Štev. I. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, torek I. januarja 1929. - Leto VII. Leto Vil. Izh&jB Tlak petek dopoldno. Izdaja konsorcij Malega lista. Nss.ot: Hali list, Trioste, ca-sella eentro 87. — 1'rad : via Valdirivo 19-111. OdfOTOrni uradnik: dr. L. BEBCK. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAB0CN1NA zn celo leto 10 L., pol lota fi L., de trt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto M L., pol leta 19 L., fletrt leta 5 L. MALI Mali koledar. ;Sobota, 29. dec.: Nicefor. — Nedelja, .: David. — Pondeljek, 31.: Silvester, i Torek, novo leto, 1. januar: Obrezo-mje Gospodovo. — Sreda, 2.: Ime Je-Isovo. — Četrtek, 3.: Genovefa. Majhne novice. Srečo Bog daj v novem letn! To vam želi vsem skupaj naš list. V 7. leto življenja stopa; krepko stoli in obljublja, da bo še naprej prina-\l novic in pouka na koše. Novic iz tega sveta, pouka za hišo, gospodinjo, vino, polje, o novih postavah in še o arsičem drugem. Zabavnega je v listu liko, da se mladim in starim dopade. i še lepši bo Ust v novem letu. To vam obljublja Mali list» za novo-tno voščilo. Zvestoba za zvestobo, on I vas, vi zanj! Zaključek senata. V soboto so se senatorji zbrali k osiednji seji. S tem se je zaključila 27. arlamentarna doba. Ob koncu seje se .‘ dvignil stari Tomaiž Tiittoni za svoj »sloviilni govor. V izbranih besedah, rednih starih rimskih klasičnih sena-a-jev, je dejal, da gre h koncu 47. leto jegovega političnega dela. Umaknil se o h knjigam in moško čakal smrti. Ob oncu je povzel besedo še Mussolini ter ejaL, da bo Tittoni dobil tako mesto, jer bo lahko vedno stal mlajšim ob kani s svojo modrostjo. Tittoni bo najbrže dobil častno mesto predsednika ((Italijanske akademije«, ojz Federzoni, ki je upravljal kolonial- o ministrStvo, pa postane senatov pred-sdnik. Obnovltov licenc. Tržaški podeštat opozarja, da je treba b novem letu obnoviti vse licence, ržaška občina, kvestura in fašistovska veza trgovcev so se sporazumeli v tej ide vi, da naj trgovci, gostilničarji in avarnarji do 10. januarja izročijo li-en.ce fašistovski pokrajinski zvezi trgov-ev (Federazione provinciale fascista dei ommercianti) v Trstu, viale XX Settem-re N. 1. Zveza bo izdala potrdilo, da je ;cence prejela. Licence morajo izročiti Bdi tisti, ki jim je bila gostilna ali trgo-ino začasno ali za vedno zaprta, V znanje. Znani umetnik France Gorše se je reselil iz Trsta v Gorico, Viale XXIV Taggio 8. Novi senatorji. Vladar je imenoval 37 novih sena-orjev. To so visoki sodni in upravni tradniki ter nekaj generalov. Od znam-tvenikov-profesorjev jih je prejelo to ast šest. Z& vesele praznike. Vladni načelnik je ukazal razdeliti za »razmike 2,883.000 lir mod številne dru-ine. Takih družin je po raznih pokrajinah 11.963. Dobile so od 150 do 00 lir nagrade. Podpore številnim družinam. Naša vlada je poklonila revnim družicam lepo božično darilo. Prefekti so io vsej Italiji razdelili med družine, ki o v stiski radi velikega števila otrok, lodporc v znesku od -150 do 500 lir; bolj lotrebni so prejeli več, drugi manj. V tržaški pokrajini je bilo obdarova-iih 148 družin. G. prefekt je povabil v ledeljo glavarje izbranih družin v veli- 10 dvorano na prefekturi, G. dr. Avian, jnbineitni načelnik, najprej ugotovil, 11 imajo povabljeni listine v redu. Na-b je stopil v dvorano g. prefekt v sprem -Ivu g. kvestorja in fašistovskega taj- 1 TEDNIK ZA NOVICE • • C E Ni h 7 IN OBJAV Za I stolpcu 5 L. 1 , taln Q ah se daje primeren popi-st po dogovoru. MALI OliLASI: b0 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda ; z VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Nadangel Rafael ali urarjeva skrivnost. 15. januarja 1. 1816. je 33 letni kmet Tomaž Marthin iz Gallardona na Francoskem trosil gnoj po svoji njivi. Ko je ves zaverovan v scoje delo, začuje nenadoma svoje ime. Dvigne glavo in ugleda par korakov od sebe moža odetega v belo haljo, izpod visokega klobuka sije dvoje prav čudnih očes. Čudni mož izreče z mehkim presunljivim glasom: «Poišči kralja in povej mu, da je njegovo življenje v nevarnosti«. Prikazen zgise. • Take opomine je Tomaž večkrat prejemal. Slednjič se ves zmeden obrne na župnika; ta ga pošlje k versajskemu | nadškofu; zdravniki spoznajo kmet-tiča za popolnoma pri zdravi pameti. Na zadnje priroma Tomaž Marthin na policijsko ministrstvo. Tam se zopet pojavi prikazen in ukaže kmetu, naj gre h kralju. Res, ga pošljejo k kralju. Ludvik XVIII. sprejme moža v privatnih sobanah. Da bi ga ne bil! Tomaž Marthin je namreč kralju slovesno zaklical: ((Veličanstvo, vi niste pravi kralj Francije, ker Ludvik XVII. še živi!« Kralj je bil od tega dne vedno prepaden. 17 let po tem dogodku se priseli v Pariz urar Karl Viljem Naundorff. Marthin se spozna z urarjem. Od tedaj je vsej svoji okolici razlagal, da je Naundorff Ludvik XVII. Toda ne dolgo. Nekega dne so preroka našli zastrupljenega. Zraven je bilo pismo, kjer je Tomaž napisal, da je ravnat po navodilih — nadangela Rafaela. Nenadno kmetovo smrt so že pozabili, ko naenkrat zgine brez sledu tudi — skrivnostni urar. Zamislimo se kakih 130 let nazaj. 8. junija 1. 