Udeležite se našega festivala v Zgoniku Vpišite se v komunistično partijo! Berite, širite in podpirajte „Delo“! DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino : 34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36 XXIV. Maggio 18 - NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun : Trst 11/7000 Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 12 (722) TRST - 14. junija 1968 Posamezna številka 40 lir Petnajstdaevnik Spedii, in abb. Quindicinale poet. Groppo II Pojdimo naprej ! Volitve so za nami. Veselimo se našega uspeha ter ga slavimo. Veselimo se uspeha celotne združene levice. Volitve so še enkrat potrdile, da je levi center pod pokroviteljstvom Krščanske demokracije propadel. Krščanska demokracija se je okoristila z glasovi desnice. Socialdemokracija je bila poražena. Socialisti so drago plačali svoje podrejanje demokristjanom. Desnica je povsod nazadovala. Manjše skupine niso dosegle, kar so pričakovale, nekatere pa so doživele neuspeh. Vse to je toliko bolj pomembno, ker je bilo dvakrat potrjeno: 16. maja na državnozborskih volitvah in 26. maja na deželnih volitvah. Gesla levega centra in Krščanske demokracije niso torej prinesla pričakovanih sadov. Bla ozve-neče besede niso omamile množic, a niti strašilne besede jih niso oplašile. Množice ne verjamejo obljubam, hočejo dejstva, hočejo delo, kruh. svobodo in pravico. Na slovenskem področju imajo volilni izidi še poseben pomen. Vnovič so potrdili, da večina Slovencev glasuje za komuniste; da večina Slovencev stopa za zastavami delavskega razreda. Vabljiva gesla «hejslovencev» niti tokrat niso bila učinkovita vaba. Tudi določene koncesije, do katerih naj bi bilo prišlo po zaslugi tistih, ki sodelujejo z levim centrom, v bistvu niso spremenile položaja. Množice Slovencev dobro vedo, kaj vse se skriva za temi koncesijami, zato se zanje ne ogrevajo. Množicam ni mar za morebitne udobne položaje nekaterih prvakov, ki sodelujejo z vladajočimi krogi. Od tega nima slovenska narodnostna skupnost nobene koristi. Ne gre za to, koliko slovenskih veljakov bo nameščenih npr. pri tržaškem radiu ali v morebitnih prevajalnih uradih. Ni poglavitno niti to, koliko cest bodo pokrajinske ali druge javne uprave obnovile. Slovenske množice zahtevajo vse pravice, ki jv pripadajo in ki jih doslej vladajoči krogi niso hoteli priznati. In te pravice so nedeljive, saj je slovenska narodnostna skupnost v naši deželi ena sama, četudi jo nekateri delijo na tri različne kategorije. Slovenec mora dobiti popolno enkopravnost ! Tako na Tržaškem, kot na Goriškem, tako v Slovenski Benečiji kot v Kanalski dolini ! Pravico do popolne enakopravnosti se je priboril sam in nihče je ne sme odrekati, ne teptati! Slovenec mora imeti možnost, da se neovirano razvija tako na političnem kot na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju. Imeti mora pravico, da se tudi podpisuje s svojim pristnim slovenskim imenom in priimkom, da govori svoj jezik v javnih uradih, da ga nikier ne zapostavljajo zato, ker je Slovenec. In to je nekaj čisto drugega kot kot so morebitne koncesije. Zato slovenski človek ne odobrava koncesij ! Komunistična partija ima načelno stališče o vseh teh vprašanjih. Pa ne le stališče. Komunisti se dejansko zavzemajo za uresničenje popolne enakopravnosti Slovencev v naši deželi. V letošnji predvolilni agitaciji so bili komunisti tarča napadov vseh strank in političnih skupin, ki se potegujejo za glasove slovenskih volivcev. Izglodalo je, kot da stranke in skupine tekmujejo med seboj pri tem napadanju. Kot običajno, ni jim bilo mar za pravice Slovencev temveč predvsem to, kako bi Slovence odvrnile od komunistov. No, z velikim zadoščenjem lahko rečemo, da so bila njihova prizadevanja neuspešna. Volilni izidi to nesporno potrjujejo. Komunisti so prejeli več slovenskih glasov kot na prejšnjih volitvah, več kot vse druge stranke skupaj. Sedaj je treba iti naprej. Pogoji za to so dani. Našim izvoljenim predstavnikom je treba pomagati, da bodo uspešno nadaljevali boj za naše pravice. Potrebno je učvrstiti Komunistično partijo, povečati njene vrste. Volivec, ki je že toliko krat na volišču izkazal zaupanje Komunistični partiji je zrel tudi za to, da postane njen član ! Potrebno je še bolj kot v pre- teklosti širiti tudi našo pisano besedo. Pred nami je kampanja za tisk. Ta kampanja naj se ne omeji samo na razne prireditve. Imeti mora še drugi cilj, to je razširiti vrste bralcev tega tiska. ** Delavci zahtevajo spremembo načrta CIPE Tržaški delavci zahtevajo spremembo načrta CIPE. Prejšnji teden so dvakrat stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. Stavka z mogočno protestno povorko po mestu je bila tudi ta torek. Zaradi pomanjkanja dela v ladjedelnici Sv. Marka so prizadeti ne le delavci tega obrata, temveč tudi številna podjetja, ki so z ladjedelnico povezana. Sindikalne organizacije so se obrnile na Rim. Zahtevajo, naj predstavniki delavcev na pristojnem ministrstvu obrazložijo nastali položaj ter ustrezne ukrepe. Deželni komite KPI je izrazil svojo solidarnost s prizadetimi delavci, predvsem s tistimi, ki se bore v ladjedelnici Sv. Marka. Komite poudarja, da komunisti podpirajo zahteve delavcev po reviziji načrtov CIPE. Oebnem omenjeni komite pripominja, da bi morale pravično borbo delavcev podpreti vse kategorije delovnih ljudi, saj je ta boj v resnici boj za preporod gospodarstva v Trstu in v vsej deželi. Spored festivala „Dela“ v Zgoniku V soboto, 15. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri zabavni spored, ki ga izvaja znani ansambel Lojzeta Slaka iz Ljubljane s sodelovanjem Fantov s Praprotna in komika Marjana. nedeljo, 16. junija ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri kulturni spored. Sodelovali bodo : ansanbel Lojzeta Slaka, Fantje s Praprotna, pevski zbor iz Saleža-Zgonika in pevsko-glasbena skupina iz Podlonjerja. Ob 19. uri - ZBOROVANJE Albin Škerk Antonino Cuffaro in zgoniški podžupan dr. Jtin GodoiC Govorili bodo : poslanec deželni svetovalec inž V ponedeljek, 17. junija zvečer filmska predstava. Vse tri večere bo tudi ples ooooooooooooooooooooooooooooooooooo-ooonooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooouooooooooooooooooooooo Izjava vodstva tržaške federacije KPI Volilni izidi so potrdili pravilno politiko naše partije Vodstvo Avtonomne tržaške federacije KPI je proučilo volilne izide. Z zadovoljstvom je ugotovilo, da je bil na državnozborskih volitvah storjen premik na levo. Ta premik je bil potrjen tudi na deželnih volitvah. Uspehi Komunistične partije dobivajo še večjo veljavo, ko jih primerjamo z rezultati zadnjih pokrajinskih volitev, saj je tokrat KPI napredovala za šest tisoč glasov. Izidi letošnjih volitev so tembolj pomembni, alko upoštevamo objektivne težave, v katerih se nahaja tržaško mesto. Neposredna posledica gospodarskega nazadovanja sta tudi demografska stagnacija in množično izseljevanje mladine. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je kriza silila in čedalje sili tržaški delavski razred v dolge in težke boje, za izboljšanje svojega položaja ter za obrambe delovnih mest. Komunistična partija je kljub vsemu temu dokazala ne le svoje sposobnosti, da ponovno pridobi glasove, ki jih je izgubila na prejšnjih volitvah temveč da število glasov, tako kot v drugih krajih države, poveča. Vodstvo tržaške federacije KPI ugotavlja, da se je število glasov za partijo povečalo, tako v mestnem središču kot v predmestjih, tako na podeželju, kot v Miljah, kjer sta KPI in PSIUP dosegla absolutno večino ter je bila tako ustvarjena nova osnova za utrditev demokratične občinske u-prave. Vodstvo tržaške federacije u-gotavlja, da je volilni izid potrdil pravilnost splošne linije partije, stališča tržaških komunistov proti tako imenovanemu načrtu CIPE, t.j. proti tistemu načrtu vladne politike, ki obsoja Trst ter povzroča propadanje njegove ladjedelske industrije. Volilni izidi z dne 19. in 26. maja, četudi so omogočili Krščanski demokraciji, da je ohranila svoje položaje s pomočjo glasov, ki jih je prejela na desnici, so izraz zavrnitve politike levega centra, izraz obsodbe podrejanja socialistov Krščanski demokraciji ter oddaljitve od skupnega boja tržaških delavcev. Vodstvo tržaške federacije pozitivno ocenjuje potek volilne kampanje tržaških komunistov, v kateri je sodelovalo toliko mladine in delavcev; poudarja pozitivnost skupnega nastopa komunistov in socialistov proletarske enotnosti na senatnih volitvah, ki je odprl pot za nove odnose tudi med delavskim razredom in izobraženci; pot, ki vodi k dokončni odstranitvi pregrad iz preteklosti, katere tržaška reakcionarna buržo-azija, skupaj s političnimi in gospodarskimi silami, s pomočjo šo vinistih gesel poskuša držati pokonci zaradi učinkovitejše obrambe svojih privilegijev. Vodstvo federacije KPI ugotavlja tudi, da je uveljavitev kandidatov na komunistični listi pridobila poseben pomen, čeravno je tisk podpiral kandidate levega centra. Propadle so iluzij ej e določenih političnih skupin. Kandidat Krščanske demokracije ni prišel v senat. Pozivi liberalcev in misovcev glede izvolitve njihovega kandidata v poslansko zbornico so zadeli na gluha ušesa. Prav tako tudi pozivi združenih socialistov, čeprav so kandidirali ministra. Povsem poraženi so transformisti indipendentistič-nega gibanja, čeravno so se povezali z južnotirolsko stranko, prijateljico demokristjanov in neonacistov. Navkljub vsem prizadevanjem demokristjanov, liberalcev in misovcev, navkljub zadržanju liste Slovenske skupnosti in socialistov je Komunistična partija edina stranka, ki lahko izvoli tržaškega predstavnika v senat. Izvoljen je bil tovariš Paolo Sema. Podčrtati je treba dejstvo, da je bil tokrat neposredno izvoljen tudi poslanec tovariš Albin škerk. Tudi to še enkrat potrjuje, da ni res, kar so nekateri zlonamerno trdili, češ, da je Komunistična partija tokrat naredila korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi volitvami. (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO - 14.6.1968 Dokončni volilni izidi Državnozborske volitve Slovenski volivci zavračajo dvoličnost liste SS TRŽAŠKO OZEMLJE Senat Poslanska zbornica Stranke 1968 1963 1968 1963 Glasovi % Glasovi % Glasovi o/o Glasovi % KPI 52.974 27,20 48.659 25,1 51.432 24,08 51.384 23,52 PSIUP 1) — — — — 5.444 2,54 — — PSI-PSDI 23.856 12,25 31.801 11,4 25.121 11,77 34.583 15,84 DC 76.489 39,28 69.345 35,8 73.686 34,51 70.352 32,19 PRI 4.909 2,53 4.652 2,3 4.778 2,24 4.227 1,94 PLI 17.889 9,19 15.118 7,8 22.059 10,34 19.744 9,03 MSI 18.615 