber-ti (iz nemšk. Slegfried, Selfried) so bili na Oor. in Dol. Že v 17. stoletju. Priimek L a-p a I n e. anje, anja se nahaja v raznih listinah, n. pr. iz rac. 16. stol. v Cepovam, pozneje v šebreljah (soriSkl Abderi), na Ponikvah, v Idriji. Vojskem Itd. in pomeni človeka, ki la p a, to je: hlasta aH čveka. Priimek G r ž o n pomeni *Kronf*; v Istri je OrZon samo po slov. pravopisu pisan laSkf priimek Orison(i), Griglon(i) = sivoglavec Mole pomeni pobožnjaka, terc!.;a!a aH svetohlinra: tudi ta pristno slov. priimek m o o z o starejSi od franc. okupacije. § n-1 j e n je človek, ki se prilizlJ"vo smuka okoli drugih, a trdi tisti, ki se plazi tiho kakor mačka. Furuna imajo Srbohrvati preko tur-Sčlne iz nove grščine; goriški slov. izraz žtiment (sodni akt, pogodba) je iz laŠk. strumento, vulgarni masamod pa ne naravnost fz franc, ampak preko avstr.-nem-škega Maschautmod. Ostali so nam torej samo — »fronklc (les franes.)! Iv. KoStldl. — Znani pevski zbor »LlsInskU v Zagrebu slavi v soboto dne 13. L m l^etnico svojega umetniškega in za razvoj jugoslovanske glrsbe velepomembnega delovanja. To svojo slavo proslavi z resnim u-netnl-škim koncertom, na katerem izvaja svetovno delo skladatelja L- Beethovna: Mlssa solemnis, pod vodstvom svojega zborovodje kapelnika Krešimira Baranovića. Med solisti sodelrje tudi naš rojak Josip f?'*Ja-vec Na plrka'ih, ki mm oznanjajo ta koncert, je natlsnlena tudi pripomba: I. izvedba v državi. Resnici na Ijrbo pa naj bode konstatirano, da Je Izvaj-ta Beethovnovo Mlssa soTemnis že na*a O'asbena Matica pod vodstvom Mateja Hobada in s!<*er dne 14. in dne 24. novembra t°0L v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Koliko je »tala vojna? To zanimivo vprašanje je treba razumeti a finančno teh* ničnega vidika —- izdatki državne uprave aa vojno — kajti z narodno gospodarskega, koliki del narodnega premoženj« je požrla lojna, je absolutno neizračunljiv. Po raznih k«-- iigah rn revijah pridemo do sledečih, koli« kor toliko zanesljivih Številk: Vojni Izdatki Nemčije (skupno): i473-JC mtlij. nark: dnev« no (povprečno): koncem I !*M4.: 4*9 miltio. nov, konct*m 1. 1917: 103.7 milijonov, koncem 1. Tvl8: 13-? mil ionov; mesečino (povorefnol L 1914: 1375 milijonov mark. L 1917: 3U56 milijonov, L 1918: 4.631 milijonov. — Vojui izdatki Francije (aktrpno): 103.733 mf^i ionov frankov; dnevno (povprečno) koncem L 1914 383 mllij.. koncem L 1917: 77.9 mifij, kow# cem L 1918: 109 sitlij.; mesečno (povprečno) L 1914: 1.173 milij, L 1917: 2370 miUj^ leta 1918: 3330 mHtj. — Vo?nt izdatki Anglije (skupno, v tisočih): 8.031.798 ftit. »t: dnevno (povprečno): koncem i 1914: l.tCl funt šterl.. koncem L 1917: 3.641 f"nt Mer!., koncem leta 1918: 7.336 funt šterlinfov; mesečno (po» vprečno) L 1914: 50.000 funt šterlingov; let« 1917: 206.424 funt aterlingov; L 1WS: 222.200 f^nt šteriingov. — K tenvi je treba plinom* niti. da se jc v posameznih državah različno računalo —; % «li brez vračunani« teh in onih irdatVov; ravno t«ko >e treba vpoŠte* vati odvrednotenje denaria. ki je zlasti frot! koncu vojne z*!o napredovalo. — Zanimivi so primeri z i^datVi preišn^h vojn. — Tako je s*a!a krimska vo'na AngI;»o letno r«. 34.3 milijonov f-nt aterlingov, e-lotno 70 m*Mjn» pot- f'Tnt ?*erlm<»"v. — Od t~*ra s« pokrili 96 % z d^'^-^vi. r>j«*'»,o r. £vY*af T,rri ^iv''t. — B-!rsTa vo^na roo^Ofrj (t*>2 dnf\ »e s^fl1* tv> r»^<4atV*"S m,Iacfn"r»« frnn^l-trfa R^rSt«ja 2"'1.2V> milr'onov f"pt 5tfT;r^^v — l-*tno, okrrq f0 miliir»nrv f'*nt ?t«-i;-^v — y n"m^wo»rrancrsTi !~*a 1^701^71 so zn^?afi StrbS^.i *V"nno rn obeh a^-an'-b *m?H» j^n^v fnmVov. 7. volno od*:f*^dn»Po in cf^*» «»;mf trd;.*' i 12 0.^7 m^Hon^v f-ar.' ov. — Te ŠtevT*-«. Vn'-or po neTane*JSI\—. nf^a^oz n'*so Samo i<»-a"a, s a' tvori »o f*ža*fje v~h d^^x* t*''*) tyf**1h r-r^Mernov. Varavn^. da so kril? ^"'ave t'* ort-rvmn** l^ff^tke t v^'ptnr*! *v*^oa i;Ti — ra'v»x r^*rflT"":mi — H ro pa-a"*'i v A'-"!??! po* 1*^ mf&iHf'? rTi*:h r^a-T: na b« :->r> vsrtfn 5 r^ m^;'P t, '"»*^-?