Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. - Zul.-Nr. 39959K50E
Celovec * četrtek * 25. februc.	o ouuž) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
ŠOLA BREZ MEJA
Javna dvojezična ljudska šola 24 v Celovcu
DAN
ODPRTIH
VRAT
v petek
26. februarja,
od 8.30 do 10.30
Učenci in učitelji se veselijo vašega obiska!
Ustanovno in upravno sodišče o sestavu sosveta
Pomoč Slovenskemu vestniku
I stavno in upravno sodišče U obravnavata vprašanje sestava sosveta. Kot je znano, so se tako NSKS in ZSO kot tudi Društvo člen 7 iz Štajerske obrnili na obe vrhovni sodišči v zadevi sestava sosveta.
Narodni svet osporava sestav sosveta na štirih segmentih: zase zahteva več mest, nadalje zahteva mesta za EL, osporava tri strankarske zastopnike ter končno zahteva mesta za štajerske Slovence v sosvetu. ZSO se je pritožila, ker da odločba vlade ni zadosti obrazložena, tako da iz nje ni mogoče razbrati vsega, kar je vlado privedlo do odločitve glede sestava sosveta, Društvo člen 7 pa osporava neupoštevanje štajerskih Slovencev v sosvetu.
Vrhovni sodišči sta na vse pritožbe reagirali zelo hitro, tako da je odločitev mogoče pričakovati v doglednem času.
Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je za SV dejal, »da je vesel, da sta vrhovni sodišči hitro reagirali«. Odločitev vrhovnih sodišč je pomembna, »ker bomo dobili formalnopravno dokončno odločitev glede sestava sosveta. Če bosta ugodili pritožbam, bo treba sosvet na novo sestaviti. Vsekakor pa bo na podlagi odločitve vrhovnih sodišč razprava o sestavi sosveta dokončno končana, tako ali tako,« je še poudaril dr. Sturm. Trenutni sestav sosveta
je seveda popolnoma legitimen, tako da njegovo delo ni okrnjeno. Le v primeru, da bi vrhovni sodišči ugodili eni izmed pritožb, bi moralo priti do ponovnega imenovanja njegovih članov.
Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da imajo še največ možnosti za uspešno pritožbo štajerski Slovenci, ki jih vlada pri sestavu sosveta ni upoštevala, čeprav je parlamentu že predlaga-
la, da odredbo o sestavu sosveta razširi, da bi bili v njem z dvema članoma zastopani tudi štajerski Slovenci. Predstavnik ÖVP v parlamentu pa je to vprašanje žal vezal na odločitev Slovenije glede priznanja tam-kajšne nemško govoreče manjšine in zavrnil pristanek za razširitev obstoječega sosveta.
Pričakovati je, da bosta vrhovni sodišči odločitve sprejeli še v letošnjem letu.	-an
V predzadnji številki našega lista smo objavili hvalevredno pobudo znanega slovenskega kulturnika Hanzija Weissa, ki je na bilčovški posojilnici odprl konto za pomoč Slovenskemu vestniku. V uredništvu smo bili Weis-sove pobude seveda zelo veseli, saj se sami kljub strašni finančni stiski nekako nismo upali poklicati na pomoč. Torej se pobudi nekako pripenjamo in vse naše zveste bralce in prijatelje, vse tiste dobro misleče, katerim medijska raznolikost kaj pomeni, pozivamo, da nam tudi s svojo finančno podporo pomagajo preživeti. Po 3000. številki naj bi ta naš slovenski časopis, porojen v najtežjem obdobju naše
zgodovine, doživel tudi 4000. številko.
Hanzi Weiss je v teh dneh storil nadaljnji korak ter položnice za podporo zanesel in razposlal na vse slovenske posojilnice. Tam se, dragi bralci in bralke ter naši prijatelji, lahko izkažete s svojimi prispevki.
Naj ponovimo konto številko: Posojilnica-Bank Bilčovs, BLZ 39101, štev. konta: 31.064.835 Pomoč Slovenskemu vestniku.
Hvala!
Imenovan madžarski sosvet
Zvezna vlada je ta ta teden sprejela odločbo o imenovanju članov za madžarski sosvet. Sestav je bil nekaj mesecev znotraj madžarske narodne skupnosti osporavan. Po mesece dolgi razpravi je zdaj le končno prišlo do odločitve vlade. Zdaj mora Urad zveznega kanclerja v roku štirih tednov sklicati sejo, na kateri se bo sosvet za madžarsko narodno skupnost konstituiral in izvolil predsednika in podpredsednika sosveta.
Postopek za imenovanje članov sosveta je potekal po novem postopku, ki ga je zahtevalo Upravno sodišče v svoji odločbi pred letom dni. Potemtakem se člani sosveta imenujejo z odločbo vlade, predhodno pa mora Urad zveznega kanclerja izvesti poizvedovanje (Ermittlungsverfahren). Organizacije madžarske narodne skupnosti imajo zdaj možnost, da se v roku šestih tednov pritožijo zoper sestav sosveta pri Upravnem sodišču.
Na Gradiščanskem dvojezične table
Urad zveznega kanclerja v sodelovanju z gradiščansko deželno vlado pripravlja postavitev dvojezičnih tabel za hrvaško in madžarsko narodno skupnost. Trenutno poteka akcija ustvarjanja vzdušja, ki naj bi pospešila med prebivalstvom pozitivno vzdušje za dvojezične table.
V akcijo so se vključili predstavniki vseh političnih strank. S postavitvijo dvojezičnih tabel na Gradiščanskem bi bil izpolnjen tozadevni odstavek člena 7 ADP in ne nazadnje tudi spomenice avstrijskih sosvetov, ki je med drugim izpostavila prav to zahtevo.
Ocenjujejo, da bo na Gradiščanskem prišlo še v letu 1999 do postavitve dvojezičnih tabel.
PREBLISK
■ V volilnem boju je veliko govora o demokraciji. Ni je stranke, ki v teh dneh ne bi obljubljala več demokracije in nebes na zemlji. Štiri stranke so se celo združile z namenom, da skupaj preskočijo res neobičajen in visok volilni prag, ki manjšim strankam preprečuje vstop v koroški deželni zbor. Govoriti o demokraciji je eno, jo resnično uveljavljati, pa drugo. Zato politične stranke ne ocenjujemo po besedah, temveč po dejanjih. To velja tudi za manjšinske politične stranke, ki naj bi bile prav zaradi izkušenj v zadevah demokracije še posebej tankočutne. Toda, če si ogledamo politično prakso zadnjih let, moramo ugotoviti, da deželna EL v no-
tranjeslovenskih odnosih v nekaterih vprašanjih zagovarja nedemokratična načela. Na eni strani zahtevati dvojezične otroške vrtce, na drugi pa preko svojih navez vplivati, da bi določene slovenske strukture
Demokracija
na Koroškem sploh ne dobile več podpore iz Slovenije in s tem ogrožati obstoj npr. nekaterih privatnih dvojezičnih otroških vrtcev, je druga plat medalje. Na eni strani zahtevati demokracijo, na drugi pa zgovarjati ukinitev npr. našega glasila, Slovenskaga vestnika, pa je spet druga plat medalje. Demokracija torej ni cesta enosmemica, tudi pri manjšini ne.	M. S.
SVEČE
Obnovljen
partizanski
spomenik
Mnogi naši bralci, predvsem iz vrst Zveze koroških partizanov in tudi drugi antifašisti, so ob poročilu o spominski svečanosti v Svečah 7. februarja t. 1. pogrešali sliko obnovljenega spomenika, zato jo objavljamo tokrat. Posnetek je z dneva spominske svečanosti.
VOLILNI BOJ V FINALU
Kaj menijo slovensko govoreči kandidati
Čez teden dni bodo koroške volilke in volilci odločali o razporedu političnih strank v deželnem zboru in s tem o tem, kakšna politična opcija bo bistveno usmerjala koroško politiko v naslednjem mandatnem obdobju. Skoraj na vseh strankarskih listah kandidirajo tudi koroški Slovenci oziroma slovensko govoreči deželani. S tem pride do izraza politična in svetovnonazorska pluraliteta. Te kandidate smo vprašali, zakaj naj bi pripadniki slovenske narodne skupnosti podprli prav njih. Povprašali smo kandidatko SPÖ, Ano Blatnik, kandidata ÖVP mag. Raimunda Grilca, kandidata EL (v okviru Demokracije 99) Andreja Wakouniga in kandidatko KP A Marjeto Einspieler.
ANA BLATNIK
X\b teh deželnozborskih vo-VX litvah gre bolj kot kdajkoli poprej za vprašanje, ali bo Haiderjeva FPÖ prva politična sila v deželi ali ne. Če ji to uspe, bo imela v vseh oblastnih strukturah - od deželnega šolskega sveta, gospodarskih sosvetov, socialne politike, kulturne politike ipd. - dominanten vpliv v deželi. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, če samo pomislimo na svobodnjaško kampanjo zoper umetnika Koliga. Zmaga svobodnjakov bi pomenila, da bi na Koroškem za lep čas vladal duh nazadnja-štva, zaprtosti in izigravanja ene skupine proti drugim. Razstava npr. o nemškem wehr-machtu najbrž ne bi bila mogoča, o socialni politiki svobodnjakov le lahko ugibamo, obeta se pa prav nič lepega. V manjšinskem vprašanju bi prišlo do kampanje zoper dvojezične učitelje in integrativni dvojezični pouk.
