Prirocnik za ureditev skupnostnega prostora 1 Uvod Priročnik za ureditev skupnostnega prostora je del Priročnik v prvem delu predstavlja razloge za urejanje serije priročnikov, katerih namen je podpreti lokalne skupnostnega prostora in razloži koncept skupnostnega skupnosti pri prevzemanju aktivne vloge v upravljanju z prostora ter koristi delovanja, v drugem delu pa življenjskimi viri. Dobro ga je brati skupaj s Priročnikom izpostavlja ključne korake urejanja in predstavi vlogo za izvajanje skupnostnih projektov. ključnih skupin deležnikov. Namen priročnika je predstaviti, kaj je skupnostni prostor Skupnostni prostor je javni prostor, namenjen vsem in kako poteka njegovo urejanje. Namen priročnika je prebivalcem soseske. Namenjen je razvoju skupnosti, tudi spodbuditi prebivalce, občine, nevladne organizacije medsebojnemu spoznavanju ljudi in oblikovanju in druge akterje v lokalnem okolju k urejanju skupnostnih skupnih vrednot, razvoju zaupanja in sodelovanja prostorov v slovenskih naseljih. ter medgeneracijskemu in medkulturnemu dialogu. Skupnostni prostor omogoča izvajanje različnih V priročniku so zbrani nasveti za tiste, ki se jim programov in dejavnosti v procesih celovite urbane pri njihovem delu bodisi porodi ideja o ureditvi prenove in v drugih programih skupnega pomena, kot so skupnostnega prostora ali pa jih pobuda za ureditev urejanje okolice, lokalna preskrba s hrano in storitvami, takega prostora doseže, ker so prepoznani kot krožno gospodarstvo in skupnostno upravljanje z potencialni izvajalci programa ali kot posredniki pri življenjskimi viri. urejanju. foto: Urban Jeriha 02 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 01 2 Zakaj so skupnostni prostori potrebni? 3 Skupnostni prostor Človek je družbeno bitje in ljudje potrebujemo drug Na ravni lokalne skupnosti se problemi odtujenosti 3.1 KAJ JE SKUPNOSTNI PROSTOR? drugega. Zato poleg bivalnega in delovnega prostora odražajo v nizki stopnji zaupanja in sposobnosti potrebujemo tudi skupne prostore, v katerih se sodelovanja ter dogovarjanja o skupnih zadevah, kot neobremenjeno srečujemo, spoznavamo in oblikujemo so urejanje okolice, parkiranje, varnost, vandalizem in Skupnosti prostor (angl. community space) je skupnosti – sosedi. Namenjen je prebivalcem soseske, skupne vrednote, brez katerih ni skupnosti. podobne. To lahko predstavlja resno oviro v procesih večnamenski javni prostor, urejen za skupne potrebe lahko pa ga uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki so prenove in upravljanja s skupnimi površinami ter pri prebivalcev določenega območja – soseske.6 Namenjen redno prisotni v soseski. Sodoben način življenja vpliva na to, da živimo vedno organizaciji lokalnega življenja. je dejavnostim, ki jih prebivalci – sosedje – izvajajo skupaj bolj odtujeno in da imamo vedno manj časa drug in ki prispevajo k izboljšanju kakovosti njihovega življenja, Skupnostni prostor je nevtralen in izenačujoč, kar za drugega. Ljudje tožijo o osamljenosti, govori se o Ugotovitve raziskovalcev s področja urbane prenove k delovanju skupnosti in h kakovosti njihovega bivalnega pomeni, da njegova raba nikogar ne zaznamuje, da za pomanjkanju solidarnosti in skupnih vrednot. Zaradi pri nas temu pritrjujejo. Sociolog Drago Kos (2005) njegovo rabo nista pomembna ekonomski in socialni 2 okolja. zapuščenosti in zastaranih ureditev javnega in skupnega tako opisuje, da so prav nezaupanje, odtujenost javne status posameznika ter da za njegovo rabo ni nobenih prostora v soseskah se tudi vse bolj zdi, da neposredno uprave in nizka stopnja sposobnosti sodelovanja med Tradicionalni skupnostni prostori so javni parki in skupne finančnih, političnih in pravnih pogojev. V skupnostni bivalno okolje oz. soseščina (angl. neighbourhood) nima udeleženci šibke točke v procesih prenove in oživljanja zelene površine sosesk, trgi, lokalni centri in središča, prostor vsak pride in iz njega odide po svoji želji in volji. več tako pomembne vloge v življenju posameznika, kot lokalnega okolja. javne tržnice, knjižnice, lokalni bari in gostišča ter Nekateri skupnostni prostor opisujejo kot skupno jo je imela v preteklosti. različni klubski in drugi prostori, ki omogočajo izvajanje Za vzpostavitev zaupanja med udeleženci sta družabnih aktivnosti, kot so pikniki, zabave, srečanja in dnevno sobo prebivalcev določenega območja, torej kot Posledice odtujenosti in individualizacije se kažejo na potrebna čas (analize kažejo, da 3–5 let) in ustrezna podobno. prostor, ki ga tudi v stanovanju povezujemo s skupnimi različnih področjih, od zdravstvenega do socialnega, organizacijska in programska podpora. To potrjujejo dejavnostmi stanovalcev, kot so druženje, izmenjava stanovanjskega in prostorskega, zaznavamo jih na tudi prakse nevladnih organizacij, kot so Skupnostni Novi skupnostni prostori so urejeni in organizirani za informacij, zagotavljanje medsebojne podpore in osebni ravni in širše, kot propadanje okolja ter znake vrt Onkraj gradbišča (KUD Obrat) potrebe lokalne skupnosti in lokalnega okolja (npr. podobno. Skupnostni prostor je vse to, le da je namenjen 3 in Dom skupnosti revščine in razvojnega zaostajanja. Posebej prizadete v Savskem naselju v Ljubljani (KD Prostorož) soseske), ker so na več ravneh in področjih prepoznani širši skupnosti v določenem okolju in da zagotavlja 4 ter so ob tem skupine prebivalcev, kot so otroci in mladi, Sodelovalni prostor Tkalka v Mariboru (CAAP) kot učinkovit način družbeno prostorske podpore za možnosti za povezovanje širše soseske. 5 (Lovšin, starejši, ženske, migranti in osebe z različnimi oblikami 2014). razvoj lokalne skupnosti in sodelovanje prebivalcev v oviranosti. Probleme odtujenosti danes zaznavajo tako procesih celovite urbane regeneracije in upravljanja prebivalci kot različne strokovne službe, javna uprava Med odzive na probleme odtujenosti v aktualni urbani s prostorom ter za razvoj lokalnih storitev in socialne in politika povsod po svetu, še posebej pa so ti izraženi politiki sodi poudarjanje pomena javnega prostora in podporne mreže. v urbanih okoljih. Evropska komisija je poglabljanje stanovanjskega okolja, pa tudi vključevanja prebivalcev Urejeni so lahko na pobudo različnih deležnikov, to je družbenih razlik prepoznala kot razvojni problem in v različne faze urejanja in upravljanja s prostorom. prebivalcev, lokalnih oblasti, lokalnih strokovnih služb ali je zato v začetku 1990-ih let v Maastrichtski pogodbi Kakovost javnega prostora in bivalnega okolja je zato 1 nevladnih organizacij, zagotavljajo jih običajno lokalne poseben pomen pripisala prizadevanjem za povečanje postala predmet velikega zanimanja javne politike, skupnosti, delujejo pa vedno v sodelovanju med vsemi socialne kohezije, družbene skladnosti in povezanosti prebivalcev in stroke. Hkrati pa je zaživelo tudi praktično deležniškimi skupinami. tako na ravni lokalnega okolja in posameznih držav kot raziskovanje možnosti, ki jih ponuja vključevanje na ravni celotne Evropske skupnosti. prebivalcev v urejanje prostora in izvajanje dejavnosti v Skupnostni prostor je vabljivo, varno in predvidljivo lokalnem okolju. okolje, v katerem se neobremenjeno, prostovoljno in Predvsem starejši prebivalci slovenskih naselij se še neprisiljeno razvijajo odnosi med pripadniki lokalne spominjajo, kako so se sosedje včasih bolje poznali, V iskanju rešitev za različne probleme bivanja in foto: Gaja Naja Rojec se več družili in si medsebojno pomagali ter