% rV~*s*«va* rt;~ boT ♦»rlr>v'"o v-^b b*- txp*toftfe»fh drttu*bnih tonfet. rfftmtHh to* hki nadzorni*: za Lf- btjrmo. Novi okrajni šolski n«d»o-nik ra Ir-Miam ske osnovne š^Ie. ff. A. R « p e, je dne 9. t. m na.ctor*il svojo sb*žbo ter prevzel nadro-« niš^e posl;*. Urarfr«* vre t^a ed 8. do 14. (za učitePsrvo rd 12. do 14.). —Sorodni muzej je za sMoScn. bre-k* rlačcn poset otvorj^n te Se prihodnjo ned^* Ijo (14. t. m.). Preko zime ostane potem nr*zej rb n"d~Mah radi pomani^anU kuriva za-»rt. S-»om Iransko otvoritev bomo pravo« časno narrsnili. — Gibruije med ak~d?m'kf Danes opol« dne i* od-Ia skupina klerikalnih, konvmi* sri'n'h in drvgih 9enaratisri"n;h a'-atf^mt^ov po mes^J t*»r pred vladno naTa"o n« Rfchrci« sovi csri, kjer so a' adrmi\i izročili veli':c« m«T ž"pan-T res 1'cifo, sprejrto na njihovem zadnj"*-1 "J,**r**.ya'tt|,i — ^*k»aviev večer v otroški bofn!cf. 5 pomoč;o gospa Hlenjsove, dr. Krejčffeve m dr. £nbičeve se je vršf,a 5 dee. ti. v ljubljanski otroški b^hVcI M^kTav^eva n^i-redtev. na kateri so bfi vsi mali oskrbovanci, 40 po številu m 10 drugih revrh biv-šin oskrbovancev obdarovani. VMstvo izreka Imenovan m gospem in vsem ostaT*m darovalcem v imenu otrok nafiskrenef^o zahvalo. Pri tej priliki Čuti vodstvo dolžnost, opozorti obenem prebivaTstvo. da se bafe nabf-ajo po mestu in de?e'f tudi sicer razne zb'rke p~d firmo otroške boH'ce. ki o teh darilih ničesar re ve In tudi ni nikdar nikogar pooblastila da v te svrhe pobira. — Vodstvo bolnice. — Javna zrfivala. Pokrrfinski odbor .Tugr^slovenske Matice v Ljubljani se naj-istrrencjše zahvaljuje jugoslovanski električni delniški družbi Bro\v - Boverl (prej Stebi In Tuleči za prireditev Javnega rarflo koncerta, ki Je d->l Jugosiovenskl Matici lep prispevek v obliki čistega prihoda koncerta. Posebno zahvalo Izreka odbor obema tukajšnjima zastopnikoma Kg. Stcbiju In Tu-JeČu, ki sta dala Id^lo in izredno požrtvovalno izvtSPa vse priprave In vse delo večera. — Za Pnkrrjln<:ki odbor Jugosloven-ske MaMce: Dr. J^nko Pretnar, predsednik. — JCcrf M-Mote. tajnik. a#Ai — V p*»*rk dre 19. t. m. nastopi prvikrat na UuhM'-nskcm k->nccrtnem <»dru Am^r - Hind?mI*hov kvrrtet. V kvartetu Igralo sledeči umetniki: LIco Amar, T. go-sM. VaPer Casp-^-, TI. rr-slf. Pavel rfinde-ml*h, vljolo, In Rudolf rlindemith. Celo. — Kvartet priredi v Jugoslaviji n>t komornih koncertov In sicer dva v Zagrebu, nato enega v Ljub'ji'ni in naposled dva v Beogradu. Za koncert vlada v našem mrstu vei»*ko zanimanje, saj bodemo imeli priliko čuti godalni kvartet svetovnega slovesa. Vstopnice v Matični knjigami. 59R'n — Za resno glasbeno vzgojo nate mladine v našem mestu Je v resnici Jako dobro preskrbljeno. Poleg sistematičnega glasbenega pouka nudi se na Si Šolski mladini prilika spoznati g'asbo slovanskih narodov na lepih in resnih umetniških prireditvah, ki nosijo ime »Muzikalno predavanje za mladino«. IV. tako predavanje se vrH v nedeljo dne 14. t m. ob 11. uri dopoldne v TO-harmonlcni dvorani m na tem predavanju ae poda mladini v dovršeni obliki vec* skladb iz glasbene literature cehcVovaSkega naroda. V resnici »služijo ta predavanja vslcd svojih skrbno sestavljenih sporedov, pa tudi vslcd svojega umetniškega izvajanja mnogo več zanimanja med nalo mladino, kakor pa, ga jim lata posveča. Vsekrkor mora biti mladina prirediteljem teh mladinskih predavanj izredno hvaleina in sva* Jo hvaležnost pokaže s tem, da v velikem (tevHu te prireditve poseca, Zato opoaar-famo in prosimo vse ml?»dinolJube, v prvi vrsti pa s ta riše, da pošljejo tvo|o mladino k tem predavanjem, ta katere edina vsfon-aiaa M: nabava programa, ki aiaa to ae 4pbivji v MMKal kaitozal — Plesne vaje J. V. a. d. »Jadrana« se prIČno v petek dne 12. tm. šele ob 21. uri ter prosimo cenjene dame, da vzamejo to aa znanje, 594/n — J. n. a. d. »Jadran« priredi v petek dne 12. t. m. ob pol 20. v dvorani Naprednega dijaškega doma pozdravni večer novincem ter slavnostno otvoritev knjižnice »Jadrana«. Gospodje starašine uljudno vabljeni. Za člane novince m redne. udclr*b.i strogo obvezna. 