Vse to je treba pomisliti, ko se odločamo ob letošnjih deželnozborskih volitvah.
Poznam ugovore, ki pravijo, da so socialdemokrati v bistvu sami krivi za porast svobodnjakov. Deloma to najbrž drži. Res je, da so nekateri socialdemokrati prav iz strahu pred svobodnjaki politično tudi klonili pred njimi.
Toda opomnila bi rada, da je predsednik naše stranke dr. Michael Ausserwinkler prav v tem vprašanju postavil pomembne mejnike: častno pokroviteljstvo nad razstavo o nemški vojski (wehrmachtu), razprava o Ulrichsbergu, podpora Glasbeni šoli ipd. Hočem
reči, da Ausserwinkler predstavlja nov tip predsednika stranke, ki je v zadnjih letih tudi v manjšinskem vprašanju postavil nekaj novih potez. Navsezadnje je v stranki uveljavil integracijski model, na podlagi katere me je nominiral za kandidatko za zvezni svet.
Pri teh volitvah ne gre torej samo za osnovno politično cezuro, temveč tudi zato, da Michael Ausserwinkler dobi možnost, da svoje reformno delo nadaljuje. Mislim, da je to res v korist nas vseh. Zato z dobro vestjo predlagam, da tokrat podprete Michaela Ausser-winklerja in SPÖ.
MAG. RAIMUND GRILC
ÖVP
slovenskimi listami. V sosvetu za slovensko narodno skupnost sta zastopnika ljudske stranke podpirala vse zahteve slovenskih organizacij, ki so izvedljive.
Koroška ljudska stranka je celo pripravljena za spremembo koroške deželne ustave in diskusija o tej problematiki se bo takoj po volitvah spet začela. In jasno je še nekaj: tudi če bi FPÖ postala najmočnejša stranka na Koroškem, poslanci koroške ÖVP Haiderja ne bodo izvolili za deželnega glavarja!
ANDREJ WAKOUNIG
DEMOKRACIJA 99
r\eželni glavar Christoph LJ Zematto se je skozi leta trudil za stvarn* politiko v deželi. Dokaz za to je dejstvo, da so v deželni vladi sprejeli 93% vseh sklepov soglasno. Tudi bodoči deželni glavar mora biti človek, ki povezuje in ne ločuje oziroma polarizira.
Čeprav je koroška ljudska stranka po mandatih samo tretja sila v deželi, je v glavnih vprašanjih igrala vedno pomembno vlogo. Zavzela se je predvsem tudi za podeželjski prostor, ker je treba ravno na tem področju rešiti še veliko problemov.
Kmečke družine imajo v zastopnikih ljudske stranke močne partnerje, ki jih podpirajo v vsakdanjem boju za obstoj domačih kmetij.
Tudi glede mirnega sožitja narodnih skupnosti v deželi se je ljudska stranka zelo trudila.
V nekaterih občinah je prišlo celo do koalicije OVP s
čitev pravic slovenske narodne skupnosti, vključno člena 7 ADP. Nadalje zahteva uvedbo dvo- in večjezičnih vrtcev povsod tam, kjer poteka pouk dvojezično. Za SPÖ in ÖVP pravice slovenske narodne skupnosti niso bile tema niti v preteklosti niti niso tema v programskih izhodiščih za prihodnost. Slej ko prej se ozirata na Haiderja in nemškonacionalne volilce.
4.	Predvsem je DEMOKRACIJA 99 jasno poudarila, da Haider zanjo ne pride v poštev kot deželni glavar. Temu nasprotno sta se Ausserwinkler in Haider dogovorila o medsebojni podpori: če Haider dobi večino, ga bo podprl Ausserwinkler, v obratnem primeru pa bo Ausserwinkler deležen podpore Haiderjeve FPÖ. Ausserwinkler je v zadnjem času večkrat poudaril, da ne odstopa od tega dogovora. Zato je glas za Aus-serwinklerja v vsakem primeru tudi glas za Haiderja.
5.	Nenazadnje pa je DEMOKRACIJA 99 najboljši dokaz za to, da so obe narodni skupnosti in različne politične skupine zmožne uveljavljati enakopravno sožitje in uresničevati skupne cilje v korist dežele. Iz-gledi, da pride DEMOKRACIJA 99 v nedeljo, 7. marca, v deželni zbor in da slovenska narodna skupnost prvič v II. republiki dobi samostojnega deželnega poslanca, so zelo veliki in realistični. To potrjujejo tudi vse javnomnenjske raziskave.
Zato izkoristimo našo odlično priložnost za boljšo prihodnost-zdaj!
MARJETA EINSPIELER
KPA
IX aj razlikuje DEMOKRACI-l\jO 99 od vladajočih strank?
1.	DEMOKRACIJA 99 se zavzema za reformo koroškega volilnega reda, ki je od vseh avstrijskih zveznih dežel najbolj nedemokratičen, do manjšinskih skupin skrajno krivičen, vrhu tega pa tudi protiustaven. Vladajoče stranke ga nočejo spremeniti. Tudi Ausserwinkler ne, pa čeprav je obljubil. Oblastnost jim je važnejša kakor demokratizacija koroške družbe.
2.	V ospredju političnih prizadevanj DEMOKRACIJE 99 so skrb za delovna mesta ter socialno šibke, vsestransko pospeševanje podeželja in neovirano čezmejno gospodarsko ter kulturno sodelovanje. DEMOKRACIJA 99 si prizadeva za čimprejšnji pristop Slovenije k EU, medtem ko koroška politika goji iracionalne strahove na račun Slovenije. Pri tem sta si posebej enotna Haider in koroški sindikat, v katerem vladajo socialdemokrati.
3.	Ena od osrednjih zahtev DEMOKRACIJE 99 je uresni-
"7 ato, ker je pametno in korist-^no. Prvič, za delovne ljudi, slovenske in druge: na Koroškem je 27.500 ljudi brez zaposlitve. Delovna mesta izginjajo, kot da bi jih pobirala kaka epidemija. To pa ne samo zato, ker se nekateri industrialci z javnimi denarji kar dobro pitajo, nato pa izginejo ko kafra, temveč ker je tudi koroška deželna politika postala talec mišljenja, ki mu samo še kar se da visok profit nekaj pomeni. KPA je pri teh volitvah edina -poudarjam, edina - stranka, ki
se ne podreja gospodarski oblasti. Ne posnema nobene druge stranke, ki zdaj vsevprek obljubljajo vse mogoče, kajpada tudi nova delovna mesta (isto so storile že pri preteklih volitvah); narobe: KPA si ne dela nobene utvare, da je problem rešljiv od danes na jutri, temveč da je na dolgi rok rešljiv samo, če se bo politika rešila diktata gospodarskih oblastnikov. To pa bo storila samo, če bo dovolj pritiska z leve, se pravi, če se bo levica okrepila. Brez delovnih mest ni življenja, ni kulture in ni narodnega razvoja. Prav zato naj bi pripadniki slovenske narodne skupnosti tokrat volili KPA.
Drugič, za slovenske in vse druge prebivalce, ki živijo v tej južni obmejni regiji Evropske unije: stroške za evropsko integracijo so zvalili na dežele in občine. Posledica so dodatne obremenitve ljudi. Obvezna EU-jevska pravila pogosto nasprotujejo domačim interesom - začenši pri pospeševanju gospodarstva in javnih investicijah preko oddaje naročil pa tja do prometne politike in kmetijstva, ki je prišlo po močen udar. KPA je edina, poudarjam, edina stranka pri teh volitvah, ki je načelno kritična do evropske integracije. Ne zato, ker bi bila nasploh proti njej, temveč zato, ker je konstrukcija EU prikrojena interesom velekoncernov, veleagrarijcev in finančnih magnatov. Z glasom za KPA se krepi levica znotraj Evropske unije, to pa je pogoj za evropsko integracijo, ki se ozira na socialne, demokratične in kulturne pravice večine evropskega prebivalstva, ne pa na tiste, ki jim je pomemben le hiter pretok blaga in denarja za kar največji dobiček po vsej Evropi.
Tretjič, za ljudi slovenske narodnosti posebej: Koroška je sečišče treh kultur in dežela dveh jezikov. Čeprav je to vsem dobro znano, deželna politika s tem kapitalom ne ve kaj početi. Niti deželnega zakona, ki bi predvideval dvojezične otroške vrtce v dvojezičnih občinah, niso sprejeli. Mračnjaške sile so v vseh treh vladnih strankah slej ko prej močno prisotne. Zavirajo dvojezičnost, razvoj in integracijo slovenske narodne skupnosti in s tem tlačijo življenjsko kvaliteto slovenskega prebivalstva; če se jim pa zdi koristno, uprizarjajo nacionalistične kampanje. In slej ko prej so v vladnih strankah politiki, ki se teh mračnjakov bojijo, ali pa se pred njimi umikajo in klonijo pred njihovimi nacionalističnimi parolami. To je prastara koroška igra. Glas za KPA je glas proti tej igri, je nedvomno najmočnješje svarilo tistim politikom v SPÖ in ÖVP, ki menijo, da se lahko brez posledic igrajo s slovenskimi glasovi.