tudi organizacije življenja v urbanem okolju danes dobivajo poskrbeli za pomoči potrebne. Pri tem omenjajo, da poseben pomen ukrepi, ki prispevajo k razvoju in 6 Soseska v urbanističnem načrtovanju predstavlja zaokroženo stanovanjsko območje, ki ga določajo razdalje vsakodnevnih poti, na katerih se redno danes pogrešajo možnost neobveznega druženja, ker povezovanju skupnosti. Med take sodi tudi urejanje srečujejo njeni prebivalci, kot so poti od doma do šole, trgovine, avtobusne postaje in podobne. Uveljavljeni meri dostopnosti pri načrtovanju soseske sta vsi prebivalci nimajo niti časa niti želje ali možnosti za prostorov, namenjenih skupnosti tako v stanovanjskih razdalja 400 m in 5 minut hoje. Tradicionalna ideja sosesko povezuje s populacijo ene osnovne šole, ki lahko šteje okoli 3000 prebivalcev. sodelovanje v organiziranih dejavnostih. Posamezniki objektih kot v stanovanjskih soseskah. Rešitve se se ob tem morda še spomnijo, da so imeli v preteklosti zgledujejo po tradicionalnih javnih prostorih in se večstanovanjski objekti skupni prostor, ki je bil namenjen razvijajo glede na potrebe lokalnih skupnosti in možnosti 3.2 KAKO DELUJE SKUPNOSTI PROSTOR? sestankom hišnih svetov, pa tudi različnim družabnim in tudi v smeri novih konceptov organiziranja in delovanja kulturnim dejavnostim, mladini, starejšim, društvom in lokalnih skupnosti. klubom. O potrebi po skupnostnih prostorih na svoj način Za skupnostni prostor je značilno: v prostoru določajo tudi stalni uporabniki. Stalni pričajo prebivalci, ki ob različnih priložnostih in razpravah • da je odprt za vse; uporabniki so svojevrsten dokaz dobrega delovanja redno poročajo o zelo zasedenih lokalnih centrih in • da je njegova raba brezplačna ali da je cena rabe prostora in očiten znak, da je prostor gostoljuben in izražajo željo po ureditvi novih skupnih prostorov, ki bi zanemarljivo nizka; odprt za nove obiskovalce. Vsak stalni uporabnik je bil nudili možnost dostopnega neformalnega druženja. • da je vabljiv in prijeten; nekoč tudi nov uporabnik. • da ima stalne uporabnike; • da je dobro dostopen in da uporabniki do njega Osnovno splošno rabo in družabno ponudbo morajo prihajajo peš; uravnoteženo dopolnjevati programi in dogodki, kot • da ponuja družbo starih in novih znancev; so različne delavnice, kulturni, izobraževalni in socialni • da sta pomemben (ne pa tudi ključen) del njegove programi, ki so odraz različnih interesov in potreb ponudbe hrana in pijača. skupnosti. Način rabe je v skupnostnem prostoru sicer podrejen določenim pravilom in urniku delovanja, foto: Arhiv Zelemenjava Za glavno dejavnost skupnostnega prostora običajno programsko pa naj bi bil hkrati vedno dovolj odprt in velja pogovor. Na razpoloženje v prostoru pomembno svoboden, da lahko gosti različne dejavnosti in dogodke. 1 Dostopno prek: http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/newsroom/news/2016/12/12-09-2016-the-maastricht-treaty-an-impetus-for-the-cohesion-policy vpliva oseba, ki skrbi za delovanje in je prisotna večino Tako omogoča dovolj priložnosti za pogovor in možnosti (20.01.2017). 2 Dostopno prek: http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2005-16-02-002.pdf (20.01.2017). časa, to je dnevni vodja prostora. Izkušnje kažejo, da za to, da se – v skladu s potrebami, sezonami ter željami 3 Dostopno prek: https://onkrajgradbisca.wordpress.com/about (20.01.2017). so za to delo pomembni socialna inteligenca, znanje uporabnikov in lokalne skupnosti – izvajajo in razvijajo 4 Dostopno prek: http://prostorisodelovanja.si/savsko-naselje (20.01.2017). in izkušnje. V veliki meri ton pogovora in razpoloženje različne dejavnosti. 5 Dostopno prek: http://brazde.org/2015/caap/tkalka-sodelovalni-prostor (20.01.2017). 02 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 03 Sama vsebina programa v skupnostnem centru je gojijo do skupnostnega prostora podobno naklonjenost, 3.4 KAKŠNE SO KORISTI UREJANJA SKUPNOSTNEGA PROSTORA? vedno zelo ozko, lokalno pogojena in je odvisna tako od lastništvo in pripadnost kot do lastnega doma. prostorskih možnosti kot od sredstev, ki so na razpolago Kot neke vrste skupnostni prostori deloma delujejo Skupnostni prostor prinaša koristi posameznikom, dnevno varstvo, urejanje skupnih površin naselja ali za delovanje, ter od uporabnikov. Ključno je, da je prostori četrtnih in krajevnih skupnosti ter v omejeni skupinam, lokalni skupnosti in okolju. izvajanje dejavnosti s področja lokalne krožne ekonomije prostor prijeten in opremljen za sproščeno druženje meri tudi razni medgeneracijski, dnevni, mladinski in in skupnostnih praks, kot so izmenjave, knjižnice ter da se zaposleni in drugače udeleženi pri delovanju Dobro počutje posameznika v bivalnem okolju je v kulturni centri. Vsi ti prostori imajo zelo dobre pogoje za reči, popravljalnice ter različne družbene, kulturne in znajo spopadati z različnimi situacijami in razpoloženji veliki meri odvisno tudi od zunanjega okolja. Občutek to, da bi delovali tudi kot skupnostni prostori, če bi se v izobraževalne delavnice in programi. obiskovalcev. družbene povezanosti in varnosti zagotavljajo določenem času odprli za vse prebivalce in zagotovili vsakodnevni, neobvezni in neformalni stiki z drugimi Skupnostni prostor prispeva k povezovanju prebivalcev Idealna ureditev prostora omogoča uporabnikom prostor za njihovo neobvezno druženje in srečevanje. uporabniki prostora. Za naše počutje so pomembni drugi in k vzpostavljanju novih odnosov, ki pred ureditvijo niso posedanje, oskrbo s kavo ali čajem, uporabo sanitarij, Številne krajevne in četrtne skupnosti v svojih prostorih ljudje, njihovo vedenje in način rabe prostora. Občutek obstajali, ter k zagotavljanju pogojev za odpiranje in delo, branje in pogovor, tudi internetno povezavo. V že omogočajo delovanje različnim društvom, tabornikom varnosti v prostoru zagotavljajo drugi uporabniki reševanje različnih aktualnih vprašanj in problemov. bolje opremljenih prostorih so na voljo tudi računalnik, in kulturnim skupinam. Če bi dodale še termine za prostora in stalno prisotni izvajalci dejavnosti, kot so tiskalnik, projektor in projekcijsko platno. prostor druženje vseh, bi lahko prevzele tudi vlogo ulični prodajalci, vozniki javnega potniškega prometa, Sodelujoči na skupnostnem vrtu Onkraj gradbišča v skupnostnega prostora. Pri ustvarjanju dobrega počutja in povezovanju oskrbniki objektov, vzdrževalci in tudi stalni uporabniki Ljubljani poročajo o tem, kako se v procesu sodelovanja skupnosti imata pomembno vlogo ponudba Primer takega, širši javnosti odprtega skupnostnega javnega prostora, kot so sprehajalci ali starši z majhnimi pri delu in urejanja vrta neobremenjeno ustvarjajo nove hrane in pijače, zato so v skupnostnem prostoru prostora je medgeneracijski center v Domu za ostarele otroci. Občutek varnosti in sprejetosti še povečujeta vezi in medgeneracijska prijateljstva, prenašajo znanje praviloma zagotovljeni vsaj ponudba kave in čaja ter v Idriji,7 v katerem so že v izhodišču sodelovale različne očesni stik in pozdravljanje. in izkušnje ter menjajo usluge in pridelki. Po besedah organizatorjev vrta iz Kulturno umetniškega društva skromni prigrizki. Prav tako je zaradi privlačnosti in javne ustanove in nevladne organizacije. Potreba po pripadanju skupnosti je pri ljudeh izražena Obrat je pridelava vrtnin – ob vseh ostalih koristih vrta: povezovalnega učinka hrane v skupnostnih prostorih Z javnimi urami, dnevi odprtih