St. 23 MMn ritim i utrtu om tma tm» m -—--- V Trsili, v soboto 2C. Januari« 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX ftha)a. fzvzerag pcndeljek. Asttkega it 20, I. nadstro pisma se na sprejemajo, ro Anton Gerbec. — zjotra). UredrttrTV©: ulica sv. FrančUkl na) t pošiljajo uredništvo. Ncrankir-fc ne '•o. Izdajatelj In od^vr.— ' srna i * 'm Tlak tis* - u ' M ^ cnaša ca me se L 7.—, 3 meMtfc L u Za inozemstvo mesečno 4 lire vitL-*- < --1 »ta L 3. % Tcletc«. aredniltva ta oprave it 11-57. NOST Poaamezne Številke v Trstu (n okolici po 20 cent — Oglasi ae računajo v Slrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — OgUd. naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trato, ulica n. Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava U-57. Kaša „infransigenca < Intransigenten* je človek, ki je nf:! sožitje z njimi. Tudi to otitan^ ne ^ži in ^^ri^^r^M«'^" kionljiv in nepristopen vsaki spravi Tak, ,e v navkrizju z resnico. Ka,t« .avno mi P J^eTsorijalne politike dr. spravljiv« smo baje tudi mil Tako se,smo t*ty ki hočemo.in zahtevamo nepre- navedbVposlanca "" ---"ITI—--------- -__j Dušan Peleš zavrača .navedbe poslanca vsaj trdi z raznih strani. Z italijanske namlstano, na, se razmerje med obema pleme- Krcmžarj rekoč aa je on kot minister očitajo, da smo mi s svojo «intransigenco* j noma v dezeh postavi na podlage, ki edi- ^^ ^ ^ ^ doseže glavna ovira, da ne more priti do mirnega no morejo dati m zajamčiti sporazum m sožitja. ?a tudi izve priti do mirnega no morejo dati m jamčitii sporazum in ^^ med delodajalci in delojemalci, stmh slovenskih mirno sožitje: na podlagi pravičnosti, ena- p? ... skuDŠčine ? Lhiba Jovanović strani smo morali že poslušati očitanje, da kopravnosti in medsebojnega spoštovanja ___ dr. Wilfan vse < kvari, s svojo «intrunsi- Le na taki podlag je možno mirno sožitje dalTevanie za 4. uro popoldne. *enco». j t ^ j ko se ima doseći med žMjema ^ sU oba da£evan£ za^*. ^ pop ^ Tc dni nas je tudi graška «Tagespost» narodno zavedna, politično dozorela m h , ---- ;-----, <*značiJa kot «intransigen£ne». V kratkem; kulturna!! Med takima enakoveljavnima poročilu o proglasu našega političnega življema je možen resničen sporazum le ob vodstva pravi, da je ta proglas izdala «in- razmerju, ki daja možnost mirnega in za- m VFVfcOV ▼ M ■* » *f tr O - — —---— --- - -------I"!----r — j _ transi^entna frakcija, ki jo vodi dr. Wilfan j dovoljnega sožitja drugega poleg drugega Omenja najprej pravilno, da proglas po- in ne enega nad drugim! Ta resnica je živa k skupnemu nasioDU pri prihodnjih tako jasna in na dlani, da je naravnost za- poiitičnih volitvah. Pote gi navaja, kako da lostno, da se mora to šele naglašati zopet proglas naglasa «v pomirjenje*, da ta na- in zopet. si op nai ne bo v nasprotju z državnimi Mi bi hoteli, naj nam že enkrat povedo interesi ter da nobena akcija naj ne po- konkretno, katera zahteva našega ljudstva meni nepriznavanja položaja, kakor so ga izvira iz «intransigence» in nevolje za spo-ustvariie mirovne pogodbe v Julijski Kra- razum in mirno sožitje!! Oziroma: katera jini. 1 naših zahtev je v nasprotstvu z državnim Tu moramo že vprašati graški list, ali zakonom, katera krši bodikatero pravico ni trditev o naši «intransigenci» v dija- ali korist italijanskih sodržavljanov?! Mari mentralnem navzkrižju s slovesnim zatr- bi bila kršena kaka pravica ali korist dilom, da skupni nastop vseh Jugoslove- Italijanov, če slovenski otrok dobiva pouk nov v Julijski Krajini naj ne bo v navzkrižju v šoli v materinem, slovenskem učnem z državnimi interesi ter da naj ne odreka jeziku?! Mari je «intransigenca» celo v priznanja položaja, ki so ga ustvarile mi- tem, da priznavamo potrebo, da se slo-rovne pogodbe. Z drugo besedo: zopet, venski otrok uči tudi italijanski jezik?! tudi v tem proglasu podaja naše politično Ali na pameten način, ki edini more zago-vodslvo ponovono slovesno izjavo, da pri- toviti uspeh: na podlagi materinega je-znavamo svojo novo državnopravno pri- zika?! Mari se ima Italijan bati kake ško-padnost ter da hočemo vse svoje borbe de, ali je ogrožen kak njegov veljaven uravnavati v okvirju državnih zakonov! kulturen ali naroden interes s tem, da Kje je tu «intransigenca» nasproti dr- m0re slovenski človek občevati v svojem žavi? Nasprotno: te izjave v proglasu na- jeziku z državnimi oblastvi in javnimi or-šega vodstva so dokument, ki dokazuje, gani?! Ta zahteva je vendar utemeljena v da :K*čemo z dolžno lojalnostjo napram državnem in naravnem zakonu! Mari je državi usmerjati vse svoje borbe za ne- zahteva, naj bo našemu ljudstvu dana svo-oporečne pravice naše narodne manjšine! boda političnega uveljavljanja, kulturnega Bolj temeljito in porazno se pač ne more jn socijalnega snovanja ^intransigentna >?! izpodbiti trditev o naši pretvezni «intran- Kdor bi v tej naši zahtevi hotel videti «in-sigenci*! ' ' transigenco», bi zanikoval najvišje držav- V miselnem sorodstvu s to trditvijo je Jjanske pravice v demokratični in ustavni tudi izjava v tukajšnjem fašistovskem gla- državi! Ali je «intransigenca» v zahtevi, sflu — ki smo jo mi sicer, odkrito bodi da more naš človek v svojem jeziku moliti povedano, sprejeli z nekim zadoščenjem p0ga in poslušati besedo božjo? In sled- narodne skupščine. Poslanca jugoslo venskega kluba Kugovnik in Gostinčar sta govorila v 5stem smislu kakor Kremžar predpoldne in zahtevala od vlade, da bolj upošteva trboveljske sirote in njih družine in da vpliva na lastnike premogoko-pev, da dado delavcem boljše plače. Poslanec Kremžar predlaga narodni skupščini sledečo resolucijo: Narodna skupščina poziva vlado, da v zmislu izjave ministra za šume in rude ukrene, da se delavcem prizna povišek plač najmanj za štiri dinarje dnevno in da poskrbi za splošno zboljšanje njihovega položaja. Nadalje, da poskrbi za to, da se zopet sprejmejo odpuščeni delavci, da se delavcem storjene krivice popravijo. Nato se je prešlo na dnevni red Ker je bila resolucija pomirljiva, je minister za Šume in rude na splošno začudenje izjavil, da resolucijo sprejme, nakar je nastopilo v parlamentu burno ploskanje. Resolucija je bila soglasno sprejeta tako od vladnih, kakor od opozicijonalnih strank. Seja se je ob šestih in četrt zaključila in je bila določena prihodnja seja za danes dopoldne. ___ — da nam fašistovska vlada ne bo odrekala pravic, ako ne bodo kršile pravic države! Tudi ta pridržek v cPopolo di Trieste* je brez podlage in brezpredmeten, ko naše vodstvo izjavlja, da nočemo ničesar, kar bi bilo v navzkrižju z državnim zakonom ter da priznavamo položaj, ki so ga ustvarile mirovne Poreče nv rda kdo — kakor se je že očitalo t*"' * neke slovenske strani — njič: ali smo «intransigentni» zato, ker zahtevamo, naj se ne vršijo nikaka nasil-stva na osebi našega Človeka in njegovem imetju?! , Tako bi lahko vpraševali dalje. Niti ena naših zahtev ne opravičuje očitanja z «intransigenco», nespravljivostjo. Proglas našega političnega vodstva je maiveč dokaz, da smo spravljiv in miroljuben element. Dokazuje, da hočemo dajati državi, kar je državnega, da pa hočemo očitalo t v s , neke slovenstce sirarn — ««" — —*»-' 7 \ . Eri >x dT. ^ "^ "°msno7aium in mirno I italijanske sodržavljane in za državo!_ Podpis sporazuma Prvotno je bilo rečeno, da bo sporazum podpisan jutri, t. j. v soboto. Toda danes se potrjuje vest, da bodo zastopniki italijanske in jugoslovenske države uporabili današnji in jutrišnji dan v svrho novega pregleda besedila sporazuma; kajti to delo bo na vsak način zahtevalo več kakor en d^n. Ministrski predsednik Mussolini bo priredil na čast Pašiču in Ninčiću ter njihovim gospem slavnosten obed, katerega se bodo udeležili vsi člani vlade in innoge visoke fašistovske osebnosti, člani jugo-slovenskega poslaništva in spremljevalci jugoslo venskih ministrov. Za hitrajie lz;Iaievanle vttioe oflftoUnTne RIM, 25. V svrho bolj hitrega izplačevanja vojne odškodnine v odrešenih in osvobojenih krajih je finančni minister, poleg tega, da je oprostil kraljeve Finančne intendante od njihove prave službe, da se lahko posvetijo izključno omenjeni nalogi — imenoval 50 uradnikov za finančne urade v novih pokrajinah, ki bodo nameščeni v odškodninskih uradih. Volitve 6. aprila RIM, 25. «Gazzetta Ufiiciale« je prinesla kraljevi odlok naslednje vsebine: Člen 1-Poslanska zbornica je razpuščena. ČL 2. Volitve so razpisane na 6. aprila 1924. čl 3. Senat in zbornica sta sklicana na 24L maja 1924. _ Puste m Hintič o Rimu Spot^Msum bo podpisan v nedeljo RIM, 25. Danes dopoldne je prispel v Rim jugoslovenski ministrski predsednik Pasič v spremstvu zunanjega ministra Nin-čiča. Na postaji so jih pričakovali: Ministrski predsednik Mussolini, glavni tajnik ministrstva za zunanje zadeve senator Contarini, državni podtajnik ministrskega predsedništva on. Acerbo, kabinetni načelnik comm. Russo, glavni ravn\teli ministrstva za zunanje zadeve comm. Arlotta, glavni tajnik comm. Giannini, knez Don Ascanio Colonna, comm. Rocca in comm. Bitetli, rimski prefekt comm. Zocco-letti in še mnogo drugih osebnosti. Navzoč je bil tudi načelnik dopisnega urada v Beogradu g. Junkovič; na postaji so pričako-_________ vali Pašiča romunski, čehoslovaški in ju- sprejel od ministra zunanjih poslov načrt ft mmmmm goslovenski konzul. Kot častna straža so konvencije o svobodni coni v Solunu in s sedežem v Murski Soboti; bili postavljeni karabinerji v paradni oble-1 načrt konvencije s Poljsko o vzajemni — — - - -ki, oddelek državne milice in oddelek faši- sanitarni pomoči. Obe konvenciji sta bili stovske železničarske milice. Vlak je močeni posebnemu odboru ad hoc v pro- ^ij ^ iazpustL prispel na postajo točno ob 11.55. Komaj učevanje. Minister za pravosodje zahteva £a Medjimurje, ki bi