I eta 1996 smo v Zgodovinski L arhiv Ptuj prejeli prošnjo, da bi organizirali razstavo o šoli Mladika, ki je leta 1997/98 praznovala svoj 95. rojstni dan.
Razmišljala sem, kako neki naj pripravim razstavo, ki bi bila zanimiva tudi za širše množice in kakšen koncept naj zastavim, da bo pritegnil tudi publiko izven Ptuja. Brskala sem po arhivskem gradivu in ugotovila, da je bila ta šola ustanovljena le za punce (meščanska dekliška šola). Domislila sem se! Seveda, raziskovala bom, kako so izobraževali dekleta. Končno pa, saj izobraževanje punc na Ptuju ni moglo biti drugačno kakor v Celju, Mariboru... Torej bi Ptuj lahko veljal kot primer preučevanja. Kljub temu sem povabila k sodelovanju tudi raziskovalke iz Ljubljane, saj smo tako lahko opravili primerjalno analizo.
Izobraževanje deklet pa se vendar ni začelo v 19. in 20 stol. Zato nas je pot raziskovanja vodila po časovnem traku nazaj in še nazaj in, in pristali smo, kjer drugje kakor v rimskem Ptuju - Petoviji. Krog sodelavcev se je še razširil.
In končno, kaj naj počnemo z rezultatati iz preteklosti, ako jih ne povežemo z današnjimi? Gospa Vera Kozmik, dir. Urada za žensko politiko pri vladi RS je bila pripravljena prevzeti organizacijo raziskovanj o izobraževanju in zaposlenosti žensk danes v slovenskem prostoru.
Nam pa, kakor da to še ni dovolj. Na kakšnih delovnih mestih so ženske zaposlene in kakšne funkcije opravljajo? Posegli smo še na področje zaposlovanja v gospodarstvu. Želeli smo dve analizi dveh velikih podjetij, enega takega, ki zaposluje pretežno moško, drugega pa s pretežno žensko delovno silo. Ob analizi Zavoda za zaposlovanje RS in Urada za delo smo lahko predstvili kar popolno sliko izobraževanja in zaposlovanja žensk nekoč in danes - v Sloveniji in na Ptuju.
Vse to smo predstavili na simpoziju in v zborniku Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes in na okrogli mizi Kako sem ušpel(a) narediti kariero. Zbornik je pomemben znanstveno-razisko-valni del projekta in osnova za postavitev razstave, hkrati pa pomembna odskočnica za nadaljnje raziskovanje in primerjavo tako arhivskih kakor sodobnih podatkov.
Izkazalo se je, da je projekt zanimiv predvsem zaradi svoje interdisciplinarnosti in teamske-ga dela, ki je v svetu že praksa, pri nas pa redkeje zastavljen način raziskovanja neke teme. Toliko o projektu kot celoti.
Razstava
Razstavo z naslovom Dekleta in šola smo predstavili 22. okt. 1998 na ptujskem gradu. Svečano odprtje je opravil sam predsednik države Milan Kučan. V mesecu dni si je razstavo na ogledalo 3777 obiskovalcev. Takoj pa smo prejeli tudi povabila za gostovanje.
novo, prej očem skrito sliko. Scene so tematsko zasnovane tako, da izpostavijo zmeraj drugačen, toda za neko obdobje tipičen prostor izobraževanja. Hkrati pa nas pot vodi tudi po časovni stezi, od prve scene, ki predstavlja izobraževanje deklet v antiki, nato srednji vek, novi vek in vedno bolj podrobno 19. oz. 20. stoletje, kjer zadnja, 8. slika govori o študentkah in poti deklet na univerzo. Razstava se zaključi sredi XX. stol., ko so se dekleta prvič v zgodovini resnično lahko odločala za katerikoli željeni poklic in je bila diskriminacija glede izobraževanja odpravljena.
Časovni mejniki seveda ne soupadajo s stoletji, pač pa so zgodovino šolstva spreminjali zakoni in tej zahtevi sledi tudi vsebina razstave.
Za vodstvo po razstavi poskrbi razstava sama, ker je opremljena z avdio vodičem. Obiskovalec ali skupina si lahko vodstvo vsake scene posebej v slovenskem, nemškem ali angleškem jeziku omogoči s pritiskom na gumb. Za pomoč pri razumevanju vsebine razstave poskrbi tudi zloženka, ki je zastonj na voljo v razstavnem prostoru.
Za najbolj radovedne in natančne obiskovalce so razstavljeni pisni dokumenti razvrščeni v tri barve: rumeni nam govorijo o zakonih, zeleni se tikajo šole ( kaj se sme in česa ne....), rjavi pa nas seznanjajo z bontonom obravnavanega časa.
Razstava je namenjena najširšim množicam ljudi, kar pomeni, da je zastavljena tako, da je zanimiva in razumljiva dijakom osnovnih šol, dovolj mikavna in poučna za odrasle, in ni cil-jana le na publiko stalnih obiskovalcev razstav, ampak želi s svojo vsebino pritegniti široko paleto najrazličnejših ljudi.
Prva postavitev razstave je bila na Ptuju. Zadnjo - zaključno - pa bi radi predstavili v slovenski prestolnici zato, ker bo na poti po Sloveniji obogatena z dokumenti in raziskavami iz vsakega gostujočega mesta. Tako bo v Ljubljani predstavljena pravzaprav nova zaključna razstava in nov, razširjen projekt. Sodelujoči avtorji bodo iz vse Slovenije in zamejstva, tako na kulturnem, znanstvenem in kadrovsko-gospodarskem področju.
Namen razstave
Velikokrat se vprašam, zakaj počnem vse to? Za nova spoznanja, raziskave...? In čemu pravzaprav služi razstava? Vemo, da si časa in prostora res ne moremo izmišljati. Živimo danes in tukaj. Z zgodovino pa naj se poigravajo le tisti, ki jih res zanima. Toda ali je res tako? Če spoznamo in razumemo preteklost, v veliki meri razumemo sedanjost in kar je morda še pomembneje, znamo oblikovati in sprejemati odločitve za prihodnost. To pa je prekleto pomembna stvar, saj v tej tej igri sodelujemo mi vsi, in tudi TI!
Tjaša Mrgole Jukič, avtorica razstave
Gospodinjski tečaj 1938 (Zgodovinski arhiv Ptuj, fototeka)
Odločili smo se, da se odpravimo na pot po Sloveniji. Prvo gostovanje je bilo v Celju. Na povabilo Zveze slovenskih žena pa bo razstava predstavljena tudi na Koroškem.
Razstava pa ni le predstavitev arhivskega gradiva in muzealij, pač pa so zaradi zamišljene postavitve avtorice Tjaše Mrgole Jukič sprejeli izziv še oblikovalka Vladka Kukovec, ki je izdelala lutke v naravni velikosti, te pa je oblekla kostumografka Stanka Vauda. Velikanske scene (13-15 m2) je narisal Boris Miočinovič-Boba. Tudi zato razstava sodi med večje postavitve, saj potrebuje kar 300 m2 prostora.
Razstava je vsebinsko razdeljena v 8 scen. Vsaka od njih predstavlja zaokroženo celoto in prikazuje neko obravnavano obdobje. Ogromne slike se razkošno bohotijo med arhivskim, zvečine slikovnim gradivom. Dramaturgijo razstave pa scensko bogatijo posebej za to priložnost izdelane in oblečene lut-
ke, ki prostor tridimenzionalizi- di labirintne postavitve je pot po rajo, zato razstava deluje lah- razstavi skrivnostno zanimiva, kotno, razgibano in vedro. Žara- saj nam vsaka scena odpira
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
vabi ob letošnjem prazniku Dneva žena na otvoritev razstave
»DEKLETA IN ŠOLA«
v petek, 5. marca, ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu
in na
proslavo Dneva žena
v ponedeljek 8. marca, ob 14. uri
pri Šoštarju v Globasnici
Na obe prireditvi prisrčno vabljeni!
Maturantke cesarsko-kraljevega učiteljišča v Ljubljani 1883 (Hrani Slovenski šolski muzej Ljubljana, inv. št. 3007)
RAZSTAVA DEKLETA IN ŠOLA
Od ideje do izvedbe projekta Dekleta in šola
ZALOŽBA JADW1GA V KRAKOVU
Hiša Marije Pomočnice v esperantu
Prav na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 1999, je nova zasebna esperant-ska založba Jadwiga s sedežem v Krakovu izdala svojo prvo knjigo: roman Ivana Cankarja Hiša Marije pomočnice. V mednarodni jezik jo je prevedel Vinko Ošlak, ki je napisal tudi spremni esej z naslovom Ivan Cankar, pisatelj med Dunajem in Ljubljano, v katerem je postavil slovenskega klasika v evropski okvir. Dodana je tudi celotna bibliografija Cankarjevih del, vključno s prevodi v nemščino, ki jih izdaja založba
Drava v Celovcu. Knjiga je izšla v bibliofilski izdaji 300 izvodov, ki so ročno signirani. Prevod je izšel brez finančne podpore iz Slovenije.