vrat in podobnimi ukrepi različno močno, prav tako tudi dojemanje varnosti in priložnostih za medsebojno spoznavanje in sodelovanje, običajna povezava posebnih dogodkov s kulinarično pa lahko tudi drugi specializirani in institucionalizirani sprejetosti. Kljub temu je meja med namernim umikom za preživljanje prostega časa v stiku z naravo in z novimi ponudbo in predstavitvami kulinaričnih posebnosti. prostori poljavnega značaja, kot so na primer šole in v samoto in odtujenostjo, ki lahko vodi v osamljenost in znanci, za varstvo otrok in pridobivanje znanja, za nova Za dobro počutje in privlačnost prostora skrbi tudi knjižnice, ponudijo prostor širši skupnosti in dejavnostim, izključenost, zelo tanka in nejasna. Zato je zagotavljanje doživetja na različnih spremljajočih dogodkih – postala ureditev prostora. Prostor mora biti prijeten in dovolj ki zadovoljijo uporabnike širše skupnosti ter pritegnejo družbene varnosti in vključenosti družbeno koristno in še najmanj pomembna dejavnost. zadržano urejen, da se v prostoru počutijo udobno in posameznike, ki so manj zainteresirani za sodelovanje potrebno. Zato so pomembne priložnosti za ustvarjanje domače uporabniki najrazličnejših vrst, sposobnosti in v organiziranih programih in nimajo možnosti za stikov med ljudmi v bivalnem okolju. Pozitivne izkušnje ureditve Doma skupnosti v Savskem naselju v Ljubljani poleg lokalnih uporabnikov delijo statusov in da do prostora lahko razvijejo pozitiven in srečevanje drugje. Na tak način take ustanove podprejo Eden od načinov zagotavljanja vključenosti in družbene tudi številni udeleženci družabnih, izobraževalnih in pripaden odnos. Neredko se zgodi, da uporabniki zaradi povezovanje lokalne skupnosti in lokalni razvoj ter tako varnosti je urejanje javnega prostora. Pri tem je informativnih dogodkov, ki so bili v zadnjih dveh letih pozitivnih izkušenj in doživetij v skupnostnem prostoru še povečajo koristi svojega delovanja v lokalnem okolju. pomembno, da je ta dovolj gostoljuben za različne organizirani v prostorih doma. Ureditev prostora so vrste uporabnikov in da se ureditve odprtega prostora si v času zagona procesa celovite urbane prenove 7 Dostopno prek: http://www.duidrija.si/index.php/2016-01-14-12-50-53/medgeneracijski-center (20.01.2017). navezujejo na ureditve v zaprtih prostorih. To pomeni, soseske zaželeli prebivalci soseske, strokovnjaki, ki so da morajo biti stanovanjske ulice dovolj široke, da se ukvarjali s prenovo, pa so s pomočjo partnerjev, omogočajo postavitev urbane opreme, prostor za evropskih sredstev in mednarodnega sodelovanja 3.3 KOMU JE NAMENJEN SKUPNOSTNI PROSTOR? priložnostno igro, srečevanje in razvoj pogovorov. Dobro v neizkoriščenem javnem prostoru uredili Knjižnico je, da se na urejene ulice odpirajo javni prostori, kot so reči, prvo izposojevalnico najrazličnejših predmetov v knjižnice, lokali in podobno. Sloveniji. Ureditev doma in knjižnice je postavila sosesko Bistvena značilnost skupnostnega prostora je, da je Savsko naselje na državni zemljevid in prispevala k Tudi skupnostni prostori delujejo kot javni prostori in namenjen vsem pripadnikom soseske, ne glede na prepoznavanju pomena skupnostnega prostora in družbena infrastruktura, ki omogoča delovanje in razvoj starost, spol, status in sposobnosti, ter da sta program organizirane podpore procesu celovite urbane prenove. skupnosti. Urejanje skupnostnih prostorov je zato v in urnik dovolj sproščena ter programsko in terminsko širokem družbenem interesu in bi ga morale lokalne Predstavniki Kulturno umetniškega društva Obrat in odprta, da je možna tudi njegova neobvezna in skupnosti zagotavljati povsod, kjer se izkaže ali ugotovi Kulturnega društva Prostorož so skupaj s partnerji in neformalna raba. Hkrati primeri dobre prakse, kot je potreba. prebivalci sprožili številne nove dogodke in procese ter Dom skupnosti v Savskem naselju v Ljubljani, nakazujejo, oživili dva javna prostora, ki sta pred tem samevala da je dobro, da vsaj del programa poteka po rednem Izkušnje kažejo, da skupnostni prostor dviguje kakovost in propadala. Pobudniki obeh omenjenih ureditev urniku. Tak način delovanja zagotavlja predvidljiv čas – bivanja in lokalnega okolja s tem, ko: skupnostnih prostorov so bili lokalni prebivalci, ki so jim urnik uporabe za redne uporabnike. • zagotavlja možnosti za izboljšanje vključenosti in prisluhnile nevladne organizacije. Primera kažeta na to, družbene povezanosti prebivalcev v lokalnem okolju, Izkušnje tudi kažejo, da so uporabniki skupnostnih da je civilna družba sposobna prepoznati svoje potrebe • prispeva k medsebojnemu spoznavanju, sprejemanju prostorov zelo različni posamezniki, da so za in se aktivno vključiti v njihovo zadovoljevanje, če le dobi in razumevanju ter k zmanjševanju razlik med individualno, pa tudi za skupinsko rabo posebej priložnost zato. prebivalci, zainteresirani starejši, mlajši, že samostojni otroci, • povečuje zaupanje, dobro počutje in družbeno osebe z različnimi oblikami oviranosti ter pripadniki varnost, različnih društev, klubov in drugače organiziranih skupin • vpliva na sposobnost lokalnega prebivalstva za prebivalcev. sodelovanje, medsebojno pomoč in delovanje v Skupnostni prostor lahko služi tudi za izvajanje skupno korist ter na razvoj skupnostnih praks. dejavnosti organiziranih skupin, društev in nevladnih Skupnostni centri in prostori so prepoznani kot oblika organizacij in je takrat za druge uporabnike zaprt. družbene podpore razvoju na lokalni ravni. So način, Vendar pa odprt programski koncept poveča privlačnost s katerim občine in lokalne skupnosti posredujejo v prostora za rabo in omogoča boljše možnosti za lokalnem okolju in zagotovijo možnosti za izboljšanje povezovanje skupnosti in razvoj novih programov kot počutja prebivalcev. Še zlasti tistih prebivalcev, ki so manj programsko bolj zaprti prostori. Zato je ključna skrb za mobilni in bolj odvisni od ponudbe lokalnih programov. ohranjanje ravnovesja med prosto dostopnimi programi in programi za omejeno rabo. Kot lokalni razvoj razumemo tudi medsebojne odnose, povezanost in sposobnost skupnosti, da se poveže in sodeluje pri izvajanju storitev. Mednje lahko sodijo npr. foto: Marko Peterlin foto: Ana Kosi 04 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 05 4 Napotki za urejanje Zelo pomembno je, za kakšno časovno obdobje lahko PROGRAM dobimo prostor v uporabo. Dobro je, če je raba prostora lahko zagotovljena za več kot enoletno obdobje. Program skupnostnega prostora v osnovi zajema Pogoste selitve finančno izčrpavajo in slabijo kakovost druženje in srečevanje. Delovanje prostora pa je iz ponudbe. več razlogov dobro dopolniti s programi, ki privlačijo uporabnike in ne motijo osnovnega programa. V 4.1 KLJUČNI DELEŽNIKI KOORDINATOR IN VODJA Domu skupnosti v Savskem naselju v Ljubljani se je za tak program izkazala Knjižnica reči, v kateri poteka Pri urejanju skupnostnega prostora sodelujejo tri ključne Število in vrste deležnikov se razlikujejo med V procesu priprave mora lokalna skupnost pridobiti izposoja predmetov. Podobno družabno lahko delujeta skupine deležnikov: prebivalci, lokalna skupnost in posameznimi primeri. V vsakem primeru deležniki koordinatorja programa, ki zagotovi program in tudi sodelovalni prostor (angl. coworking space) in nevladne organizacije. Prebivalci so ključni uporabniki delujejo v treh vlogah: uravnotežen urnik delovanja, ter vodjo prostora, ki popravljalnica koles (Bajk