po uredbi moralo se je vla»£ ustavil, že je izstopil general izročitev radičevskega poslanca Marka * •« • * Bodrero, ki je predstavil Pašiča Mussoli- Došena zaradi delikta po § 104 s. k. z. in l niju. Oba ministrska predsedmka sta si pri- dr. Stjepana Košutića zaradi §§ 91 in 92 srčno stisnila roke. Takoj za Pašičem je s. k. z. Obe zahtevi sta bili izročeni imu-izstopila njegova soproga, nato g. Ninčič nitetnemu odboru. Od ostalih zadev je in gdč. Pašičeva in služabništvo. Odlični predsednik skupščine objavil predstavko gostje so stopili v avtomobile ter se od- poslanca jugoslovenskega kluba Gostinr-peljali v Grand Hotel. Številna množica, čarja proti gostilniški talcsi 20 para. Kot prvi je dobil besedo interpelant Kremžar (jugosl. klub), ki se je bavi! s po-edinimi slučaji ob priliki trboveljske stavke v mesecu juliju pr. 1. Interpelant obsoja postopanje političnih, upravnih in sodnih oblastev in se zavzema za to, da se oni starvkaH, in pravi, da se bo on osebno s svoje strani zavzel za pravice delavcev, kakor je to 2e dosedaj vedno storil. Minister za pravosodje g. dr. Ninko Perič poudarja, da sodišča niso storila nikake Predsednik skupščine g. Ljuba Jovanović je okoli 12. prekinil sejo in odredil nje na- Ureditev srczoo o Sloveniji Nova srezka mesta — Likvidacija pokrajinske uprave bo do 15. februarja končana BEOGRAD, 25. Minister notranjih del je pripravil predloge o dovršitvi likvidacije pokrajinske uprave v Ljubljani in o vzpostavitvi novih oblastnih in srezkih uprav. Po tem predlogu mora biti likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave do dne 15. februarja končana in do tega dne vsi posli prenesem na ljubljanskega in mariborskega vel. župana. Istočasno se uredijo srezke uprave. V ljubljanski oblasti se pretvorijo dosedanja okrajna glavarstva na Kranjskem v sreze, katerih sedeži ostanejo nespremenjeni. Na ozemlju, ki pripade ljubljanski oblasti od bivše Štajerske, se ustanovita v smislu uredbe z dne 25. aprila 1922. dva nova sreza in sicer laški, ki obsega sodni okraj Laško, ter brežiški, ki obsega sodna okraja Brežice in Sevnica. Sedež laškega sreza bo trg Laško, sedež brežiškega v Brežicah. V območju mariborske oblasti se organizirajo sledeči srezi: 1.) Maribor levi breg (mesto Maribor, okraj Maribor levi breg, St Lenart) s sedežem v Mariboru; 2.) Maribor desni breg (sodna okraja Maribor desni breg in Slovenska Bistrica) s sedežem v Mariboru; 3.) Dravograd (sodna okraja Marenberg in Guštanj) s sedežem v Prevaljah; 4.) Slovenjgradec (sodna okraja Slo ven j-gradec in Šoštanj brez občine Šmartno na Paki, nadalje občini Gornji Dolič in Kozjak iz konjiškega sodnega okraja) s sedežem v Slovenjgradcu; 5.) Konjice (sodni okraj Konjice brez občin Gornji Dolič in Kozjak) s sedežem v Konjicah; 6.) Gornji grad (sodni okraj Gornji grad in občina Šmartno na Paki) s sedežem v Gornjem gradu; 7.) Celje (sodna okraja Celje in Vransko) s sedežem v Celju; 8.) Šmarje-Rogatec-Kozje (sodni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje in občina Stoprce iz ptujskega okraja) s sedežem v Šmarju ob Jelšah; 9.) Ptuj (sodna okraja Ptuj in Ormož) s Selo lusoslouenske skupščine BEOGRAD, 25. Včerajšnjo sejo naroc ________ skupščine je otvoril predsednik g. Ljuba ^ Ljutomer-Rjulgona (sodna okraja Jovanović ob 10 dopoldne. Po objavljenih L^ltomerf Gornja Radgona ter Apaška formalnostih je priobčil predsednik, da je ^Hna) s sedežem v Ljutomeru; bi treba Radića, čim se vrne domov, takoj aretirati. Ali je vest o prihodu Radića resnična ali net se ne da dognati. Na vladnih mestih ni dobiti nobene točne izjave. Mnogo važnosti se pripisuje dejstvu, da je minister Peleš, ki je že opetovano razpravljal z blokaši, sinoči odšel v Zagreb očividno v politični misiji. M podpisom M važnih dtpvcroi Beneš podpisal francosko-čehoslovaški dogovor delo PARIZ, 25. Beneš se bo podal danes na Quai d'Orsay, da podpiše francosko-čeho-slovaški dogovor. Diplomatski dopisnik agencije «Havas» trdi, da je v svojem pogovoru z lordom Curzonom v Londonu na jasen in prijazen način razpršil vse dvome in nezaupanja v angleških uradnih krogih. Na drugi strani trdijo v dobro informiranih krogih, da se bo romunska vlada odpovedala posojilu 100 milijonov zlatih frankov, ki ga je zahtevala od francoske vlade. O-dobritev tega načrta je senatova finančna komisija odložila, medtem ko je ratificirala posojila za Poljsko in Jugoslavijo. «Echo de Pariš* se veseli bližnjega podpisa francosko - čehoslovaške pogodbe. Ravno danes — piše list — dospeta v Rim Pašić in Ninčič, da podpišeta z Mussolini-jem dogovor, ki bo končno napravil konec dolgemu reškemu vprašanju; podpisala bosta dogovor o medsebojni nevtralnosti in diplomatski pomoči, ki bo gotovo veliko pripomogla k pomirjenju Jugoslavije. Dasovor med Francijo h Ceboslovaško podpisan PARIZ, 25. Poincare in Beneš sta danes podpisala