9,55 23.375 12,1 20.061 9,39 26.003 11,89 PDIUM — — — — 1.260 9,39 1.661 0,76 NR — — — — 719 0,34 638 0,29 MIT — — — — 2.836 1,32 4.261 1,95 LSS 2) — — — — 6.142 2,88 5.679 2,59 Skupno 194.732 100,00 192.950 100,00 213.538 100,00 218.532 100,00 GORIŠKA POKRAJINA Senat Stranke 1968 1963 KPI Glasovi 24.764 % 28,40 Glasovi 19.392 PSIUP 1) — — — PSI-PSDI 14.190 16,28 17.201 DC 37.898 43,48 37.394 PRI 1.477 1,70 849 PLI 4.759 5,46 3.442 MSI 4.808 4,68 5.147 PDIUM — — — MIT — — — LSS 2) — — — Skupno 87.168 100,00 83.425 Poslanska zbornica 1968 1963 % Glasovi % Glasovi % 22,9 23.976 25,04 22.623 23,6 — 4.332 4,52 — — 20,3 15.449 16,14 19.547 20,4 44,3 40.353 42,15 42.102 43,9 1,0 1.445 1,51 999 1,0 4,0 5.117 5,35 4.189 4,4 6,1 4.366 4,56 5.414 5,6 — 703 0,73 1.081 1,1 '0,00 95.741 100,00 95.955 100,00 1) PSIUP je bila ustanovljena po državnozbors.kih volitvah leta 1963. Letos je na senatnih volitvah nastopala skupaj s KPI. 2) LSS se ni predstavila na senatnih volitvah. Na volitvah za poslansko zbornico je tako leta 1963 kot letos nastopila samo na Tržaškem. V Gorici je SDZ, ki je sestavni del Slovenske skupnosti, povabila svoje volivce naj tako na senatnih kot poslanskih volitvah glasujejo za demokristjane. Deželne volitve Tržaško okrožje Goriško okrožje Glasovi % Glasovi % 1968 1964 Stranke 1968 1964 Stranke Glasovi °/o Glasovi % KPI 51.213 24,43 50.282 23,60 KPI 23.403 25,06 22.585 24,45 PSIUP 4.914 2,34 2.599 1,22 PSIUP 4.755 5,09 2.121 2,30 PSI-PSDI 22.158 10,57 28.834 13,53 PSI-PSDI 14.081 15,08 15.885 17,19 PRI 7.032 3,35 3.968 1,86 PRI 1.180 1,26 774 0,84 DC 70.048 33,42 68,978 32,37 DC 37.840 40,53 38.093 41,24 PLI 19.884 9,48 20.518 9,63 PLI 4.264 1,57 4.561 4,94 PDIUM 882 0,43 — — PDIUM 337 0,36 640 0,69 MSI 19.700 9,40 25.282 11,82 MSI 4.151 4,45 4.662 5,05 UNR 775 0,37 722 0,34 LSS 3.025 3,24 3.051 3,30 MIT 5.196 2,48 5.052 2,37 MIT 336 0,36 — — LSS 7.816 3,73 6.958 3,26 Skupno 93.372 100,00 92.372 100,00 Skupno 209.618 100,00 213.094 100,00 Državnozborske volitve so v go-riški pokrajini prinesle veliko presenečenje. Krščanska demokracija je (na volitvah za poslansko zbornico) nazadovala. Prejela je manj glasov kot leta 1963 in tudi odstotek je nižji. (Leta 1963 je prejela skupno 42.102 glasov t.j. 43,9 odst.; na letošnjih volitvah pa 40.353 glasov, t. j. 42,15 odst.). Nazadovala je zlasti v slovenskih občinah (Doberdob, Sovodnje, števerjan) in na tistih voliščih v Gorici, kjer glasuje pretežna večina Slovencev, t. j. na voliščih, kjer glasujejo prebivalci Pevme, Podgore in Štan-dreža. To nazadovanje je zelo značilno in potrjuje, da pretežna večina slovenskih volivcev ne glasuje tako kot bi hoteli nekateri prvaki Slovenske demokratske zveze v Gorici. Do značilnega premika je prišlo tudi na deželnih volitvah. Na teh volitvah pa je nazadovala lista Slovenske skupnosti, na kateri so kandirali tudi prvaki go-riške Slovenske demokratske zveze. Premik ie posebno občuten v slovenskih občinah in na tistih mestnih voliščih, kjer glasujejo prebivalci Pevme, Podgore in štandreža. To med drugim omenjata tudi Katoliški glas in Novi list. Katoliški glas se izogiba iskanju razlogov nazadovanja lipove verice. Novi list pa navaja kot edini vzrok nazadovanja dejstvo. da «lista Slovenske skupnosti na Goriškem ni imela koalicijskega značaja kot na Tržaškem, temveč je bila dejansko le izraz goriške Slovenske demo- Ko je šla prejšnja številka našega lista v tisk niso bili še potrjeni volilni izidi. Zato danes objavljamo dokončne podatke. Bralci bodo lahko ugotovili, da so med prvimi in dokončnimi podatki nekatere manjše razlike. UREDNIŠTVO kratske zveze». Ta ugotovitev Novega lista utegne biti le deloma utemeljena. Dejstvo je, da so Slovenci na Goriškem zavrnili dvoumno politiko SDZ, ki po eni strani «kritizira» Krščansko demokracijo, po drugi strani pa jo podpira. Na osnovi analize volilnih izidov, zlasti tistih, ki se nanašajo na nekatere volilne sedeže v Gorici, in tudi na osnovi izjav nekaterih volivcev sklepamo, da je del slovenskih katoličanov, ki običajno glasujejo za lipovo vejico na državnozborskih volitvah dal svoj glas komunistom. /• j- Preferenčni glasovi Tržaško volilno okrožje Komunistična partija Italija: 4 sedeže. Izvoljeni svetovalci so : Antonino Cuffa-ro (6.153 preferenčnih glasov), Dušan Lovriha (5.317), Silvano Bacicchi (4.362), Arturo Calabria (2.270). Ostali kandidati KPI so prejeli naslednje število preferenčnih glasov: Jan Godnič (484), Galliano Donadel (418), Antonio Gattonar (135), Dušan Furlan (182), Claudio Tone! (172), Giacinto Lu-nardelli (159), Slavko Štoka (140), Lino Crevatin (129), Franc Gombač (120), Dario Supancich (107), Jelka Gerbec (98). Goriško volilno okrožje Komunistična partija Italije : 2 sedeža. Izvoljena sta: Fulvio Ber-gomas (4.974) preferenčnih glasov) in Spartaco Zorzemon (3.023). Ostali kandidati so prejeli naslednje število preferenčnih glasov: Umberto Claois (917). Jože Jarc (892), Rizzieri Mauri (833). Italico Chia-rion (734), Bruno Marizza (550). V deželnem svetu Furlanije - Julijske kraiine je 12 komunistov. Od teh so, kot je že navedeno, 4 s Tržaškega, 2 z Goriškega, 4 iz videmskega področja in 2 iz porde-nonskega področja: v tolmeškem volilnem okrožju tokrat ni bil izvoljen noben komunist. Dežela Furlanija-Julijska krajina Pregled glasov za parlament in deželni svet STRANKE Poslanska zbornica 1963 Dežela 1964 Senat 1968 Poslanika zbornica 19!