1795. je v pariški ječi Temple umrl rahitičen otrok. Vlada ga je proglasila za sina nesrečnega Ludvika XVI. in Marije Antonijete, ki so ju francoski revolucionarni jakobinci poslali pod giljotino (stroj za seklanje glav). ljudstvo in zgodovina sta menila, da je z dofenom (faineoski kraljevič) izmailo potomstvo nesrečnega kraljevskega para. Vslal pa je francoski zgodovinar Ma-dol, ki trdi, da so pravega dofena odpeljali iz ječe v izvotljenem otroškem konjiču. Po revolucionarnih dneh je nesrečni kraljevič neznano kam zginil. Kmet Tomaž Marthin in urar Kart Viljem Naundorff sta bila po Madolu edini priči' kraljevičeve zgodbe. Toda urar je vzel svojo skrivnost s seboj v grob... nika. G. prefekt je imel na zbrane lep nagovor. Poudaril je, da ne smemo ceniti družinskih podpor po denarni vrednosti. To niso denarne nagrade, pač pa moralne. Načelnik vlade je z nagradami hotel dati priznanje glavarjem mnogoštevilnih družin; kajti moralno čvrsta in otrok polna družina je steber države. Fašistovska vlada, ki je prva v Italiji priznala vrednost katoliške vere in odkazale cerkvi mesto, ki ji gre, je nalašč razdelila nagrade v božičnem čar su, ko slavimo Odrešenikov prihod na zemljo. Po prefektovem govoru je g. dr. Avian pričel deliti nagrade. Nagrajenih je bilo tudi mnogo družin izven Trsta. Nagrado so prejeli: V Dutovljah: Filipčič Ivan, Gomizelj Josip, šuic Florjan, ščuka Josip, Gulič Franc, Gec Ivan, Zlobec Franc, Lavrenčič Marija, Gulič Ivan, Gulič Justina, Uršič Frančiška, Štoka Mihael, Štoka Anton, Bele Ivain, Rebec Antonija, Gorup Josip, Lah Anton, Gorup Andrej, Gomizelj Amalija, Gulič Marija, Potrata Ivan, Romelj Ivan. V Doli.ni: Žerjal Ivan, Ličen Franc. V Divači: Ivančič Mihael, Dujec Ivan, Gombač Marija, Košana: Trebeč Franc. Tomaj: Kobal Anton. Štjak: Sanabor Josip. Prav tako je go-riški prefekt razdelil nagrade revnim družinam na Goriškem. Kraljev bratraneo. Albanski kralj Zogu I. je odlikovan z najvišjim redom Anuncijate. Kdor nosi ta red, ima pravico do naziva «kraljev bratranec«. Rabelj se več ne Išče. Službo rablja v Jugoslaviji je prevzel Viljem Hant. Prej je bil pomočnik krvnika Mausnerja. Paragraf ga Izmaže. Pred 22 leti so našli v Berlinu umorjenega nekega moža. Sum je padel na svaka, Mudlerja. Niso pa mu mogli ničesar dokazati in so ga izpustili. Na smrtni postelji je pa Miillerjeva žena sam izjavila, da je njen nvož morilec. Ko je pa morilec stal zopet pred sodniki, je njegov advokat dokazal, da je kazenska zadava že — zastarela. Črna smrt. V vzhodni Macedonjiji je izbruhnila čudna bolezen, ki, ji ne vedo ne vzroka, ne imena. Bolnika kar zvije in zogljeni p. celem telesu. Ljudstva se je polotila gro*. t. , Konfinacija. j Iz božične številke tržaškega «Piccola» posnemljemo: j Pokrajinska komisija za konfinacije, jv Gorici in notranje ministrstvo je to (odobrilo, je določila v konfiinacijo na otok Ponzo za 3 leta 22 letnega Uršiča ; Rudolfa (iz Kobarida, ker je deloval pro- • ti nameran države za mirno sožitje med : tujejezični,ki in Italijani An ker je učinil , dejanja neperjena proti varnosti države Iizvršujoč dejanje spijonaže. Tula Venceslav iz Tolmina na 3 leta na Li pari, ker je 16. novembra pomagal izobesiti jugoslovansko zastavo na Kozlovem robu in ker jo motil mirno sožitje med tu.iejczičniki in Italijani s tem, da je širil postavno prepovedane slovenske abecednike. «Dr. Janko Kralj od Štefana, rojen v Dornbergu 18. avgusta 1898, za 5 let na Lipani, ker je nevaren element za javno varnost izvršujoč z vsemi sredstvi in tudi s publikacijami delovanje proti mirnemu sožitju med Italijani in tuijcrodci in ker je 10. maja ,t. 1. ob pogrebu, župnika Lebana s svojim znanim govorom vzbudil težko razburjenje v bojevniških in fašistovskih krogih. Ukrepi so se že izvršili«. Tale teleta vozi. Na Poljskem v Lodzu je pijan šofer vozil tovorni avto, poln telet. Na nekem ovinku je šofer zgubil oblast nad krmilom in jo je mahnil s celim težkim vo-jziioin v neklo restavracijo. Par gostov je j pomečkal, teleta so pa še ostalo storila. Odlikovanec. Litvanska vlada je odlikovala z naj-vi&jlim redom «Gedimimas« papeževega zastopnika mons. Faiduttija. Predno je Faidutti vstopil v papeževo diplomacijo, je bil deželni glavar go-j riški. 1001 neč. j Na Nemškem je pisatelj Litmann končal prevajati iz «Tisoč in ene noči«. I Začel j l. 1906. MIH m C MIHEC : Tak je glas sveta : Jakec naj gobezda, če dobrega kaj ve in zna. Če nič tacega ni, naj rajši gofljo drži. JAKEC: „Glas sveta" naj molči, ker ima prečrne oči. Moja misel je pa ta : naj nam vsem skupaj novo leto dosti sreče da ! S celega sveta muzikanti so se zbrali na, mednarodni zbor v Budapest. Menijo se, kako. bi zavarovali avtorske pravice. Pečeno zrnje. V mlinu Talovici na Romunskem je zgorelo 200 vagonov žita. Tnnel pod morjem. Pod morsko ožino Gibraltar nameravajo skopati predor, ki bi vezal Španijo z Afriko. Mrtvaške hiše. Na Slovaškem so vjeli dva prečudna uzmoviča. Kradla: sta nagrobne kamne in si iž njih sezidala — hišico. Zadnji pozdravi. Podpisani fantje in dekleta pošiljamo iz Neaplja vsem svojim ljudem in znancem, posebno pa «Maleinu listu«, zadnje pozdrabe, predno odplujemo v južno Ameriko. Piščamc Henrik, Razguri; Antončič Marija, Senožeče; Ferfila Ivanka, Gabrtje pri Senožečah; Vičič Antonija in Bene-gar Marija, Velika Bukovica pri; Bistrici; čigala Pavla in čekada Marija, Dolenje; Guštunčič Miha in Mahne Franc, Erjavče; Gerbec Ciril, Bevčarji, Orel Karel, Kazlje; Vendramin Rudolf, Šmartno; Bernarčič Emilija, Sesljam; Merkuža Leopolda, Volčjigrad; Vuga Milam, Markič Avgust, Lorencuti Berto, Drašček Jožef, Srebrnič Ljudmila, Perko Štefanija, Go-mišček Andrej, vsi iz Solkana; Tušar Jožef, Sp. Idrije; Preje Franc, Jageršče; Blažina, čabrovec; Jelko Gregor, Zrinšek Jožef, Nariin pri št. Petru; Križman Franc, Šmarje pri Sežani; Krivec Franc Arejk Fran c, Jageršče; Silič Kristjan, Bilje; Andrejašči Franc, Podgorje; Arejc Anton, Lapajne Vencelj. Šebrelje; Lavrenčič Ljudmila, Kregolišče; Purič Edvard, Mali Repnik; Boštjančič Ivan, Tinjan; Kralj Zora, Trebče; Bavšnar Mirko, Nabrežina; Suban Silvester, Tublje; Raspet Marija, Straža; Mozetič Stanko, Bilje; Lupanja Peter, Rozara; Pahor