35. številka.
Poštnina pmr&alirana,
Dne 26. avgusta 1920.
TL


Glasil® obmejnih Slovencev.
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, !. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15'K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Na prehodu.
Dne 22. t. in. so se vršile v Srbiji občinske vo litve. Natančnih in popolnoma zanesljivih vesti o izidu teh volitev še nimamo; ko bodo razglašeni uradni podatki iz vsehobčin, si bomo lahko ustvarili jasnejšo sliko o političnih razmerah v Srbiji. Priznati moramo, da je ta del naše države zlasti Slovencem zelo malo znan. Redkokdo pozna serbijanske gospo -darske, prosvetne, upravne, politične in druge raz -mere. In vendar živimo v tesnem stiku z njimi, posegajo često globoko v naše odnošaje in si jih skušajo prilagoditi. Ujedinila nas je revolucija, združiti se pa moramo sami. Ker smo se doslej razvijali vsak za sebe, bi bilo pogubno, če bi se združenje izvršilo re • volucijonarno, t. j., ako bi se vse te različne razmere spravile v isti tir. Velik korak k notranjemu združenju je storjen že s političnim ujedinjenjem. .To se opaža v Narodnem predstavništvu, kjer se vežejo razne strankarske skupine, ki so si sorodne po svojih ciljih, ali se zbližujejo v načinih in sredstvih svojega delovanja, pa se skušajo polastiti državnega krmila, Tako smo spoznali parlamentarno in demokratsko zajednico. Brezdvomno se bo to bližanje še na -daljevalo in poglobilo. V dogledni bodočnosti se ne bo moglo govoriti o srbskih, hrvatskih ali slovenskih kmetskih, delavskih ali meščanskih strankah. Kakor hitro bo popolnoma odpravljeno revolucijsko stanje , ki se v njem Še nahaja naša država, bo tudi politična grupacija dobila novo lice. Tudi v tem smo že prebredli začetek. Lep primer nam daje naša Ljud -ska stranka. Duh velikega dr. Kreka vzbuja med Hrvati od dne do dne več bojevnikov, ki zbirajo okrog sebe množice kmetskega in delavskega ljudstva. Ne bo dolgo, pa mu tudi Sava in Drina ne bodo več na potu. Tudi socialni demokrati, odnosno komunisti, ne poznajo plemenskih ali pokrajinskih mej in skušajo zediniti v eno enotno vrsto vse, kar pri nas gleda rešitev neuklonljivih socialnih sprememb na podlagi materialističnega svetovnega naziranja. Demokrati tudi niso zaostali, dasiravno so vezi, ki jih družijo v enotno skupino, kakor se opaža zlasti v Sloveniji, že precej trhle in ohlapne. Ravno iz tega vidika so volitve v Srbiji velevažen političen dogodek. Zanima nas, koliko bo ižid teh volitev pospešil nastop mirovnih, rednih razmer v celi kraljevini in koliko bo na drugi strani prispeval k političnemu združenju, od katerega je odvisnih sto in sto upravnih, finančnih, gospodarskih in prav posebei še socialnih vprašanj.
Nekaj značilnih znamenj moremo opaziti že danes, pod vtisom prvih vesti o izidu volitev. V Beo -gradu in po vseh večjih mestih so odnesli zmago komunisti. Ta mesta so: Kragujevac, Niš, Veles, Sa-bac, Kumanovo, Leskovae, Valjevo, Užiee, Lasnice , Ub, Prilep, Pirot in Skoplje. Radikalci so dobili ve -Cino v 14 mestih in mestecih, demokrati pa v 23 krajih. Naravno je, da so komunisti zmagali v večjih mestih in industrijskih središčih. Radikalci so pro -drli v srednjih in manjših mestih, demokrati pa ve -činoma v manj pomembnih krajih. Kdor pozna raz -mere na Balkanu, bo potrdil, da so večja mesta og -njišče političnega življenja, dežela pa je kljub svoji številni premoči samo privesek. Iz večjih mest se širi prosvetno, politično in socialno delo v manjša mesta in odtod na deželo, med kmete. Po našem mnenju je velikega pomena, kdo ima večino v Beogradu, Nišu, Kragujevcu in Skoplju. Ta mesta bodo v slučaju kakega gibanja prevzela vodilno vlogo, druga pa izgube vpliv, četudi jih je 80 proti 4. Zmaga komuni -stov v teh mestih se nikakor ne sme pretiravati, češ, zdaj bo pa vsa Srbija komunistična, toda ne sme se tudi omalovaževati. Glede komunizma ni pri nas jasnega, izrazito določenega stališča ; ali se ga proma-tra preveč enostransko, ali preveč površno, ali pa se sploh ne računa z njim. In vendar so komunisti zmagali v vseh večjih mestih na Hrvatskem in v Srbiji. Š tem, da se njihovi mandati razveljavljajo, ni stvar niti izdaleč zaključena. Komunisti ostanejo, a to so ljudje, ki prisegajo na prevrat in za katere je proletarska diktatura mnogo bolj vabljiva, nego misel o državnem edinstvu. Neverjetno je namreč, da bi se komunisti zadovoljili z onim: vuk bio sit, a ovca ci-jela- Oni imajo močno zaslombo y svetovni organiza-
- i
ciji in zaveznika v — duhu časa, duhu socialne dobe, proti kateri je nojeva politika v pogubo vsako -mur, kdor se je poslužuje. Po našem mnenju je veliko pomembnejše, da so dobili komunisti občinsko oblast v večjih mestih, kakor da demokrati nimajo dovolj prstov, da bi našteli svoje zmage v pokrajini. Važno je, kaj hočeta v Srbiji dva sloja: delavec in kmet. Delavstvo je izpovedalo svojo vero v komuni -zem. Kaj pa kmetje? Res jih je mnogo organiziranih v radikalni stranki, toda to še ni vse. Velika večina stoji ob strani. Že v Beogradu samem je bila udeležba pri volitvah presenetljivo slaba. Od 30.000 vplil -rev jih je oddalo glasove komaj 13.000 (zaokroženo). Se slabši odziv pa so našle občinske volitve v srbskih selih, dasiravno so občinske volitve za kmeta najhmljivejši, recimo najbolj konkreten ustavni čin. Cim dalje proti jugu, tem večja politična brezbrižnost. Srbskemu kmetu manjka najbolj priprosta politična vzgoja, čemur se ne čudimo; manjka pa tudi hrvats-kemu. Srbski kmet je tekom dolgotrajne vojne (1912— 1918) silno trpel; tolažili so ga z lepimi obljubami, a storili so prav malo. V Stari Srbiji vlada nered in banditstvo; proti Savi in Drini so razmere ugodnejše, a tudi ne povoljne. Človek dobi vtis, da so večini ljudstva volitve nekaj tujega in nezanimivega. Prvič jih srbski (in večinoma hrvatski) kmet ne umeva kot svoje državljansko dolžnost, 'kot ustavno dejanje — in brez te zavesti je volitev gola formalnost —, kdor jih ume, jim pa ne zaupa dovolj. Kdo ve, ali se ne bo tak človek z navdušenjem oprijel kake zelo vab -Ijive, četudi neizvedljive misli ? Zrli se, da s tem razpoloženjem spretno računajo hrvatski in srbski ko -munisti, pa — Stipica Radič.