<8 Dežela 1968 glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % KPI 146.762 18,31 140.845 18,5 } 164.602 22,80 157.556 19,68 153.893 20,1 PSIUP — — 20.156 2,6 33.277 4,16 35.644 4,7 PSI-PSDI 190.215 23,72 151.358 20,0 137.242 19,01 149.001 18.61 76.743 10,0 PRI 7.886 0,98 6.799 0,9 10.908 1,51 10.901 1,36 19.111 2,5 DC 341.825 42,64 327.081 43,1 326.417 45,21 342.968 42,84 343.992 44,9 PLI 45.448 5,67 46.700 6,2 42.209 5,85 47.627 5,95 37.094 4,9 PDIUM 7.840 0,98 3.656 0,5 — — 6.112 0,76 3.869 0,5 MSI 51.151 6,38 46.538 6,1 40.572 5,62 43.457 5,43 39.193 5,1 UNE 638 0,08 722 0,1 — 719 0,09 775 0,1 LSS 5.679 0,71 10.009 1,3 - 6.142 0,77 10.841 1,4 Movimento Friuli — — — — — — — 38.898 5,1 Mov. Ind. TFT 4.261 0,63 5.052 0,7 — — 2.836 0,35 5.532 0,7 Skupno 801.717 100,00 758.916 100,0 721.950 100,00 800.596 100,00 765.585 100,0 Komunistična partija je napredovala na državnozborskih in na deželnih volitvah. Večina Slovencev je glasovala za komuniste in za enotnost delavskega gibanja. 14.6.1968 « DELO • 3 Delavski razred in študentje Zahoda Dogodki v Franciji so pokazali neuničljive energije delavskega razreda v boju za napredek in demokracijo Vzporedno s splošno zaostritvijo razrednega boja v kapitalističnem svetu je opaziti tudi oživitev mladinskega in študentovskega gibanja. Iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije in posebno še iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in Španije prihajajo številna poročila o študentovskih demonstracijah, spopadih s policijo ter o drugih množičnih nastopih mladine. Bistvo sedanjega vrenja med študenti na Zahodu je vsekakor zapleteno in cilji študentov v posameznih državah nikakor niso enaki. Toda le slepci ali očitni sleparji morejo zanikati, da to vrenje ni posledica nezadovoljstva in protesta zoper kapitalistično izprijenost, zoper ekonomske težave ter moralno propadanje, v katero obsoja mladino. Poglavitni vzroki nezadovoljstva so nezanimanje oblasti za potrebe višjega šolstva in pa slabe možnosti študija. Na dan prihaja, da je celo v tako civilizirani deželi, kot je Francija, univerza v kritičnem položaju, da metode predavanja ne ustrezajo sodobni ravni razvoja znanosti in tehnike. Manjka prostorov, opreme, predavateljev. Sam prosvetni minister je priznal, da je med študenti le deset odstotkov delavskih otrok. Študij je tako draa, da je štirideset odstotkov študentov prisiljeno delati, da si plačajo stroške šo lanja. Trije izmed štirih študentov nimajo možnosti, da bi univerzo končali. Nič bolje ni v Zahodni Nemčiji, še slabše pa ie v Italiji in Španiji. V Zahodni Nemčiji dobiva štipendije le devet odstotkov študentov. Ostra Dfllitična vorašanja sedanje dobe Toda vsa zadeva ni samo in, lahko rečemo, ne toliko v materialnih vnrašaniih. študentje, ta najbolj razmišljajoči del mladine. ob ostrih političnih vprašanjih sedanje dobe, kot je grožnja oboroževanja in vojne, nevarnost neonacizma izredna zakonodaja itd., niso mogli ostali brezbrižni. Znano je. kako odločna je mladina v svetovnem gibanju za ustavitev ameriške umazane vojne v Vietnamu. Da so ameriški študentje protestirali proti tej vojni, so. ne samo enkrat, odklonili službo v ameriški armadi, ali pa kako drugače nasprotovali Pentagonu. Angleški študentje so ministrom laburistične vlade, ki so prihajali v univerzitetna mesta, mnogokrat preprečili govoriti, kadar so hoteli biti ^govorniki ameriške politike v Aziii. šnanski študentje se po-Rumno bojujejo nroti Francovemu fašističnemu režimu. Ko so 18. maja letos prišli na ulice Madrida z gesli: «Dol Franco!», «Naj živi socializem!», so v bližini u-niverze morali postaviti barika-cip. Celo v Švici je mladina orga-nizirala protestni shod zoper mi-ntaristično propagando, študentovske organizacije v Istambulu m boiujejo za izstop Turčije iz ^ato. Malomeščanski značaj študentovske množice v deželah Zahoda le_ Povezan s socialnimi razmerami, temu gibanju vsekakor daje Svoj pečat. „ Nedavne dogodke v Latinski petrti Pariza, na rimski univerzi in 'j al v drugih mestih pa je sprem- a vrsta neodgovornih dejanj. To daje monopolnemu tisku povod, da zahteva uvedbo najostrejših ukrepov. Glasilo angleških konservativcev Daily Tele-graph je zapisalo, da je edina mogoča rešitev študentovskega vprašanja — zmanjšati število študentov. To je primer, ki osvetljuje, do kakega obskurantizma lahko pride nazadnjaška buržoazija celo v atomskem in vesoljskem veku, v času nenehnega napredka znanosti in tehnike ! Marksistične ideje so zelo popularne Predvsem pa reakcionarne kroge skrbi združevanje študentovskega in revolucionarnega delavskega gibanja ter sodelovanje študentov z drugimi naprednimi in demokratičnimi silami, predvsem s komunisti. Marksistične ideje so na zahodnih univerzah zelo popularne. Zato si reakcionarna propaganda o-čitno prizadeva, da bi mladino ukanila ter jo naščuvala proti komunistom in proti delavskemu razredu. Na eni strani buržoazni tisk, posebno francoski in italijanski sprejema skoraj z odprtimi rokami modne levičarske teorije, ki naj bi delavskemu razredu in njegovi avantgardi — komunistični partiji — spreobrnile v «konservativno silo». Delno ima podobne teorije tudi ameriški filozof nemškega rodu Herbert Marcuse, ki je tudi v zahodni Evropi našel svoje privržence. Zanimivo je, da se v nekaterih primerih Marcusejevi nazori križajo in približujejo nazorom Mao Ce Tun-ga, ki. kot je znano, delavskemu razredu razvitih kanitalističnih dežel prav tako odreka kakršnokoli revolucionarnost. Na drugi strani se antikomunisti študentom s tem, da poveličujejo njihovo revolucionarno vlo- j go v družbi, nribližujeio in se jim dcbrikaio. Marcusejevi privrženci prišenetavajo ; da predvsem u-niverzitetna mladina «pooseblja novo moč, polno revolucionarnih možnosti». Ne moremo, žal, ugotavljati. da nihče izmed mladih ne zgrabi za to vabo. Kaj pome-niro članki nekaterih študentskih voditeljev, ki so spomladi izšli na straneh francoskega buržoaznega tiska, kakor to, da «morajo delavsko zavest vzbuditi študentje» (Combat), ali da «v danem trenutku revolucionarni boj vodijo študentje sami» (tednik Nou-vel Ob serva teur). Izzivalni buržoazni tisk ie ves čas širil govorice in čenče, da komunistične partije zahodnoevropskih dežel ne podpiralo študentskih zahtev, češ da se boie, da bi jih študentje «obšli z levega krila» itd. V dokaz navajajo deistvo, da so na straneh komunističnega tiska (n. pr. Humanité) maravnost in nepristransko razkrinkovali dejavnost pustolovcev in lažnih revolucionarjev, ki so se vrinili v študentovsko gibanie — vseh tistih, ki so podvomili o «temelini vlogi delavskega razreda v boju za napredek, demokracijo in socializem.» Protikomunistična navajanja so se razšla kot dim. ko so na pomoč francoskim študentom, ki so iih n^nadle policiiske enote, prvi prišli nrav delavci in komunisti. Demonstracije solidarnosti (Nadalievanie rw 4 strani) NATO predstavlja veliko nevarnost za celotno področje Sredozemlja. Te nevarnosti se zavedajo vse miroljubne sile, ki nenehno vztrajajo v zahtevi, naj NATO zapusti to področje. Da NATO ni le vojaška organizacija potrjujejo številni primeri. Najbolj odkrit primer se je dogodil v Grčiji, kjer so pred dobrim letom prevzeli vso oblast polkovniki. Nevarnost pa bi se še bolj povečala, če bi NATO uresničil načrte glede postavitve atomskih min, ki naj bi «služile v obrambne namene» na Balkanu. Grško zunanje ministrstvo je priznalo, da je atenska vlada polkovnikov zaprosila NATO, naj postavi atomske mine vzdolž grške državne meje. Te mine naj bi bile «v sklopu taktičnih sredstev obrambe NATO». Sporočilo grškega zunanjega ministrstva še dodaja, da je «vprašanje morebitne uporabe tega orožja v fazi preliminarnega tehničnega preučevanja». List New York Times je zapisal, da je grška vlada postavila to zahtevo na sestanku skupine NATO za jedrsko planiranje, ki je bil že preteklega aprila v Haagu. Ta list je tudi zapisal, da bi takšne mine postavili predvsem na goratih prehodih na bolgarsko-turški meji. Dejstvo, da atomske mine spa- dajo med taktično atomsko orožje, kaže na to, da je zaradi sedanje strategije njihova uporaba možna tudi v lokalno omejenih vojnah. To pa pomeni, da je nevarnost realna in neposredna. Da je tako, potrjuje tudi dejstvo, da grška pobuda ni prva in edina. Pred dobrim letom so časopisi pisali o zamisli, da bi atomsko minsko polje postavili sredi Evrope, na meji med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Pozneje je šla mimo neopazna novica, da proučujejo projekt, po katerem bi na enak način zavarovali smeri iz južnega dela Sovjetske zveze, čez Turčijo na Bližnji in Srednji vzhod. Iz teh primerov je moč sklepati, da je tak načrt dokaj resen in da si NATO atomska minska polja zamišlja na najbolj ooooooooooooooooooooooooooooooo'oooooooooooooooooooooooooooo Ob umoru Kennedyja Ameriška demokracija je dobi- | la še en hud udarec. Strel, ki je podrl Roberta Kennedyja, kandidata za predsedniško mesto ZDA, ni osamljen primer in. težko bi bilo verieti, da ie premišljeno ali nepremišljeno dejanje ene same osebe. Sam Robert Kennedy je ob neki priliki dejal: «Ne veste, kakšne sile so proti meni!» Za temi besedami se skriva resnica. V ameriški družbi je res marsikaj tvegano. Tvegano je izreči besedo proti umazani vojni v Vietnamu; tvegano je izreči sodbo o blazni oboroževalni tekmi, tvegano je izreči besedo proti krivicam, ki jih trpijo množice črncev. Zloglasna , Ku Klux Klan še vedno terorizi- [ ra. Nadela si ie samo drugačno i krinko. Pacifistični voditelj Lu- I ther King. ki ie bil prav tako kot sedaj Robert Kennedv im podobno kot že prej John Kennedv, zahrbtno umorjen, prav gotovo ni ogrožal nikogar, toda vseeno je bil za nekatere zelo «nevarni» človek. Milijoni resničnih demokratov se spričo vsega kar se dogaja v Ameriki, upravičeno sprašujejo, kam bo pripeljala ta pot in ali je Amerika sploh še civilizirana dežela? Zelo značilno je, da je John Kennedy padel tedaj, ko se je začel zavzemati za «spremembo ameriške družbe in potem, ko je začel dialog s komunisti. Prav tako značilno je dejstvo, da je njegov brat Robert, medtem ko se je pripravljal na vstop v Belo hišo, padel potem, ko je sprožil kampanjo, ki naj bi privedlo do prenehanja razdvojenosti ameriške družbe. Tudi Abraham Lincoln, davni predhodnik Kennedyjev, je bil žaljen, ko je leta 1849 nasprotoval vojni. Vsi tisti, ki so se tedaj v Ameriki in drugod