593/n — Za svečano zabavo ofclr'ev Fub-Panske posamce dne 17. tm. so se razposlala vaVla. Osebe, k! žele posetiti to zabavo, a riso prejele vab^a, se na^ro^ajo ^a Čimpref snoroče opraVtiemu odboru Ofic. doma svoje Ime in točen naslov. Oficirji v rezervi, v pokoju m v ostavki imajo vstop brez posebnega vabila. Obleka: frak, odnosno svečana uniforma van stroga. — Občni zV»r društva reo^etrov kraljevin* Srbov, TTrva*ov In Slovencev, sekcija Ljubljena, se vr?l v soboto dne 20, decembra t. 1. ob 10. donoMne v slušrlnkri tukajšnje kr. miverze (dvorec) z običajnim dnevnim redom. Isti d"p predava ob pM 5. ravnotr»m tov. nad?. Pvdlo o temi: %Rar> mejitrv Nemške Avstrije t Jugoslavija. 599/n — ObčH zbor drus*va »\*ena« se \*r?i v ponedeljek IS, t. m. ob «, uri zvečer v brtopedVneiii zavodu v Mladiki z običajnim dnevnim r^dnm Ker se ž^li navzn^nrst predsednice. Je obj^vnl termin nrkoliko krapi k"kor prcdn's-'no. kar b'-'zovoll vzeti cenjemo Canstvo na znanje. Pričakujemo In vabimo poInoStcvilno članstvo. — Odbor. <*xVn — Akademski soc ped. krožek naznanja, da se vr5I n-'daMevrnJe diskuzljskega večera v četrtek 11. decembra točno ob 8. zvečer v 1. nadstropju mo*kcsa uciteljt-5Č2. Gradivo za temo: »Viri moderne Izobrazbe«, preskrbi g. dr. Ozvald. Vabljem vsi, ki se zanimajo za pedagoška vprašanj?. 5S7/n — Smrtna kosa. V sredo dne 10. tm. je umrla gospa Franca Sarlčeva, vdnva niajorja, mati ee. S?rJ*?ve. ugledne članic« ta'eza ra.-o^ne^a crledali^Ča. Po'rre'i bo v petek 12. tm. ob 14. s Stare p^tl St. 3 na pokopatt?Xf» cv, Krfžu. P1ag jI sr>nm'n! — Pofcflske ovadbe. Včeraj so prisne-le na poMcik) sledeče ovadbe: radi tatvine 1, prestopka cestno-nol. reda 6. poSkodbe tuje lastnine 1, nedostojnega vedenja I, streljanja 1 In iz^r^da 1. Arctac'fe: I radi postopanja, 1 radi nedost. vedenja. 1 radi pijanosti :n 1 radi bega od delodajalca. — Tatv*ra. V času od 6. do 10. je bil železnfčarn Ivanu Kotniku, stanujočemu na Gosposvetfki cesti St. 78, iz stanovanja ukraden dež«* n1?^, vreden 500 Din. — Pr*zfbfla so se d^uble-zlata offala v Inroelu 11. razreda mnd vo*^lo Prktk-Lj!?bTJana. Po§ten nrlrMteij nrj jih odda v prometni pisarni Ljubljana, gorenjski kolodvor. 592/n — Cne 5o prdlc'f v m~dni tr^-^vini I. K^tte, Lj-'bl'ana. At~f*snn'I'-^va cesta. — O^l^jte In nrepri^ttse o c**ri v t^'-'b! in ra f"^zs*avi v fr^ovir*' — Tzv.tnrcdra no» p*-d^a za Bofi^! — Ne zamudite pri!:'-e! Ščitite »•-* Sen/.7 4*M n — CTvmtA J. MA^K. Aleksandrova ces'a 12 nr^đn*i rj ob'aiTa za gisnode h o*r*»fdo f)*>^lčnf*! nraznlkev po znatno znižanih cenah. 4^/n — Na Min. za frg I. obrt. konces. kroir.l Soli. Židovska ulica 5, se b-^de dne 22. Jpuunrja dodatno k vsej darrskl garderobi pouč^va'o tudi parilo za gtr. dame In otročje ob^ke. Krojačem bode k civilnim stvarem dod-^n kurz v jugoslov. unformah, k^ se fra d-» s^cl^j nI poučevalo v Jtitrosla-vijL Ra»po?i'l"n!e In izdelovanje krojev za g^s**e. krojače In častniSke uniforme. Prl-krojevanje vse m^ke in damske g-rdero-be. Vpisovanje od 8. d^> 1?. in od 2. do 7. zvečer. Tcčrji bodo večerni In dnevnf. — Strankam ir^-en mesta Mrrcj?! pouk. 5-Sfin — "Psoč tn eno noč m 5e več je marsf-kdo že prepJl v slabi drpibl In s tem zanra-vu* svoio srečo. Ko bi b!I v m!adosti čttal »M'a^ega brzaka«, kasne'e pa *Prerr>dj. bf najbrž ne bfl za?el na slabo pot. - Konigsmark KINO IDEAL s 14 decembrom 1924 Iz Maribora. Ve le Ofrl*»4to tli j-*re»d rt r J. 60REC. L'nblfffnir,' Ne Jo«e"niv lo stfnkelil I mit- rfiata, _ lz:rd »o ni ke cene. nnUu p»o m. kredit c bank« Velika zenna tatvina na kolodvoru Danes dopoldne je bila na kolodvoru izvršena veli!a žepna tatvina, člje žrt~v je pos+^l trgovec Fran M a r i n i č iz Sv Križa pH Litiji. MariniČ ae je ob 10.15 prioelfal z zagrebškim v!af:om iz Litije. Na kolodvoru je izstopi! ter rdsel v mesto. Spotoma se Je ustavil ori brivcu Po^raju v Kolodvorski ulici, cd tu pa je krenil v restavracijo »Uni< on«. Ko je segel v suknjič, je onazH. da mu je izfinla Iz žepa listnica z 41670 P n t»oto» vine. Pri aebi je imel tudi deset rrlih delric »Prve Hrvatske Štedionice« po 914 do 950 Din, 20 četrtms-ih d?lnie istega zavda. 