Občinske volitve v Srbiji in na Hrvatskem dajejo sicer še precej megleno sliko o volitvah za kon-štituanto in parlament. Manjka Slovenija in upravičeno lahko trdimo, da bo ravno ona najbolj izbočila poteze na tej sliki. Pri nas so politične razmere v primeri s hrvatskimi in srbskimi precej različne. Vsekakor stoji naš kmet — torej večina naroda — kulturno višje in jie v veliki meri politično šolan, organiziran ter gospodarsko napreden. Naša Slovenska ljudska stranka korenini globoko v ljudstvu, v nje -govem značaju, v njegovi težnji ih njegovih potrebah. Ne trdimo, da vsi, toda večina volilcev gre na volišče z zavestjo, da sodeluje pri vladanju države. Zlasti pri občinski upravi je ljudska kontrola silno razvita, česar o hrvatski in srbski občini ne bode nihče trdil. V sedanjih razmerah je pri nas precej nezadovoljstva, težka davčna bremena se vale na kmeta, a resno on ni in ne bo razočaran nad državo, dokler bo strogo ustavna. Volil bo svoje zastopnike in zah -teval od njih, da ščitijo njegove upravičene zahteve. To je velik prepad med njim in srbskim ter hrvats -kim tovarišem.
Sicer pišejo, da bodo z občinskimi volitvami v Sloveniji naši demokrati še mešetarili in barantali, toda resno zavlačevati jih ne bodo mogli več. Ko se izpeljejo občinske volitve v Sloveniji, bomo dobili podatke za prvo bilanco o politični moči naše države; začeli bomo računati. Za nas Slovence in zlasti še za ljudsko stranko nastane že pred in prav posebej prj konštituanti važna naloga. Dr. Krek je dejal že v času deklaracijskega gibanja, da bo imel nadvlado v Jugoslaviji najsposobnejši. Ni treba trditi, da smo mi ravno najsposobnejši, ampak uveljaviti moramo vse naše zmožnosti in našo politično moč. Pokazati moramo, da se da to doseči brez izticanja plemens -kega separatizma, ki je zanj drugod več razpoloženja, nego pri nas. Na konštituanti in v bodočem ustav-
Inem parlamentu se bo pokazala nujna potreba načelnega boia, zakaj rešiti bo treba mnogo velevažnih in | odločilnih vprašanj, tako n. pr. agrarno reformo, v-1 stavno vprašanje, socialne zakone itd. Vsled tega je treba, da si naša ljudska stranka zasigura mesto in moč, ki ji gre in da si ne veže rok z kompromisi. Z vso vnemo je treba gledati na to, da se čimprej zgradi enotna ljudska stranka za vso državo, ki bo pritegnila k velikopoteznemu političnemu, socialnemu in gospodarskemu udejstvovanju slehernega Slot ovca, Srba. in Hrvata, ki čuti, da velikih sodobnih vpra -šanj ni mogoče rešiti brez pozitivne krščanske etike. Kakor uvodoma rečeno, na Hrvatskem živahno dela-
jo v tem smislu. Hrvatski kmet in delavec se organizirata politično na temelju krščanskega svetovnega naziranja, ki nima nič opraviti z bav-bav-„klerika -lizmom.“ V Srbiji je stvar še v povojih, toda potreba nove strankarske grupacije bo že ob konštituanti izsilila hitrejšo rast. Srbski kmet bo uvidel, da ga ne more rešiti nobena dosedanjih strank, da se pa lahko reši sam, Da pride do tega spoznanja, je treba seve nekoliko politične vzgoje, a ta bo nastopila, kakor hitro bodo posamezni srbski politiki uvideli, da so dosedanje politične metode zgrešene in da je treba položiti temelje globoko v kmetsko in v delavsko ljudstvo. .Vsled lega pa je treba, da slovenski kmet, ki je že politično probujen, sprejme široka socialna načela in da se krščanski organizaciji čimbolj pri družuje delavstvo. To pospešiti, oziroma omogočiti je naloga naših voditeljev. Zmage komunizma v naši državi in v zunanjem svetu pričajo, da so socialna v-prašanja popolnoma zrela. Ali se zarijemo kakor noji v pesek in pustimo, da nas ta povodenj pokoplje, ali pa sprejmemo na-se odgovornost in velikanske naloge. Ker hočemo živeti, nam preostane samo drugo. Zato pa je treba hiteti na delo — veliko, širokopotezno delo, ki tok časa napeljuje v pravično in pozitivno smer.
Slika svetovnega miru.
„Prosveta“ z dne 26.; julija podafia kratko sliko svetovnega „miru“,; kakor ga je ustvarila slepa, do skrajnosti sebična politika antante..
Danes, v drugem letu takozvanega .„¡versaiH -skega miru“ in malo manj kat dve leti po premirju z Nemčijo, je položaj v Evropi in Aziji sledeči;
Poljska. — Okrog 300.000 Poljakov Je v smrt -nem spopadu z blizo enim milijonom ruskih boljševi-kov.
Kavkazija in Mala Azija: 250.000 Rusov, 150.000 Turkov, 120.000 Grkov, 80.000 Angležev jin 16f00G
Francozov se nahaja v vojnem vrtincu, ki se suče semintja.
Sirija- — 45.000 francoskih kolonijaleev. je v voj ui z Arabci.
Tracija. — Grki Turk: in Bolgari v divjem konfliktu. Bolgarska mobilizira za vojno proti Grški-
Albanija, — Albanska ljudska armada je v vojni z Italijani, drugi del Albancev napada srbske meje.
Jugoslavija, — 100.000 Italijanov in 90.000 Jugoslovanov je pod orožjem ob demarkacijski črti in krvavi spopadi se dogajajo od časa do časa. Konflikt z Nemci in Madžari na. vzhodu, in severu Jugoslavije še ni ponehal.
Gornja Slezka. — Boji med Poljaki, Cehi in Nemci.
Indija in Perzija. — Oborožene vstaje proti Veliki Britaniji so na dnevnem redu. Severna Perzija je v rokah domačih boljševikov. Guerilsko bojevanje v Afganistanu, in na indijski meji,
Sibirija, — Japonci so v vojni z Rusi in Korejci v vzhodni Sibiriji in Mandžuriji.
Južna Rusija. 4- Wrang.eS, naslednik Denjikjna podpiran od Angležev in Francozov, izvršuje vpade in rope s Krima na mesta in vasi v Južni Rusiji.
Irska. — 80.000 Anglježev in 50.000 Ircev je a-ganžiranih v nepretrgani vojn».
Egipt. — Lokalni upori, izgredi in atentati proti angleškim zatiralcem je ponavljajo neprenehoma.
Kitajska. — Vsa država je v meščanski vofni. Južna in severna Kitajska ste v boju in zadnje čase je nastal oboroženi konflikt med frakcijami v severni Kitajski,	j
Italija. — Sooijalna vojna v Italiji traja že let* dni. Organizirano delavstvo je v neprestanih krva -vih spopadih z vojaštvom in meščanstvom.
Maroko. —: Španske čete so v vojni z rebelnimi tolpami maročanskih domačinov.
Belgija. -- Tdnošaji med Belgijo in Holandijo so še vedno napeti vslied spora zaradi meje.
Finska. — Finci še niso skleniti .miru z Rusijo In razmerje s Švedsko jo napeto radi Alandskih otokov.