francosko-čehoslovaško pogodbo. Tekst bo objavljen v nedeljo istočasno v Parizu in v Pragi. _ Rusiju na Mnlii nosrih PARIZ, 25. Posebni poročevalec tukajšnjega lista «Temps» v Moskvi je poslal svojemu uredništvu daljši popis obredov o priliki prenosa Lenina v hišo sindikitov. Poleg tega opisuje dopisnik prizore, ki jih je nudil ta sprevod. Po njegovem poročilu je spremljala krsto velikanska množica. Nemogoče je, nadaljuje dopisnik, da bi ne občudovali izrednega vpliva pokojnika na ruske mase, vpliva človeka, v katerem je bila poosebljena oblast. V resnici, Lenin je postal legendaren, še predno je umrl. Njegova smrt je vzbudila v vseh članih stranke zavest, da se morajo vsi strniti in zediniti v eno fronto; kajti le na ta način bodo lahko premagali vse sedanje težkoče. Zagrešili bi veliko napako, ako bi se vdali nevarni iluziji, ki že navdaja inozemstvo, da bodo po smrti Lenina stopili na dan v stranki še hujši boji, češ ker je prejšnje boje 'ldušil osrednji odbor. Nasprotno, zdi se, da bodo ob grobu Lenina Trocki in njegovi prijatelji pozabili na udarce, ki so jih dobili od Lenina in osrednjega odbora, še posebno, ako bi hotela kaka inozemska država vplivati na razvoj ruske politike, na katero morejo vplivati edino gospodarske raz-mere. ♦ Varčevanje na Poljskem VARŠAVA, 25. V finančnem ministrstvu se bo ustanovil izreden komisarijat za zadeve javnega kredita. Za načelnika tega komisarijata bo imenovan državni podtajnik RybarskL Komisar za varčevanje Moskalewski pripravlja načrt za znižanje državnih izdatkov. Naraščanje draginje na Poljskem VARŠAVA, 25. Cene najnujnejših živ-ljenskih potrebščin se dvigajo od dne io :: dne. Stot olia stane 15 milijonov, hleb kruha 1,100.000, kilogram sladkorja 2M> milijona, sveže maslo je po 6 milijonov, en izvod časopisa stane 250.000 poljskih mark. Novi italijanski poslanik ▼ Varšavi VARŠAVA, 25. Novi italijanski poslanik za Poljsko Maioni se je včeraj podal v palačo «Belvedere», kjer je predložil po-verilna pisma predsedniku republike. kotlina) s sedežem v Ljutomeru; 11.) Murska Sobota (sodni okraj Murska libota) s sedežem v M 12.) Dolnja Lendava. Dosedanja politična ekspozitura v Mo- Orediteu nemških dajatev o Italiji BERLIN, 25. Wolfov dopisni urad poroča: Ukinjenje plačevanja dajatev v naravi s strani nemške vlade, ki je bilo naznanjeno z naredbo od 25. oktobra 1923, je imelo za posledico, da niso mogle biti dajatve, ki so bile še v teku izvršitve in so znašale več milijonov zlatih mark, izvršene, dasi so bili izplačani na ta račun že u so jo karabinerji komaj zadrževali, se je odkrila ob prihodu ministrov ter jih pozdravila s ploskanjem. Sprejem Pašiča in Ninčića v Rimu RIM, 25. Na kolodvoru so sprejeli jugo- j iv.,1 1, KJ. na 1UIUUKUJU SHJ »^i cjcu , jrtjLUlI.il uuiaoit » »M- ta slovenskega ministrskega predsednika in pritisne na lastnike trboveljskih premogav-ministra vnanj:h zadev Ninčića med dru- nikov, da bi ustregli upravičenim zahtevam Rodit se le vran bo Hrvatsko ? BEOGRAD, 25. Snoči se je v političnih krogih raznašala vest, da Radič čaka ob jugoslovenski meji pri Mariboru in da se bo zopet vrnil ▼ Zagreb. Po drugi verziji je Radič že doma, kjer se skriva. V pon-deljek je bil pri njem podpredsednik HRSS dr. Maček, u mu je baje nujno nasvetoval, ________ _____r—. —------------------da naj se zopet vrne. PosL Maček je pri- ništvu, general Jemonič, vojaški dodJje- odgovor, ker so pač v teku celih šest me- spel že v sredo zopet ▼ Zagreb. Za soboto nsc, Kasandrič, v zastopstvu novinarjev,1 secev imeli dovolj časa, da zberejo zado-, je sklicana seja federalističnega bloka, kali ković, ravnatelj časnikarskega urada na sten materijal za dokaz krivde. Krivce je'tere se udeležita posl. Korošec m Spaho. ministrstvu vnanjih zadev v Beograd'i, in treba ostro kaznovati. Dr. Srskič zavrača j Na tej seji se naj odlofi, ali pridejo radi-gg. Dorok in Kukič, člana tehnične dele- podatke mterpelanta, da bi se bilo z de- j čevci v Beograd alt ne, £aciie. 1 lavci tako oostooalo v onem času. ko so j Vlada stop, kakor znano, na »tališču, da Za Medjimurje, k» bt po uredbi moralo ejšn i prcdujmi. Interesi zaveznikov, pripasti mariborski oblasti, pnpravlja nu-.^.^ sc opolnoma zjagali z Peresi Nem-nister predlog, da se pnpop varaždinski:.