Josip, Gorica; Babuder Mirko, Komen; Zrinšek Jožef, Narin; Hrovatin Ivan, vehka Pristava; Ličen, Stanislav, Rihenberk; Abram Alojz, Rihenberk; Hrvatič Anton, Mala Pristava, Zrimšek Ivan, Velika Pristava; Česnik, Ivan, Polce; Česnik Ivan, Polče; Smrdel Matija, Polče; Alojz in Katarina Grmek Gabro-vica. Hvala za pozdrave! Da bi vam bila sreča mila v novi domačiji 1 Modrost. Prvo seme poučenja po starših najgloblje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrodi. (Slomšek). Nedelja pred novim letom. Minuli so božični prazniki. Utihnilo je svetonočno pet j e kriiat-cev na betlehemskih planjavah, odšli so od jaslic presrečni pastirji in Betlehem je postal zopet tih in. miren. Ko sla Marija in sveti Rednik vsie dopolnila po zapovedi Gospodovi, »ta se z Detetom vrnila v Galilejo v skrito mestece Nazaret. Dete pa | j,e raslo in sc krepilo polno modrosti in milost božja je bila v njem. Kakor smo v preteklih praznikih v duhu romali pred jaseloe v betlehemsko duplino, tako poromajmo v teh dneh na božjo pot v Nazaret in obiščimo sveto družino v preprosti tesarski hiši. V tej skriti, nepoznani družini se bomo naučili največje umetnosti - prave krščanske vzgoje. Že zaradi otročičev, ki ponekod tako zelo pogrešajo prave v z go* e, je prav, da se približamo Ljubitelju otrok, ki je malčke sprejemal in blagoslavljal ter izdal najboljši paragraf v varstvo nedolžnih: ((Resnično, povem vam, ako ne boste lakti kot otroci, ne "pojdite v nebeško klraljestvo! Kdor pa pohujša katerega iz med teh malih, ki v mene verjejo, bi mu bilo boljše, da bi se mu obesil mlinski kamen zia vrat in bi se pogreznil v globočine morja!« — Vsaj nekaj odnesimo od jaslic in lepih praznikov božičnih: nauk, da je naij plemeni tej še in najvažnejše delo vzgoja otrok, da so neprimerno bolj slavni kot kiparji in slikarji oni starši in vzgojitelji, ki znajo iz žive podobe otrokove napraviti otroka po volji božji, čuvati svetišče njegovega srca', lepšati ga in odvračati od njega vse pogubne vplive. Zdaj kraljuje zima. Na vrtu ni cvetja. Rožnati grm, ki je od zgodnje pomladi cvetel in duhtel v kasno jesen, izglcda suh. Človek bi ga porezal in vtaknil v pe£. Vrtnar pa dobro ve, da grm ni suh. Cepljen je bil in skriva v sobi kali plemenitih cvetk. Zato ga zavaruje s slamo in dračjem, da ga ne umori mraz. Ko bodo nastopili gorki K spomladanski dnevi, ga bo obrezal, grm bo začel poganjati brstje, na mladikah se bodo pojavili očki bodočih vrtnic. V toplem soncu se bodo razvili v žive cvetove, ki bodo krasili majniški altar in prijetno duh-leli v sobah. Temu zimskemu grmiču je podoben otrok. Pri krstu je bil cepljen z milostjo božjega Duha in hrani v sebi ka-liee za nadnaravno življenje. Skrben oče in ču-ječa. mati ga bosta verno branila pred mrazom nevere, obrezala bosta vse zle izrastke, skrbela bosta, da gosenice slaba družba — ne glodajo mladik vsega dobrega in vodila ga bosta že v zorni mladosti k Ljubitelju otrok pred jaselce in tabernakelj, da bo solnce božje milosti zaplodilo v njem duh teče rože najlepših čednosti. Spoštuj otroka- — to je prvo vzgojno pravilo, ki nam ga daje družina naza-reška. Niso le plod domišljije one slike iz skritega življenja nazareškega ko Bogorodica in Rednik klečita preti detetom božjim. še drugo vzgojim pravilo nam narekuje družina božja. Deteta ni poslala v nobeno vzgojevališče; domača družina je bilo prvo vzgojevališče. — Tu je videl Sinko božji težkjO' delo svojega Rednika, pobožnost svoje Matere. Lep nauk za vse vzgojitelje. Domača družina j-e edina prava zemlja, kjer otroci lahko uspevajo! Daj, vzemi vrtno cvetico in jo presadi v gore! Usahnila bo! Pa izkpplji planinsko rožo in jo vsadi v vrt! Ovenela bo! — Vsaka cvetka zahteva svoje zemlje in vsak otrok svoje družine. In kje naj otrok lepše vidi pred seboj celotno krščansko Življenje kot v družini? Na dobri materi opazuje potrpežljivost, udarnost, ljubezen do bližnjega, rahločutno sramežljivost. In koga bo otrok najrajše posnemal? Mater. — Domača vzgoja je najboljša in nobena šola je ne more nadomestiti. Vse človek pozabi — nauk in svarilo matere in očeta, rrlu pa ostaneta vse žive dni v spominu. To uči vsakdanja- izkušnja. Kolikokrat se ljudje sklicujejo na izreke staršev: ((Tako so mi rekli moj rajnki oče. Tako so me učili moja rajna mati. Bog ji daj dobro! — Le mati in oče imata trajen vpliv na dušo in srce otrokovo. Otrokova duša je podobna zrcalu: vse kar se vrši okrog malčka, meče slike v njegovo dušo. Kaj sledi iz tega? Z otrokovo vzgojo je treba začeti takoj. Kamor se drevo nagne, tam obleži. Trmo, ki se vzbuja že v malem otročiču, mora mati premagati. Trikrat gorje materi, če jo že nedorasli otroci s samoglaivostjo užu-gajol Kaj največ izda pri vzgoji? Brezdvo-ma, dober zgled. Zastonj so pridige in navodila, če pa otrocii pri starših do-zn-ajo, da drugače žive, kol jih uče. Stari pregovori so še vedno v veljavi: «Če je mati spaka, je tudi hči taka. Jabolko ne pade daleč od drevesa«. ■ Kako prav je, da si vtisnemo v spomin ta važna vzgojna pravila, ki nam jih daje sveta družina v Nazaretu. Dajajmo maldini s svojim življenjem lep vzgled. Tako bodo postale tudi naše družine podobne sveti družini v Nazaretu. Verjemite, da bodo le take družine obnovile svet in pripravile pot lepšim srečnejšim dnem. Pozor! 