Založba Jadwiga ima v načrtu še nekaj del iz slovenske književnosti, tako bo še letos izšel (prav tako Ošlakov) prevod Rebulovega romana Jutri čez Jordan, ki je sicer izšel tudi že v francoščini. Založba pa bo izdala tudi Ošlakov dnevnik za leto 1987 La malbabela jaro, ki je bil pisan izvirno v esperantu, in prevod in dopolnitev njegovega poljudno filozofskega dela Pogovori pod šotori z es-perantskim naslovom Filozofio sub la tendoj.
Založba ima v načrtu vsako leto izdati šest knjig, med katerimi bodo prevladovala klasična dela poljske, slovenske in svetovne beletristike in filozofije.
hans
kresnik
zur kritik der gewalt
K„ I	Mi O
Sh ' M	
n	jTj! |j|
	
HANS KRESNIK V CELOVCU
Razstava »Zur Kritik der Gewalt«
Znani koreograf Hans Kresnik se je rodil v Pliberku in letos praznuje 60-letnico rojstva. To je povod za različne aktivnosti v tem letu v Avstriji in Nemčiji na tistih umetniških področjih, s katerimi se je Kresnik doslej ukvarjal.
Kresnik je svetovno znan koreograf, manj znano pa je, da njegovo plesno-gledališko delo spremlja tudi obširna likovna dejavnost, ki jo bomo prvič videli v koroški deželni galeriji v Celovcu. Na tej razstavi H. Kresnik inscenira dvanajst postaj - dvanajst prostorov, od
koder so izginili storilci in žrtve. Kljub temu pa ni uspelo prikriti dejstva, da so bili ti prostori kraji nasilja in morišča. Kresnik opozarja, kako se utesnjujoča »normalnost« življenja in pritisk »vsakdanjih navad« lahko spremeni v golo nasilje.
Razstava obiskovalca popelje v čutni svet (tip, vonj, sluh, vid) in ga obremeni do meje tako imenovanega še znosnega slabega okusa. Kresnik ne govori o grozotah, posreduje jih fizično. Razstava tematsko ni omejena na vprašanja nasilja v koroškem prostoru, vendar je Kresnik upošteval nekatere pomembne dejavnike iz koroške zgodovine, med drugim tudi slovenske partizane in pa izseljevanje koroških Slovencev.
Ogled razstave od 24. februarja (vernisaža ob 19. uri), do 2. maja iskreno priporočamo!
TISKOVNA IZJAVA
Ob ustanovitvi
A
društva k & k-center
l/ulturni in komunikacijski l\center (k & k) v Šentjanžu v Rožu se je na svojem ustanovnem občnem zboru v ponedeljek, 22. februarja, konstituiral na osnovi avstrijskega društvenega prava kot samostojna kulturna ustanova, k & k-center je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu ustanovila leta 1995 in skrbela za vsestransko in raznoliko kulturno dejavnost, ki je s svojim inovativnim značajem prerasla tradicionalne okvire kulturnega dela na Koroškem, k & k-center se posveča skrbi za komunikacijo in kulturno izmenjavo med ljudmi različnega kulturnega in socialnega porekla v korist medsebojenemu razumevanju in toleranci, pospešuje večjezičnost s posebnim ozirom na večjem upoštevanju slovenščine, se zavzema za inovativno ljudsko kulturo in za kulturnopolitično izobraževanje, skrbi za poživitev vsestranske kulturne scene na podeželju in se v ta namen povezuje s kulturnimi ustvarjalci v celotnem alpsko-jadranskem prostoru.
V letih svojega delovanja je k & k-centru uspelo izoblikovati kulturni profil, ki mu daje posebno mesto v koroški kulturni
sceni. Dosedanje pozitivne izkušnje stimulirajo zanimanje za različne kulturne izraze, za različne kulturne izkušnje in za pluralizem kulturnih programov. k & k-center s svojo dejavnostjo dokazuje, da je možno povezovati tradicionalno in sodobno, profesionalno in ljubiteljsko, etno- in multikulturno kulturo v nove oblike komunikacije in medsebojnega spoštovanja.
Na tej osnovi se je k & k-center konstituiral kot samostojna kulturna ustanova in se kot član pridružil Slovenski prosvetni zvezi in vseavstrijskemu
kulturnemu združenju za regionalno kulturo »ARGE für regionale Kulturarbeit«. Za predsednika je bil izvoljen dipl. inž. Andreas Berchtold, kot podpredsednik ga nadomešča dr. Roman Schellander, tajništvo pa je prevzela dr. Ingrid Gasser. V odboru so zastopani tudi domačini. Občni zbor pa je imenoval tudi poseben posvetovalni organ, v katerem so zastopana umetniška stroka in pa kulturna društva iz Roža.
Evidenca skupnih interesov, koordinacija programov in zbiranje idej, to so naloge, ki naj bi povezovale vse nosilce kulture v Rožu. Za poslovodjo je občni zbor izvolil Trude Wie-ser-Moschitz, namestnik poslovodje pa je postal Willi Ošina.
OSREDNJI KONCERT KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE V CELOVCU
V nedeljo »KOROŠKA POJE«
V nedeljo, 28. februarja 1999, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu ob 100-letnici rojstva MATIJE TOMCA in 100-letnici rojstva PAVLETA KERNJAKA.
Nastopajo: MePZ »Podjuna« iz Pliberka, MePZ »Danica« iz Šentprimoža, MoPZ »Jepa-Baško Jezero« iz Loč, MePZ iz Štandreža pri Gorici (I)
Krstna izvedba psalmske kantate ŽENA-MATI (Alojz Rebula - Jože Ropitz) Sodelujejo: MePZ »Jakob Petelin Gallus« iz Celovca, MePZ PD »Sele«, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane. Koroški instrumentalisti - SOLISTA: Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran), Bruno Petri-schek (bariton), KANTOR: Mario Podrečnik, RECITATORJA: Monika Novak in Sigi Kolter, DIRIGENT: Jože Ropitz
Krščanska kulturna zveza na vsakoletni zborovski reviji Koroška poje predstavi koncertni publiki kakšno zahtevnejšo skladbo. V zadnjih letih so bile izvedene kantata Ustoličevanje karantanskega kneza, Pesem o Miklovi Zali,
Večernica v čast škofu Antonu Martinu Slomšku. Letos bo na sporedu krstna izvedba psalmske kantate ŽENA - MATI (glasba: Jože Ropitz; besedilo: Alojz Rebula). Posebno razveseljivo je, da tokrat Koroška poje skladbo domačega ustvarjalca.
V prvem delu revije pa se bomo spomnili dveh pomembnih skladateljev ob 100-letnici njunega rojstva. To sta Pavle Kernjak in Matija Tomc
I. del koncerta:
Pavle KERNJAK
9. 2. 1899 - 11. 12. 1979, zborovodja in skladatelj. V mladosti za glasbeni pouk ni imel priložnosti, zato se je pozneje sam izobraževal. Pritegnilo ga je izročilo koroških pevskih zborov in začel je zapisovati ter prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je v besedilu, napevu in harmoniji približal koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so Rož, Podjuna, Žila ter Mojcej in Katrca.
Matija TOMC
25. 12. 1899 - 8. 2. 1986, slovenski skladatelj, organist, duhovnik. Glasbo je študiral na
Dunaju; bil je profesor na škofovih zavodih (klasična gimnazija) v Ljubljani in poučeval orgle na konservatoriju in na Akademiji za glasbo (1932-47). Je eden najbolj izrazitih skladateljev cerkvene glasbe, skupaj s Francetom Maroltom seje ukvarjal z ljudsko glasbo in vzorno priredil vrsto ljudskih napevov.
II. del koncerta
Krstna izvedba psalmske kantate ŽENA - MATI
-	za instrumente (flavti, trobente, rog, pozavna, kitari, tolkala)
-	soli (mezzosopran, bariton) mešani zbor in recitatorja. Glasba: Jože Ropitz Besedilo: Alojz Rebula Psalmske pesnitve: Lovro Kašelj, Tone Kuntner, Mihael Opeka, N. Hribovšek
Tema psalmske kantate je ženska v vlogi žene in matere na prelomu v naslednje tisočletje. Sedem ženskih likov je predstavljenih v času, prostoru in v družbi. To so Eva, Marija, Monika (mati sv. Avguština), sv. Hema Krška, Donna Pica Giovanna (mati sv. Frančiška), Marija Slomšek in slovenska mati.
32. SREČANJE ZBOROV »OD PLIBERKA DO TRABERKA«
V Pliberku peli le zbori iz Slovenije
1/ soboto zvečer smo v pli-V berški farni dvorani doživeli prijeten koncert štirih pevskih skupin iz sosednje slovenske Koroške. Dokaj dobro zasedena dvorana se je njihovemu petju hvaležno odzivala, ni pa bilo čutiti kakega bolj zagretega navdušenja.
Zavzeta kulturnica SPD »Edinost« Anita Hudi je v vezni program vnesla tudi nekaj tekstov pozabljene domače pisateljice Tilke Lamprecht, umrle leta 1934, kar je koncertu dalo pomembno dodatno vsebino. Pred občinstvo se je najprej postavil
segel od umetne, preko slovenske narodne do angleške dinamične pesmi.