^ ^ daycdU do za6etka pogajanj za K- oblasti. • kvidacijo omenjenih dajatev. Dne 22. de- Na današnji aefi vlade bodo najbrž tudi , francoska in beltfiiska vlada izvršena imenovanja srezkih poglavarjev. Podpisan je ukaz, s katerim je upokojen dosedanji namestnik veL župana v Mariboru dr. Viljem Pfeifer. cembra so se francoska in belgijska vlada ter nemški minister za obnovitev sporazumeli; na podlagi tega sporazuma se bodo francosko-belgijski odjemalci direktno pogajali z nemškimi proizvajalcu Predvčerajšnjim so končala tudi pogajanja z italijansko vlado. Italijansko-nemški sporazum vsebuje posebno ureditev za vsako dajatev zase. V nekaterih slučajih se je italijanski odjemalec sporazumel z nemškim proizvajalcem za preostanek dajatev, ▼ drugih slučajih spet se je odpovedal nadaljnim dajatvam v razmerju a plačanimi predu j mL Končno ae je italijanska vlada odpovedala delu dajatev; toda pri tem je zahtevala, da bodo vsote, ki bodo izkupljene od prodaje teh dajatev, morale služiti za plačilo in izvršitev drugih dajatev. Sporazum bo morala potrditi fte odškodninska komisija. Pogajanja z drugimi prizadetimi državami ae nadaliuieiou 1( Dooald io zunanje polila vmaiaoja Imenovanje angleškega podanika v Moskvi. Odnosa ji a Francijo. LONDON, 25. Včeraj je prevzela nova vlada svoje posle. Mac Donald se je pojavil na vse zgodaj v zunanjem ministrstvu, kar je povzročilo ne malo presenečenje radi take spreme-nitve v metodah: v resnici je namreč njegov prednik lord Curzon delal največ ponoči. Znani so že prvi nastopi novega ministrskega predsednika v zunanji politiki. Stopil je žc v stike z moskovsko vlado, ki je danes izrazila svojo zadovoljnost radi imenovanja Gradyja za poslanika. Čimprej bo imenovan tudi naslednik za poslaništvo v Berlinu, ker je lord Abernon že pred časom sklenil zapustiti svoje mesto. Za novega poslanika v Berlinu je določen odlični novinar II. W. Massingham. Tako dokazuje ministrski predsednik, da bo svojo pozornost posvetil v prvi vrsti vprašanjem zun. politike. Ministrska kriza sama je J bila kriza zun. politike. Konservativna vlada je smatrala protekcijonistično politiko v razmerju s položjem Evrope in razpis volitev jc le pospešil padec Baldvvina, lorda Curzona in lorda Cecila, ki so bili že strogo obsojeni radi njihovih neuspehov v vprašanju nemških vojnih odškodnin. Na zadnji seji poslanske zbornice, ki je pripravila liberalce do tega, da so glasovali za predlog laburistov za nezaupnico vladi, so prišli na dan temeljni vzroki BaId\vinovcga padca v njegovi izpovedi, da se izročajo tri življenska vprašanja nerešena novi stranki, ki je prišla na vlado: Porurje, odnošaji s Francijo in brezposelnost — to poslednje vzeto posebno z ozirom na politiko pomirjenja Evrope in gospodarske obnove sveta, brez katere si ni mogoče zamisliti rešitve krize angleškega izvora. Radi tega mora Mac Donald doseči najprej uspehe v zunanji politiki, ako hoče priti do avtoritete v parlamentu, ki je potrebna za razpravljanja in reševanja notranjepolitičnih vprašanj, med temi v prvi vrsti preuredbe delavske in socijalne zakonodaje, na katero njegova stranka tako nestrpno čaka. Za evropsko konferenco ali za posredovanje Društva narodov. Po zadnjih informacijah iz raznih krogov se smatra za najnujnejše rešitev vprašanja od-nošajev s Francijo, glede katerega se nahaja Mac Donald na razpotju: Ali namciiti angleško akcijo k sklicanju medzavezniške konfcrence, ki naj bi pregledala reparacijsko vprašanje, ali pa poklicati na pomoč Društvo narodov ter mu predložiti vse tozadevne zadeve, s sodelovanjem Francije ali brez nje. V prvem slučaju bi Mac Donald sledil strogo smerem angleške delavske stranke, medlem ko bi se v drugem slučaju bolj nagibal naziranju liberalcev in konservativcev. V teh mejah se bo moral Mac Donald takoj odločiti, ker odvili večji del od te odločitve rešitev vprašanja separatistov v Palatinatu in upravljanja železnic v Koe'nu ter uspeh finančnih preiskav obeh odborov izvedencev reparacijske komisije. Pri tem bo moral seveda Mac Dona'd upoštevati mnenia zavezniških držav in drugih evropskih vlasti, kakor se bodo te izrekle prf izbiranju med evropsko konfercnco in Dru« štvom narodov. _________ Železničar]7 proti posrečraniu vlnSe Pogajanja za ustavitev stavke pretrgana. LONDON, 25. Izvršilni stavkovni odbor je zavrnil ponudbo vlade za posredovanje med stavkujočimi in železniškimi družbami. Pogajanja z družbami, ki so se včeraj začela, so bila pretrgana in danes se poroča, da se stavka nadaljuje. Vsled tega je ostalo v Walesu 100 tisoč rudarjev brez dela, ker manjkajo potrebni vagoni za odvažanje premoga Več parnikov ne mor« zapustiti pristanišč radi pomanjkanja goriva. Skoro osemtisoč delavcev kovinarske industrije je *bilo odpuščenih. Potniki trpijo občutno škodo. Število vlakov se je skrčilo za 50%. Tako se nahaja promet kljub današnjim poročilom o zboljšanju še vedno v stanju po-voia. Trije člani vlade so dobili nalog za izvršitev preiskave o položaju stavke in je mogoče, da je to prvi korak za sklicanje stavku-' jočih in zastopnikov železniškoh družb na ministrstvo za delo. Spor se giblje Še vedno okoli načelnega vprašanja: družbe se hočejo pogajati na podlagi izreka razsodišča državnega urada za mezde, katerega pa ne smatrajo stavkujoči za razsodnika, ampak le za neobveznega svetovalca. Angleški delavci pojdejo na Francosko PAJUZ, 25. Francoski minister za delo je na prošnjo angleške vlade in da pomaga angleškemu delavstvu, obljubil