Železnica čez Slew, gericea
Z izgubo Radgone je naša država izgubila direktno zvezo Maribora in okolice s pokrajinami v Prekmurju. Nemška Avstrija je sicer v smislu. St. Germainske pogodbe dolžna dopustiti neoviran pro -met po železnici Spilje—- Gornja Radgona, ki teče večinoma po nemškem ozemlju. Toda ne smemo si prikrivati, da je to razmerje nenaravno in da, v slučaju vojne nevarnosti lahko postane usodepoilno za celo Prekmurje. Vsaka država mora stremjiti za tem, da ustvari v vseh svojih pokrajinah; čini najugodnejše prometne zveze, ki so predpogoj za vsak gospodarski napredek, To mora storiti v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov. Ugodne prometne zveze, zlasti železnice so za državo kakor žile za človeško telo. Po teh žilah se vrši velikanski proces izmenjave blaga v državi. Ako ta proces ne funkcijonira, ako so prometne zveze slabe, je celo državno in privatno gospodarstvo slabo. Država s slabimi prometnimi zvezami je obsojena v gospodarsko stagnacijo. Ne smemo prezreti tudi strategičnih ozirov. Ideja večnega miru je še vedno samo ideja. Namesto pravice In resnice še via da na svetu moč in nasilje. Najboljši dokaz za to so sklepi pariške mirovne konference, ki je zlasjti nam Jugoslovanom povzročila toliko novih krivic, ki je po-gaziia evangelij pravu svobode in enakopravnosti narodov in ki urejuje svet po starih materialističnh načelih spletk, laži in nasilja.
S temi dejstvi mora računati tudi naša mlada jugoslovanska država.
Ravno iz strategičnih ozirov pa je železniška zveza Maribor—Sv. Lenart—Murska Sobota vitalnega pomena za našo državo, V slučaju vojne nevarnosti z Nemško Avstrijo in Madžarsko bi bil velik del Prekmurja in sosednjh obmejnih krajev brez vsake železniške zveze. To bi imelo nedogledne posledice za o -brambo naše severne meje.
Za gradnjo železnic so v prvi vrsti odločilni računi o rentabiliteti. Naj se že zida železnica kot državna ali privatna, zajamčena mora biti njena ren-.tabiliteta, ki je odvisna v prvi vrsti od množine in hitrosti blagovnega prometa. Splošno znano je, da osebni promet ne krije obratnih stroškov železnic, ampak samo tovorni promet. Gospodarske razmere v krajih po katerih bi tekla železnica Maribor—Sv. Lenart—Murska Sobota, pa so tako ugodne, da ni no -benega dvoma, da bi blagovni promet zajamčil renta-biliteto te proge. Ti kraji so izredno bogati. Za iz -voz pridejo v poštev ogromne zaloge kmetijskih pri -delkov (žita, sadja, vina, živine) v Prekmurju, v o -krajih Ljutomer, Gornja Radgona, Sv, Lenart. Ptuj in Maribor. Cisto gotovo je, da bi bila zajamčena ren iabiliteta te proge in da bi se moralo polagoma mi -šiiti tudi na gradnjo železnice Gornja Radgona— Sv. Lenart—Ptuj.
Zavedamo se, da nameravane železnice ne bo mogoče zgraditi v prvih letih. Država nima; denarja. Veliki akcijski kapital pa se raje investira v drugih gospodarskih panogah, M nesejo več dobička, Vendar je treba že sedaj sprožiti misel, da se vrše vsaj pred priprave za gradnjo bodoče železnice Marijbor—Sv,, Lenart—Murska Sobota, Treba je zbuditi zanimanje za to akcijo med interesenti in na odločilnih državnih mestih.
V to svrho je sosvet trške občine Sv. Lenart v svoji seji dne 9. avgusta 1920 soglasno sklenil skli -cati na dan 26. septembra 1920 dopoldne ob 11. uri zborovanje interesentov v društveni dvorani gostilne pri Arnušu pri Sv, Lenartu v Slov. gor., da se določi program za to akcijo.
Vabimo širšo javnost in zlasti časopisje, da širi zanimanje za to akcijo.
Sv. Lenart, dne 20. avgusta 1920.
Občinski urad Sv. Lenart,
politični ogled.
Jugoslavija. Ministrski svet ima pridno seje. Narodno predstavništvo je bilo prvotno sklicano za 25. t. m., a je preloženo na 31. t. m. V razpravo pride volilni zakon za ustavotvorno skup -Ščino.
Ker dr. M u Šj i č k i (radikalec!), vsled bole -havosti ni sprejel ministrskega mesta, bo na njegovo mesto imenovan dr. Lazar Markovič, vseučiliščni pro fesor v Beogradu,
Imenovanje pokrajinskih vlad še ni izvršeno. Pričakujejo ga za prihodnje dni. V Narodnem predstavništvu bodo volili) prebsednika (na mesto pokojnega dr. Draže Pavloviča), Kot kandidat se navaja radikalec Vukčevič, za podpredsednika pa demokrata Ribar ih Ribnikar.
V oposredje stopa a 1 b a n stk o vprašan-j e. Dokler je živel Essad-paša, so bili odnošaji med nami in Albanci prijateljski, dasiravno je del Albancev naginjal na italijansko stran in skušal škodovati naši državi. Po smrti Essad-paše je zavladal v Albaniji nered. Kljub temu, da so Italijani še nedavno ob legali Valono in druga albanska mesta ter delali na Sto, da uničijo albansko državo in ši podjarmijo al -bansko pleme, se opaža, da italijanski vpliv v Albaniji raste. Dne 13. t. m. so albanske četo napadle našo demarkacijsko črto in pri Debru vdrle v srbsko o-zemlje. Dognano je, da so rabile italijansko orožje in da so napad organizirali italijanski častniki. Razvili so se ostri boji, tekom katerih se je prvič z krvjo posvetilo edinstvo naše vojske. Vojaški krogi pohvalno omenjajo bataljon majorja Zureka, ki je sestavljen ir. Hrvatov in Slovencev. Zadnje vesti pravijo, da se jo
položaj na deberski fronti popolnoma izpremenil nam v korist. Na vsej črti vlada popoln mir. Ljudstvo se je umirilo in se poprijelo svojega dela.
. T zid o b č i n s k jf h volitev v Srbiji je ; znan le deloma. O izidu volitev v Beogradu poročajo: i od 45 odborniških mest so jih dobiti komunisti 30, ra-i dikalci 8, demokratje 6 in republikanci L Glavno me-! sto Jugoslavije bo imelo komunističnega župana in i komunistično večino v občinskem zastopu. i . A v s t r i j a, Čudno je razmerje med Avstrijo t i in Madžarsko, Na zunaj se gledate precej sovražno,
| a na znotraj, vlada dosti razpoloženja za sporazum.
| Kamen spotike je zahodna Ogrska, ki — kakor zna- j | no — po besedilu mirovno pogodbe pripada Avstriji. ; i Madžari pa menda ne umevajo mirovne pogodbe v j tako resnem smislu, da bi se mirno in brez prereka- i n ja umaknili iz te lepe deželice. Avstrija dozdaj Se | iii rabila sile, ker je nima. Siicer pa bi bile meščan- ; S ske stranke pripravljene, da se še pogajajo radi O-grske. Kljub temu Madžari nagajajo Avstrijcem, kier le morejo. Ni še dolgo, kar je madžarska vojaška tolpa vdrla čez mejo pri Furstenfeldu in oropala tamo-šnje skladišče orožja. Te dni pa je 80 madžarskih vojakov vprlo pri Prellenkirchnu čez mejo in se ho-'i.elo polastiti avstrijskih vojaških oprav. Tokrat jih je avstrijsko vojaštvo hitro pognalo čez mejo. Drug napad madžarskih čet se je izvršil pri Deutsch-Al -tenburgu, ki so ga Madžari zasedli.