11 lir! Beri! Kdor še tekom januarja poravna naročnino za celo leto (10 lir + 30 stotink za kolek) ter priloži še 1 liro, dobi povrhu še prelepo »Ljudsko pratiko", ki stane sicer pri razprodajalcih 2 liri. * * * Današnji številki smo priložili poštne položnice; osta-. le priložimo prihodnjič. Storite čimpreje svojo dolžnost ! Mrtvi maršal. V petek 21. decembra ob štirih in pol popoldne je končal svoj zemski tek slavni maršal in še večji katoličan Lojz grof Cadorna. že tedne prej je vsa država napeto brala zdravniška poročila o stanju starega zaslužnega maršala. Ni bilo pomoči! Poapnenje žil je spravilo 70 letno soldaško sabljo pod rušo. Vsi listi v Evropi pišejo možu, ki je nesebično služil le tronu in domovini, hvalo in čast. Toda rajnik Se ni za oboje zmenil. V testament je napisal, naj ga pokopljejo brez hrupa in v preprosti črni obleki. Maršal Cadorna se je rodil pred 70. I leti v Pallanzi ob Lago Maggiore. Že z mladih nog je vživa-1 v domači hiši vojaško vzgojo; saj je bil njegov oče tudi slaven general. Boril se je na Krimu; 1. 1870. je vzel Rim. L. 1914. je že bil general v generalnem štabu. Ko se je ob izruhu vojne država še držala nevtralnosti, je general ta čas pridno izrabil, da je zboljšal vojsko. Posebno arti-ljcrijo je povzdignil. Ko je Italija posegla v svetovno vojno na strani Velikega sporazuma, je, general Cadorna potegnil sabljo. 29 mesecev je odbijat ob Soči sovražne udarce« L. 1916. je imel lep uspeh. Osvojil ,ie Gorico. Toda vzroki, neodvisni, od vojskovodje, so povzročili, da so avstrijske in nemške čete imele uspehe pri Asiagu in Arsie.ru, v vznožju tirolskih planin. Toda še ni za temnela slava zvestega vojščaka. Mojstersko je po kobariških dnevih uredil na Pijavi obrambno črto. Potem je odstopil svoje visoko mesto ge-neralisimu Ar mami u Dia-zu. Septembra meseca I. 1918. je Cadorna izstopil iz aktivne službe. Jel je pisati svoje spomine. Izdal je knjigo «La guer-ra alla fronte italiama«. Z dokazi podprti spis je odpri javnosti oči. Začeli so ceniiti generalove zasluge v dneh, ko je bila domovina v najhujši nevarnosti. Ko je prišel na vlado Mussolini, je dal staremu junaku čast in palico maršala. Zanimiv je dogodek med Cadornovim sinom in generalom Gonradom — Hotzendo-rfom. Mladi Cadorna, major v generalnem štabu, je po premirju zasedel Inomost. Brž je šel h Cpnradu, ki je tedaj tam bival, in mu prinesel prisrčno očetovo pismo. Do smrti sta potem ostala nekdanja sovražna vojskovodja v prijateljstvu. Vprašaj me še kaj! 1.) Kdo je dobil letošnjo Noblovo nagrado za literaturo? 2.) Kje je Savoja? 3.) Kdo je gospod Haab? 4.) Kdaj je nehal peti «goriški slavček?« 5.) Kdaj je bil Rim sezidan? Nisi vedel: 1.) Primož Trubar roj. I. 1508. v Raščici na Dolenjskem je bil katoliški duhovnik in kot tak kanonik v Ljubljani. Slovet je za izvrstnega pridigarja. Ko je okrog 1. 1535. zavel iz Nemčije luteranski duh, se ga je Trubar oprijel in jel širiti. Zato je bil seveda zavržen in ker od krivega nauka ni hotel odstopiti, je zbežal na Nemško. Tam je postal luteranski župnik, čez 14 let se je vrniti in postal v Ljubljani nekak luteranski škof. Tu je bil le štiri leta in zopet odšel v Nemčijo. — Umrl je v Dere-ndin-genu v 78 letu starosti. Bil je prvi Slovenec, ki je dal tiskati slovenske knjige in bil obenem navdušen šolnik. 2.) Največji živosre-brni rudnik v Evropi jie Almaden na špamskom. Sledita mu Mont-e Amiata v Italiji in Idrija. Vsi trije rudniki pridelajo- letno- približno 34 tisoč metrskih stotov živega srebra. Kemično najbolj čisto- je idrijsko. 3.) Italija ima točas-no okrog 42 milijonov prebivalcev. 4.) V hiši si brez glave kadar gledaš skozi odprti oldno-. (Ali pa tudi, če si pijan). 5.) Radio je znamenita iznajdba, s katero se s pomočjo elektrike in eteričnih zračnih valov sprejemajo in oddajo- glasovi brez žične zveze na največje daljave. Tudi to pot smo prejeli d osti odgovorov na stavljena vprašanja. Prav sta odgovorila: Fr. Novak iz Idrije in Sedmak Karol iz Zagorja-Drskovč. 'JH oqodiv/<3ne dobrega vojaka Svejba «Bo že tako,« je odgovoril Švejk, '(ker tudi moj oče je bil Švejk in mama gospa Švejkova. Ne morem jima torej storiti sramote, da bi zatajeval svoje ime.« »Lepe reči ste si nadrobili. Mnogo imate na vesti.« uRes je, na vesti im n vedno mnogo«, je rekel švejk in se smc-hljal še vl.iudneje, nego gospod sodni svetnik. »Morda celo več, kakor v? blagorodje.« «To je videti iz zapisnika, ki sle ga podpisali«, je dejal sodni svetnik, ne da bi izpremenil svoj prijazni ton. «Ali niso morda na policiji pritiskali na vas?« '■A kaj pa še, blagorodje. Jaz sam sem jih vprašal, ali naj to podpišem, in ko so oni rekli, naj podpišem, se vendar ne bom tepel z njimi! S tem bi si gotovo ne koristil. Red mora biti.« «Ali se čutite popolnoma zdravega, gospod Švejk?« "Popolnoma- zdravega ne, gospod svetnik. Imama revmo in se mažem z opodclkokom.« Stari gospod se je zopet prijazno nasmehnil. «I\aj bi rekli, ako vas damo pregledati po sodnih zdravnikih?« «Mislim, da- z menoj še ni tako hudo, da bi morali gospodje z menoj tratiti čas...« «Vestc kaj, gospod švejk, mi vendarle poizkusimo s temi gospodi sodnimi zdravniki. Sestavimo lepo komisijo, vas da-rno v preiskovalni zapor in medtem si lepo odpočijete. Samo še eno vprašanje: po zapisniku ste razširjali in razglašali, da izbruhne vojna?« «Da, blagorodje, gospod svetnik, vojna izbruhne zdaj pa zdaj.« «In nimate včasih kakšnih napadov?« «Ne, nimam. Samo enkrat bi bil skoraj padel pod avtomobil na Karlovem trgu, a tega je že nekaj let.« S tem je bilo zaslišanje zaključeno, švejk je podal gospodu sodnemu svet- niku roko in vrnivši se v svojo sobico, je rekel -tovarišem: »Zavoljo umora nadvojvode Ferdinanda me bodo zdaj pregledali sodni zdravniki.