10 detnie »D^brovs^ke paroplovne družbe« po 1300 Dfn m 10 delnic »Hrvatske eskomptne banke« pod 140—150 Din. Vse delnice so mu bile ukradene. Čira je Marini? ooazfi. da je okraden, je tatvino takoj priiavil policiji. Koli'-or se spominja, je imel na kolodvori listnico z denarjem se vedno v suknji. Tatvino sta verjetno hnrrSna dva moška v starosti 25 do 30 let ki sta Izrabila momenmno gnječo na kolodvoru povodom prihoda vlaka. — Oba sumljiva nevnanca st« nan-evfla nanj vtis koniskih meietarjev. Policija je takoj uved« la obširno preiskavo in je tclefonlčnira po« ton obvestil« vse stražnice kakor tudi vac banka o tatvini —m Zcprise£a mariborskega župana in podžupana. Včeraj ob 18. se jc vrSila v dve« rani mestnega magistrata v Mariboru sv©» čana zaprisega novega župana in podžupana, pri kateri je interveniral veliki župan dr. Pirkraaver. Z magistrata ao plapolale državne in narodne zastave. Točno ob IS. so prispeli v dvorano občinski svetniki na* rodnega bloka, dočira je galerijo zasedlo občinstvo. Socijalisti ae svečane rapriaege sploh niso udeležili, dočim ao bili Nemci zastopani po treh občinskih svetnikih. Do= aedanji župan Viktor G r č a r je otvoril jo ter podal besedo velikemu Županu drju. Pirkmavcrju. ki je povdarjal historični po* men zaprisege prvega res narodnega Župana, ter povdarjal v:lf:- Obtoženec je ukradeno blago skri! v bližnjem zozdu in ga je skuša* kasneje z vozom odpeljati, bil pa Je pri poslu od orožnikov zasačen. Pri razpravi je Borovnlk prvi vlom zanikal, zatrjujoč, da je blago našel, drugI vlom pa je priznaL Obsojen ;e b!1 r.* tri leta teZke ječe. — Včeraj v sredo je sedel na obtožni klopi 44 letni Andrej Korošec iz Cirkuiana pri Ptuju. Mo?.. ki je brez posla, je bil radi različnih deliktov ?.e večkrat predkaznovan. Topo* se .'e 5mel zagovarjati radi roparskega m« pada. Trne 13 julija ti se je vračal iz Gradca v Jugoslavijo. V gozdu pri Eggenbergu je napadel delavca Vinka Rotmanna, s katerim se je popre je seznanil v neki zostilnf ter mu šiloma odvzel 50.000 avstr. kron. Obtoženec se je zagovarjal, da ga je Rot-mann prvi napadel. Porotniki njegovemu zagovoru niso verieii in so potrdili vprašanje glede roparskega napada, nakar je bil Korošec obsojen na 8 let ječe. — Tretji slučaj je bil zanimiv. Dne 5. julija ti. jc izbruhnil pri posestniku IViminiku Stucinu v Javnekn pri Breznu velik požar, ki je celo poslopje vpepelil. ko je požar izbruhnil, ni bil nihče v hiši navzoč. Na podlagi tako? uvedene preiskave je bil aretiran Stncm sam, ker je bil osumljen, da je hišo, ki je bila visoko zavarovana namenoma za žgal. Sum je bil povečan se s tem, da je kritičnega dne Stucln odpotoval v Maribor, ne da bi imel tam kake važnejše opravke. Pozitivnega dokaza v splošnem za niefova krivdo ni trllo. Porotniki so odgovorili na vprašanje glede krivde obtoženca s 7 proti 5 glasovi in je bi! Stuciu oproščen. —m Jubilejna slavnost >Slov. trgovskega društva«, O priliki 20 letnice svojega obstoja je priredilo »Slov. trgovsko dru-Stvo« v soboto dne 6. tm. slavnostni večer v velki, sedaj renovirani dvorani Na* ročnega doma. Prireditev je uspela v vsakem oziru dobro in je zapustila v udeležencih najboljše vtise. Udeležili ao se povabljenci 'z najodličnejših družabnih krogov: častno zastopani so bili člani tukajšnjega oficirskega zbora. Pokazalo se je tudi ob tej priliki, da si je slovensko trgov-stvo v Maribora pridobilo najboljši sloves in ugled v vseh krogih patriotičnega prebivalstva. Slavnost je otvoril pred popolnoma zasedeno dvorano predsednik »Slov. trgovskega društva« g. Šoštarlč. Nato Je povzel besedo g. dr. R. P i p u š, ki ic v daljnem In temeljitem govoru očrtal dvajsetletno zgodovino zaslužnega društva. Čigar delovanje je bilo v ozki zvezi s splošnimi narodmvpolirčnimi in gospodarskimi razmeram' obmejnih Slovencev in ki je doprineslo znaten delež