po svetu zoperstavili vojni so bili prekleti kot sovražniki človeštva in kot nasprotniki demokracije. Kljub strelom se tudi v ameriški družbi dogaja nekaj novega. Da, dogaja se nekaj, kar potrjuje med drugim tudi dejstvo, da predsednik Johnson zapušča krmilo države, ki ga je bil prevzel po dogodkih v Dallasu. pomembnih delih osrednjega in južnega dela Evrope. Razen tega pa je o teh projektih treba pisati tudi zaradi tega, ker gre za poseben način uporabe atomskega orožja sicer v «o-brambne» namene, vendar tako, da bi povzročil nedogledne posledice in opustošil cela področja. Bistvo teh projektov je prav v tem, da z ustvarjanjem takšnih področij na ustreznih delih bojišča za dlje dosežejo strateško in operativno varnost ter tako okrepijo obrambo. Težavno je reči, v kolikšni meri so ti projekti že sestavni del vojnih načrtov NATO, vsekakor pa lahko zapišemo nekaj presoj in podatkov o tehničnih, taktičnih in operativno-strateških vidikih ter posledicah tovrstne uporabe atomskega o- Po do sedaj objavljenih podatkih bi bile atomske mine atomska orožja - bombe, ki naj bi se od drugih razločevale ne po konstrukciji, temveč po namenu in načinu uporabe. Po nekaterih virih so že izdelali atomske mine z jedrskim nabojem 0,1 KT (kilotona — 100 ton TNT), ki naj bi bile težke nekaj nad 100 kg in bi jih lahko uporabljali v diverzijah v sovražnikovem zaledju. Verjetno bi uporabili tudi močnejše atomske mine, bržkone do 50 KT. Te mine bi zakopali v zemljo, kjer bi se v primernem trenutku aktivirale in tako izzvale atomsko eksplozijo pod zemljo. Atomske eksplozije na površini zemlje in pod zemljo (seveda v določeni globini) imajo posebne učinke in posledice, drugačne kot so pri «normalni» uporabi atomskega orožja pri eksplozijah v zraku. Na teh posebnih učinkih je koncepcija atomskih minskih polj, ki so nekak tampon con na določenih delih bojišča oziroma fronte. Atomske eksplozije naj bi bile ovire, ki jih ne bi bilo moč ji srednji šoli se je zaposlil v na-obvladati. Prepreke v tej coni bi tvorile jame, ki naj bi jih napravila eksplozija in pa radioaktivno zemljišče. Velikost jame bi bila odvisna od atomskega naboja, globine, na kateri bi mina eksplodirala in od vrste oziroma trdote zemlje. Iz tega kratkega in poenostavljenega opisa izhaja, da tisti, ki si zamišljajo «obrambna» atomska minska polja, računajo na izredne rušilne in radioaktivne u-činke eksplozije. Serija eksplozij vnaprej postavljenih atomskih min naj bi napravila z jamami in radioaktivnostjo tolikšne ovire, da sovražnik čeznje nikakor ne bi mogel. Torej gre za idejo o absolutnem orožju, o zanesljivi o-brambi za cono popolnega rušenja in uničenja. 2e podatki o jamah ali krate-rih, ki jih napravijo atomske mine, kažejo na to, da so resne ovire in zapreke. Vendar je njihova vrednost veliko večja na terenu, kjer je omejena prehodnost, na primer v gorah, medtem ko je na manevrskem, odprtem terenu njihov pomen manjši. V prvem primeru bi bile ovire dovolj popolne, kjer bi za dlje onemogočale kakršnokoli napredovanje, medtem ko bi bili krateri na manevrskem terenu relativne ovire, ki bi se jim bilo moč ogniti. Tako bi npr. s takimi minami za daljši čas lahko zaprli prehode, recimo, čez Karavanke. Po drugi strani taka uporaba atomskega orožja pušča trajne in nedogledne posledice na zemlji in v biosferi, ter je lahko neugod-(Nadaljevanje na 4 strani) 4 • DELO 14.6.1968 ______Iz goriške pokrajine_______ Deželni nadzorni odbor je hudo prizadel doberdobsko občinsko upravo Dan slovenske kulture Slovenska prosvetnega zveza bo na veliki prireditvi, ki bo 22. in 23. junija 1968 v Doberdobu proslavila stoletnico slovenskega kulturnega prebujenja in petindvajsetletnico množične vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Na tej prireditvi bodo sodelovala vsa včlanjena prosvetna društva. Spored je naslednji: V soboto, 22. junija zvečer plesna prireditev prosvetnega društva Jezero. V nedeljo ob 10. uri otvoritev prenovljenega sedeža prosvetnega društva Jezero v Dobedobu, v katerem bo razstava slovenskega revijalnega tiska. (Po otvoritvi začno na prireditvenem prostoru delovati prvi kioski.) Ob 18. uri priložnostni nagovor in kulturni spored, pri katerem sodelujejo naslednji pevski zbori: Valentin Vodnik iz Doline, France Prešeren iz Boljunca, Slovenec iz Boršta, Slavec iz Ric-manj, Lipa iz Bazovice, Slovan s Padrič Primorec iz Trebč, Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, Vesna iz Križa, Rdeča zvezda iz Sa-leža - Zgonika, zbor iz Repna in Gallus iz Trstu; Jezero iz Doberdoba, Kras iz Dola - Poljan, Srečko Kosovel iz Ronk, Oton Župančič iz Štandreža; folklorna skupina Breg, instrumentalni kvintet in vokalni kvartet Briški slavček iz števerjana ter godbe na pihala iz Trebč, Nabrežine in Doberdoba. Po kulturnem sporedu v nedeljo in v ponedeljek zvečer bc plesna zabava. Igral bo ansambel The Lords. S tržaškega ozemlja Izjava podlonjerske sekcije KPI že večkrat smo v našem listu ( prikazali težak položaj slovenskih občin na Goriškem in poudarili, da je nujno, da vlada izvede reforme finančnega poslovanja krajevnih uprav. Za rešitev tega vprašanja so se že večkrat zavzeli komunistični poslanci in senatorji in tudi svetoavlci KPI v deželnem svetu. Pri teh zahtevah pa smo pri vladi naleteli na