Črnjanski pobi so se sicer opravičevali, da so morali zaradi obolelosti nekaj pevcev spremeniti program, a opravičilo ne bi bilo potrebno, saj programskih listov koncerta nismo imeli. Kljub temu pa so zelo uspešno zapeli celo nekaj zahtevnih skladb (Na Trgu, Luna sije ...) Poslušalce pa je v njihoven 2. delu nastopa posebej navdušila simpatična in glasovno zelo dobra solistka.
Koncert je zaključil Moški
Umirajoče pevsko srečanje
Ze kar nekaj let opažamo, da med našimi zbori tostran meje za revijo »OdPliberka do Traberka« ni pravega navdušenja. Kje so vzroki za tak upad, bodo verjetno najbolj vedeli zbori sami. To, da je lani na Obir s kem pela samo pliberška »Podjuna«, letos pa v Pliberku samo gostje iz Slovenije, meče na revijo zelo slabo sliko. Se še splača nadaljevati s tako pičlim sodelovanjem? Mislim, da bi bilo potrebno najti ustrezno vsebino srečanj. Manjka ideja, manjka namen, kajti samo prepevanje je zagotovo premalo. 32. srečanje bo minilo, tega ni mogoče več obrniti na bolje, po njem pa bi se bilo potrebno pogovoriti o problemih in skleniti: ali prenehati ali pa reviji dati novo vsebino in se bolj zavzeti za njeno izvedbo.
Jože Rovšek
Mogočno, a še nekoliko neizbrušeno je zapel moški pevski zbor »Vres« s Prevalj
PREMIERA
MLADIH LUTKARJEV »Ml SMO Ml«
Prijetna Muca Copatarica
Mismomijevci so že nekoliko odrasli in zašli v tista nerodna leta, ko jih pravljice več ne privlačijo. Ustanovili pa so mlajšo lutkovno skupino in z njo je režiser Tine Varl naštudiral njen prvenec, Ele Perocijeve Muco Copatarico.
Z njo so prvič nastopili pretekli petek v polni dvorani Mo-destovega doma. Že postavitev prikupne scene je nakazovala prijazno predstavo. Male hiške, pravljično osvetljene, a ne kičaste, so ustvarjale posebno vzdušje. Otroci, deset po številu, so predstavo začeli zelo sproščeno. Zgodba je menda znana, še vedno pa ima precejšen vzgojni značaj. Muca Copatarica je otrokom ponoči pobrala copat-
ke, jih očistila in celo pokrpala. Plemenitega dejanja so bili otroci zelo veseli, kljub temu pa odtlej zvečer spravljajo copatke na svoje mesto.
Simpatične lutke je po otroških risbah izdelala Breda Varl, prav tako pa je njena tudi scena. Glasba je delo Borisa Roškerja, otroci pa so pesmi zelo usklajeno in kar pogumno prepevali. Za luč in ton je skrbel Niko Küpper, skupino pa je vodila Ludmila Kofler.
Igralci so govorili lep in sproščen jezik, igrali pa so prepričljivo in z navdušenjem, zato jim je režiser Varl ob zaključku podaril kolajne, ravnateljica Mohorjeve šole pa mini lutke.
Junaki predstave so bili: Anita Florjančič, Natalija Hartman, Anton Hribernig, Gabriel Kofler, Nejc Küpper; Taja Küpper, Milena Merkač, Roman Roblek, Maja Zdovc in Petra Zdovc.
Predstavo priporočam za gostovanja!
Jože Rovšek
OB ROBU POLEMIKE
Spodletela Prešernova proslava
Koroški kvintet s Prevalj. Poje zelo uglašeno, predvsem ima izrazito lep tenor, v spodnjih legah' pa je nekoliko šibek. Sestavljajo ga pevci iz pevskega zbora »Vres«. Med drugim je kot edini zapel tudi Kemjakovo pesem (100-letnica!).
Ženski nonet Karantanija s Prevalj je glasovno lepo ubran, nekoliko pa izstopata krajna glasova. Koncertni repertoar je
pevski zbor »Vres« s Prevalj, ki ga vodi dinamična zborovodkinja Almira Rogina. Predstavil je svoj dokaj zahteven tekmovalni program za »Našo pesem« v Mariboru. Morda pliberška dvorana res ni posebej akustična, a nastal je občutek, da je interpretacija pesmi še nekoliko neizpiljena, da se glasovi še ne stapljajo v potrebno harmonično zlitje.	J. R.
7 zadovoljstvom lahko ugoto-L. vimo, da je malokatera kulturna prireditev izzvala toliko kritik kot letošnja Prešernova proslava v Celovcu. Kulturna kritika je potrebna, ker predstav-
lja tisti korektiv v kulturnem življenju, ki kulturo usmerja in jo stimulira. Če bi bili deležni tudi ob drugih primerih več kritičnih pripomb na račun kulturnega dela, bi nam to prav gotovo koristilo, ker bi nam postajale napake in pomanjkljivosti, ki se porajajo v delu kulturnih organizacij, bolj otipljive in prepoznavne.
Letošnja Prešernova proslava nam je spodletela. O tem ne dvomimo. Čeprav je v zadnjem trenutku zbolel slavnostni govornik, vemo, da bi kljub temu morali preskrbeti za ustrezno počastitev Prešerna ob njegovi obletnici smrti. Res je, da opus njegovega dela ni mogoče nadomestiti s prebiranjem njegove biografije in prav tako je res, da prvaku slovenske poezije nismo posvetili niti ene pesmi. Ob tem pa se nam je pripetila še napaka, da nismo pripravili sporeda za proslavo, da bi obiskovalec vedel, kaj so izvajali glasbeni umetniki.
To so bili spodrsljaji, za katere se opravičujemo in obenem obljubljamo, da bomo v bodoče pripravljali tovrstne prireditve bolj skrbno in z večjo ljubeznijo.
Toda, če nam je spodletela ena pripreditev, zaradi tega ni razloga za pesimistične vizije o
kulturnem delu koroških Slovencev. Zaradi tega tudi ni zrasel plot med kulturnimi organizacijami in društvi na podeželju. Namesto omalovaževanja je na mestu tudi ponos in optimizem. Dejavno smo povezani z društvi na pevskem in na gledališkem področju, več pozornosti posvečamo kulturnemu delu z mladino kot kdaj koli in skrbimo za iz-venšolsko izobraževanje. Brez zavisti do drugih dejavnosti znotraj slovenske narodne skupnosti lahko ugotovimo, da se v kulturi nekaj premika v pozitivno smer in da je uspelo stimulirati društva, posamezne kul-turme ustvarjalce in nosilce kulture v taki meri, da lahko govorimo o pozitivnem naboju kulturnega dela med koroškimi Slovenci. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da kultura združuje ljudi različnih gledanj ob konkretnih kulturnih dejavnostih, kar navsezadnje ne bi škodovalo tudi drugim - predvsem pa političnim - dejavnikom znotraj narodne skupnosti.
Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza
LUTKARSKA PReMrA V ŠMIHELU
Katrca ni hotela vžgati
R Jlarjan Bevk se je z mla-IVIdinsko lutkarsko skupino v Šmihelu lotil zanimive surrealistične lutkovne igre Alenke Goljevšček »Zakaj avto zjutraj noče vžgati«. A zgodba ni v tem, da bi avto, v tem primeru katrca (Renault 4) ali po gosposko madame Katrin, zmrznil, ampak ga je gospodar v svoji komoditeti pustil ponoči na prostem, ta pa se mu je maščeval. S simpatičnim ku-žom, kateremu je katrca dala zavetišče, sta ponoči šla na sanjski potep. Kar tja do Italije sta se zapeljala, pa nadalje tja do egiptovskih piramid, pa še niže v črno Afriko. Bila je dirkalni avto in celo avion. Kaj vse sta tam doživela, beduine, kamelo, črnce pa krokodila in še in še.
Ko sta proti jutru prispela spet na domače dvorišče, je bila katrca tako utrujena, da ni hotela vžgati in svojega malomarnega gospodarja popeljati
v službo. Igraje bila zelo napeta, jezik duhovit, le za najmlajše na nekaterih mestih malo pretežak. Glasba je dogajanje podpirala, le v prvih vrstah je bila nekoliko preglasna.
Čudovite lutke in sceno je izrisala Marina Bačar, izdelava lutk je skupinsko delo, scene pa delo Andreja Bricmana in Emanuela Čebula, tehnika
sta Florian Krivograd in Niko Krištof.