« «Tudi mene so že pregledovali sodni zdravniki«, je pravil mlad mož. «To je bilo takrat, ko sem prišel zaradi preprog pred porotnike. Spoznali so me za sla-boum-neža. Zdaj sem poneveril parno mlatilnico in mi ne morejo nič. Včeraj mi je dejal moj advokat, ako sem bil že enkrat proglašen za sloboumncga, moram imeti od tega korist vse življenje«. »Jaz se pregledovanja teh gospodov čisto nič ne bojim«, je izjavil Švejk. «Ko sem bil pri vojakih, me je pregledal živinozdravnik in je to opravil jako dobro«. »Sodni zdra-vniki so mrhe«, se je oglasil mlad, pritlikav človek. "Nedavno so slučajno izkopali na moji loki okostje, in sodni zdravniki so rekli, da je bilo tisto okostje umorjeno pred štiridesetimi leti. Meni je osemintrideset let in sem zaprt, čeprav imam krstni list, izpisek iz matrike in domovnico«. "Mislim«, je rekel Švejk, «da se vsakdo lahko zmoti in se mora zmotiti, čim več o nečem premišlja. Sodni zdravni-ki so ljudje, a ljudje imajo svoje hibe ter se motijo, naj bodo učenjaki ali neizobraženi bebci. Celo ministri se motijo...« Komisija- sodnih zdravnikov, ki je imela nalogo odločiti, ali je duševni Švejkov obzor sposoben zločinov, ki jih je bil obtožen, je bila sestavljena iz treh nenavadno- odličnih gospodov z nazori, ki so bili med seboj popolnoma različni. Tu so bile zastopane tri različne znanstvene šole in tri vrste psihiatrov. Ako je prišlo v Švejkovem primeru do popolne skladnosti med temi nasprotnimi znanstvenimi tabori, je možno to pojasniti edinole s poraznim dejstvom, ki ga je storil Švejk.,na vso komisijo, ko je stopivši v dvorano, kjer naj bi preiskali njegovo duševno stanje, vzkliknil, opazivši na »teni visečo sliko avstrijskega vladarja: "Gospodje, živel cesar F-rac Jožef I.!» Reč je bila povsem jasna. S spontanim švejkovim klicem je odpadla cela vrsta vprašanj in so ostala le nekatera najvažnejša, na temelju sistema doktorja psihiatrije Kal-lerso-na, doktorja Heve-rocha in Angleža \Veikinga. «Ali je radij težji kakor svinec?» Stresemann in Zaleski. Pred 14 dnevi so pobrali zunanji ministri svoje mape in parirje v Luganu, kjer je sejal odbor Dru&lva narodov. Časnikarji so že brzojavljali domov, da je sejanje kar od sile dolgočasno. Zadnji dan sta pa nemški in poljski zunanji minister poskrbela za majhno zanimivost. Japonski- poslanec Adatči je bral svoje poročilo o mednarodnih določbah glede Nemcev v šleziji, ki je. pod Poljsko. Tedaj vstane poljski minister Zaleski in v jeznih besedah pove, da Nemčija podpira tajno rovarjenje nemške manjšine v Šleziji. Že med Poljakovim govorom — tak,o posnemamo iz lista '(Journal de Geneve« — je Stresemannu parkrat ušlo: «Unver-hort« (nezaslišano), «Unverschaemt» (nesramno). Ko je Zaleski sedel, lopne Stresemann po pultu in razjarjen odgovarja. Da bi se dva ministra javno kregala se še ni zgodilo pred Društvom narodov. «Piccolo» poročevalec piše domov, da je Nemec obrnjen proti Zaleski ju s povzdignjenim glasom dejal: »Moram pripomniti, da se p oj m veleizdaja: in ljubezen do bivše domovine zamenjujeta eden z drugim. Slovesno izjavljam, da če se ne bo hotelo Društvo narodov brigati za pravice manjšin, zgubi glavni pogoj za obstanek in bi ne imelo več nikake privlačne sile za tiste, ki so vstopili vanj. Da se bo celotno to vprašanje razčistilo, izjavljam že sedaj, da bom pri prihodnjem zasedanju sveta stavil na dnevni red vprašanje manjšin, da se o njem razpravlja v vseh potankostih«. Ta nastop je imel velik odmev po vsem svetu. Politični krogi z zanimanjem zasledujejo Stresemannovo prizadevanje v tem vprašanju. Tudi tam vre? V Carigradu in v Brusi na Turškem so-zaprli par sto oseb. Med njimi tudi nekaj generalov. Ti prevratneži so menda hoteli vlado strmoglaviti. Iz Afganistana. Huda vstaja pod vodstvom starega paganskega svečeništva v Afganistanu je baje potlačen«1. Kralj A man Ullah je vstajnike potolkel in bo še vpettjaval novotarije. «Jaz ga nisem tehtal, prosim«, je s svojim milim usmevom odgovoril švejk. «Ali verujete v konec sveta?« «Najprej bi moral ta konec sveta videti«, je malomarno odvrnil Švejk; »gotovo pa ga jutri še ne bo.» «Ali bi znali izračunati premer zemeljske krogle?« «Ne, tega bi ne znal«, je odgovoril Švejk. «Toda, gospodje, tudi jaz vam dam lahko uganko: Je tri nadstropna hiša, v tej hiši je v vsakem nadstropju po osem oken. Na strehi sta dve lini in dva dimnika. V vsakem nj^lstropju sta dva najemniku. In zdaj mi povejte, gospodje, katerega Id11 je umrla hišniku njegova stara mati?« Sodni zdravniki so se pomenljivo spogledali, vendar je eden izmed njih sta-vil še naslednje vprašanje: «Ali veste naj višjo globino, v Tihem oceanu?« «Ne, ne vem. prosim«, se je glasil odgovor, «a mislim, da gotovo ne bo večja kakor pod Vyšehradsko skalo na Vltavi«. Predsednik komisije je kratkb vprašal: »Zadošča?« — vendar si je Šlan izprosil še sledeče vprašanje: «Koliko je 12897 X 13863?» Gospodarji na delu. Jugoslovanski trgovci in tovarnarji delajo na vso moč, da. bi sc dosegel čim-prcj popoln sporazum med Srbi in Hrvati. Srbski obrtniki, trgovci in bankirji so prišli na misel, naj bi se sklicalo v Belgrad veliko zborovanje gospodarskih predstavnikov iz vse države; na zborovanju naj bi se sprejel protest proti tistim politikom, ki netijo spor med Zagrebom in Belgradom. Te misli so se oprijeli tudi zagrebški gospodarski krogi, ki nastopajo vedno bolj ostro proti Mačku in Pribičeviču. Zagrebški gospodarski listi prav odločno pišejo proti radičevskim; tako se zdaj prepirata »Jugoslovanski Lloyd» in »Jutarnji list«. ((Jugoslovanski L1oyd» poudarja posebej, da je kričavost Mačka in Pribiče-viča prizadela hrvaškemu gospodarstvu veliko škodo. Močno si zaupajo! Na Litvanskem so zaprili telefonsko uradnico Sipavicz, ker je prisluškovala telefonskim razgovorom ministrskega predsednika Voldemarasa. Dekle je pa pred sodnikom povedalo, da jo je k temu priganjal sam državni predsednik Smetona. Najprej proračun potem volitve. Božič prinese tudi v politiko mir. V Belgradu praznujejo kar dva božiča, najprej katoliškega in trinajst dni kasneje pravoslavnega. Med tem časom počiva politika. Demokrat Davidovič, ki je hotel Kaj nam z GRADIŠČE nad Prva&ino. Z naše prijazne fare redko svet kaj zve. Pa naj zdaj, ko je starega konec in novega začetek, povemo tri, štiri. — Veliki zvon nam je počil, to že veste po svetu.. To se bo že popravilo. 