gluha ušesa. Ne samo, da vlada ni izvedla prepotrebnih reform, dobili so se celo taki ljudje, med temi tudi nekateri socialistični prvaki, ki so napadali občinske u-prave, tudi slovenske, češ da ne «razpolagajo» dobro z denarjem, ki ga dobe od raznih posojil itd. Zaradi zgrešene politike preišnjih sredinskih vlad in dosedanje vlade centra, ki se tudi v tem primeru ni spremenila, se danes občinske uprave nahajajo v skrajno kritičnem položaju. Najbolj pa občutijo posledice te politike male občine kot so Doberdob, Sovod-nje in Števerjan, ki imajo skromne dohodke. Toda deželni odbor za nadzorstvo nad krajevnimi u-stanovami se zaganja zlasti proti malim občinam. Tako je na primer doberdobski občinski upravi iz proračuna leto 1968 črtal vsoto 3 milijonov in 60 tisoč lir, ki jih je občinska uprava namenila za razna nujna dela in za poslovanje občinskih uradov. Iz tega proračuna je črtanih 200.000 lir, namenjenih stalnim občinskim u-službencem in 850.000 lir za izredne uslužbence. Zaradi tega bo morala doberdobska občinska u-prava odpustiti za šest mesecev cestarja in enega uradnika na matičnem uradu. Naj omenimo, da ima doberdobska uprava skupno s tajnikom, obhodnikom in cestarjem le šest uslužbencev. Ne- Pndvojlmo število’ naročnikov «Dela» Na zadnjih političnih in deželnih volitvah je KPI tudi na Goriškem dosegla velik u-speh. Poseben uspeh pa je KPI žela med slovenskimi volivci. To dokazuje, da so Slovenci vedno boli navezani na KPI in na njeno dosledno politiko do problemov slovenske narodne manjšine in do problemov delavskega razreda. «Delo», glasilo KPI za slovensko narodno manjšino, je list, ki se odločno zavzema za rešitev vseh še odprtih vorašanj slovenske manišine. Zaradi tega je nujno, da se znatno poveča število čitate-liev in naročnikov našega lista. To je koristno tudi zaradi tega, da se obdrži stike z volivci, ki so glasovi za KPI. Po vsej državi je sedai v nolnem teku kamoanija za komunistični tisk. V zvezi s tem noziva odbor «Prijateljev Dela» na Goriškem vse slovenske komuniste in somišljenike, nai prispevalo k uresničitvi cilja, ki si ga je postavil odbor: podvojitev števila naročnikov «Dela» v goriški pokrajini. Ta cilj pa lahko uresničimo samo s sistematičnim delom pri Iskanju novih bralcev in naročnikov. To se ne sme prepustiti spontanosti. Zato vabimo vse slovenske komuniste in somišljenike v goriški pokrajinič naj se zavzamejo za to, da se v letu 1968 pod voj število naročnikov «Dela». Odbor «Prijateljev Dela» dopustno pa je, da je deželni nadzorni odbor črtal tudi 100.000 lir, ki so bile namenjene popravilu otroškega vrtca v Doberdobu. Zaradi tega pikolovskega in škodljivega «črtanja» ne bo mogoče letos niti prepleskati vrtca v Doberdobu. Med črtanimi vsotami je tudi 500.000 lir, ki jih je občina namenila za plačilo tehnikom, ki izdelujejo načrte za javna dela. Deželni nadzorni odbor pa ni prizanesel niti cerkvi, saj je črtal tudi vsoto 150.000 lir, ki so bile namenjene popravilu cerkva. Nadalje 550.000 lir za upravljanje občinskih cest, 150.000 za javno razsvetljavo, 50.000 za urejanje parkov in vrtov, 100.000 za pravne stroške itd. Iz golega naštevanja črtanih vsot je razvidno, da je deželni odbor hotel zmanjšati že itak minimalne stroške doberdobske občine. Po vsej verjetnosti se odbor obnaša enako tudi do števerjan-ske in sovodenj ske občine. V preteklih letih je bilo tako. To je obsodbe vredno, ko pa deželna uprava razpolaga z milijardami (preko 45) s katerimi ne ve kam, stotine milijonov pa gre za razne nepotrebne cerimonije. Občinska uprava v Doberdobu, kakor tudi v Sovodnjah in Štever-janu, ne more uravnati svoje pasivne bilance, ker zaradi obstoječih zakonov ne more imeti dovolj dohodkov za kritje izdatkov. Država na primer ni še povrnila izgube, ki so jo omenjene občine imele z odpravo trošarine na vino, državni prispevki za kritje letnih primanjkljajev pa prihajajo celo s šestletno zamudo. Kako morejo torej občinske uprave v takih pogojih uspešno delovati? Skrajni čas pa je, da se, še posebno malim občinam kot je Doberdob, priskoči na pomoč ne s «sistematičnim črtanjem» proračunov toda s reformo finančnega poslovanja krajevnih ustanov, ki naj zagotovi našim požrtvovalnim in poštenim upraviteljem večja in ustreznejša finančna sredstva. Praznik špargljev v Štandrežu Zaradi slabega vremena se bo praznik špargljev v štandrežu, ki bi moral biti preteklo soboto m nedeljo, nadaljeval v soboto, nedeljo in ponedeljek 15., 16. in 17. junija. Glavna prireditev bo v nedeljo z nastopom pevskih zborov in igralske družine. V ponedeljek pa bo tombola za bogate nagrade. Vse tri dni bo tudi srečolov. Sekcija KPI v Podlonjerju nam je v zvezi s pisanjem lista Slovenska skupnost poslala pismo, v katerem je med drugim rečeno : «Komunisti v Podlonjerju smo se zbrali na plenarnem sestanku, na katerem smo razpravljali o poteku volilne kampanje in o volilnih izidih. Med drugim smo govorili tudi o vesti, ki jo je razširila Slovenska skupnost tik pred deželnimi volitvami. V tem glasilu je med drugim rečeno, da so v Podlonjerju «kominformisti strgali lepake Slovenske skupnosti in grozili mladincu, ki jih je lepil». Podlonjerski komunisti izjavljamo, da nimamo nič pri tej stvari in da nam ni znano, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas. Menimo