Igralce: Romana in Gabriela Krajgerja, Romano Opetnik, Danijela Budina, Katrin in Emanuela Čebula, Andrejo Trap, Marka in Nika Kumra, Martino Wrolich in Anito Jop, je treba pohvaliti tudi za lep jezik, pri katerem jim je pomagala Marija Perne. Jože Rovšek
PRIREDITVE
ČETRTEK, 25. 2._____________
ŠENTJANŽ, k & k - Delovna skupnost av. narodnosti v SPÖ 19.00 Kultura povezuje - razstava in branje. Literatura in slike iz treh dežel
PETEK, 26. 2._______________
CELOVEC, EBENTALERSTR. 24, javna dvojezična ljudska šola
8.30	Dan odprtih vrat
SOBOTA, 27. 2._________________
ŠENTJAKOB V ROŽU, v Regionalnem centru
8.00	Biološko vrtnarjenje skozi vse leto
TINJE, v domu -SPZ, K KZ, Dom v Tinjah
9.00	Govorniško šolanje. Seminar vodi: prof. Tončka Godina
ŠMIHEL, v farni dvorani -KPD Šmihel
14.00	Biološko vrtnaijenje skozi vse leto
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k
19.00	Spreminjanje. Nastop plesne skupine iz Škofič
ŠKOCJAN, v dvorani pod cerkvijo - KD Škocjan
19.00	Koncert - Mladi glasovi. Nastopajo: otroški zbor, pevski zbor Nomos^ graški študentje/ študentke, Šmihelski kvintet, Vogrški puebi
CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani
20.00	Gledališka predstava: »Tu se ne da nič drugega kot pisati, pisma«; režija: Bernarda Gašperčič; nastopa: starejša mladinska skupina SPD Bilka
NEDELJA, 28. 2.________________
CELOVEC, v domu glasbe -Krščanska kulturna zveza
14.30	Koroška poje
TOREK, 2. 3.___________________
CELOVEC, Mohorjeva ljudska šola
8.00	Dan odprtih vrat
ČETRTEK, 4. 3._________________
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu -SPD Danica
20.00	Zdravniško predavanje »Rakasta obolenja nasploh in rak na črevesju; predavatelj: dr. Dušan Schlapper
PETEK, 5. 3.___________________
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k -Zveza slovenskih žena in k & k
19.00	Odprtje razstave »Dekleta in šola«
SOBOTA, 6. 3.__________________
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
19.30	Komedija: »Pleskarji nimajo spominov« (Dario Fo). Igra: gledališka skupina KPD Planina Sele; režija: Franci Končan
GORNJA VAS, gostilna Hafner -Pevsko-instrumentalna skupina KPD Drava
20.00	To je naša pesem. 20 let PIS in predstavitev zgoščenke
NEDELJA, 7. 3._________________
ČERMERNICA/ŠENTJAKOB, pri Polancu - SŠZ, SPD Celovec, SPD Rož
9.00	21. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod. Arihovo pečjo in ob 50-letnici Slovenske športne zveze
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k
11.00	Otroška predstva »Jajce« (Zlato
*	Krilic). Gostuje: Lutkovno gle-
dališče Ljubljana
PÄDAGOGISCHE AKADEMIE DES BUNDES IN KÄRNTEN ZVEZNA PEDAGOŠKA AKADEMIJA V CELOVCU
Dvojezično šolstvo
Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Upoštevaje to dejstvo imajo starši v območju dvojezičnega šolstva, v katerem živi slovenska narodna skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah.
Izobraževanje dvojezičnih učiteljev oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t. i. drugega učitelja, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodeluje z razrednim učiteljem, ima na skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu.
Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotavljanju jezikovne kompetence in praktične izrabe didaktike v šolski praksi potrebno prispevati tudi k ohranjanju koroške bikultumosti.
Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za »pot do soseda«. Zato imajo absolventi Pedagoške akademije prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev.
Študijski pogoji: odprtos do sveta z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete; zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje; dobro znanje slovenskega jezika (posebej če si kandidat želi pridobiti spričevalo za dvojezičnega učitelja).
Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposobijo za poučevanje predmeta »Neobvezne vaje iz slovenščine« (= izbirni predmet). Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije.
Podrobnejše informacije: Zvezna Pedagoška akademija na Koroškem, Hubertusstrasse 1, Celovec, tel.: 0463-23785
11. marca 1999 imamo »Dan odprtih vrat«. Vsi prisrčno vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
razpisuje mesto
kulturne(ga)
menežerke(ja)
Pričakujemo:
■	smisel za vsestransko kulturno delo in poznavanje kulturne scene v Avstriji in Sloveniji
■	dobro znanje slovenščine in nemščine (sestavljanje besedil, opis projektov, lektoriranje, prevajanje v obe smeri), znanje angleščine zaželjeno
■	osnovno obvladovanje dela z računalnikom (vključno Internet)
■	organizacijsko sposobnost in sposobnost za timsko delo
■	sposobnost za načrtovanje, pripravo in izvedbo projektov
Prijave sprejemamo do 20. marca 1999 na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec. Pismeni prošnji priložite življenjepis in kratko dokumenatacijo o doslejšnji zaposlitvi.
»Mali ljudje na veliki poti«
V decembru preteklega leta je izšla druga izdaja spominov koroškega partizana in aktivista Lipeja Kolenika »Mali ljudje na veliki poti«. Tudi ponatis je omogočila in založila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Vse zainteresirane obveščamo, da knjigo lahko naročijo pri Slovenski prosvetni zvezi, Tamser Str. 16, 9020 KlagenfurtlCe-lovec ali po telefonu 04631514300120-22.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na večere z naslovom
»Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev«
•	11. marca 1999 ob 19.30 uri v Regionalnem centru v Šentjakobu v Rožu
•	28. marca 1999 ob 19. uri
v dvorani Posojilnice-Bank Pliberk
•	17. aprila 1999 ob 20. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu
Nekdanji izseljenci bodo obujali spomine na čase pregnanstva v dobi nacističnega nasilja. Takratnih dogodkov ne smemo pozabiti, zato prisluhnimo tistim našim rojakom, ki so jih doživeli na lastni koži. Na večere s pričami časa vse, še posebej pa mladino, prisrčno vabimo!
PRAZNUJEJO:
Hanza in Rezi Oraže s Šaj-de - 50. obletnico skupnega življenja; Rozalija Ošina iz Železne Kaple - rojstni dan;
Mici Oraže s Kota - 78. rojstni dan; Mici Klemenjak iz Šentožbolta
-	rojstni dan; Valija Zablatnik iz Bil-njovsa - rojstni dan; Marija Piskernik iz Lobnika - 80. rojstni dan; Maks Žmau-cer iz Vogrč - 80. rojstni dan; Albin Verdel iz Mlinč - 70. rojstni dan; Ana Mischkulnig iz Branče vasi - 70. rojstni dan; Margareta Karner iz Dobrle vasi
-	rojstni dan; Albertina Smolnik iz Stare vasi - rojstni dan; Katri Hribernik in Folti Dovjak iz Sel - rojstni dan; Pepca in Andreas Boinig iz Vidre vasi - osebni praznik; Katja Notsch s Čemernice -17. rojstni dan; Irena Ounitsch - 50. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Marija Gradišnik, Matilda Lut-nik, Alfred Kral, Kozina Smrečnik, Matilda Sadovnik, Helena Merkač in Antonija Krištof; Julijana Katz - rojstni dan; Feliks Buchwald iz Nonče vasi
•	zj J*
VESTNIK
čestita!
- 50. rojstni dan; Bernardka Komar z Metlove - rojstni dan; Elke Zeppitz iz Železne Kaple - 30. rojstni dan; mag. Gabi Sitter z Bele - rojstni dan; Kristi Lajčahar iz Kotmare vasi - rojstni dan; Mici Kuchar iz Lepene - rojstni dan; dr. Folti Sima iz Vetrinja - rojstni dan
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30)....kultura, slovensko zamejstvo
Sonja Wakounig (-34)..politika, manjšinska družba
Tajništvo....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .............Milka Kokot (-40)
Prireditve ..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
---------------------VSI-----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 25. 2.__________
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 26. 2.____________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 27. 2.___________
18.10	Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 28. 2.__________
6.08 Dobro jutro, Koroška /
Guten Morgen, Kärnten! (rektor Jože Kopeinig)
18.00	Dogodki in odmevi
PONEDELJEK, 1. 3.
18.10	Kratek stik
TOREK, 2. 3._____________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 3. 3._____________
18.10	Glasbena mavrica 21.04 »Koroška poje«
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 28. 2._______________
13.30	0RF 2
Prihodnjo nedeljo bo volilo
420.000	Korošcev nov deželni parlament. Za sedeže se poteguje 5 strank. • Sub auspiciis praesi-dentis: promocija Antona Kumra ob navzočnosti dveh državnih predsednikov. • Koroška poje -Kärnten singt: krstna izvedba psalmske kantate »žena - mati« ob stoletnici rojstva Pavla Kernjaka in Matije Tomca. • Kaj takega: ali brez hrane res lahko preživiš 40-dnevni post. • »XII. pokal'prijateljstva treh dežel« v znamenju dveh okroglih obletnic.
PONEDELJEK, 22. 2.
2.45 0RF 2 (Ponovitev)
16.30	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO KOROTAN
OKVIRNI PROGRAM
6.00	Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba
8.30	Živa
14.00	V taberni
16.00	Od štirih do šestih - informacije o dnevnih dogodkih.
NEDELJA, 28. 2._______________
8.00	Zajtrk s profilom, gost predsednik EL in kandidat Demokracije 99 Andrej Wakounig
RADIO AGORA
OKVIRNI PROGRAM OD PONEDELJKA DO PETKA:
10.00	Kalejdoskop
11.30	Infoteka
12.10	Divan (glasba)
13.00	Magazin: Alpe-Adria (PO), V pogovoru (TO), Po Koroškem (SR), Radio Aktiv (ČE), Kultura (PE), Die Welt ein Dorf (SO).