15. novembra je pa te nove zvonove, ki so prišli iz Arezza v Toskani, sam prevzvi-šeni blagoslovil. Take slovesnosti še nismo zlepa imeli: Sprejem nadškofa je bil prelep. Zvonovi so imeli vsak po 3 botre. Z njih «botrinjo« še bo dalo v cerkvi, ki ji vedno kaj dokupimo, še marsikaj napraviti. Družina Galli »s hriba« na nekdanjem Gregorčičevem domu se je že prav lepo skazala: kupila je kip presv. Srca in lep lestenec. 8. decembra smo prav slovesno obhajali farni praznik. Na koru je bilo prav izredno petje in igranje na violino. Nekateri domači fantje so se okorajžili in za božič že sami nastopili s spremljavo petja na gosli. Prav! Le krepko naprej! Pa tudi po vasi vidiš marsikaj prenovljenega. Vinske letine je bilo 3/4 lanske. Cena se drži okrog 2.30. Amerika je vzela 15 naših faranov; sicer smo pa «729!» je odgovoril švejk, ne da bi trenil z očmi. »Mislim, da to popolnoma zadostuje«, je rekel predsednik komisije. ((Obtoženca lahko odvedete zopet na staro' mesto«. ((Gospodje, hvala vam,« se je spoštljivo oglasil Švejk, »tudi meni to popolnoma zadostuje.« Po njegovem odhodu se je kolegij treh zedinil, da je švejk notoričen bebec in idiot po vseh naravnih zakonih, izumljenih od psihiaterskili učenjakarjev. V relaciji, ki je bila izročena preiskovalnemu sodniku, je stalo med drugim: Niže podpisani sodni zdravniki utemeljujejo popolno duševno otopelost in prirojem kretenizem predstavljenega jim Jožefa Švejk z izrazi, kakršni so: «živel cesar Franc Jožef 1!» Že ta vzklik zadošča popolnoma, da razsvetli duševno stanje nedvomnega bebca. Niže podpisana komisija predlaga torej: 1. Preiskava naj se ustavi, 2. Jožefa švejka naj se pošlje na opazovanje na psihiatersko kliniko, da ugotovi, kako daleč je njegovo duševno stanje nevarno njegovi okolici. Medtem je Švejk razlagal svojim jet-niškim tovarišem: «Na Ferdinanda so pred božičem poklicati svoje ministre iz vlade in tako povzročiti krizo, se je zdaj umaknil. Dr. Korošcu je stavil le nekaj novih zahtev; g. Korošec mu bo odgovoril po praznikih. Ta vlada štirih (dr. Korošec, Vukieevič, Spaho in Davidovič) bo ostala toliko časa, da sprejme državni proračun. Potem se bodo začele bržčas priprave za volitve. Lahko se zgodi, da bo tudi volitve vodil dr. Korošec. V četrtek so se sestali dr. Korošec, Vukičevič, Davidovič in Spaho, da se pomenijo o Davidovičevih zahtevah. Dosežen je bil sporazum. Nemirna Alzacija. Avtonomist Benoit se je. odpeljal iz Alzacije v Pariz in poiskal državnega pravdniika Fachota (Fašota), ki je zastopal obtožbo proti alzaškim avtonomistom na znanem procesu v Kolmani. Benoit je našel Faichota doma in oddal proti njemu več strelov. Fachot bo težke rane prebolel. Benoit Je bil aretiran. Svojega čina se ne kesa in pravi, da je izvršil atentat, da bi koristil alzaški stvari; pripravljen je za to trpeti v ječi do smrti. Napad je razburil ves Pariz. Avtonomisti trdijo, da niso nič v zvezi z atentatom. Ministrski predsednik Poin-care bo v zbornici postavil celotno alzaško vprašanje na dnevni ned. Nedavno je zbornica odstavila avtonomistična poslanca Rlehklinga in Bosseja na podlagi procesa, ki ga je vodil Fachot. Bichling in njegovi prijatelji so bili obdolženi, da so pripravljali oboroženo o stajo proti Franciji. dežele pišejo mi »Aleksandrinei«. Iz naše fare jih je tam doli več kot 100. Letos smo imeli 12 smrti, a tudi 12 novih Gradiščanov je zasekalo. 7 parov se je pa vzelo.’No, zdaj pa vsem skupaj: blagoslova v novem letu. SLIVNO. Dragi »Mali list !» Prav težkoi te pričakujemo v našo vas, da nam prineseš kaj novic z vsega sveta, Žalibog da ne prihajaš k nam nič redno. Če gremo v Nabrežino, te čitamo lahko že v potek, v Slivno pa privandraš komaj v torek! Bes, da je moraš mahniti čez Šempolaj, a tvoja zamuda pri vsem tem ni opravičljiva. Pripomba uredništva. Prepričami smo, da bo slavno poštno ravnateljstvo naplavilo vse korake, da bo tudi poštna zveza čez šempolaj (S. Pelagio) takio dobra kot druge. Iz GOLCA. V noči od 17. na 18. decembra nas je zbudil iz spanja plat zvona. Goreli sta dve stali. Plamen se je videl celo v Javorja. Slabo je, ker nimamo brizgalne. se po'kašltja 1 i in se pogovarjali z menoj še o večjih bedarijah. Nazadnje so si rekli, da nam to popolnoma zadostuje, kar smo si povedali, in smo se razšli«. »Jaz ne verujem nikomur«, je pripomnil pritlikavi mali človek, na čegar loki so slučajno našli okostnjak. «Vse skupaj je lumparija«. «Tudi ta lumparija mora biti«, je rekel švejk, ko je legal na slamnjačo. »Ako bi \si ljudje mislili z drugimi ljudmi pošteno, tak bi se hitro vzajemno potniki.« IV. Švejka vržejo iz blaznice. Ko je pozneje švejk opisoval življenje v blaznici, je bil v svojem slavospevu naravnost navdušen. uZares ne vem, čemu se blazniki jeze, da jih zadržujejo ondi. Človek tam lahko nag lazi po tleh, zavija kakor šakal, divja in grize. Ako bi delal kaj takega na izprehodu, bi se mu ljudje čudili, tam pa je to nekaj čisto navadnega. Tam je taka svoboda, da se o nji niti socialistom še ni nikoli sanjalo, človek tam lahko zatrjuje, da je Bog ali devica Marija ali papež ali angleški kralj, cesar H sreči je bilo ozračje popolnoma mino,, sicer bi se plamen grozno^ razširil. Enemu posestniku je pogorela šupa z vsem poljskim orodjem, voz,-kad s kislim zeljem in vse seno. Drugemu pa seno in dve lepi kravi s hlevom vred. Ljudje so jokali, ko so videli ubogi ži- vi n če ti, ki sta žalostno mukali, a ju ni bilo mogoče rešiti. 