pa. da ni izključeno, da gre za volilni manever, ki ga je zadnje dni sprožila Slovenska skupnost, očitno z namenom, da bi vrgla senco na komuniste, saj j v članku ni naveden niti datum I dogodka in niti ime prizadete o-| sebe. Značilno je tudi to, da pred-I stavnik Slovenske skupnosti ni ! o zadevi poročal v odboru za volilno premirje.» «Prav tako kaže», je rečeno dalje v pismu podlonjerskih komunistov, da je zgolj volilni manever trditev, da sta dva kominfor-mista pretepla somišljenika Slovenske levice, ki je partizanski invalid» in ki naj bi, kot piše glasilo Slovenska skupnost, «za govarjal nastop njegove skupine na koalicijski listi Slovenske skupnosti». Svoj dopis podlonjerski komunisti zaključejo tako; «Ako ne bi bilo tako, bi se prizadeti prav gotovo oglasil pri oblasteh, saj bi do tega, seveda, imel vso pravico». Umrl je tov. Franc Černjava Zgoniška občina je dne 30. maja izgubila enega izmed svojih uglednih vaščanov. Franc černjava, zaveden slovenski delavec, protifašist in komunist, je nenadoma umri. Pokojni Franc Černaja je kot kamnarski -delavec že v mladih letih sodeloval v delavski organizaciji. Med zadnjo vojno je bil med tistimi, ki so se najprej zavedli nujnosti odločnega in brezkompromisnega boja proti fašizmu. Bil je zelo požrtovalen aktivist OF. Kot tak je mnogo pretrpel. Nacisti so ga ujeli ter odpeljali v koncentracijsko taborišče. Življenje v taborišču je zelo zrahljalo njegovo zdravje. Toda tovariš Franc ni klonil. Po vrnitvi iz Nemčije je nadaljeval delo, ki ga je bil moral prekiniti. Sodeloval je v krajevnih organizacijah. Leta 1949 je bil prvič izvoljen v občinski svet v Zgoniku. Kot izvoljeni predstavnik si je mnogo prizadevali za razvoj demokracije, za pravice Slovencev, za delavske pravice. Kako je bilo njegovo delo cenjeno je med drugim potrdilo tudi to, da so ga zgoniški občani še dvakrat izvolili v občinski svet. Naj mu bo rahla rodna gruda. Nadaljevanje Izjava federacije KPI Tudi na deželnih volitvah je Komunistična partija dosegla velik uspeh in povečala je svoje predstavništvo, saj so izvoljeni štirje deželni svetovalci. Tokrat je v deže'ni svet prvič izvoljen tudi Slovenc Dušan Lovriha. Komunisti poudarjajo nujnost spremembe reševanja hudih gospodarskih in socialnih prašanj v Trstu. Volilni izidi potrjujejo te zahteve in so nadaljnja vzpodbuda za nadaljevanje boja. Vodstvo tržaške federacije KPI se zahvaljuje vsem volivcem, ki so glasovali za komuniste, zahvaljuje se tudi vsem članom in prijateljem stranke, ki so kakor koli pripomogli k volilnemu uspehu. Obenem vabi vse včlanjene tovariše, naj store, kar je v njihovi moči, za to, da se Partija tudi organizacijsko še bolj učvrsti ter za to, da bodo prihodnje akcije zajele še večjo širino. Delavski razred s študenti, ki so bile 13. maja v Parizu, se je na poziv komunistične partije in sind jkatov udeležilo približno milijon ljudi. Komunisti so proti nasilju nad študenti protestirali tudi s parlamentarne tribune. Položaj se je v trenutku naglo spreobrnil. Prijete mlade ljudi so takoj spustili. Spet so se odprla vrata Sorbone in drugih univerz, ki so jih oblasti zaprle. Vlada je sporočila, da bo zahteve študentov upoštevala. Tako ! je mladina na svojem izpitu spoznala, kje -so njeni resnični in kje lažni tovariši. Zadnji dogodki v Franciji, kot so mogočno socialni boji, ki pretresajo to deželo, pa so očitno pokazali neuničljivo revolucionarno energijo delavskega razreda in njegovo vlogo najbolj dinamične družbene sile. Ko je Georges Marchais, član politbiroja francoske komunistične partije, pojasnjeval stališče komunistov, je v «Humanité» zapisal; «študentje dejansko podpirajo delavce. Zakaj se v svojem boju opirajo nanje in zakaj si delavski razred študente, ki se bojujejo za svoje cilje, ki so skupni tako študentom kot delavcem, prizadeva pritegniti na svojo stran? V resnici je delavski razred odločilen v boju za napredek, demokracijo in socializem, toda nikakor ne more trditi, da bo vse dosegel sam. Tudi študentje in mladina spadajo med njegove zaveznike.» Atomske mine na tudi za tistega, ki ga uporablja. če je sploh možno stopnjevati posledice uporabe atomskega orožja, potem lahko trdimo, da bi bile atomske mine najbolj grozljiv način vojskovanja. Tam, kjer bi eksplodirale atomske mine. bi bilo za dolgo onemogočeno kakršnokoli življenje, saj bi bila biosfera popolnoma okužena, vetrovi in padavine pa bi okuženje širili zunaj prvotnega območja. Ob taki uporabi atomskega orožja bi bilo resno ogroženo tudi ozemlje, prebivalstvo in enote tistega, ki bi to atomsko minsko polje postavil in aktiviral. Atomske mine, postavljene npr. na gr-ško-bolgarski meji, bi sicer lahko bile na določenih delih in v določeni etapi vojne resna ovira, vendar bi njihovo aktiviranje pustilo na tem delu Balkana dolgotrajno radioaktivno okuženje, dobršnega dela ozemlja severne Grčije, kar bi bi zmanjšalo operativno vrednost tega območja tudi za grške enote. Glede na vse to bi lahko postavili vprašanje, ali imajo take zahteve in projekti tudi elemente nolitičnega pritiska in groženj? V vsakem nrimeru, dobrim stikom na Balkanu izredno škodujejo. delo glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12 Ansambel Lojzeta Slaka bo v soboto in nedeljo v Zgoniku