h končni osamosvojitvi mariborskih Slovencev, katera je dobila svoj popoln izraz v današnjem stanjo. Po govoru izkušenega narodnega boritelja se je oglasil k besedi zastopnik Trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani gosp. dr. Ples s. ki je orine^e! častike rn pozdrave centrale slovenskih trgovcev, za njim pa Je čestital v tmenn ljubljanskih tovarišev tajnik trgovskega društva ^Merkur« «. U r-ba ni. Slednjič je spregovoril v fmenu Trgovskega gremija v Mariboru njegov predsednik g. Vilko VVefjrl Nato se je začel zabavni del. kf Je bil odlično aranžiran in je nudil udeležencem veliko užitka- Pevci »Glasbene Matice* so iuoH na tej prireditvi želi salve pohvale s svojimi pevskimi točkami, z? instrumentalno godbo pa le skrbel v odlični meri Sokolski orkester. Zanimiv bi posrečen je bil tudi telovadni nastop, trg. narašCa'a. Po tzčrpanem programu se je začela animirana zabava, ki se je pretvorila v ples, kateri je trajaj obsvira-nju Sokolskoga orkestra pozno v noč- Strah 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 12 decembra 1924. Hlev. 2fcS Repertoar Narodnega t Ljubljani. Drame. Začetek ob osmih zvečer. Četrtek, 11. dec: Paglavka. Red r. Petek, 12. dec: Sumljiva oseba. Red C Sobota, 13. dec: Paglavka.. Red D. Nedelja, 14. okt ob 15. popoldne: Mogočni prstan, mladinska predstava, izven; ob 20. zvečer: Danes bomo tiči. Izven Ponedeljek, 15. dec.: Sumljiva oseba. Red B OPERA. Začetek ob H 8. mri zvečer. Četrtek, U. dec: Lopudska sirotica. Red A Proslava 70 letnice skladatelja P. S. VUbarja. Petek, 12. dec: zaprto. Sobota, 13. dec: Lopudska sirotica. Red E Nedelja, 14. dec: ob 15. pop.: Cavalleria rnsticana, V vodnjaku, ljudska predstava ob znižanih cenah. ★ ★ * — V nedeljo popoldne ob 15. pojeta se V Operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah enodejanski operi: V vodnjaku in Cavalleria rusticana z sostom s. Ado Daria-nom v ulogi Turriduja. — Na željo skladatelja g F.,S. Vilhar-ja, ki ostane do nedelje še v Ljubljani, se poje v soboto mesto naznanjene opere Rl-SOletto opera ^Lopudska sirotica - za red E. Vodstvo zaloge šolskih knjle; nam je poslalo to-Ie izjavo: r- Z ozirom na poročilo v »Učiteljskem tovarišu v dne 27. nov. tl„ štev 47 o Schreinerjevi Trodelni čitanki za osnovne šole lil. del ugotavlja vodstvo kr. zaloge šolskih knjig in očil v Ljubljani, da Je knjiga dobila z odlokom pokrajinske uprave v Ljubljani, oddelka za presveto m vere z dne 19. septembra 1923 ste v. 3275 prehodno odobrenje, končna aprobaciia ie, kakor znano, le formalneia značaja. Ako po mnenju s. poročevalca-ni dovolj sestavkov, ki bi naj vzbujali »državni patrljotičnj čut« zato sta odgovorna ona gospoda učitelja, ki sta rokopis ocenjevala in predlagala oddelku za prosveto in vere aprobacijo, ne pa sedanji vodja zaloge. Zaloga da tiskati svoje knjige najnižjemu ponudnika. Cena knjige je pri tej opremi in obsegu nizka.« . . — Italiianska revija o nalik književnikih. Na Reki izhaja revija »Delta«, mesečnik, ki je posvečen literarnim -stikom med narodi v »Jadranskem zaledju«. Uredniki te revije so A rt uro M a r p i c a t i, Bruno N e r i in Antonio W i d m a r. Te dni nam je bila poslana Številka za april-mal. Prvi oddeleke ie posvečen italijanski literaturi, drugi pa jugoslovanski. Jugoslovenski oddelek obsega: Jovan C vi j i č: »i- fonda-menti delia civilta iugoslava«. — A'eksa San t i č: »Pocslc«. — Vladimir Nazor: -PoesJe«. — Racconti popolari j u* osla vi«. — Laza Lazare v ić: Ma nel tuo paese t' indo-reranno. — Cvijičevo razpravo Je prevedel Miro Sclmarz, San tiče ve, Na zorove in Zupančičeve pesmi pa Bruno Ne rt V uvodu k Zupančičevim pesnitvam pravi Ne- j Vi: »Otona Zupančiča smatrajo za največ- j iega živečega slovenskega pesnika. Kakor Cankar v prozi, tako je tudi on iskat nova pota v slovevnski- liriki. Je zapadnjak. Njegova lirika je polna čustva. Znat je dati nov ton globok in človečki, poeziji slovenski. Kakor nihče drugi, je umcl dati živ. ljenje in sladkost svojemu trdemu jeziku. 