22. decembra so ljudje našli zmrznjeno mlado ženo doma iz Vodic. Vračala se je od obiska pri možu, k'i je pri ovcah v Istri. r Na pol pota med Vodicami in Golcem jo je zadela kap ali pa ji je prišlo slabo, da se je sesedla in zmrznila. BUKOVICA pri Volčjaiiraei. 10. decembra smo imeli pri nas veliko slavnost. Blagoslovili smo temeljni kamen za novo cerkev. Stala bo na sredi občine, da bo vsem vstreženo. Dolga bo 25 in široka 8 metrov. Dela vodi stavbni mojster Makuc. Za zidanje dobimo 87.000, a to je premalo. Treba bo potrkati na dobra srca. Cerkveno slovesnost je opravil nadškofov odposlanec preč g. mons. Valentinčič ob asistenci gospoda dekana iz Renč in kurata iz Bilj. Med mašo je bilo lepo petje; posebna hvala gre baritonista g. Arčonu. Fantje so postavili slavoloke, dekleta so plela vence. Pri slovesnosti sta govorila č. g. monsdnjor in obč. načelnik. Navzoč je bil tudi inženir Adami. Cerkev bomo imeli, treba bo še fare in dušnega pastirja. Iz KOPERSK£GAJ|OKRAJA. V časnikih smo že večkrat brali, da bo mlekaricam prepovedano nositi mleko v Trst. Ker bi bilo naše gospodarstvo' s tem težko udarjeno, hočemo' spregovoriti par besed. Kdor pozna naše kraje, ve, da imamo največ dohodkov iz mlekarstva. Po večini smo tu majhni 'kmetje z eno ali največ dvema kravama mlekaricama. Mleko prodamo po eno liro, največ po 1.10. Krave najboljše vrste dajo 1700 do 2000 1 mleka. Dnevno pa porabi krava po 15 kg sena, letno torej eez 5475 kg ali za 1(542 lir. Tu pa niso vštete otrobi in druga krma. Mi nimamo namreč ♦ovolj sena doma. Toraj prav borno prislužimo pri mleli. Zadružna mlekarna je nektaj čisto pametnega za oddaljene vasi, ki ne morejo vsak dan v mesto. Mi bi pa imeli dvojno zgubo. Mlekarna nam bi prav gotovo ne plačevala mleka talko drago. Pri mlekaricah je pa tudi to, da nam obenem nosiji na trg v mesto razno povrtnino in jo spravijo v denar. Tako tudi tu nekaj zaslužimo. In še tretje. Dosti družinskih mater na ta način preskrbi družini vsakdanjega kruha, da pobirajo mleko in je nosijo z majh- ali sv. Vaclav, čeprav je bil ta »Vaclav« vedno zvezan in nag ter je ležal v izolaciji. Tam je bil tudi nekdo, ki je kričal, da je nadškof; delal pa ni nič drugega kot žrl in še nekaj, zakaj tam ni nikogar ničesar sram... Eden se je izdajal celo za sv. Cirila in Metoda, da bi dobival dvojne porcije. In neki gospod je bil noseč in je vsakogar vabil na krst. Mnogo je bilo ondi zaprtih ša-histov, politikov,, ribičev in skavtov, zbirateljev znamk, fotografov in slikarjev. Eden je bil tam žavoljo’ nekih starih loncev, katerim je dejal pepel-njaki. Eden je bil zmerom v prisilnem jopiču, da bi ne mogel računati, kdaj bo konec sveta. Tudi z nekaterimi profesorji sem se sešel tamkaj. Eden izmed njih je hodil zmerom za menoj in mi je razlagal, da je zibel ciganov bila v Krkonoših in drugi mi je razkladal, da je na sredi zemeljske krogle še ena, ki pa je mnogo večja kakor ta vrhnja. Vsak je tam lahko govoril kar je hotel in kar mu je ravno slina prinesla na jezik, kakor bi bil v parlamentu. Včasih so si pripovedovali pravljice in se stepli, če se je kaki princezitnji naposled nim zaslužkom v Trst. če bi se torej res zgodilo, da ne bi smele mlekarice v Trst, bi ta trojni zaslužek odpadel. Pa tudi promet bi trpel. Saj danes parnik i/. Kopra in Pirana prevaža le mlekarice* Bavnotako tudi vlak, zlasti' s postaje v Dekanih. » Iz DRAGE. Na naši poštni nabiral,nici so se dogajale nerednosti. Kakor se sliši in vidi je poštno ravnateljstvo napravilo red. To je bilo zelo prav in smo zato poštnemu oblastvu prav hvaležni. DEKANI. že več let se opaža razvada da pridejo nekateri vinjeni lk polnočnici in se vedejo kot bi bili na sejmišču Takim se bo kdaij k|aj zgodilo! Pred štirinajstimi dnevi smo spremili k večnemu počitku Ivana Klepca. Rajni je bil daleč na olkioli poznan kot dober čevljar in razprodajalec našega lista. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok1. Rog mu daj mir! Sp. IDRIJA. Pred dvema tednoma je padel v bližini naše vasi v Idrijco ruidar Franc Brelih. Voda ga je odnesla do Sp. Idrije, kjer so ga drugo jutro dobili mrtvega. Zapušča ženo in 3 otročiče. — Skrajno potrebno bi že bilo, da se na tistem mestu napravijo obcestni držaji, ker to ni prva smrtna nesreča. Manjših nesreč je bilo tu v sled pomanjkanja držajev pa že vse polno. Torej nujno prosimo prizadeta oblaslva, da se za to napravo pobrigajo, ker je zelo potrebno. IDRIJA. Umrla je Frančiška Rudolf v Leop. predmestju. Akoravno je bila stara in bolj revna žena je kljub temu vedno stalno podpirala našo cerkveno godbo, katera jo je tudi na zadnji poti spremila na pokopališče. N. v m. p. ■VETO. Ko se poslavlja staro leto, moramo tudi mi poslati pozdrave in voščila dragemu «Malemu listu!