kuhna). Gre za dejavnosti, ki so skupnostnega prostora, lokalna skupnost je ključna pri zagotavlja delovanje s prisotnostjo v prostoru in zanimive za različne uporabnike in nemoteče za stalne zagotavljanju prostora, nevladne organizacije pa so • pobudniki, ki so lahko prebivalci, nevladne izvajanjem osnovnih dejavnosti. Običajno je koordinator goste. ključna vez med lokalno skupnostjo in prebivalci. organizacije, občinske in lokalne službe, socialne nevladna organizacija, ki delo pridobi na javnem razpisu, službe, upravniki stanovanjskih stavb; medtem ko vodjo prostora, v odvisnosti od dogovora z Drugi dopolnilni programi se lahko razvijejo postopoma • koordinatorji programa, ki so lahko lokalne skupnosti, lokalno skupnostjo, poišče koordinator ali pa ga imenuje in jih koordinator pridružuje po presoji. Pri tem je nevladne organizacije in različne javne organizacije:; lokalna skupnost. dopolnilne programe dobro uvajati res premišljeno in • posredniki pri urejanju, ki so lahko občine, lastniki skrbeti za to, da v skupnostnem prostoru prevladujejo stavb, nevladne organizacije, upravniki stavb. Nevladne organizacije so zaradi načina dela, neprofitne programi, ki omogočajo sočasno rabo prostora za naravnanosti in nevtralnosti primerne tudi za izvajanje druženje in stalne uporabnike. Urnik programov razvija nalog pri oblikovanju pobude in urejanju prostora. in vodi koordinator, ki mora spremljati zadovoljstvo 4.2 KLJUČNI KORAKI UREJANJA Pogosto so prav nevladne organizacije tiste, ki v vlogi prebivalcev s programom, sodelovati z lokalno izvajalcev projektov s prebivalci oblikujejo pobude za skupnostjo, seznanjati z razmerami in podobno. ureditev skupnostnega prostora. POBUDA tisti, povezani s prostorom, kot so upravniki stavb in ZAGON IN DELOVANJE lastniki prostorov, ter tisti, povezani s programom, kot Prvi korak v procesu urejanja skupnostnega prostora POGOJI DELOVANJA so nevladne organizacije in drugi potencialni izvajalci Ko je prostor urejen, se začne delovanje. Za uspešen je oblikovanje pobude. Pobuda vsebuje informacije dejavnosti. Način delovanja, urnik in oskrba so kritičnega pomena zagon je poleg ustrezne promocije in programa ključna o pobudnikih in programu, lahko tudi že o lokaciji. za razvoj dejavnosti in programa v skupnostnem centru. stalnost delovanja. Če prostor ne more delovati ves dan, Namenjena je zagonu procesa urejanja. Prvi prispevki k povezovanju so že javne predstavitve Skupnostni prostor bi v idealnih pogojih deloval 24 ur je optimalno je, če je odprt nekaj ur dopoldan in nekaj ur pobude ter zbiranje mnenj lokalnih prebivalcev in Pobuda za ureditev prostora je lahko oblikovana na na dan in vse dni v tednu ter služil vsem interesom popoldan. zainteresirane javnosti v fazi priprave pobude. Na vsak različne načine. V osnovi je lahko rezultat procesa – prebivalcev. Ker to ni možno, je treba jasno opredeliti, s način pa mora po oddaji pobude čimprej dozoreti Zagon delovanja je dobro pospremiti s programom, projekta, v katerem ideja o ureditvi prostora počasi zori kakšnimi sredstvi bo prostor deloval, kdo bo koordiniral usklajeno delovno razpoloženje na ravni vseh, ki bodo javnim dogodkom, ki pritegne različne skupine v lokalnem okolju – ali pa je pobuda izhodišče za zagon programe ter kdo bo izvajal oziroma vodil dejavnost neposredno sodelovali pri urejanju. Poleg lokalnih prebivalcev in napove družabno naravo dogajanja v procesa sodelovanja. v prostoru. Na podlagi tega je možno ugotoviti, koliko prebivalcev in lokalne skupnosti so to vsaj še lastniki prostora je na razpolago za neformalno rabo in koliko skupnostnem prostoru. Tudi sicer so za delovanje poleg V vsakem primeru je prav, da je pobuda pripravljena po in upravljavci potencialnih prostorov ter nevladne časa bo prostor oddan za zaključene skupine, pod rednega programa pomembni občasni dogodki, kot so predhodnem posvetovanju z lokalnim prebivalstvom. organizacije in izvajalci dejavnosti. kakšnimi pogoji je možen najem in podobno. pikniki in zabave, ki pritegnejo nove obiskovalce in širijo Prvič zato, ker vključevanje zagotavlja večjo verjetnost, sporočilo o delovanju prostora. da bo ureditev ustrezala njihovim potrebam, drugič PROSTOR pa zato, ker vključevanje prebivalce spodbuja, da Iskanje prostora mora slediti vsaj trem ključnim se številčno in aktivno vključijo v proces urejanja kriterijem: in delovanja. Če je pobuda rezultat projektnega 4.3 KAKO UKREPATE, ČE STE … PREBIVALCI, NEVLADNA ORGANIZACIJA, dela, so lokalni prebivalci običajno že pripravljeni na • dostopnost: prostor mora biti fizično dostopen ali program, če pa se bodo s pobudo šele začele nove dovolj blizu, da gredo lokalni uporabniki do njega peš; OBČINA ALI LOKALNA SKUPNOST? dejavnosti in programi, zahteva posvetovanje z lokalnim • funkcionalnost: prostor biti mora uporaben na način, prebivalstvom več pozornosti in časa. da bo koristen za čim več različnih uporabnikov; PREBIVALCI Poskrbite, da bo čim več ljudi v soseski izvedelo za vašo • finančna vzdržnost: stroški delovanja morajo biti Potek urejanja prostora je v nadaljevanju odvisen idejo in da bodo lahko prispevali svoja mnenja, da se dolgoročno sprejemljivi za lokalno skupnost. od številnih okoliščin: od tega, kako močno podporo Prebivalci najbolje vedo, kaj potrebujejo. Običajno je bodo ogreli za projekt ter pomagali oblikovati čim bolj ima ideja pri odgovornih v lokalni skupnosti ter težava v tem, da nimajo priložnosti za pogovor in utemeljeno pobudo. Razširite krog pobudnikov, poskrbite Idealno je, če je prostor v lasti lokalne skupnosti ali kakšna so pričakovanja lokalnih prebivalcev in kje razpravo, sami pa se ne znajo najbolje organizirati, da za to, da boste v pripravo pobude vključili tudi tiste, ki občine. V takem primeru odpade strošek najema in je se bo našel prostor, do tega, koliko bo stalo urejanje bi se med sabo res dobro pogovorili. Ko pa sodelovanje so običajno manj glasni, in zastopajte mnenje skupnosti lažje izvajati ukrepe ureditve z javnimi sredstvi. Prav in koliko delovanje. Že v fazi oblikovanja pobude je steče in ko se interesi izrazijo, se običajno najdeta tako, da bo poskrbljeno za ranljive skupine prebivalcev. tako so lažji dogovori glede vzdrževanja in izvajanja zato pomembno poskrbeti ne le za informiranje širše tudi volja in čas za pogovor, in potem so možnosti za dejavnosti. V pobudo skušajte vključiti tudi vaše predloge možnih skupnosti o nameri urejanja, ampak tudi za vključevanje uspešno urejanje dobre. Če prebivalci stopijo skupaj in lokacij za ureditev skupnostnega prostora. Imejte v vseh ključnih deležnikov v razprave. organizirano sprožijo pobudo za ureditev skupnostnega V primeru, da je prostor v lasti druge pravne ali fizične mislih, da je proces urejanja skupnostnega prostora prostora, imajo dobre možnosti, da namera uspe. Ko je pobuda oblikovana, ko je znano, kje in zakaj je osebe, je idealno, da se dogovor o namenski rabi lahko dolg in da na razplet dogodkov lahko vpliva ureditev potrebna ter se glede tega strinjata ključni sklene med lastnikom in lokalno skupnostjo. Vsekakor Oblikujte pobudo za ureditev skupnostnega prostora veliko faktorjev. Pomembno je, da vztrajno in aktivno skupini deležnikov, torej skupnost in prebivalci, je pobuda se je treba z lastnikom dobro pogovoriti in mu jasno v lokalnem okolju. Če ste med vsakdanjimi potmi po sodelujete pri iskanju rešitev. zrela za predstavitev širši javnosti in začnejo se lahko predstaviti