2 njim pričenja nova doba v slovenski p v eziji.. .€ naj začne to prt poti eboo akcijo, je seveda a*k> kočljivo vprašanje, ker smo v začaranem krogu, iz katerega je težko najti izhod. Kmet prodaja drago za to, ket prodajajo drago industrijalec trgovec in obrtnik, ti trije pa zopet za to, ker kmet noče popustiti v cenah. AH vprašanje draginje je treba navzne tema načeti m sicer čim prej, ker je to v interesu vseh. Gospodarstvo. Gospodarski pregled. Tendenca zapadno-evropskih valut navzgor traja dalje In ta okolnost pospešuje kritje dolgov v teh vaiutah. Vse kaže, da skakanje valut kmalu preneha in da bo iznova vspostavljena večja stabilnost na mednarodnem valutnem trgu. Z zboljšanjem zapadno-evropskih valut morajo naravno pasti tudi cene v inozemstvu. Ne smemo pozabiti, da je glavni vir sirovin Amerika m da so vse države zainteresirane na tem, da kupujejo v Ameriki po ugodnejših cenah. Te cene so seveda odvisne od tečaja dolarja in zato bo gospodarska konjunktura tem ugodnejša, čim bolj bo padal dolar na mednarodnem valutnem trgu. Znižanje obrestne mere v Ameriki je posledica one emigracije ameriškega kapitala v Evropo, ki povzroča intenzivnejše industrijsko in trgovsko življenje. Splošne perspektive glede cen in mednarodne trgovine so dobre. Kolebanja sicer še ne bo konte ali cene se prilagode polagoma normalnim razmeram, tako da dosedanjega katastrofalnega skakanja ni več pričakovati. Dasi so se razmere na newyorški žitni borzi zadnje dni nekoliko zboljšale, so ostale cene žita vendar zelo visoke. To dela vsem ostalim državam velike skrbi. Celo v industrijski Angliji je sklicala nova konservativna stranka poljedeljsko konferenco, da ugotovi, kako bi moglo narodno gospodarstvo racijonalno izkoristiti zemljo za produkcijo cenenih življenskih potrebščin, ki bi bile v skladu s srednjimi dohodki industrijskih uslužbencev m delavcev. Za našo držav?, kjer dominira poljedeljstvo nad drugimi gra-nami narodnega gospodarstva, je vprašanje racljonalnega izkoriščanja zemlje Je večjega pomena. V normalnih razmerah mora nastati tudi pri nas naravno razmerje med cenami poljedeljskih pridelkov m industrijskih izdelkov kar je v Interesu producentov tn konsumentov. Cene industrijskih izdelkov so bile do zadnjega časa razmeroma zelo visoke in često tudi pretirane. Za to vidijo mnog* v podražitvi poljedeljskih pridelkov neke vrste neizogibno reakcijo, namenjeno vspostavitvi normalnega gospodarskega in socijalnega ravnottžhi. Povs.>d kjer se družabno Življenje razvija in napreduje, raste tudi spoznanje, da je poljedeljstvo kot temelj vseh ostalih industrij za gospodarsko življenje eminentne važnosti. Tudi mi moramo gledati, da pride poT)edeIj-stvo do svojega zasluženega ugleda. Svetovno gospodarstvo se polagoma konsolidira, mednarodna trgovina napreduje m Evropa preživlja zadn:o fazo povojne krize. Naša država je sicer št daleč od nor- | malnlh razmer, vendar pa so že znaki, ki ■ kažejo,, da tudi r»en gospodarski organizem | okreva. Glavno je, sedaj vprašanje cen a*i draginje, ki jo občutijo vsi rrtžji in srednji sk ji. Tu bo ^reba začeti z energično akcijo, ker nasprotuje zdravi pameti, da stabiliziranje nase valute in znatni porast dfnarja niti najmanj ne vpliva na tržie cene. Kdo . —g Novosadska) lasavvaa korza dne It. decembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška. 7 vag. 400—405. oves 3 vag. 300, sremski 295: koruza »Os* 595; št. »2« 520; otrobi lH-vag. 183.50. Tendenca aeizpremenjena. —g Svežih sliv se je prodalo po poročilih iz Slavonije v Gradec in na Dunaj okoli 350 vagonov kg po 2 do 230 Din. —g Madžarsko žito. »Az Est« poroča, da preostane od letošnje madžarske žetve za izvoz okoli 700.000 ton žita. —g Italijanski avtomobili. V prvih 9 mesecih ti. je Izvozila Italija 13.338 avtomobilskih vczll v skopni vrednosti 276 milijonov lir. —B Opija se je izvozilo iz naše države meseca oktobra ti. 248 kg v vrednosti 202.0300 dinarjev, —S Dobave. Direkcija državnih železnic, ekonomsko '^ddelenje v Ljubljani sprejema do 