Glasovalno ozemlje v S 1 e z i j i je S dobilo popolnoma vojno lice. Glasovanje se vrši med 1’oljaki in Nemci. Ozemlje je zasedeno od antantnih čet in ga upravljajo zastopniki zaveznikov: Povodom neke demonstracije v, Katovicah je prišlo do spopada med domačim prebivalstvom lin francoskim vojaštvom'' Francozi so postali silno ogorčeni in so nastopili z nasiljem proti prebivalstvu. Hipoma so sei Katovice spremenile v bojišče. Francozi so se borili s strojnicami in z tanki. Bijo je več mrtvih in mnogo težko ranjenih. Končno so vkorakali v mesto ojačeni poljski oddelki.
R u s k o - p o 1 j s k a v o j n a. Že zadnjič smo poročali, da so Poljaki pričeli z močno protiofenzivo. Položaj krog Varšave se je znatno zboljšal. Štiri poljske divizije so pod poveljstvom generalisima Pil-sudskega napadle armado sovjetske Rusije in jo vrgle čez Bug. Desno krilo poljske armade hoče. odrezati Ruse pri Brost-Litovskenp (mesto, Idi je bilo za usodo Rusije tako velikega pomena), drugi del pa brani pot proti Gdanskemu. Za rusko vojsko je nastal izredno težaven položaj, ker ji grozi obkoljenje,
V	Minsku so se pričela pogajanja med ruskimi in poljskimi odposlanci. Ko so poljski delegati 19. t, m. dospeli v Minsk, niso našlii Rusov. Naslednji dan so se vendar začeli pogajati. Ruski mirovni pogoji za mir z Poljsko so sledeči» Prizna se popolna neodvisnost poljske republike. Rusija ne zahteva nobene vojne odškodnine, mora pa znižati svojo armado na
50.000	mož. Vzhodna meja med Rusijo in Poljsko bi naj bila meja, katero je označil Lord Curzon. Poljska mora demobilizirati tekom enega meseca, ne sme iz -delovali orožja in vojnega gradiva. Rusiji mora dovoliti svobodo prevoza oseb in blaga čez poljsko ozemlje. Pogajanja se nadaljujejo, istočasno pa tudi vojna,
V	južni Rusiji je začel general Wrangel z operaci -jami in je dosegel zgolj krajevne uspehe.
Tedenske novice.
Železniški promet Maribor—Ljutomer. Komi-sarijat ministrstva za promet je objavil sledeče pojasnilo: Z ozirom na razne nasprotujoče si časniške vesti glede železniškega prometa na progi Maribor — Ljutomer, pojasnuje komisarijat ministrstva za pro met v Ljubljani, da o konferenci v Mariboru ni bil izdan noben uradni komunike. Konferenca je imela predvsem namen pripraviti vse za otvoritev železniškega prometa na vseh onih progah, ki nas vežejo z Avstrijo in urediti sedanji takorekoč divji promet. Vprašanje prometa Maribor—Ljutomer se oficielno ni obravnavalo, ker se mora isto najprej rešiti med obema vladama potom ministrstev za zunanje zadeve . Kakor je znano, so bila med zastopniki teh istočasna pogajanja v Radgoni, katerih zaključek paše ni znan. Kljub temu pa so v Mariboru pripravili vse potrebno za otvoritev obmejnega prometa, samo da ti dogovori niso prišli v zapisnik. — Ljubljanska „Jugoslavija“ še poroča: „Na mariborski konferenci se je razpravljalo in to precej obširno tudi vprašanje svobodnega tranzitnega prometa iz Maribora preko Spilja in Radgone v Ljutomer. Avstrijski delegati so hoteli kot nekako odškodnino za dovoljenje tranzitnega prometa izsiliti od naših zastopnikov kot koncesijo dovoljenje, da sme zanaprej nemško osobje, ki vozi na progi Zeltweg—Dravograd, voziti s svojim vlakom tudi od Dravograda do Celovca. Naši so to zahtevo odvrnili, ker nam jamči senžermenska mirovna pogodba prost promet po ljutomerski progi brez vsake odškodnine . Vsled tega v Mariboru glede ljutomerske železnice ni prišlo do sporazuma. Pogajanja se bodo sedaj nadaljevala direktno med železniškima ministrstvama ha Dunaju in v Beogradu. Ker se bo zadeva reševala upravnim potom in ne s pogajanji, smemo upati, da bo prihodnje leto enkrat vozil jugoslovanski vlak med Spil jem in Radgono. Poživljamo deželno vlado opeto-vano in najodločneje, da pospeši rešitev tega vprašanja. Med prebivalstvom vlada velika nezadovolj -nost, ki se ne da več prikrivati in nam lahko škoduje zlasti v Prekmurju.
Deputacija Prekmurcev pri vladi v Ljubljani. „Novine“ poročajo: V torek 10. in sredo 11. t. m. se je oglasila pri vladi v Ljubljani deputacija iz Prek-
murja: gg. civilni komisar dr. Lipovšek, dolnjelen-davski župan Bož. Sever, rankovski župan Režonja* gomilski župan Raj in odvetnik dr. Sabec. Deputaci-¡o je zelo ljubeznjivo sprejel predsednik deželne vlade dr. Brejc, dalje poverjenik za notranje zadeve Remec, poverjenik za javna dela inž. Sernec, predsednik višjega šolskega sveta, poverjenik za socialno skrb dr. Gosar in ravnatelj tobačne tovarne. Depu « iacija je vladi razložila zadevo radi sajenja tobaka „ katerega so ljudje letos precej nasadili in je prosila, naj bi se ljudje ne kaznovali radi tega. Prosila je nadalje, naj bi se v lendavskem okraju nastavili slovenski finančni pazniki, kakor so v sobočkem, da bo uprava enotnejša. Glede denarnega vprašanja je deputacija izrazila željo, naj bi se zdaj pri pogajanjih z Ogrsko ukrenilo, da bi Ogrska prevzela boljševiš-ke bankovce, ki jih imajo ljudje več milijonov. Zahtevala je zboljšanje železniške zveze s Prekmurjem * ki je sedaj popoinoma ločeno od Slovenije, in čini prejšnjo graditev mostu čez Muro. V imenu občin ' Kot, Hotiza, Melinci in Bistrice je zahtevala regulacijo Mure, ki ogroža te vasi. Glede tečaja za občinske tajnike je vlada izjavila, da bo otvorjen čez pari tednov v Ljubljani; kredit je osrednja vlada že do -volila. Hkrati se bodo na treh mestih vršili tridnevni tečaji za župane. Mnogo so razpravljali radi proste trgovine z živino. Vlada je izjavila, da bodo postava* Id se je sklenila za Prekmurje, v doglednem času preklicana, pa bo smel vsakdo prosto trgovati z živino v naši državi. Glede naredbe, da smejo mlinarji jemati plačilo le v denarju, je vlada odgovorila, da se stvar lahko uredi s prostim dogovorom med mli -carjem in stranko. Deputacija je nadalje predložila prošnje glede vinskega davka, ki bi se naj spregle -dal, dalje radi elektrike in kmetijske šole za Prek -murje. Prosila je tudi za pogorelce v Dokležovje, katerim naj bi se dal na razpolaganje oonejši stavbeni les in sicer čimprej. Glede šolskega vprašanja se je dala obljuba, da se bodo želje Prekmurcev po možnosti upoštevale, prav tako tudi vprašanje zavoda za dijake v Soboti. Pripomnimo še, da se je deputaciji pridružil tudi državni poslanec prof. Vesenjak in pa prof. dr. Slavič, ki sta tudi podpirala predloge Prekmurja, Najlepša hvala obema, kakor tudi g. civilne -mu komisarju, kateri je ves čas spremljal našo de -putacijo in podpiral povsod naše zahteve. Tudi ostalim članom deputacije, ki se niso ustrašili ne stroš * kov ne truda, gre vsa hvala za domoljubno delo Vi prid Prekmurja.