18.00	CD tedna (PO), Šport (TO), V pogovoru (SR), Glasba (ostali dnevi).
19.00	Otroški kotiček
19.15 vsako drugo sredo: stay tuned
20.00	Glasba
SOBOTA:
10.00	Forum
11.30	Campus Radio (14-dnevno)
NEDELJA:
10.00	Evropa v enem tednu (BBC)
11.00	Literarna kavama (ponov. TO 22.00)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
Predavanje, občni zbor in razstava
Cvet naših planincev: Miha Travnik, Franci Kropiunik,
Lubo Urbajs in Toni Valentinitsch	Foto: sv
Q lovensko planinsko društvo «J Celovec, naslednik legendarne »Ziljske podružnice«, ki je stala ob zibelki organiziranega planinstva in gorništva na Slovenskem, je minuli petek, 19. sušca 1999, imelo v šent-janškem k & k-centru svoj redni občni zbor.
Iz poročil predsednika Hanzi-ja Lesjaka ter tajnika Riharda Brumnika je bilo razvidno, da je društvo v minuli triletni mandatni dobi bilo kar delavno, da pa se je predvsem na finančnem sektorju moralo tepsti s kar precejšnjimi težavami. A društveniki zaradi tega niso klonili, se niso predali malodušju, temveč so korajžno vozili naprej, po najboljši vesti in kot so znali in vedeli.
In ubrana pot ni bila kar od muh. Med drugim naj bo omenjeno, da je bilo članstvo preloženo na računalniško upravljanje, kar je imelo za posledico nekatere birokratske spodrsljaje. A članske izkaznice sedaj ustrezajo sodobnim zahtevam in potrebam. SPD »Celovec« je član Avstrijske zveze planinskih in gorniških društev (VAVÖ-Verband alpiner Vereine Österreichs), kamor so včlanjena vsa pomembna avstrijska planinska društva. To pa tudi pomeni, da člani SPD »Celovec« kjersibodi po Avstriji uživajo iste pogoje kot ostali avstrijski planinci.
SPD »Celovec« pa je včlanjeno tudi v Planinsko zvezo
Slovenije, torej pogoji za člane društva veljajo tudi v Sloveniji.
Ta članstva pa pomenijo, da igra SPD »Celovec« pomembno vlogo v evropskem in občečloveškem navezovanju med-planinskih stikov.
Planinsko društvo letos obhaja pomembno obletnico - namreč 30-letnico postavitve koče na Bleščeči nad Arihovo pečjo. Prav zato bo 30. maja na koči velik praznik, 13. junija pa bo na Radišah 28. srečanje slovenskih planincev treh dežel, ki je že zdavnaj preraslo v alpsko-ja-dransko planinsko srečanje in s tem v pomembno srednjeevropsko pobudo za mir in sožitje.
Planinsko društvo je soprire-ditelj vsakoletnega pohoda na Arihovo peč v spomin na tam pobite paratizane. Pohod bo letos 7. marca.
Nedvomno najvažnejša pobuda pa je bila soglasno sprejeta na petkovem občnem zboru. In to v zvezi s povišanjem članarine. Ta sedaj znaša 250 šilingov na leto, za šolarje in vajence pa 100.
A pomembno je sledeče: od prihodnjega leta naprej bo vsak član, ki bo doplačal še 100 šilingov, v slučaju planinske nezgode zavarovan proti stroškom reševanja in transporta domov. Planinsko društvo trenutno še preverja najboljše zavarovalniške ponudbe.
Občni zbor je soglasno potrdil sledeč odbor: predsednik HanziTesjak, namestnik Jožko Igerc, tajnik Rihard Brumnik, blagajnik pa Štefan Rigelnik, odborniki pa so mag. Klara Mak, Tomi Miki, Folti Cidej, Miha Travnik, Franci Kropiv-
Za kulturno politiko, ki podpira pisano podobo našega večjezičnega kulturnega prostora in mirno sožitje.
Kultura ni to, kar nam predpisujejo institucije, kar ima vrednost na trgu in nam ukrivlja hrbtenico.
S Pasolinijem bi rekel: Kultura je upor, je svoboda, da si vzameš, kar ti pripada.
Levo misliti -levo voliti
Peter Laminger
umetniški delavec
kandidira v volilnem okolišu Beljak
Za kulturo, ki osvobaja
KPO
Komunistična stranka Avstrije
nik in Janez Buchwald. Preglednika računov pa sta Marica Pradetto in Hanzi Millonig.
Občni zbor sta pozdravila tajnik Slovenskem športne zveze Ivan P. Lukan in zastopnik jeseniških planincev Stanko Ko-fler.
Predsednik Hanzi Lesjak je svoj nagovor zaključil z geslom društva: Vzbujati ljubezen do gorskega sveta in ga čuvati za naše zanamce.
Pred občnim zborom pa je Lajko Milisavljevič predaval o svojem potovanju na vznožje in nedrje Himalaje, v kraljestvo Nepal. Zanimivo predavanje je nudilo vsaj bežen pogled na kulturo in svet, poln čudes in protislovij, bogastva in revščine, duhovne velične in materialne plehkosti. Lajko Milisavljevič je dobil tudi 1. nagrado fotografskega natečaja »Planine v sliki«.	imfra
ŠOŠTANJ
Kurenti plesali za čistejši zrak!
Na letošnjem pustnem karne-	naprava bo pričela poskusno
valu, ki ga že nekaj let organi-	obratovati ob koncu leta 2000.
žira tamkajšnje zelo aktivno	Kot se za kurente spodobi, so
turistično društvo, so se pred-	zaplesali v svojem značilnem
stavili tudi kurenti s Ptujskega	stilu in z željo, da bi dihali
polja. V prvi vrsti so prišli	zveži (čisti) zrak za vse večne
pozdravit gradnjo čistilne na-	čase tako pri nas kot vsi so-
prave v šoštanjski termoelek-	sedje, ki mejijo na prelepo
trarni, na bloku V. Čistilna Slovenijo.	L 0.
Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in
Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na
«y ZIMSKI POHOD Ah »APIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo in ob 50-letnici SŠZ,
v nedeljo, 7. marca 1999 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med
9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1084 m) in nazaj mimo Resmano-ve lovske koče do Polanca.
Pogoji: Udeležba na 21. zimskem pohodu »Arihova peč« ni omejena. Pohodniki morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure.
Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Startnina znaša 60 šilingov (800 IST) za odrasle, za otroke in mladince 40 šilingov (550 IST). Udeleženci jo plačajo ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko. Vsak pohodnik prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5-, 10-, 15- ali 20-krat, prejme še dodatno značko.
Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Po-drožci/Rosenbach, preko Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Ka-nin do štarta na Čemernici; za avtobuse priporočamo dovoz iz karavanškega predora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri Kot/Winkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena s kažipoti »Arihova peč«. Parkirišča so zagotovljena.
Sponzorji: Elan, Zveza Bank, Posojilnica Bank, Zadruga-market Šentjakob v Rožu
Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjeto za avtocesto!
V primeru preložitve pohoda zaradi slabega vremena dobite informacijo na tel. štev. +43/463/318510 oz. +43/676/5173045 (GSM) ali na teletekstu RTV Slovenija (stran za planince).
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
IX onec minulega tedna je v l\novi športni dvorani kulturnega doma v Pliberku gostovala celotna avstrijska odbojkarska elita, saj je bil na programu pokalni finale Final Four. SK Dob je kot gostitelj imel poleg Donaukrafta Dunaj, PL Salzburga in SV Sokola pravico do udeležbe.
Turnir se je začel s presenečenjem - veliki favorit PL Salzburg je podlegel Sokolu z 2 : 3 (21/-25/23/-19/-13). Nato pa je stari pokalni zmagovalec Donaukraft Dunaj potrdil svojo vlogo kot drugi favorit in v eni uri premagal S K Dob s 3 : 0 (18/16/20).
Kljub porazu pa je kapetan Martin Micheu pohvalil borbenost svojega moštva in kot najboljša igralca imenoval legionarja Vladimirja Pridala ter Wolfganga Schmerlaiba. To je ekipi tudi vlilo motivacijo za mali finale v nedeljo proti PL Salzburgu.