17. decembra ti. ponudbe za dobavo 50 kož usnja po vzorcih, (pogoji na vpogled pri imenovanem odelenju ob delavnikih od 10. do 12. ure.) Oddelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 20. decembra ti. ponudbe za dobavo 30 ton angleškega koksa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. decembra ti. ponudbe za dobavo usnja tega jermen ja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 1800 ton kosovnega premoga; prt ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave peči. štedilnikov itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtnišKe zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. 583 /n —g Odda'a v zakup pravice prometa in transporti ran! a vseh vrst monopolske in druge robe v Beogradu se bo vršila potom ofertalne licitacije pri Upravi državnih monopolov v Beogradu dne 31. decembra ti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na voogled. 582/n —g Konkuržl v NemčJB. Iz Frankfurta poročajo da je znašalo Število ko^vUrzov v novembru 599, pTeišn:i mesec pa 5r>. —g V niši trgovski mornarici beležimo napredek z nakupom lepega parobroda 5^*60 ton s strani brodarske akcijske družbe »Oceania«. Brod je Iz izvrstnega predvojnega materijala. —g Aktivna bilanca ćeikotlovaškc zunanje trgovine. S ponosom ugotavljajo češkoslovaški listi zopet aktivum 100 mUijo-nov KČ v mesecu oktobru v bHanci zunanje trgovine. Dovdza je bilo 542 508 ton in 9S.283 komadov v - vrednosti 1.354 699 $90 Kč. Izvoza je bilo 910.344 ton m Sil .988 komadov v vrednosti "1.461.612 S?2 Kč. Tako je trgovska bilanca akt'vna v mesecu oktobru z Zneskom 106.912 933 Kč in v času od januarja do oktobra je aktivna v znesVu 619.764 307 Kč Izvoza v Jugoslavijo je bilo za 55.249*322 Kč. —g Delovni čas v sladkornih tovarnah na Poljskem. Za one s!adkome tovarne, ki ne morejo vsled ipomanjkanja kvalificraiih delavcev aH potrebnih prostorov uvesti tretjega delovnega turnusa, je oblastveno dovoljeno podaljšanje delovnega časa od osem na dvanajst ur,- Julijska Krajna. — Umrl Je v Žtrju na Krasu g. Ivan Kocjan, absolvirani agronom. — 'Vojna odškodnina. Od februarja do novembra ti. je bilo izplačane na Goriškem približno 40 milijonov lir vojne odškodnine in sicer 13.500 vojnim oškodovancem. Sicer je to že lepo 5tevrk\ ali vojna odškodnina se izplačuje zelo počasi in dotičniki. ki jo čakajo, neizmerno trpe, predno jo dosežejo. — Ponesrečil se 'e pri Z a godu na posestvu ge. Ane Grudnove živinski prekupec Franc Petrovčič iz Mrzlega Loga. Zjutraj so ga našli nezavestnega na ikh pred kozolcem. Najbrže je ponoči prišel do kozolca, se vlegc! spat, zjutraj pa padel kakih 5 metrov globoko in obležal ves krvav po obrazu. Umrl je v bolnici v Idriji. — Odkritje plošče v spomin Oberdanka v Rimo prepovedano. Mazzmijanci v Rimu so hoteli 20. tm odkriti spominsko ploščo Oberdanku na hiSi. v kateri som dobave poslati na: Triglav, lasna družba, ColJo( Glavni trg 4 I. i I ■ ■ iinnniniiiiinmmniimiimiiiiiii rgovska moč izvežbana v papirju, šolskih potrebščinah In deloma knjigeh so a prsima o LluMJani. Ponudbe oprem Hene z vsem' dokumenti na upravo #Sl. NuodV pod .TRGOVSKA MOĆ*. Brca potebneg« obTettila. t 7554 Potrti ploboke ža'osti nazmniamo vsem sorodnikom, pnjaMiem In znancem, da je naša srčno i ubijena, dubra mamica, stara mamica in t*5ča gospa Frančiška Šarič vdova mnjorja, v sredo, dne 10. t. m. botru vda no premlnu'a. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v potok, alns It. dsesmbrs 1924 ob Z pop. Iz Staie poti It. 3 na > okopali *če k S*r. Križu: Sv. mala zadušnica se bode brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 10. decembra 1924. Marija Erika tlo »Ion, allliasls Var*> Jan, hčeri. — Vojtah Varaljan, ravnatelj, zet, — Jslklos, Vsllmlr, Ulljana, vnuki. Mettnf pogrebni aevSl v LtuWuwi JkM niti. pmnffiiK nafcaatftaa otalaralea 3591 fsovrsvllslalsa) L. BABAGA, LtvMfaM, fattatorrrva alloa 6. i————s——— Drva >>i«ki premog H. Petri« LjMMfana Gosposvtttka ct ta 8 Telefon 343 T s? U «J J J J J J J J Donosno podfetfe znane ' po vse-, državi z le'n in dobičkom 450000 Dn se proda tako i radi b lezni. Poti e en ka I-tal 150.000 Din. Ponudbe pod .Rijetka prilika* na Ceik* fvgo^la venski oglasni zavod, Zagreb. Mesnička br. 1 >. 