angleški vladi, da jo bo obvestil o delavnih ponudbah, ki bodo prišle s strani francoskih industrijalcev za angleške brezposelne delavce. Toda angleški brezposelni delavci so takoj poslali protest angleškemu ministru za delo, v katerem izjavljajo, da ne odobravaja koraka francoske vlade in protestirajo proti temu, da angleški minister dopušča pošiljanje delavcev ?ia Francosko, kjer dobivajo ti prenizke plače, da bi mogli vzdrževati svoje družine n» Angleškem. Brezposelni delavci povdarja-jo, da se s pošiljanjem angleških delavcev na Francosko podpira francoska zločinska politika v Porurju._ Novi angleški zastopnik v Društva narodov« LONDON, 25. Na mesto lorda Cecila je bil danes za angL zastopnika v Društvu narodov imenovan lordPamoor, kateremu očitajo kon<* servatlvci. da je deloval proti vojni. Gotova se lahko reče, da je germanofilstvo nove aiH gleike vlade dobilo svoj najizrazitejši dokaa ▼ tem imenovanju lorda Parmoorja, ki ba brezdvomno deloval za vstop Nemčije v Dru«« ftvo narodov. _________ IZVEDENCI MED »PRIJATELJI* FRANCIJ* PARIZ, 25. Včeraj je krožek «Prijateljl Francije* priredil odboru izvedencev, ki se je sestal v hotelu «Astoria», na čast obed. Predp sednik krožka je pozdravil povabljence. V imenu izvedencev mu je odgovoril ter se zahvalil izvedenec Robert Aoloswerth. Prebivalstvo zasedenega ozemlja za teritorijalno edinost z Nemčijo BERLIN, 25. Wo!fov dopisni urad objavlja: Poslanci pruske zbornice, ki so se sestali v Berlinu z delegati iz zasedenega o-semlja, so odobrili predlog v katerem ponovno zagotavljajo trdno voljo prebivalstva zasedenega ozemlja, da ostane tesno združeno z Nemčijo in Prusijo. kljub vsem francosko-belgijskim separatističnim rovarenjem. Število frantosklh zasedbenlh tel se ne bo zmanjšalo BERLIN, 25. Wolfovemu dopisnemu uradu poročajo iz Essena: V oči vidnem nasprotju z vestmi, na podlagi katerih bo baje število h-ancoskih zasedbenih čet v Porurju skrčeno, so zasedbena oSlastva. ki očividno stremijo za tem, da prikrijejo zasedbo, sporočila nemškim oblastvom, da bo moralo mesto Essen staviti na razpolago drugih 534 stanovanj, poleg 980 stanovanj, ki jih je že moralo staviti na raz- Colago zasedbenim oblastvom. Stanovanja odo zasedli francoski častniki, podčastniki, uradniki iu njihove družine. Ker stanujejo v mestu skoro izključno delavci in zaradi velikega pomanjkanja stanovanj, bo ta nova odredba imela zelo hude posledice. Hudi nemiri na Saksonskem DRESDEN, 24. V Schwarzenbergu in v drugih krajih v Saksoniji so izbruhnili hudi nemiri, Demonstranti so bili oboroženi, zato sc domneva, da so nemire povzročili komunisti, V ogrožene kraje so bili odposlani močni oddelki policije, ki so vzpostavili red. V Schwar-zenbergu so demonstranti metali proti poli- j cistom bombe- Policisti so odgovorili s stre- ■ ljanjem: en demonstrant je bil ubit, deset pa ranjenih- Med policisti je bilo 7 ranjencev. 1 - HUD MRAZ V AVSTRIJI DUNAJ, 25. Po večdnevnem deževju je pritisnil zopet po vsej Avstriji hud mraz. Na Dunaju je včeraj toplomer kazal 10 stopinj pod ničlo. PROCES PROTI HITLERJEVCEM MUENCHEN, 25. Kazenska obravnava proti Hitlerju in tovarišem se bo pričela v Muen-chenu dne 18. februarja. Predsednik interparlamentarne unije imenovan za komisarja za Ogrsko STOCKHOLM, 25. Finančni minister in predsednik interparlamentarne unije ha-ron Teodor Adelsvaerd bo imenovan za generalnega komisarja in finančnega kontrolorja Društva narodov za Ogrsko. Pogajanja za ostavo za Tmger PARIZ, 25. *Echo de Pariš» objavlja naslednje informacije o pogajanjih za Tanger: Pogajanja se še vedno nadaljujejo med Parizom in Madridom glede pogojev, pod katerimi bi bila Španija pripravljena podpisati ustavo za Tanger. Zdi se, da je bi! v glavnem že dosežen sporazum glede teh pogojev. Španija zahteva v prvi vrsti, da se imenuje za carinsko službo tudi enega Španca kot agenta v Tan-gerju. Nekoliko bolj težak bo sporazum glede meje med Ceuto in Mellilo. Španija bi namreč hotela nekoliko povečati svoj teritorij. • . Barihou brani Beneša pred Lloyd Georgom. PARIZ, 25. -Union Fran^aise« je priredila sinoči velik obed v čast Benešu in sinu Masa-ryka, predsednika čehoslovaške republike. Po obedu je Barthou imel daljši govor, v katerem se je odločno potegnil za Beneša ter ga branil pred napadi Lloyd Georga. Kurjače va nezgoda. Včeraj popoldne je kurjač Ivan Vemaver, star 41 let, stanujoč v Kjadinu it 191, pri delu v ladjedelnici S. Marca padel &a krovu paraika «Bravo» ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga ▼ mestno bolnišnico. Drag valček. Uradnik Pavel Gentmzio se DNEVNE VESTI ®«fllia i UH !