idejo. Prizadevati si je treba za to, da lastnik naselju zaznali potrebo po tem, da bi bolje poznali Ko imate pripravljeno pobudo, jo predstavite lokalni konkretne dejavnosti urejanja. razume skupnostno in neprofitno naravo ureditve in sosede, da bi se imeli možnost občasno družiti v skupnosti ter poskrbite, da bo posredovana lokalnim pristane na čimbolj ugodne pogoje najema ali uporabe lokalnem okolju, da bi se lažje dogovarjali o urejanju oblastem (župan, občinska uprava) in da bo vsebovala POVEZOVANJE DELEŽNIKOV prostora. okolice ali da bi uredili družabni prostor za vaše šolarje vse ključne informacije, tudi kontaktne podatke za v izpraznjenem pritličju stare stavbe, potem predlagajte Povezovanje deležnikov se začne že na ravni pobude posredovanje odziva. S pobudo seznanite tudi druge Pred sklenitvijo pogodbe o najemu ali dogovora o rabi sosedom in somišljenikom, da si v soseski s pomočjo ali in se širi in nadaljuje v fazah, ki sledijo. Po oblikovanju prebivalce naselja. se je treba natančno dogovoriti o možnostih uporabe in podporo občine (krajevne skupnosti) uredite skupnostni pobude se pridružita skupini vsaj še dve vrsti deležnikov: prilagoditve prostora. prostor. 06 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 07 NEVLADNA ORGANIZACIJA OBČINA ALI LOKALNA SKUPNOST Nevladne organizacije delujejo kot vez med lokalnim Občina ali krajevna oziroma četrtna skupnost lahko okoljem in potrebami lokalnega prebivalstva na eni prevzame pobudo za ureditev skupnostnega prostora v strani ter občino oziroma lokalno upravo na drugi. določenem okolju, ker ugotovi, da bi to bilo koristno za Pri tem imamo v mislih, da zaradi znanja in izkušenj dogajanje v lokalnem okolju. Lahko pa napove podporo običajno dobro razumejo oba pogleda na razmere in urejanju skupnostnih prostorov povsod tam, kjer bodo se lahko vživijo v vlogo obeh strani ter kompetentno potrebo izrazili prebivalci in bo upravičenost ureditve podpirajo procese dogovarjanja in sodelovanja. Hkrati potrdila tudi presoja, izvedena v sodelovanju med pa zaradi svojega značaja in poslanstva pri delovanju strokovnimi službami občine in prebivalci. dajejo prednost javnim koristim in ostajajo neodvisne. Številne starejše stanovanjske soseske so pri nas Nevladne organizacije so v urejanje skupnostnega potrebne celovite urbane prenove, in ureditev prostora lahko vključene kot izvajalke projektov in skupnostnega prostora je lahko dobra osnova za programov, v katerih se razvija ideja za ureditev začetek procesa prenove in krepitev sposobnosti prostora, ali pa se v urejanje vključijo na pobudo lokalne lokalnega prebivalstva za sodelovanje v procesu skupnosti, ki bo z urejanjem reševala lokalne probleme prenove. Prispeva k temu, da se prebivalci začnejo oziroma prisluhnila lokalnim prebivalcem. srečevati na skupnih dogodkih, ter ponuja prostor za operativno izvajanje nalog, povezanih s prenovo. Nevladne organizacije podobno kot druge strokovne foto: Arhiv Onkraj gradbišča - KUD Obrat Izkušnje iz Mestne občine Kranj, ki z različnimi organizacije potrebo po ureditvi zaznajo med svojim dejavnostmi pripravlja prebivalce na proces prenove v delom ali pa s svojim delom prispevajo k urejanju in soseski Planina8, kažejo, da je z organiziranimi dogodki 4.4 SODELOVANJE MED DELEŽNIKI delovanju prostora na povabilo lokalne skupnosti ali možno zbuditi veliko zanimanje prebivalcev za lokalno občine. V vsakem primeru so nevladne organizacije tiste, okolje in jih spodbuditi k aktivni soudeležbi pri urejanju ki v zagonski fazi prevzamejo vlogo koordinatorja in Pri vzpostavljanju in urejanju skupnostnega prostora dejavnosti. Podporo lahko nudi v obliki sodelovanja pri bivalnega okolja. skrbijo za delovanje prostora in program. Od dogovora vedno sodeluje več skupin deležnikov, običajno pa vsaj oblikovanju pobude in zagonu programa, oddajanja z občino in drugimi deležniki pa je odvisno, kakšna je Za začetek pobudo za ureditev razumljivo in na zanimiv občina in/ali lokalna skupnost, prebivalci, nevladne prostora, kritja stroškov ureditve prostora, organizacije njihova vloga pri organizaciji in izvajanju drugih del in način predstavite soseski, v kateri nameravate urediti organizacije ter lastniki prostora, če ta ni v lasti občine. dejavnosti in sredstev za delovanje. nalog. skupnostni prostor. Poskrbite, da bo predstavitev Lahko pa sodelujejo tudi upravniki stavb ali na primer Nevladne organizacije delujejo kot vez med lokalnim oblikovana kot predlog, ki ga je možno še dopolnjevati zaposleni v objektu, ki bo nudilo prostore skupnostnemu Informacijo o pobudi za ureditev skupnostnega prostora okoljem in potrebami lokalnega prebivalstva ter in razvijati, ter omogočite, da bo na predstaviti ali prostoru. čimprej delite z odgovornimi na ravni lokalne skupnosti. občino oziroma lokalno upravo. Za urejanje prostora v povezavo z njo prebivalcem dana možnost javne Takoj ko boste videli, da se ljudje resno ogrevajo za Za razvoj dogodkov oziroma učinkovitost uresničevanja in izvajanje dejavnosti so nevladne organizacije kot razprave. ureditev ter razvijajo programe in iščejo rešitve v namere o ureditvi skupnostnega prostora je ključno, da deležnik primerne, ker je njihovo delovanje, tako kot prostoru, z dogajanjem seznanite predstavnike občinske Ne zadovoljite se s pisnimi odzivi na pobudo, ampak deležniki dobro sodelujejo med sabo. Ključni pogoji za delovanje skupnostnega prostora, neprofitne narave. uprave. Pomembno je, da odgovorni na občini čimprej organizirajte zbor prebivalcev in omogočite živo dobro sodelovanje so spoštovanje, zaupanje in odkritost. Nevladne organizacije so pomemben partner pri izvedo, kako se je med prebivalci porodila ideja in v moderirano razpravo. Pozorno prisluhnite predlogom Sodelovanje zahteva veliko truda, saj so razlike med izvajanju programa, ki pa mora biti ustrezno nagrajen, kakšno smer se razvijajo pričakovanja. Dobro je, da in mnenjem prebivalcev ter jih vključite v oblikovanje udeleženci lahko zelo velike in je sporazumevanje ker sta zagon in vodenje skupnostnih praks dolgotrajna informacijo delite z več predstavniki občine, tudi z rešitev. Dajte udeležencem vedeti, da je njihovo mnenje lahko tudi težavno. Recept za dobro sodelovanje so procesa, ki ju ni mogoče izvajati s prostovoljnimi odločevalci (županom) in širšo javnostjo. pomembno in da je realizacija programa odvisna tudi pravočasno informiranje, številne priložnosti za razprave prispevki časa in dela. Poskrbite, da boste odgovornim dobro pojasnili, od njihovega sodelovanja. in izmenjave mnenj ter ambiciozno informiranje. Vse Tretja skupina deležnikov, ki sodeluje pri urejanju katere programe si prebivalci želijo in kako lahko vaša to vpliva na razvoj zaupanja med deležniki in na skupnostnega prostora, so prebivalci. V procesu urejanja organizacija prispeva k njihovi realizaciji. Predvidite, Potrudite se, da bo vabilo dogodek delovalo privlačno oblikovanje skupnega jezika, ki poveča razumevanje so lahko v različnih vlogah – kot pobudniki ureditve da boste imeli v prihodnjih mesecih dovolj časa, ker je in da bo pritegnilo pozornost čim širšega kroga med udeleženci in prispeva k učinkovitosti skupnih ali pa kot udeleženci v programu ali projektu, v okviru zagon skupnostne prakse časovno zahteven in bo delo prebivalcev. Razmislite o kulturnem, športnem in prizadevanj in delovanja. katerega se oblikuje pobuda za ureditev prostora. zelo verjetno zahtevalo vaš večletni angažma. zabavnem