Obmejni Slovenci prirede na Malo Gospojnieo, to je dne 8. septembra, v St. liju v Slov. gor. veliko slavnost. Minilo je 10 let, kar so otvorili šentiljski „Slovenski dom“, ki je bil brambna kul a naše obmejne trdnjave. Tam so se zbirali obmejni Slovenci in navduševali za narodne boje. Hkrati s proslavo 10-letniee slave veličastno zmago vsega trojedinega naroda nad germanskim nasiljem. Čestitamo vrlim obmejnim boriteljem! Žal, da nam pomurskim Sloven -oem ne bo mogoče pohiteti v St. Ilj. Iz Maribora pa vozi poseben vlak s pravico do polovične vožnje. Za slavnost vlada veliko zanimanje.
Razmejitvena komisija v Mariboru. Razmejitvena komisija že nekoliko dni ni imela seje. V tehničnem oddelku komisije se pripravlja sedaj gradivo, ki ga bo pričela komisija v svojem prihodnjem sestanku reševati. Dan prihodnje seje še ni določen. V ponde-ljek so odšli tehnični izvedenci na začasno mejo severno od Dravograda, kjer se bo določila končnove-Ijavna mejna črta. Ista ostane v tem odseku najbrže neizpremenjena, ker tam ni spornega ozemlja. Nemci se izdali posebne letake, kjer poživljajo obmejno prebivalstvo, naj se ob prihodu komisije zbira v skupinah in vpije: „Nur deutsch!“ V Spilju bodo prihod komisije naznanili z udarci zvona. Kakor znano, komisija no more vpoštevati narodnostnih razmer, zato bo nemška naivnost tudi tokrat polomila. Sicer pa se bo med našim obmejnim prebivalstvom našel malokdo, ki bi hajlal za falirano Avstrijo.
Sestanek zastopnikov naše neodrešene domovine se je vršil dne 22. t m. v Zagrebu, Udeležili so se ga odposlanci narodnih svetov, Jugoslovanske Matice in poslanci iz zasedenega ozemlja. Storili so se važni sklepi glede enotnega postopanja v vseh zadevah, ki se tičejo neodrešene domovine.
Za našo ujetnike v Rusiji. Naš zunanji minister Trumbič je imel razgovor z boljševiškimi delegati v Parizu, Krasinom in Kamenovim. Razgovar -jali so se zlasti radi vrnitve jugoslovanskih vojakov bivše avstro-ogrske vojske, ki so zaostali v sovjetski Rusiji in radi obnovitve trgovskih zvez med Jugoslavijo in Rusijo.
Spor med demokrati. V demokratski stranki se je pojavil hud spor zaradi prostega izvoza. Kakor znano, je demokratska zajednica pri zadnjih pogajanjih za sestavo nove vlade zastopala stališče, da mora biti izvoz živil iz države popolnoma prost. „Slovenski Narod“ pa je objavil članek „Ob tla s tako politiko“, ki v njem odločno pobija to stališče. Odgovoril mu je dr. Žerjav v „Domovini“. Sedaj izjavlja „S. N.“, da ni glasilo demokraitske stranke in da mu koristi prebivalstva leže bolj na srcu kakor pa koristi stranke. Z izdajanjem novega dnevnika, ki bo v; rokah takozvanih mladinov ZerjavJKramarjeve smeri, se bo spor še poostril. V Celju je imel dr, Kuko_ vec, predsednik demokratske stranke, slabo obiskan shod. Med drugim je zagovarjal demokratsko stališče prostega izvoza, in se, zavzemal za državni centrali -zem (t. j. za odpravo deželnih vlad, s čimer bi se vse osredotočilo krog Beograda). Za zaupnico dr. Kukovcu je glasovalo le 20 do 30 priistačev, ostali zboroval-* ci so prej zapustili žborovalijšče. Prost izvoz, ki bu Silno dvignil cene živilom in pa centralizem, ki bi ih
\
i'ravno izenačil gospodarsko napredno Slovenijo z poldivjo Macedonijo, to so sila trdi orehi. Demokratski voditelji bodo postali naenkrat pastirji brez Črede. Zadnji spori v stranki so dovolj značilna znamenja.	/;'
Tudi uspeli boljševlkov. Pred vojno je umrlo v Rusiji od 1000 ljudi 21 na leto; v vojnem času jih je umrlo 26 od 1000; leta 1918, ko so bili boljševiki že na krmilu, je narastla umrljivost na 44, leta 1919 pa je dosegla 7Č od 1000, V Rusiji sedaj umre skoro Štirikrat več ljudi, kakor jih je umrlo pred vojno! Niti v vojnem času ni bila umrljivost tako visoka . Kaj je neki vzrok temu izumiranju ruskega naroda? Predvsem strašna beda, ki vlada med širokimi sloji ljudstva. V Rusiji se ljudje borijo za porcijo hrane in živil, pa kdor je drznejši in spretnejši, ugrabi več , tako da sirotam ne ostane niti skorja. Kakor je narastla umrljivost, tako je padlo število porodov. Leta 1911 je prišlo na vsakih 1000 oseb 30 porodov, sedaj samo 13 porodov na leto. Te številke so kričeče znamenje, kam drvi ruski narod pod vlado komunistov!
Solze so jim stopile v oči ... Te dni so se ustavili v Mariboru ruski begunci iz Krima. Poto -vali so preko Carigrada, Bolgarije in Jugoslavije na Dunaj in od tam v Rigo. Spotoma so opazovali raz -mere, posebno Jugoslavija je vzbujala njihovo zani -manje. Ob odhodu iz Jugoslavije mi je pravil nek ruski profesor: Našim ljudem so stopile solze v oči, ko so videli, kakšen red in mir vlada v Vaši državi. Nam se to dozdeva kakor sanja. V Rajhenburgu smo se vozili skupaj z nekim slovenskim socialnim demokratom, ki je hudo zabavljal čez Jugoslavijo in pravil, da ljudje niso nič kaj zadovoljni z njo. Mi smo se čudili in nismo verjeli. Pri Vas je reden, železniški promet, tovarne so v obratu, trgovina in obrt cvete, kmet spravlja pridelke v svoje shrambe. Denar ima vrednost, ki vedno raste. Upravne in sodne ob lasti delujejo. Ce se komu godi krivica, se lahko pritoži. Pri nas ni o vsem tem niti sence. Železniški promet je skrajno nereden in težaven, če sploh obstoja. Vsak si stokrat premisli, predno gre na pot. Pa brez tega bi še šlo. Hujše je življenje v strašni be -di, ki jo preživlja Rusija. Ne le boljševiška področja, iudi južna Rusija in Ukrajina, kjer se menjavajo vojske za vojsko, upor za uporom in bolezen za bolez -nijo. Nikjer miru in reda; povsod samovolja, nasilje in krivica, da bi človek noč in dan jokal nad usodo domovine, če ne bi — otopel. In ko smo zdaj prišli na Vašo zemljo, kako težko nam je postalo pri srcu. Ruski kmet je miroljuben, kakor malokdo na svetu in vendar že šest let ne orje v miru svoje grude. Kaj bi rekli Vaši ljudje, če bi jih tako neusmiljeno teptala usoda? Ali je Vaš kmet za komunizem? — O ne, 'O tem ste lahko prepričani. Ampak v naši domovini ne bi vzdržali dolgo komunisti, tudi če bi imeli večino za seboj. Tujec bi udrl čez naše meje in si nas zopet podjarmil ... — Rus je molče pritrdil.