■ vini Kakor smo naglasili že v sredo, naj tudi vsi taki upniki naznanijo svojo tirjatev, Poleg dokazov o upravičenosti svoje terjatve naj si Beograjski dopisnik «Piccola^, M. Nordio, poroča o svojth razgovorih s posl. dr, Korošcem in dr. Spaho kot načelnikoma dveh opozicijo- , , .. - , . j., «... , nalnih skupin, o .UliK«. ki ga njuni pris.aii ji^S^J^S^JS zavzemajo napram jugoslovensko-italijanski pogodbi. Nasproti trditvi, da najvišji interesi države zahtevajo sporazum, je izjavil dr. Korošec, da največji interesi zahtevajo odstranitev radikalov od vlade. Nagiaša, da je bil Korošec bolj «sibilniški», to je tajinstven, dočiin je bil Spaho bolj odkrit in zgovoren. G. Nordio ga je vprašal, kaki vzroki silijo muslimane, da nasprotujejo pogodbi, sklenjeni z Italijo, V soglasju s Korošcem je odgovoril Spaho, da je sporazum sklenila vlada, sestavljena od samih pravoslavnih Srbov, in ni nič vprašala Slovence in Hrvate, ki so najbolj zainteresirani pri tem. Vlada da je tud; izbrala najneugodnejši trenutek za sklep te pogodbe. Nordio je vprašal Spaha, kako da sodi o sporazumu samem. Odgovoril jc previdno, da bi biia vsaka sodb:* prenagljena, dokler niso znane posamezne tkUcčbc. Na pripombo poročevalca, da je pogodba v velikih obrisih že znana, je odgovoril Spaho: «Mi smo bili vedno za sporazum z Italijo. Želeli bi bili celo, da bi se bil sklenil že poprej. Mi smo za najboljše odnošaje z Italijo na predpostavi, da se bodo ŠčitOe pravice in koristi eaŠrfe soplemeafakov pa \yofo morali naknadno predložiti potrdi ▼ novih pokrajinah Italije! Mi Bosanci imamo Q državljanstvu tiste države, h kateri prip 2n r\. rohnn »r* I rt ♦ r»TTl fld CP <*" 1 fY> firt*l 1* \T"1_____ t! ' _ i_____ A JLI^.U«! « katerega naj bo razvidno, da prebivajo v novih pokrajinah že najmanj od 26. marca 1919, in da se po omenjenem dnevu niso preselili v druge pokrajine ali v druge države. Namesto potrdila o državljanstvu, naj si preskrbijo potrdilo, da so optirali, ki ga dobijo pri tistem Kr^du, pri katerem so opcijo vložili. Prošnje takih upnikov, ki niso še italijanski državljani, poštna uprava loči od drugih prošenj, pri katerih je vse v redu, in se ne bodo reševale, dokler, prosilec ne dobi končnove-ljavne rešitve glede opcije. V interesu takih upnikov je torej, da odnosno - cdlocitev takoj naznanijo poštni upravi, in to toliko v slučaju, da je bila opcija sprejeta, kolikor v slučaju, da je bila odklonjena, V prvem slučaju postanejo italijanski državljani in se bo njihova prošnja za zamenjavo rešila na isti način in s priznanjem istih pravic kakor prošnje drugih polnopravnih državljanov Italije iz novih pokrajin (po f>0%), V drugerr slučaju, t. j. ako se takemu prosilcu prožni- odbije in ne postane italijanski državljan, se dotični prosilci za zamenjavo uvrstijo v IV, skupino upnikov, v katero spadajo inozemski državljani in se jim priznajo iste pravicc kakor njim, V to svrho potrdilo pripa je predsinočniim mudil ▼ plesni dvorani «Fe-nicet v ulici S. Francesco. Zvoki godbe so mu šli tako v pete, da je slekel suknjo* vredno 900 lir, jo položil na neko stolico, ter se zavrtel. Drago je plačal kratki užitek, kajti ko se je vrnil na mesto, kjer je. prej pustil suknjo, je ni našel več. Neznan zlikovec je izrabil priliko ter se prav poceni oblekeL Genunziju je preostajala le skromna tolažba, da je naznanil tatvino na kvesturi. Neporavnan račun. PredsinoČnjim so policijski agenti aretirali 26-Ietnega Antona Bel-lanova, rodom iz mesta Lecce v južni Italiji. Mož se je skrival v našem mestu pod izmišljenim imenom Paskval Orseni; z njim je živela tudi njegova žena Dominika, ki si je istotako nadela izmišljeno ime. Beflanova je v svojem rojstnem mestu debelo skuhal, zato ga je tamkajšnje sodišče obsodilo na 4 leta težke ječe. Mož pa jo je odkuril, ne da bi prej poravnal «račun». Za njim pa je prišla tukajšnji kvesturi tiralnica, na podlagi katere je bil aretiran. Odveden je bil v zapor v ulico Coroneo; tam je dobila brezplačno ^avetje tudi njegova žena. Aretiran pretepač. Pred kratkim smo poročali. da je bil Ermenegild Franchini, stanujoč v ulici Scalinata Št. 8, ranjen v pretepu pred kavarno «Mocca» na obrežju Mandracchio. Franchini ni hotel povedati, kdo ga je ranil; vendar pa so ranilca spoznali nekateri ljudje, ki so pristostvovali pretepu. Predvčerajšnjim se je orožnikom posrečilo identificirati ranilca, ki se imenuje Ivan Rampelick, po poklicu težak, stanujoč v Rocolu št. 622. Bil je aretiran in pridržan v zaporu, Čeprav trdi, da ni ranil Franchinija. Iz trzaSke pokrajine Kazlje, Pevsko in bralno društvo «Dneva Žar» v Kazljah bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. februarja ob 15.30 v društveni dvorani s sledečim dnevnim redom: volitev predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in treh odbornikov, slučajnosti. — K obilni udeležbi vjudno vabi — Odbor. BABICA diplomirana, sprejema dnevno noseče. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23/1 75 PES «fermač», 2 in pol leti star, izboren posebno za močvirnate kraje, se takoj proda. Tabor 5, Dornberg, 84 Pijte odlikovano specijaliteto «JAJČNA CREMA MARŠALA R. CRISMANCICH» in prepričali se bodete, da ne najdete boljšega likerja- Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvignete popolnoma brezplačno stensko uro. Na prodaj je v vseh prodajalnah na debelo in pri tvrdki R. CRISMANCICH, Via XXX ottobre 8, Via Valdirivo 34, telefon 1359. (4) JL V, f I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš, nad vse ( ljubljeni oče, stari oče in tast Simon Kocjan y dobi 79 let, danes zjutraj nehal trpeti. Njegove zemske ostanke prenesemo jutri, 26. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Žirjah št. 30 na povirsko pokopališče, Žirje-Merče, 25, januarja 1294. Žalujoče družine: Kocjan, Kuret, ftrašj. 3&US& F. BUDA Trst — Corso GaribaicH 35 (PodruSnica Vi Sc. llaiUu 1) Kupuje krone, goldinarja, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cerau. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, brilj?* -tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) dražba z oni. j. Tnt - Via Artisti 9 - Trst Kupuje zlato, srebro platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje iu nit-kanje. — Kemična delavnica za vsako- 1 vrstno preizkušanje. (29) i mmt joBc J vsake vrste in v vsakem slogu 7PALNE m v veliki izberi pogodba hi v veliki meri še oiačila in oživila za zaiTlcDjavo avfrtro-ogrske Talnte. Na te odnošaje,* j tukajšnjem poštnem ravnateljstvu so nam iz- «Boste torej glasovali za pogodbo It. —m jc ! javili, da je treba to določbo tolmačiti tako, vjprašal g. Nordio, Spaho je zopet odgovoril da bodo take vloge (vloge ttriih državljanov) previdno: -Glasovali bomo, kakor odloči opo- ; zamenjane po 40% in ne po 60%, kakor vloge cicijonalni blok, ki mu pripada naša skupina,- j italijanskih držav!ji>nov. Gicde tega bloka se nadeja Spaho, da po- j - gajenja dovedejo do uspeha, čeprav priznava, i DfVltV&IIS V©Sti ne pridejo še v Beograd! i refekcijo, se pričakuje obilna udeležba od Na zaključku razgovora je izjavil dr. Spaho | strani mladine, ponosne, da hočejo najprej poznati določbe : Pevsko društvo «Ilirija». Ker se preteklo sporazuma z Italijo, Ce je neugoden za drŽavo, j nedeljo vsled slabega vremena izlet ni mogel bodo muslimani — v soglasju z opozicijonal- j vršiti, se priredi po istem sporedu jutri, v ne-nim blokom — glasovali proti, j deljo 27. t, m, — Odbor. Vodja demokratov, J^juba Davidovič, je —! Srednješolska skupina S . A. F. D. B, Danaft-tako poroča Nordio nadalje — izjavil v nji sestanek odpade, — 1 aimca. *Pravdi=, da je v načelu naklonjen sporazumu j ~ _ z Italijo; končno soubo o njem pa si pridržuje gj £IVI|CH|3 dotlej, ko bodo znane podrobnosti, Vse te previdne izjave voditeljev opozici- j Samomor »Jpi&jenega finančnega stražnika, onalnih skupin — saj niso odločno rekli ne j Tekom svojega službovanja v Trstu se je fi-«da- , ne — podkrepljajo domneve v vče- ; nančni stražnik Anton Bruno, star 27 let. ro- Bonna poročila. Valuta na tržaške« trgu. ogrske krone , •••••••••• 0*07 avstrijske krone . ,(U)320 0.u-2"> CeškostovaSke kr ne ••••••• »56.70 67 — d narji ........... 3" -6 hO leji ••••••••••••••• 11.25 11 75 marke > • * • t —.— ^ol rji ............ • 22.99 230f> francoski franki ••••••••• 103.75 HM 45 -virarski frank! •••••« • • • 396,— 399. - angleški funti papirnati •••••• »7,»0 97.15 lm goifža m Bfejšava g\mm Suknje, izdelane iz najfinejšega sukna, modemi kroji. Izdelane Obleke. Izbera blaga za obleke po meri. — Srajce, kolesarske srajce, nogavice. Ugodnest Izdelane obleke, iz dobrega blaga po L10C.—• Elegantne, trpežne hlače od L 23.— naprej. Tr«« — Vfc Ghega 7, II. LAK1MKE KUHINJE po izredno nizkih ce.Mah VIA RE.TCR1 I VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 li se 3§i Olli j PREDNO PROTATE zlato in srebro, vpraša j le cene veliko zlatarno — urarno via Gia-ciito Gallina 2 (nasproti hotela MoncenisioJ. Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 ¥ * a • KRONE, srebro, zlato in platin kupujen*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 ipifisri Silil Ksjit^a cer.«- piacujem za v kun, sf^tss, Issitf KRONE« goldinarje, plačujem vedno 5 stotink j kot drugi, edini grosist, via Pondares i vec 6-1. 20 ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana. 49 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Sciiiava, Sveto pri- Komnu. 68 vsega obuvala, ki se nahaja v skiadišču a m« r> _ cfihasfiev, vider, A. Maver urego ia^ev.^až^va. verBc, krtov, tjivjlH Trst Corso Cnrisrđ) 4, \\l kiReoisografa W m domasiii zajcair. 30/„ popust na vse ocvalo. p H#§fgD$PA€^ Trt«, Via Ce&are SiattisvB št. IL nadst., vrata 16 Oglejte si našo prodajalno brez obveze za nakup in naiii bodete največjo prlkladnosf. Izbera šfap za dečke, ženske in moške od L 10.— naprej. (4) Sprejemajo se pošiijatve po pošti. □ □□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ o □ □ a □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□uao ljivo,