7552 ■JM ~« r>i JI.UJM-P r KUPIM MO-5« TONIT 1 L X* O' *ov not SS I slaa«r. Plačalo oa W> HLI OGLASI iHh osji* vsaka OasaOa SO para. — Na|ason|o pa Oln oV— Namizna jabo!ka žlahtnih vrst, vsako mno» žino od 25 kg n»nrej — prodajam, -r- F. Ma»nč, ekonom. Ljutomer. 7522 Motorno kolo »Douglas«, v skoro no« vem stenju, se p° zelo i godni ceni proda. — Henrik Kenda, Ljubljana. 7564 •- j POZOR1 POZOR! Ostanki za ocnlo so naprodaj po polovični nli zefo znižani coni. — Ne zamudite i »godne pri« lil-eJ- — Rc*ljeva ce*ta 30,'L. d^ano. 7551 I želi živahne korespondence z gospodičetn 17—18 let. — Dopisi pod »Mla« doet nori/7557« na upravo »Slov. Naroda«. vaaj a^ Izurjena šivilja išče dela: gre samo na 'lom. Na lov pove unra* va »Slov. Nar.«. 7562 | Snžse | Kuharica* srednje starosti želi mer njati službo s 1. ali 15. jan-arjem. — Želi stalne službe pri mali družini ali k orožni'tom. — Poizve ae pri: Dcžman, K.ra'*rvv ski nasip 24. 7561 | Stanov?™ 1 Stanovanje v novi vili takoj na raz* p lago; event. tudi vila Ab?olvenlica trgovačke akademije, perfektna arpsko * hrvatska, njemačka i francuska ko« respondentica, vješta hr« vatskoj i njemačkoj ste* nografiji, knjigovodstvu, ♦raži namieštenjc u Ljubljani. — Cijenjene ponude na up-avo »Slov. Naroda« pod »Absolventinja 7529«. Jedna veliv a tuzemna tvornica celuloze traži jednog zidara« koji je potpuno vješt u izidjavanjti kazana za kuhanje celuloze se materijalom otpornim prema kiselinama, te koji je državljanin SHS. — Ponude treba slati na upravo »Slov. Naroda« pod »P. S. 36/7525«. v na.cup. — Pismene po« nvdbe pod »St. 7555« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem sobo * separatnim vhodom v bližini trga Tabora ali Res'jeva cesta. MikloSiče* va cesta. Prisojna ulica, Ahaci jeva cesta. Skofja rlica. Ilirska t'Itca ali Ko. menskega ulica — Ni* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 7568 Krasno meb'orano stenoranje iz treh sob in postranskih prostorov, v sredini mesta, se odda za*asno boli-še situirani rodbini; t"di lokali za pisarne. — Po« izvedbe pri edini slovenski posredovalnici — K. T r o h a , Maribor, Slovenska ulica 2. 7556 I totali I Dve sobi za finejši modni salon potrebujem nujno. Najraje v I. nadstr v centru« mu mesta Ljubljane, in sicer v 5>elenburgovi, Prešernovi. Frančiškanski ulici al' Dunajski cesti. Kongresnem trgu. Marijinem trgi. Sv. Petra cesti, cv. t'.idi na lepem svetlem dvoriSču. — Naslov-pove uprava »SI. Nar.«. 7567 I frzno I Polenovka, namočena, se dobi vsak petek — kakor tudi vse špecerijsko blago po najnižjih cenah pri tvrdki — Kovsčič <£ Japc*. Ljub* l j ona. Kongresni trg. 756i Slike za 'egitimacije izdeluje naihitreie foto* cjraf H U GON HIBSER, Ljubljana, Valvasorjev trg št. 7. 7553 Perje, kokošje, račje in gosie, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda. Čakc-vec 52T Damski klobuki, nakiteni, od 100 do 150 dinarjev, haržunasti naVi-teni od 200 do 300 Din, Velour svileni po 200 Din. — Oglejte si izložbo. — Horvat, modistka. Sta* ri trg 21. 141 T Zaloga klavirjev in pianinoT najboljših tovarn Ro*en# dorfer, Oapka. Khrbsr, Ho!z], Schweighofer, Original Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Ho* bad, roi Dolenc, Ljubljana, HiHcrjčva ulica 5. Trboveljski premog drva, koks •ngleSki premog šleiiiske brikete dobav! slUBIJA ta, Kralja Patra trt I. Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. roT 7565 OospodlnlsU koledar J.gos!t*enske Matice zalete 1925 je izšel in se dobiva pri podniinicah ra člane a Din II-—• v knjigarnah za nečlane Din 11"—. Ljubljanski člani v pisarili Jogosiov. Matice, Pred ikolijo 21 /I. Lesna družba ,IMPEX' 75^6 aa la praaellla s Krekovega trga v palačo Jadransko-Podunavske banke Selenbargova ulica It 7/11 (nasproti glavne pošte). l^tnina in tisk »Narodne tiskarne«.