Razglas. Gospod finančni minister je z razpisom z dne 8. avgusta 1920 D br. 3916 odredil: 1, Prepovedan je uvoz obveznic predvojnih in. vojnih po sojil bivše Avstrijske in Ogrske na teritorij naše kraljevine. 2. Prepovedan je izvoz obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske-iz teritorija naše kraljevine. 3. Te prepovedi veljata do nadaljne odredbe. 4. Vsako protivno postopanje se bo kaznovalo z zaplembo obveznic, z dotičnimi osebami pa se bo postopalo kakor s tihotapci. Naročim vsem finančnim oblastvom, naj skrbe za najstrožjo izvršitev te nared-he.
Posebne znamke za koroško glasovalno ozemlje je uvedla na predlog Nemcev antantna komisija.
Turki in mirovna pogodba. Kakor znano, je Turčija pred par dnevi podpisala mirovno pogodbo. Čeprav so pogoji zelo težki, ni bilo ob podpisu nobenih izgredov, kakor so pričakovali. Delavci so ustavili delo, hodže (turški duhovniki) pa so z minaretov-poživljali mdhamodanoe, naj molijo za rešitev domovino.
Planinski koledar. Izdaja in urejuje Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu, načelnik Savinjske podružnice Slovenskega Planinskega Društva., VI. letnik. — Na splošno željo planincev se je gori ime -novani odločil, izdati za leto 1921 ta priljubljeni in vsled vojne ustavljeni koledar. Ker so sedaj tiskovni stroški jako visoki, je neobhodno potrebno, da izdajatelj ve prilično število odjemalcev tega koledarja, jzato so vsi turisti in interesenti naprošeni, da ta koledar naroče že vnaprej pismeno pri izdajatelju v Gornjemgradu. Ker je SPD prevzelo vse nemške hoče, bodo iste v koledarju tudi natančno opisane. Ob enem se prosi vse interesente, ki nameravajo v tej izdaji inserirati, da se. tozadevno obrnejo takoj na gori imenovanega, ker se inserate ne bo posebej nabiralo. V imenik gostiln se uvrstijo samo iste, ki pošljejo podatke o množini sob in postelj ter naročijo ob enem tudi koledar..
Popisi.
Gornja Radgona. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni je marsikomu trn, v peti. Najbolj napoti pa je seveda raznim trgovcem, ker sedaj ne morejo po svoji stari navadi odirati ljudstva. Zato pa skušajo z vsemi mogočimi sredstvi'Škodovati zadrugi, kjer le morejo. Najhujši izmed vsehnasprotnikov je gor-njeradgonski trgovec g. Franc Korošec, ki se je povzpel med vojsko do večkratnega milijonarja in ima že kar sedem hiš in več vinogradov. Potem pa hoče nekaterim dopovedati, da je on ‘ največji prijatelj in -dobrotnik ljudstva, in ’ da zadruga odira ljudi. Kedo jo znosil njemu toLilijono' skupaj ju s čegavim denaiv
j jem si je kupil toliko hiš? Zakaj pa še zadruga ni-| ma milijonov in toliko; hiš in vinogradov? Ali mu ni
I znosilo njegovega bogastva skupaj ljudstvo iz zaslužka svojih žuljavih rok? Ljudstvo, ali razumeš, zakaj Korošec tako besni in agitira proti zadrugji? Ce je pri zadrugi blago res dražje ko pri njem, zakaj pa ji potem tako nasprotuje? Saj to bi bilo za njegovo trgovino le dobro, ker bi potem kupovali vsi pri njem s Njegovo 'sovraštvo proti zadrugi izvira odtod, ker se-| daj ne more več poljubno nastavljati cen. Zadruga | kupuje blago v velikih množinah ter ga dobi gotovo I po najtfižji ceni. K tej nakupni cem pribije zadruga | malenkosten znesek za svoje sjroške in da tako blati go po nizki ceni v prodajo, i Trgovci, ki so vajeni de-I Iati velike dobičke, tega danes več nemorejo, ker bi I bilo blago pri njih mnogo dražje kot pri zadrugi m bi seveda ne imeli nobenih odjemalcev. Odtod vso sovraštvo do zadruge. Ker pa g. Korošec zadrugi ne more nikjer do živega, ji skuša škodovati s tem, da plaši ljudstvo, da bo pri zadrugi „strašno gor plačalo“, da bo vzel zadrugo vrag in da naj odpovedo j svoje deleže. Na ta način je v zadnjem času res pre-plašil nekoliko zadružnikov, da so odpovedali deleže. Vse odpovedi, ki prihajajo, so pisana izključno v Koroščevi trgovini po njegovem „tajniku“ in bivšem nem škutarju Wretschku. Ker smo prepričani, da odvra -čata Korošec in njegov pisač Wretschko ljudstvo od zadruge z raznimi neresničnimi vestmi, razpisujemo s tem nagrado 500 kron vsakemu, katezi nam naznani podatke in dokaze, da sta imenovana govorila proti zadrugi ter razširjala -o njej neresnične vesti in a-ko so ti podatki taki, da bodo imeli za posledico kaznovanje enega izmed obeh navedenih. Ta nagrada so izplača vsakemu ovaditelju, kadar postane sodba proti g.. Korošcu ali Wretschku pravomočna. Vsi podatki naj se pošiljajo ali pa ustmeno sporoče v zadružni pisarni. — Načelstvo Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni.
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni, priredi v nedeijo dne 29, avgusta ob K7.uri gledališko prireditev v posojilnični dvorani. Na sporedu sta burki: „Boljša je kratka sprava ko dolga pravda“ in „Čašica kave“ ter pevske in tambu-raške točke. Prijatelji priproste zabave, pridite!
Ljutomer. G. Franjo Repič, trgovec- v Ljutomeru, je naklonil Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru povodom svoje poroke 200 K, za kar se mu odbor najiskreneje zahvaljuje. — V občini Grezovčak raz -saja nalezljiva bolezen griža. Umrlo je že več oseb. Posebno hudo se razširja bolezen v miklaževski župniji,
Križevci. V noči od 20. na 21. t. m. so neznani storilci vlomili v tukajšnjo podružnico gornjeradgon-ske Gospodarske zadruge ter odnesli' blaga v vrednosti 20.000 K in nad 19.000 K gotovine. Oirožništvo zasleduje vlomilce, ki so skoraj gotovo domačini, ker so pri vlomu pokazali, da so jim bile dobro znane razmere v trgovini.
Kapela. V nedeljo, dne 5, septembra priredi tukajšnjo Bralno društvo na vrtu g, Cobeljna gledališko predstavo „Krivoprisežnik“ v petih dejanjih. Iz prijaznosti sodeluje jurjevški pevski zbor. Začetek ob
4.	uri popoldne. V slučaju slabega vremena se igra preloži na 8. septembra.
Kapela. Dne 2. maja t. 1. se je ustanovila pri Kapeli čebelarska podružnica* a ker Osrednje čebelarsko društvo po 25. marcu članov ne sprejema, se bo podružnica obnovila z novim letom. Denar ima bla gajnik v rokah. Toliko v vednost pristopivšim članom, da ne bo kakega nezaupanja, — Franjo Cobeij, t. č, načeinik.
Kaj moramo vinogradniki
K»iitewaf® od	wiad^*
Piše: Rob. Košar.
Ker je vlada vsled nepoznanja razmer v naši novi državi izdala odredbe, ki so stagnirale ves naš promet posebno z inozemstvom, moramo ji pojasniti naše želje in zahteve, katere hočem na podlagi pogovorov z vinogradniki in raznih poročil v listih zbrali in formulirati sledeče:.