V tej tekmi pa so Dobljani dali vse od sebe. Nikdar poprej moštvu ni uspelo dobiti seta proti Salzburgu, toda v tem malem finalu je bil že kar začetek senzacionalen. Dobljani so set dobili s 26 : 24, kar je navijačem dalo upanje na več. Drugi set je ekipa sicer zgubila s 17 : 25, toda v tretjem je bila spet
ODBOJKA
Dobu uspela senzacija
boljša in gaje zmagala s 15 : 21.	25 : 13! S tem si je ekipa SK vetič (četrtič zaporedoma) os-
Po izgubi četrtega seta (15 : 25) Zadruga Dob zagotovila precej vojil dunajski Donaukraft, ki je je sledil odločilni peti set, v ka- nepričakovano 3. mesto v av- v fjnalu jasno premagal ekipo terem Dobljani Salzburgu niso strijskem pokalu, kar je hkrati Sokola kar s 3 : 0 (16/21/20). več pustili prave možnosti in tudi eden največjih uspehov v Toda v Pliberku je seveda senzacionalno zmagali kar s klubski zgodovini. Pokal je de- vse govorilo o enkratnem uspe-
K odlični igri Dobljanov sta seveda veliko pripomogli domača dvorana in navdušena publika
hu Doba. Trener Bojan Ivartnik je po najboljši tekmi Dobljanov v tej sezoni menil: »Tretje mesto ne pomeni le presenečenje za klub, temveč tudi za celotno avstrijsko športno javnost. To je močna motivacija za kvalifikacijske tekme za obstanek v najvišji avstrijski odbojkarski ligi, ki se prične prihodnjo soboto s tekmo proti Fiirstenfel-du.«
SK Dob je avstrijski pokalni finale vzorno organiziral, dvodnevno gostovanje elite avstrijske odbojke pa je bila hkrati dobrodošla priložnost za slovesno (neuradno) otvoritev športne dvorane, katere so se udeležili številne osebnosti iz športnega življenja na Koroškem in iz sosednje Slovenije. Otvoritvi je mdr. prisostvoval tudi predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik.
REZULTATI TEKEM AVSTRIJSKEGA POKALNEGA FINALA:
Semifinale: SVS Sokol - PL Salzburg 3 : 2 (-21/27/-23/19/13), SK Zadruga Dob - Donaukraft Dunaj 0 : 3 (-T8/-16/-20).
Mali finale: PL Salzburg - SK Zadruga Dob 2 : 3 (-24/17/-21/15/-13).
Finale: Donaukraft Dunaj - SVS Sokol 3 : 0 (16/21/20).
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1999
Nova zmaga in prvo mesto za SŠZ/Zveza Bank I
SMUČANJE
Deželno
prvenstvo ASKÖ v znamenju ŠD Šentjanž
ASKÖ je tokrat organiziral svoje deželno prvenstvo na Klippitzthörlu in tekme se je udeležilo nad 200 tekmovalcev. Na izredno zahtevni progi so se tekmovalci v vseh starostnih skupinah borili za naslove deželnih prvakov.
Športno društvo Šentjanž pa se izkazalo kot najmočnješe od teh ASKČ-moštev, saj je iz Klippitzthörla odneslo kar 10
SMUČANJE
Daniel Užnik
zmagal
FIS-tekmo
Na FIS-tekmi v Neumarktu, ki je hkrati štela tudi za avstrijsko mladinsko prvenstvo, je bil Daniel Užnik spet enkrat najhitrejši. Čeprav je bila zasedba precej močna -v celoti je npr. nastopil avstrijski B-kader-je Daniel v obeh tekih vozil najhitrejši čas od vseh in tako gladko zmagal.
Tekme evropskega pokala v Garmischu, ki naj bi sledile tekmi v Neumarktu, pa so bile zaradi slabega vremena odpovedane.
kolajn - 3 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste. Okoli 30 društvenih spremljevalcev pa je skrbelo za to, da je šlo vse prav za mlajše in starejše šentjanške smučarje. Naslove deželnih prvakov so si zagotovili Patrick Quantschnig, Tatjana Zablatnik z izredno vožnjo in Michi Sablatnik, ki je hkrati bil 4. najhitrejši od vseh. Srebrne kolajne so osvojile De-siree Žnidar, Vanessa Gasser, Brigitte Esel in Birgit Filipič, z bronasto kolajno pa so se iz Klippitzthörla vrnili Nadja Ku-ehs, Karin Kruschitz in Hanzi Pschaider. Le-ta pa je navrh na Dobraču pri deželnem prvenstvu Pošte osvojil še naslov prvaka.
Pri pokalnih tekmah v Weiß-bergu je Michi Sablatnik slavil svojo naslednjo zmago, Patrick in Marcel Quantschnig pa sta v svoji skupini postala 2. oz. 4.
27. februarja bo v Podnu s pričetkom ob 10. uri dvanajstič organiziran »Pokal prijateljstva treh dežel« z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije. Prireditev, ki šteje tudi med jubilejne prireditve ob 50-letnici SŠZ, naj bi kot vsako leto privabila na tekmo nad 300 ljudi. Tekmovalci bodo vozili dva teka. Vsi prisrčno vabljeni!
REZULTATI ŠD ŠENTJANŽ NA DEŽELNEM PRVENSTVU ASKÖ:
Dekleta I: 2. Desiree Žnidar. Dekleta II: 2. Vanessa Gasser. Dečki II: 1. Patrick Quantschnig. Šolarji I: l. Michi Sablatnik (4. najhitrejši).
Šolarke I: 3. Nadja Kuehs. Mladinke II: 2. Brigitte Esel. Ženske (splošna): 1. Tatjana Zablatnik, 2. Birgit Filipič, 3. Karin Kruschitz.
Seniorji: 3. Hanzi Pschaider.
Qahisti Slovenske športne «3 zveze Celovec/Zveza Bank I so v 3. krogu play off-tekmo-vanja v koroški podligi slavili drugo zmago. Dvoboj s prvo ekipo IBS Celovec-vzhod se je končal s 5 : 3, s prepričljivo zmago pa so slovenski šahisti s 13,5 točke zaradi večjega števila match-točk prevzeli tudi vodstvo na lestvici.
Zmagali so tokrat MK Silvo Kovač, mag. Gorazd Živkovič, Rupert Reichmann in mladinec Roman Weber, remizirala sta mojstrska kandidatka Dunja Lukan in Ivko Ferm, izgubila pa sta dr. Joži Amrusch in
KOŠARKA
Porazi za KOŠ
V zadnjem času košarkarji KOŠ niso preveč razvajeni z uspehi. Večino njihovih porazov pa kroji slaba sreča. Tu pa tam jim manjka le malo sreče, pa tudi sodnikove odločitve večinoma niso v prid slovenskim košarkarjem.
Rezultati zadnjih treh tekem:
Mini I: KOŠ - Weitensfeld 9 : 36 (2 : 21) - Peissl, Jahič, Wut-te, Rozman (2), Sturm.
Šolarji: KOŠ - WSG 42 : 47 (20 : 22) - J. Trifunovič (24), A. Schiemann (14), D. Wutti (2), P. Schellander (2).
Mladinci: KOŠ-AV 52:57 (16:25) - Simon Štukelj (17), Trifunovič Jasmin (14), Gomez Stefan in Simon Ošlak (8), Vavti Boris (5).
Robert Hedenik. S ponovno zmago so šahisti SŠZ vsekakor storili tudi velik korak za obstanek v drugi najvišji šahovski ligi. Naslednja tekma slovenskih šahistov je 10. aprila v gosteh proti Feffernitzu, v zadnjem krogu 24. aprila pa so nasprotniki šahisti z Bistrice v Dravski dolini. Za obstanek v podligi je potrebno tretje mesto.
Posamezni rezultati: MK Silvo Kovač - Rudolf Fiatschacher 1 : 0, mag. Gorazd Živkovič - Alfred Hoffmann 1 : 0 (b. b.), dr. Joži Amrusch - mag. Andreas Harrich 0:1, MK Dunja Lukan - Adam Lenzhofer
remi, Rupert Reichmann - Andreas Schneiderbauer 1 : 0, Ivko Ferm -Markus Urank remi, Roman Weber - Bernhard Mayer 1 : 0 (b. b.)
Rezultati 3. kroga: SŠZ/Zveza Bank I - IBS Celovec vzhod 15:3, SK Bistrica-Paternion Weißenstein I - SV Rapid Feffernitz 16:2, ASKÖ Admira Beljak II - SG Die Klagenfurter/KSV II 4 : 4
Lestvica: 1. SŠZ/Zveza Bank I 13,5 (7) točke, 2. SK FPW I 13,5 (4), 3. Admira Beljak II 12, 4. Die Klagenfurter/KSV II 11,5, 5. SV Rapid Feffernitz I 11, 6. IBS Celovec-vzhod I 10,5 točke.
ŠAHOVSKI OREH 52
Črni na potezi zmaga/analiza A. Adorjana
Beli kralj se je po šahu skakača umaknil v kot šahovnice, ne da bi slutil, kaj ga
8			fS
7		i	i
6	i		
5	i			
4		A	
3	0 #	|A	
2	A	«		n!
1	5. ..	:		
abcdefgh
čaka. Razpored črnih figur omogoča učinkovito kombinacijo, po kateri ostane beli brez prave obrambe. Po pravilni analizi boste spoznali, kaj vse se lahko pripeti na šahovnici in ugledali enkratno matno sliko!
Rešitev št. 51
Velemojster Botvinik se ne zmeni za kmeta c5, temveč s taktičnim manevrom belega skakača najprej napade črnega kralja l.Sf6+! Kh8. Po l...Df6: sledi 2.Dc7:. Po umiku črnega kralja sledi odločilen skok belega skakača 2.Se8! Črnemu kralju grozi mat na polju g7, napadena pa je tudi trdnjava na polju c7. Črni je zato priznal prednost belega in se vdal!