programu ter o skromni pogostitvi. Občina ali lokalna skupnost sta za izvajanje programa Prebivalci so najbolj številčna in heterogena skupina Izkušnje slovenske prakse kažejo, da je vloga nevladnih Ne pozabite, da mora biti pobuda za ureditev zainteresirani, ker skupnosti prostori prispevajo h deležnikov, zato je za njihovo udeležbo v procesu organizacij pri vključevanju prebivalcev v izvedbo konkretnega prostora ustrezno predstavljena tudi kakovosti bivanja ter izboljšujejo sposobnost sodelovanja urejanja potrebno zagotoviti dovolj komunikacijske programa zelo pomembna. Zunanji posrednik, ki z prebivalcem drugih sosesk. Javno predstavite pogoje, in soudeležbe lokalnih prebivalcev v procesih urbane in organizacijske podpore. Poskrbeti je treba, da se z različnimi dejavnostmi sproži zanimanje prebivalcev za pod katerimi bo občina podprla urejanje skupnostnih regeneracije in krožne ekonomije. Pri zagonu, urejanju in različnimi aktivnostmi in programi zanimanje za pobudo ureditev skupnostnega prostora in vzdržuje zanimanje prostorov tudi v drugih okoljih. izvajanju programa pa občina lahko nastopa v različnih iz aktivne (iniciativne) skupine razširi in da se vzdržuje za rabo, je ključen za zagon ureditve in stabilen razvoj vlogah. pripravljenost prebivalcev za sodelovanje pri urejanju in programa. Tudi v primeru Doma skupnosti v Savskem Kot občina ali predstavnik četrtne ali krajevne skupnosti delovanju. Občina je lahko pobudnica ureditve prostora ali pa naselju in v primeru Skupnostnega vrta Onkraj gradbišča imate možnost in pravico spodbujati razvoj lokalnih njegovo ureditev podpira in omogoča. Pobudnica za Delo z lokalnimi prebivalci je potrebno v celotnem na Taboru so nevladne organizacije kot izvajalci skupnosti z ukrepi, ki so se v praksi izkazali za ureditev je v primerih, ko se s tem odziva na razmere procesu od oblikovanja pobude za ureditev do projektov v lokalnem okolju omogočile, da so lokalni učinkovite. Skupnostni prostor je naložba v kakovost v lokalnem okolju in načrtuje ukrepe za povečanje priprave načrtov in izvedbe ureditev, pa tudi v procesu prebivalci najprej izrazili potrebo po skupnostnem bivanja in razvoj lokalne skupnosti ter eden od ukrepov, družbene povezanosti in vključenosti, ali ko načrtuje delovanja. Potrebno je tako spodbujanje sodelovanja prostoru, nato pa so se ob njihovi pomoči angažirali pri ki podpirajo proces celovite urbane prenove. Z nekaj celovito urbano prenovo. Vendar pa je smiselno, kot vzdrževanje podpore urejanju in interesu za urejanju in vztrajanju pri rabi prostorov. dobre volje in sredstev lahko ob angažiranju prebivalcev in nevladnih organizacij prinaša lokalnim prebivalcem da občina po nekem obdobju zagona dolgoročno delovanje prostora. Izkušnje slovenske prakse kažejo, konkretne koristi in ponuja tudi možnosti za izvajanje koordinacijo delovanja prepusti tistim, ki bodo v prostor da je za vključevanje prebivalcev v izvedbo programa različnih družbeno koristnih dejavnosti, kot so knjižnice prinesli najboljše programe, to je take, ki bodo najbolj zelo pomemben zunanji posrednik, ki z aktivnostmi reči, izmenjevalnice in popravljalnice, lokalna oskrba s odgovarjali potrebam prebivalcev. sproži zanimanje za ureditev skupnostnega prostora hrano, skrb za ostarele in pomoči potrebne in podobno. in vzdržuje zanimanje za rabo. Tudi v primerih Doma Občina lahko izvajanje programa podpira na različne skupnosti v Savskem naselju in Skupnostnega vrta načine in z različnimi programi, saj delovanje Onkraj gradbišča na Taboru so nevladne organizacije skupnostnega prostora sodi na več področij delovanja: kot zunanji izvajalci projekta v lokalnem okolju omogočili, od lokalne samouprave do družbenih in socialnih 8 Prenova soseske Planina. MO Kranj. Dostopno prek: http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,mestna_obcina,mestna_uprava,urad_za_okolje_in_prostor,prenova- da so lokalni prebivalci izrazili potrebo po skupnostnem soseske-planina.htm (20. 01. 2017) dejavnosti ter urejanja prostora in komunalnih 08 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 09 prostoru in se angažirali pri urejanju ter da vztrajajo pri dogovore (pogodbe) o uporabi prostorov in poravnavi podpre tudi tako, da pristopi k pogodbi kot tretja Kar zadeva izvajanje dejavnosti, mora biti ta primerna rabi. dela stroškov za rabo. Vodenje mora zagotoviti stalnost stranka. Tudi v tem primeru je priporočljivo, da pogodbo glede na namenskost prostora (dobro se je pozanimati delovanja in biti ustrezno nagrajeno. Skupnostni prostor o uporabi prostora hkrati sklepa organizacija. ki bo o uporabnem dovoljenju za stavbo). Kadar se v Tudi v primeru, ko se pobuda za ureditev skupnostnega po izkušnjah slovenskih skupnostnih praks vsaj 3–5 let bodoči koordinator aktivnosti v skupnostnem prostoru. prostoru izvaja dejavnost, katere izvajanje je določeno z prostora razvije med lokalnim prebivalstvom, je ne more delovati brez stalne zunanje podpore. Zunanji zakonom, je treba upoštevati pravila takega področnega smiselno razmisliti o vključitvi zunanjega koordinatorja akterji na nek način olajšajo povezovanje med lokalnimi Prostori, namenjeni skupnosti, naj bi bili brezplačni ali z zakona (npr. kuhinja, prodaja izdelkov …). Brez posebnih v proces priprav in zagotoviti vključenost vseh skupin prebivalci. Tudi po tem, ko so lokalni prostovoljci že nizko najemnino. Dejavnost in programi, ki se izvajajo v pogojev pa lahko ljudje, ki se družijo v skupnostnih prebivalcev v skupnostni prostor. Izkušnje namreč pripravljeni prevzeti odgovornost vodenja, pa morata prostorih, so izrazito v korist splošnega dobra in blaginje prostorih ob različnih dejavnostih, mirno spijejo kavico ali tudi kažejo, da lahko zunanji sodelujoči pomembno koordinator in občina spremljati razmere in skrbeti za to, lokalnega prebivalstva. Stroški delovanja, kot so stroški čaj ter prigriznejo kakšen piškot, degustirajo izdelke ob izboljšajo komuniciranje, zagotovijo večjo vključenost da delovanje prostora ostaja kakovostno in stabilno. elektrike, kurjave, čiščenja, upravljanja in dela vodje, se v izmenjavi receptov ali kaj podobnega. različnih skupin in izboljšajo dogovarjanje med pripadniki najboljšem primeru pokrivajo iz javnih sredstev, lahko pa skupnosti. Vsaj v fazi zagona in prvih let delovanja je Pri urejanju skupnostnega prostora so udeležene še deloma tudi s sredstvi, ki se naberejo iz dejavnosti. zato dobro zagotoviti sodelovanje zunanjih strokovnih druge skupine deležnikov, vsaj še različne lokalne sodelavcev. strokovne službe in izvajalci programov ter seveda lastniki prostorov in stavb, kadar te niso občinske. Vodenje dejavnosti mora biti zaupano preizkušenim in Posredno pa se urejanje dotika tudi vseh prebivalcev stanovitnim osebam. Za vodenje so potrebne veščine naselja, ki morajo predvsem razumeti, kaj se dogaja in dela z ljudmi, odgovornost in skrbnost. Vodja prostora pod kašnimi pogoji se to lahko zgodi v njihovem okolju. skrbi za izvajanje programov, za hišni red in za osnovno varnost rabe ter z drugimi ponudniki programov sklepa 4.5 INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE Ne glede na to, na čigavo pobudo bo skupnostni prostor Notranje komuniciranje vključuje vse skupine akterjev, urejen, njegova ureditev zahteva zelo dobro usklajeno ki sodelujejo pri zagonu urejanja, in je namenjeno delovanje vseh akterjev ter dobro informiranje ciljne informiranju o napredovanju prizadevanj, spodbujanju