1. Država naj ščiti vinarstvo in vinsko trgovino, kot skupno last troimenega naroda.
2. Pri centralni vladi v Beogradu naj bo stro -kovnjak, ki soodločuje pri vseh naredbah, tičočili se vinarstva, Ta uradnik-strokovnjak je soodgovoren za izdane odredbe.
3.	Kmetijsko strokovne in gospodarske organi -zacije naše države se naj pritegnejo k obravnavi važnih vprašanj iz vinarstva in vinske trgovine.
4.	Država naj na Dunaju’ nastavi pri našem poslaništvu v svrho informacije strokovnjaka vinske trgovine, ki bo iskal tudi vezi z nemškimi, čehoslova-škimi in poljskimi vinskimi trgovci.
5.	Vino mora biti prosto izvozne carine, ali da se ista vsaj ne zviša.
6.	Izvoz vina ne sme biti vezan na izvozna dovoljenja.
7.	Za vinske pošiljatve se morajo na železnicah uvesti izjemni, kolikor mogoče nizki tariii.
8.	Vse priprave, orodje in materijal, ki se rabi v vinogradu in v kleteh za potrebe jugoslovanskih vinogradnikov, naj bo prost uvozne carine.
9.	Prazna vinska posoda za vinske pošiljatve v inozemstvo se naj uvaža brez carine.
10 Železnice naj jamčijo za vse vinske transporte.
11.	Vinski davek, ki se pobira le v nekaterih delih naše države, se naj odpravi.
12.	Pri sklepanju trgovskih pogodb z Nemška Avstrijo, Cehoslovaško in Poljsko se naj vlada ozira tudi na izvoz našega vina. Države, ki rabijo naše žito, ne smejo otežkočiti uvoz našega vina.
Podam te točke v korekturo in dopolnitev. Do« lajmo, da nas ne prehitijo Italijani na inozemskih tc-gih vinalj
Maprara sadjevca«
Da bo, sadna oi:ača res prav dobra ter imela
Iduh in okus tistega prijetnega „mirisa“, ki ga duha-* mo v kleteh ali shrambi, kjer so hranjena jabolka, jo potrebno to-le: Kadar otreseš jabolka, ne prešaj jih! takoj, pusti jih ležati v senčni in suhi shrambi, da začnejo dišati, in, ko vohaš prijeten vonj, tedaj jabolka stolči ter stolčene pusti zopet v kadi ali kaki drugi posodi vsaj 24 ur skupaj, v hladnem času tudi 48 ur in šele tedaj prešaj, ker ravno v olupku je ti-S sti prijetni vonj, kateri se iz olupkov izloči ter pre-I icle v pijačo. Moram pa še omeniti, da se naj operejo ! vsa jabolka, predno se stolčejo, v snažni vodi, gnila j in črviva pa odstranijo za drugo porabo, kot za jesih j ali pa kot prikuho za svinje. Tako narejena pijača mora pa priti v ravnotako snažne sode, ni torej res, kakor je marsikdo mnenja, češ, za jabolčnik je dobra vsaka posoda; ravno nasprotno: za dober jabolčniki mora biti prav tako osnažena in zdrava posoda, kakor za dobro vino. Tako napravljeni jabolčni mošt sa pusti, ako ne začne kipeti, 24 ur pri miru, da se dro-že vsedejo, potem se pa pretoči in šele pretočen pusti kipeti. Nadaljne ravnanje je isto kot z vinom, pretaka se koncem prosinca, v zgodnji spomladi itd. Sod mora biti vedno poln in ne sme biti v kaki gorki kleti.:
Nedavno je nekdo piscu teh vrstic oporekal, da jabolka, ako dalje časa leže, ne dajo toliko mošta kot sveža. Imel je deloma prav, ali sok, ki ostane v delj časa ležečih jabolkah, se izrabi na ta način, da so na tropine, ko se vnamejo, nalije vode, to pusti 8 da 20 dni, potem izpreša; na tak način dobiš ravnotako dober in okusno dišeči jesih, kakor je bila poprej ja-bolčnica.
Leta 1900, ko je bilo toliko sadja, da še nikdan ; poprej in tudi ne pozneje, so prodajali posestniki jabolčnik polovnjak po 5 do 6 goldinarjev, torej liter pa 2 krajcarja ali 4 vinarje. V neki gostilni je gostilničar vsled pomanjkanja posode ljudem, ki so prišli v; gostilno samo jest in ne pit, brez naročila prinesel vsakemu gostu vrček dobrega jabolčnika ter mu pri jedi kratkomalo zaračunil po 4 vinarje. To so bili šo zlati časi, menda se ne bodo ponovili nikdar več. Istega leta sem povabil prijatelja, da ga prepričam , kaka pijača da se na Nemškem dela iz naših jabolk iz Slovenskih goric, na Severno Štajersko v Hart-berg k Ant. Schaffler-ju, kjer je šola za pridelovanja umetnih sadnih pijač in tam je moj prijatelj pil sadni „šampanjec“ iz naših jabolk, ki je stal takrat na veliko liter 2 K, pri nas tu pa hektoliter 4 K. Seveda,
| da je tam bila priprava tega „šampanjca“ nekako po mojem zgoraj navedenem receptu, dodana je bila u-metno očiščenemu soku le ena kavina žlica dišečega izvlečka ter 5 dek rektificiranega špirita na liter in nič več. A nikdo bi ne verjel, da je kapljica sadjevca zraven. Leta 1908 je bilo zelo rodovitno sadno leto, jabolke so bile skoraj brez cene, takrat sem naredil na vlastelinstvu M. Bistrica mnogo polovnjakov jabolčnika po navedenem načinu in vsak kupec je ho-; tel preje kupiti jabolčnik nego vino. Mnogi so mnen-j ja, da se'mora jabolčniku, ako hočemo, da bi bil dober in trpežen, pri prešanju dodati vode. Ne, in stokrat ne! Nasprotno, kdor hoče imeti močan in stalen jabolčnik, ne sme priliti niti kapljice vode. Pač pa ja potrebno, da se daje k sladkim jabolkam ali hrušov-cu po potrebi kislega soka od lesnik in ravno ta kislina, katera je trpežnosti pijače nujno potrebna, jo napravi stalno dobro in zaradi čreslovine tudi čisto., Opozarjam še posebno na to, da bo sadno drevje v veliki sili, ono mora dajati svojemu sadu vse moči, da ga izredi, a pri tem samo ne usahne in za vedno ne umre, je nujno treba, da mu po mogočnosti priskočimo na pomoč s tem, da naredimo pod krono drevesa nekaj luknjic z ozko motiko, v te jamice nalijemo zredčene gnojnice, to po večerih in nikoli v jutro. Ako je gnojnica vodena, je dobra; močna in gosta pa se mora z vodo do in čez polovico zredčiti. To naj bi se storilo drevescem, ki se nahajajo na o-brežju v suhljati prsti, dočim istim po mokrotnem dvorišču ni neobhodno potrebno.
M.	Kosi (Makole-Poljčane.)
ff af novejše I
Volitve v Srbiji. LDU, Beograd, 24. avgusta.,
Po uradnih podatkih so dobili radikalci večino v 469 občinah, nevtralci v 53, zemljoradniška stranka v 49, sporazumna listina demokratov in radikalcev v; 31, komunisti v 27, republikanci v 2 občinah. V 5; občinah pa se bodo izvedle ponovne volitve. Srbija ima 2152 občin. Rezultati še niso znani v 1064 občinah. Izid volitev se v Beogradu pričakuje koncem tega tedna.
Mednarodni verižnikl. LDU. Dunaj, 24. t. m. Korespondenca Herzog poroča, da so zaradi udeležbe v velikem valutnem veriženju zaprli tudi nekatere Italijane, ki so. pripadali italijanski komisiji za premirje in sicer: grofa Arese-ja, poročnika Escosita in kpl, Plate-ja* ki je bij menažni načelnik misije. Pri aretirancih so dobili 6 milijonov hr in poleg toga druge valute v vrednosti več milijonov kron.
Uspehi proti ruskim boljšcvikom. LDU. Du naj, 24. avgusta. „Neue Freie Presse“ poroča iz Varšave. Vsled osvojitve Bijalostoka je vsa ruska severna armada odrezana in se ne poiskuša več opirat.. Poljaki so doslej v severnem odseku ujeli 70.000 mož.
LDU. Dunaj, 24. avgusta. Po Tjelegraaf: javlja Daly Mail, da se je Wranglova armada združila z Donskimi in Kubanskimi kozaki, Boljševiki so zbežali iz Nzelija in so potopili vse boljševiško brodovje.
PristašM Sirite mže tiste!
Kdo od ruskih vračajočih' se vojnih vjetnikov ve kaj o mojem sinu Edmundu Herzog. Bil je podčastnik pri 9. stotniji 87, pešpolka. Boril se je začet kom svetovne vojne v Karpatih ter je od 21. novembra 1914 pogrešan. Kdor ve kaj bližnjega o njem iz poznejše dobe, naj blagovoli takoj sporočiti očetu: Ferdo Herzogu, trgovcu v Ljutomeru.
Franc Seršen v Ljutomeru (pri cerkvi) je do bil ravnokar zopet veliko množino prav močnega in lepega blaga za ženske in moške obleke, vsake vrste štole, hlačevino, barhente, druke, vse vrste platna i. t. d. Preskrbite se z blagom pravočasno še pred zimo, kor so ravno sedaj cene najbolj ugodne. Ce hočete po nizkih cenah in dobro blago kupiti, oglasite se pri Seršenu v Ljutomeru. V zalogi vedno vse vr-* ste mlinskih sit.
letos zopet odprto!
Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdratiliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO.
it zavarovalca
=— ustanovljena leta 1884. —
Podružnica za Slovenija v Ljubljani, Stari trg II.
ZAVARUJE: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitje, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika vznatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO VRL1C, Spodnji gris št 7.
„CROATIA
Hiši podgane, stenice, ščurki
in vsa gslastn mora pogininiti ato porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 10'—, posebna močna tinktura za stenice K 10'—, uničevalec moljev K 8 —, prašek za uši v obleki in periin K 6'—, in K 10'—, proti mravljam K 10, proti nšem pri perutnini K 10-—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5-— in K 10'—, mazilo za uši pri živini K 6'— in 10’—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10'—, mazilo proti garjam K 10 —. Pošilja po povzetja zavod za ekspert.
M. Mer. Zagrel 45, Petrinjoia ulica 3.
G A UJE
Brbešieo, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 12 BO ▼ lekarni TBIKOZV v Ljubljani.
'»mmmmmmmmmgimr’
Službo liže
večleten marljiv cerkovnik, vsled nastalih krajevnih razmer, kjer je dosedaj služboval. Razume vsa dela v gospodarstvu. Prijazne ponudbe na upravništvo Marske Straže.
BRZOJAVKA i Novo manufaktur no blage dospelo! — Velika izbira — najnižje cene!
Prepišite in ergleite $8 guBego v trgovini Sen Is r» Mala Nedelja.
ZAHVALA,
Povodom bridke izgube našega ljubljenega nepozabnega brata, preč. gospoda
Josipa Sattler
župnika v pokoju,
izrekamo vsem za mnoge dokaze sočutja »jtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku A. Kocbek za ljubeznivi večkratni obisk rajnega v čaeu bolezni in za uteho v zadnji uri. Prisrčno se zahvaljujemo vsem preč. g. duhovnim bratom od blizn iu daleč za udeležbo pri z »dušični h obredih in sv. maši, zlasti g. župnika Antonu Kocbek za ginljivi poslovilni govor, preč. g. zlatomašniku in dub. svetovalcu Martinu Meško v Kapeli za vodstvo pogreba in preč. g. šentjurskemu župniku Štuhecu za sr. mašo za-dušnico. Nadalje se zahvaljujemo vsem članicam Marijine družbe za udeležbo pri pogreba ter darovane mnogoštevilne vence in iopke. Naj lepšo zahvalo izrekamo cerkvenemu pevskemu zboru sv. Petra v Gor. Radgoni za v srce segajoče žalostinke v cerkvi in na grobu ter vsem mnogobrojnim udeležencem na zadnji poti nepozabnega rajnega, katerega priporočamo v molitev in blag spomin.
Sr. Peter ▼ Gor. Radgoni, 2i. avgusta 1920.
Žalujoči ostali.
Veletrgovina ETERBECKI razreže celo zalogo platna, cefirja, tiskani ne, volne, blačevine in snkna ▼ ostanke ter razpošilja iste po čudovito znižani ceni v zavojih po K 600’— in K 1000 —. Blsgo je angleškega, francoskega in italijanskega izfora. Kur ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročilu več zavojev se priložijo rama darila.
R. Stermecki, Celje št 301.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve p^sti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najrišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozy v Ljubljani, Kranjsko, po 8 zavojčkov. Stane K 80-60 s poštnino.
Gospodarska zadruga
za Pre&mnrje, Mursko polje In Slov. gor. r.z.zo.z
Ima v zalegi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturam blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Posreduje pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se Bprejemsjo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
Konec draginje
\/ Ustanovljeno 1903.
{o^tampilje
kaiMain kovin
| Katalog franko j
1	'f||	Pečati
L	M	Šablone
Jjm Klišeji za tisk *	Vzvčdne tiskalni ca
Modeli za predtiskanje perila itd.
Datum-štampilje lastnega izdelka.
Novo!
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg
IÎ
ni obnovil naročnine, nal io poravna
takoj
Predala
mlina.
K knez Trautmannsdorfovi graščini Negova spadajoči mlini ležeč v obč Ivanjševci na Ščavnici je na prodaj. Reflektanti naj stavijo svoje ponudbe najkasneje do dne 30. septembra oskrbništvu graščine Negova, p. Ivanjci, katero daje tndi natančnejša pojasnila.
Združene veletrgovine? Celju
A. Kita, Elsbacher, Cvenkel in Ravnikar
priporočajo po znižanih cenah: slanino, svinjsko mast, bučno olje, mazilno olje, koruzne in pšenične mlevske izdelke, oves, kavo, Zlatorog in slavonsko milo.
Zveza slov. trgovcev v Celju
ima na zalogi cd vlade dodeljene stvari in sicer: sladkor, sol, petrolej, vžigalice navadne in Cirifi Metodove. Naročila naj se naslovijo direktno na Zvezo. Telefon 135 BrxcjaW i Kreditno llagoi
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
Hranilne vloge
sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem VBakega leta brez posebnega naročila h kapitaln. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroške v ket hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno Čekovnega urada v Ljubljani Štev. 10 593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
na osekni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-1	fcočem račnna daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-
pesojuje tndi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tndi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UPAflnd i|np 80 TSRk pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. tire dop. Ako pride na ta dan	fitWP>£f‘3B 86 dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni
ttullu	^ praznik,nradnje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema iu irpIaiSnje denar. * «»J#»* s» ra® ¡S**® posli izvršujejo vsak delavnik cd 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori so v lastni hiši, Glavna cesta. štev. 14, zraven kolodvora.
L. daj a „Tiskcvaa zadrega“ v Ccrrji Radgcsi.
Oogwrouû maâsiàLi Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.