javnosti, to je skupnosti, ki ji bo prostor namenjen, ter lokalnih prebivalcev k sodelovanju pri urejanju in tudi širše skupnosti, to je drugih prebivalcev naselja, delovanju centra ter utrjevanju povezanosti akterjev. ki imajo pravico biti informirani o delu lokalne oblasti in ki so potencialno lahko zainteresirani za ureditev Zunanje komuniciranje pa je namenjeno: foto: Arhiv CAAP skupnostnega prostora tudi v svojem bivalnem okolju. • informiranju širše javnosti s projektom, njegovimi cilji Že v pripravljalni fazi je treba zaradi narave programa in koristmi; 4.7 FINANČNI OKVIR poskrbeti za to, da sta zagotovljena dobro komuniciranje • obrazložitvi razlogov, zaradi katerih program podpira med akterji ter ustrezno informiranje širše javnosti o lokalna oblast; Organizacija skupnostnega prostora zahteva določena Sredstva za delovanje prostora so odvisna od programa, nameri. Potem ko ideja o ureditvi skupnostnega prostora • seznanitvi javnosti z možnostmi, da se skupnostni zagonska sredstva, za delovanje prostora pa so predvidoma pa redno delovanje ter zagotavljanje vsak pridobi podporo lokalnih oblasti in se začne zagonska prostori uredijo tudi v drugih delih naselja. potrebna tudi tekoča obratovalna sredstva. dan odprtega centra v dopoldanskih in popoldanskih faza urejanja z iskanjem prostora, pa je treba pripraviti urah vključuje stroške za: komunikacijski načrt in poskrbeti za komuniciranje na V zagonski fazi sta ključna pridobitev in ureditev notranji in zunanji ravni. prostora. Pri tem je treba upoštevati, da je dejavnost • elektriko, vodo in ogrevanje prostora; družbenega pomena, zato so za ureditev idealni prostori • redno čiščenje in vzdrževanje prostora; v javni lasti ali prostori, ki so jih lastniki pripravljeni oddati • plačilo dela – vodenje in koordinacija rabe; v dolgoročnejši neprofiten najem. • kavo, čaj in prigrizke; 4.6 FORMALNI VIDIKI UREJANJA SKUPNOSTNEGA PROSTORA • internet. Za ureditev prostora je treba, v odvisnosti od izhodiščnega stanja, pripraviti idejne rešitve in po potrebi Izvajanje dejavnosti v skupnostnih prostorih je Delovanje skupnostnega prostora se ne more začeti Občina mora pri tem upoštevati tudi pravila tudi izvedbene načrte. Dobro je, da so načrti izdelani v neprofitno. To ne pomeni, da morajo biti vsi programi na brez izpolnitve nekaterih formalnosti. Nekdo mora razpolaganja z občinskim premoženjem, kot jih določa sodelovanju s predstavniki zainteresirane skupnosti in voljo brezplačno. Seveda so lahko tudi plačljivi, vendar dogajanje organizirati, treba je plačevati račune za Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalne uprave zato, da: se morajo zbrana sredstva nameniti za poravnavo tekoče stroške in skrbeti za prostor. Za to mora biti lokalnih skupnosti. stroškov za delovanje prostora in drugih morebitnih nekdo zadolžen, to pa je lahko le pravna oseba – občina • rešitve vključujejo potrebe in pričakovanja bodočih potrebnih stroškov za izvedbo aktivnosti. Pri tem pa ali organizacija (javni zavod, nevladna organizacija …). Občina lahko tudi zgolj podpre pobudo prebivalcev uporabnikov; ali nevladnih organizacij za ureditev skupnostnega je treba vzpodbujati in izkoristiti tudi prostovoljstvo – • so upoštevane možnosti sodelovanja uporabnikov pri Najbolj enostavno je, če je lastnik prostora občina prostora. Če ima na razpolago svoj primeren prostor, marsikdo je za svojo skupnost pripravljen brezplačno izvedbi urejanja ter in če je koordinator aktivnosti zaposlen na občini, ga lahko (tudi brezplačno) odda na javnem razpisu. V ponuditi svoje znanje in čas (na primer učna pomoč • so upoštevani tudi pogoji obratovanja, od delovanja občina pa pokriva tudi stroške (svojih) prostorov. To se praksi se kaže, da so najboljši programi rezultat prijav otrokom, svetovanje na različnih področjih …). do vzdrževanja. najverjetneje zgodi, če je pobudnik ureditve občina, ni pa na razpise, ker se zainteresirani prijavitelji praviloma zelo to nujno. potrudijo, da se s ponudbo čim bolj približajo potrebam Ureditev mora biti primerna za univerzalno rabo in Prvo pobudo za ureditev skupnostnega prostora prebivalcev. dostopna vsem. lahko da kdorkoli, ki v lokalnem bivalnem okolju Občina lahko naloge koordinatorja prenese tudi na zazna potrebo po prostoru za neobvezno druženje zunanjega izvajalca. Prenos lahko izvede z zamikom, Lahko pa iniciativna skupina vidi potencial za skupnostni Stroške urejanja je možno sorazmerno znižati s tem, prebivalcev in izvajanje različnih skupnih dejavnosti, ter po tem, ko delovanje že dobro steče, ali pa poišče prostor v nekem prostoru, ki je v zasebni lasti in trenutno da se v izvedbo ureditvenih posegov in opremljanje se aktivira. Potrebno je nekaj truda in sodelovanja, da koordinatorja že v procesu zagona. Najboljšega ni v rabi. V tem primeru se je treba dogovarjati z prostora vključijo tudi bodoči uporabniki in drugi se ideja predstavi še drugim v okolju ter da se zberejo koordinatorja občina poišče na javnem razpisu. Smiselno lastnikom prostora. Tudi v tem primeru je priporočljivo prostovoljci ter da se namesto nove zagotovi rabljeno somišljeniki, oblikujejo pobudo in zaženejo sodelovanje je, da je koordinator angažiran za več let hkrati, da lahko idejo predstaviti krajevni ali četrtni skupnosti in občini opremo. vseh potrebnih deležnikov. Dobro sodelovanje omogoča, programi res zaživijo. Pogoji uporabe prostora morajo ter pridobiti njihovo podporo. Taka podpora lahko da se potrebne aktivnosti izvedejo hitreje kot če bi se biti jasni že ob razpisu, podrobneje pa se določijo s ima pomembno vlogo posrednika in »garanta« v z delom spopadali sami ter hkrati pomembno poveča pogodbo, ki jo občina sklene z izbranim koordinatorjem. dogovarjanjih z lastnikom. Občina lahko iniciatorje možnosti, da bo ureditev uspela. 10 DOVOLJ ZA VSE - SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE Z ŽIVLJENSKIMI VIRI / PRIROČNIK ZA UREDITEV SKUPNOSTNEGA PROSTORA 11 O projektu 5 Viri in literatura Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Atkinson, R. 2000. Combating Social Exclusionin Europe: The New UrbanPolicy Challenge. Urban Studies 67/5,6: 1037-1055. Dostopno na: http://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1080/00420980050011226 (20. 01. 2017). Beumer, C. 2010. Social Cohesion in a Sustainable Urban Neighbourhood. Sun Project – Interreg IV-A. Dostopno prek: http://www.icis.unimaas.info/wp- content/uploads/2010/07/Beumer-2010-Social-cohesion-theory.pdf (20. 01. 2017). Namen projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi samooskrbe s hrano, trajnostne mobilnosti, urejanja Fossen, E. Third Space First. The quickly growing number of third spaces is good news for both the social and the urban fabrics. Blogspot. Planetizen. Dostopno prek: https://www.planetizen.com/node/90616/third-space-first (20. 01. 2017). viri je opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno prostora, upravljanja z gozdom in turizma. upravljanje z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. Johnson, C. How to Start a Library of Things. Shareable. Dostopno prek: http://www.shareable.net/blog/how-to-start-a-library-of-things (20. 01. 2017). Projekt izvajajo nevladne organizacije Društvo Focus, Predstavitve dobrih praks so se že v preteklosti izkazale Kulturno društvo Prostorož. Celovita urbana prenova. Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno- kot dober način širjenja praks, ki so že dokazale svojo Dostopno prek: http://prostoroz.org/celovita-urbana-prenova/ (20. 01. 2017). informacijski center nevladnih organizacij – PIC. uspešnost. V njih so vgrajene dragocene izkušnje Kulturno društvo Prostorož. 2017. Knjižnica reči in dom skupnosti. Poročilo za obdobje januar - oktober 2016. Ljubljana. in lahko predstavljajo navdih tudi pripravljavcem Dostopno prek: http://www.knjiznicareci.si/wp-content/uploads/2017/01/Letno-poročilo-KR.pdf (2001.2017). S promocijo skupnostnega upravljanja z življenjskimi in izvajalcem skupnostnih projektov. Organizacije Kos, D. 2005- Participatorna prenova mesta. Urban izziv 16/2: 16-23. viri si projekt predvsem prizadeva prispevati k partnerice projekta Skupnostno upravljanje z Dostopno prek: http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2005-16-02-002.pdf (20. 01. 2017). blaginji lokalnih skupnosti ter k povečanju prehranske življenjskimi viri so v preteklosti objavile več tematskih Lokalne pisarne celovite urbane prenove. Nevladne organizacije kot vezni člen med prebivalci in lokalno samoupravo. 2015. Mreža za prostor. Ljubljana. samooskrbe in neodvisnosti od fosilnih energentov na katalogov dobrih praks na svojih področjih delovanja: Dostopno prek: http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2016/04/brosura_LPCUP.pdf (20. 01. 2017). ravni države. • Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – zniževanje Lovšin, P. 2014. Between the Urban and Rural: Back to the City. Doctoral thessis paper. Faculty of Arts adn Design, Bauhaus University, Weimar. Dostopno prek: https://e-pub.uni-weimar.de/opus4/frontdoor/index/index/docId/2402 (20. 01. 2017). Priročnik za ureditev skupnostnega prostora izhaja iz izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na Meegan, R., Mitchell, A. 2016. It's Not Community Round Here, It's Neighbourhood : Neighbourhood Change and Cohesion in Urban Regeneration Policies. izkušenj, pridobljenih v pilotnem projektu, ki je v letu 2016 podnebne spremembe: (katalog 2012,11 katalog 2013,12 Urban Studies 38-12: 2167 – 2194. Dostopno prek: doi 10.1080/00420980120087117 (20. 01. 2016). potekal v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica. katalog 201513); V letu 2017 ga spremljajo še Priročnik za izvajanje • Spodbujamo zelena delovna mesta (katalog 2014)14; Oldenburg, R., 1989. The Great Good Place. New York: Marlow and Company. skupnostnih projektov, Priročnik za izvajanje spremljane • Prostori sodelovanja – skupnostne prakse v urejanju Placemaking and the Future of Cities. 2012. Project for Public Space under auspices of the UN – Habitat Sustainable Urban Development Network. New York. poti v šolo in Priročnik za izvedbo skupnostne sončne prostora (zbornika 2014 in 2015)15; Dostopno prek: https://www.pps.org/wp-content/uploads/2012/09/PPS-Placemaking-and-the-Future-of-Cities.pdf (20. 01. 2017). elektrarne, postopoma pa se jim bodo pridružili še • Trajnostne skupnostne prakse (katalog 2015)16; Peterlin, M. Žaucer, T., Korenjak, A., Velkavrh, Z. 2015. Celovita urbana prenova. Inštitut za politike prostora. Ljubljana. Dostopno prek: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2010/04/Urbana-prenova-WEB.pdf (20. 01. 2017). priročniki za izvedbo skupnostnih projektov na drugih • Trajnostna mobilnost v praksi (zbornik 2016)17. področjih. Perčič, E., Cerar, A., Cvetko, M. 2015. Priročnik vzpostavitve knjižnice reči. Prostorož, RRA LUR in Ce V okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi Dostopno prek: http://www.knjiznicareci.si/wp-content/uploads/2015/02/KR_prirocnik_kon%C4%8Dni-priro%C4%8Dnik.pdf (20. 01. 2017). Predhodnik priročnikov je Vodnik po skupnostnem viri se je 17. junija 2016 odvila nacionalna konferenca Prostori sodelovanja. Zbirka predstavitev skupnostnih praks z različnih področij je rezultat delovanja Mreže za prostor. Urednik Inštitut za politike prostora. Dostopno prek: http://prostorisodelovanja.si/ (20. 01. 2017). upravljanju z življenjskimi viri, Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi 9 ki vsebuje celovit opis Putnam, R.D. 2000. Bowling Alone. The Collaps and Reviwal of American Community. Simon and Schuster Paperbacks. New York. koristi skupnostnih projektov ter opisuje številne viri, na kateri so se srečali predstavniki občin, zadrug, domače in tuje dobre prakse skupnostnega upravljanja podjetij, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, Strategija celostne prenove soseske Planina Dostopno prek: http://www.preplanina.si/ (20.01. 2017). z življenjskimi viri. Dopolnjuje ga Katalog dobrih praks politični odločevalci na lokalni in državni ravni ter ostali 2016 zainteresirani za skupnostne projekte.18 10 s podrobnimi opisi dvanajstih skupnostnih dobrih Strle, K. 2013. Pomen skupnostnega vrtnarjenja. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za socialno delo. Ljubljana. Dostopno prek: http://ediplome.fsd.si/ediplome/senddoc/1115 (20. 01. 2017). praks na področjih skupnostne energetike, lokalne Uredniški odbor: Priročnik je objavljen na spletnem mestu www.dovoljzavse.si. Renata Karba, Gaja Brecelj (obe Umanotera), Senka Šifkovič Vrbica (PIC), Tomislav Tkalec, Barbara Kvac, Živa Kavka Gobbo (vsi Focus), Izdajatelj: Petra Očkerl, Maja Simoneti, Marko Peterlin (vsi IPoP) Focus, društvo za sonaraven razvoj, Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana Avtorica: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Maja Simoneti Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Lektura: 502.131.1(0.034.2) Tadej Turnšek SIMONETI, Maja Priročnik za ureditev skupnostnega prostora [Elektronski vir] / [avtorica Oblikovanje in prelom: Maja Simoneti]. - El. knjiga. - Ljubljana : Focus, društvo za sonaraven razvoj, 2017 Iz principa, Sonia Pust Način dostopa (URL): http://www.dovoljzavse.si druga izdaja ISBN 978-961-94159-5-5 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. Ljubljana, januar 2017 288564480 Priročnik je izdan v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. 9 Dostopno prek: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-%C5%BEivljenjskimi-viri.pdf. 10 Dostopno prek: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2016/04/Katalog-dobrih-praks-2016.pdf. 11 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog-dobre-prakse-2012-isbn.pdf. focus 12 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog_dobreprakse_2013.pdf. društvo za sonaraven razvoj 13 Dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/SLO-CO2_Katalog_dobrih_praks_2015.pdf. 14 Dostopno prek: http://www.arhiv.zelenadelovnamesta.ukom.gov.si/upload/Katalog%20dobrih%20praks %20ZDM.pdf. 15 Dostopno prek: http://prostorisodelovanja.si. Projekt iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega 16 Dostopno prek: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2015/07/Katalog-dobrih-praks-2015.pdf. stališča Vlade Republike Slovenije. 17 Dostopno prek: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2016/10/Trajnostna-mobilnost-v-praksi.pdf. 18 Posnetek konference, predstavitve govorcev in zapis delavniškega dela so objavljeni na tej povezavi: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/ trajne-vsebine-projekti-kampanje/skupnostno-upravljanje-z-zivljenjskimi-viri. Priročnik je nastal kot plod sodelovanja z Mestno občino Nova Gorica in lokalno koordinatorico za projekt Skupnostno upravljanje življenskimi viri, Petro Doljak. Njej in predstavnikom občine se zahvaljujemo za pomoč in podporo. 12