« Zadnje čase je bilo lepo vreme, vodnjaki in lokve so polili vode. Jesensko seme smo položili v zomlijo in upamo, da nam bo bolje vzli.lilo kot letos. Kdor ]£ imel kaj vina. v vipavskih vinogradih je je prodal; po 2.15 do 2.30. Po črnem ni povpraševanja. Tudi mi srno poslali precej ljudi v Ameriko; pa še bi jih šlo nekaj, če bi imeli cvenka. Zdaj ko je ravno čas kolin. naj še omenimo, da imajo mladi prašiči visoko ceno. So od 100 do 130 lir eden. Večji pa po 150 do 200 lir. Živina stoji. Pretečeni četrtek zvečer ob enajstih je umrla po kratki bolezni 81 let stara mati Katarina Pipan po domače Tina Kovačeva. "Mati ubogih» jo je nazval nekdo, ko je zvedel o njeni smrti, saj ni bilo re- godilo preveč slabo. Najbolj divji je bil neki gospod, ki se je izdajal za XVI. del Ottovega Naučil ega Slovnika. Vsakogar je prosil, naj ga odpre in poišče geslo Kartonažna šivilja, ker drugače je izgubljen. Pomiril se je šele, ko so mu natek-nili prisilni jopič. Prav zadovoljen je bil, da je prišel v knjigoveško stiskalnico, in je prosil, naj mu narede moderno obrezo. Sploh smo tam živeli kakor v raju. Tam lahko kričite, sc derete, pojete, jokate, meketate, ječite, skačete, molite, preobračate kozolce, hodite po štirih, poskakujete, po eni nogi, tekate naokoli in lezete po stenah, plešete hop-kate ali sedite ves dan po turško. Nihče ne pride k vam in vam ne reče: ,Tega ne smete delati; tole, gospod, se ne spodobi, lahko bi vas bilo sram, saj ste vendar izobraženec?’ — Res pa je, dia so ondi tudi popolnoma tihi blazniki. Tako je bil tam neki izobražen izumitelj, ki si je neprestano bezal v nosu in je samo enkrat vsak. dan rekel: .Pravkar sem izumil elektriko«. Kakor rečeno, prav lepo je bilo ondi, in tistih par dni, ki sem jih prebij v blaznici, spada k najkrasnejšim trenotkom mojega življenja«. veža, ki bi šel praznih rok proč od nje. Ravno pred letom dni je rajnici umrl mož v 874etu. Naj počiva v miru! Sv. ANTON pri Kopra. 18. decembra se je zgodil pri nas grozen zločin. Josip K o valeč iz Kovalcča št. 187. je šel krog enajstih s svojo soprogo spat. Komaj sta zakonca zaspala, se priplazita v spalnico dva zločinca. Žena je mislila, da je prišel domov njen vnuk. Zato ga pokliče po imenu. VB027grm^- Papežev jubilej. 20. decembra je pričelo jubilejno'leto 50. papeževega mašni,škega posvečenja. Sv. oče je je začel obhajati tako, da je 120 otročičem od 5. do 10. let podelil prvo sv. obhajilo. Kristus - mejnik miru. Ameriški predsednik Hoover, ki potuje po južni Ameriki, je izrazil željo, da bii rad videl tisti velikanski kip Kristusov, k.i se dviga vrhu zasneženih And. Ande so do 7000 m visoko pogorje, ki se vleče na tisoče kilometrov od severa proti jugu med republikama Chile in Argentina. Zgodovina tega orjaškega spomenika je kaj zajemljiva. L. 1898. je med obema republikama izbruhnil srdit spor zastran meja. Močno oboroževanje je kazalo, da bo po pobočji strmih And kmalu donel bojni rog. Tedaj je I. 1900. v velikem tednu škof v Buenos Ayresu rotili oba naroda, na,j v imenu Kristovem mirujeta. Temu pozivu je odgovoril chilcnski nadškof onkraj And. Oba pastirja — lep vzgled i za današnje dni — sta potem prepotovala vsak svojo državo, oznanjujoč Kristusov mir. Chilenci in Argentinci so poslušali besede svojih pastirjev in so se 1. 1902. pogodili. V spomin na te dogodke sta oba naroda sklenila postaviti na argenitinsko-chilenskii meji vrh zasneženih andskih planjav spomenik Kristusu, kralju miru. Od obeli strani And so vozili v arse-nal v Buenos Ayresu strojne puške, topove, puške, bajonete in vse orožje, ki so je že pripravili za pokoJj, ter so iz tega vlili orjaški spomenik. 13. marca I. 1904. so ga slovesno postaviti na mesto. Zbrali sta se obe armadi. Chilenska se je utaborila na argentinskih tleh, Argentinci pa na chiilenski strani. Potem so odkrili soho z napisom: In resnično, že samo sprejem, ki je čakal švejka v blaznici, je na d krilil njegovo pričakovanj©. Najprej so ga slekli do nagega, mu dali nekak plašč in ga odvedli kopat, držeč ga zaupno pod pazduho, pri čemer ga je eden izmed stražnikov zabaval s pripovedovanjem anekdote o Židih. V kopalnici so ga položili v banjo s toplo vodo, ga' potegnili zopet iz nje in ga postavili pod mrzlo prho. To so z njim ponovili trikrat in potem so ga vprašali, kako mu je všeč. švejk je odgovoril, da je to bolje kakor v kopeli pri Karlovem mostu ter da se prav rad koplje. «Ako mi še ostrižete lase in nohte, bo moje zadovoljstvo popolno«, je dostavil, prijazno se smehljajoč. Tudi tej njegovi želji so ugodili, in ko so ga še temeljito otrli z gobo, so ga zavili v rjuho ter ga nesli v prvi oddelek nai postelj, kamor so ga položili, pokrili z odejo in ga prosili, naj zaspi. švejk pripoveduje o tem še dandanes z naslado: ((Pomislite, inesli so me, prav zares nesli! Meni je bilo v tistih tre-notkih silno prijetno«. In tako je blaženo zaspal. Potem so ga zbudili in mu ponudili skodelico Za odgovor je pa slišala, naj bo tiho. Ko sla zločinca začela svetiti z žepno svetilko, je začela klicati moža na pomoč. Ta se prebudi in začne klicati sosede. Tedaj roparji šestkrat nanj vstre-lijo in ga smrtno ranijo. Žena je med tein zbežala in se rešila. Bajni Kovalcč je imel že 72 let. V vojni je zgubil tri sinove. Vzel je k sebi vnuka, da bi mu bil v podporo na stara leta. Težko prizadetim naše sožalje; raj niku usmiljenje onkraj groba! «Te gore se bodo zrušile v prah pred-no bo ljudstvo iz Chile in Argentine pozabilo na slovesno prisego, dano pri nogah Kristusovih«. Iz Vatikana. 17. decembra oh desetih in pol je bil v Vatikanu slovesen tajni konzistorij. Sv. oče je imeli na zbrane kardinale prav kratek nagovor. Omenjal je le evharistični shod v Sydneyu v Avstraliji. Po teh besedah je brž prešel na imenovanje cele vrste novih nadškofov in škofov. Tisti, ki so pričakovali kardinalskih imenovanj ali pa da bo papež obravnaval druga vprašanja, niso prišli to pot na svoj račun. X Govori se pa, da bo sv. stolica v najkrajšem, času izdala encikliko o političnem razmerju Vatikana do vseh 75 držav, ki so z.njim v diplomatskih stikih. Vatikan bo poudaril svojo navtralnost. Ne preklinjaj ! L. 1598. je vojvoda v Modemi izdal: ((Ukazi na to preklinjevanje«. Kdor prvič preklinja, plača 10 zlatnikov, za drugič 100, kogar tretjič dobijo, bo postavljen s prebodenim jezikom pred vrata stolne cerkve; če še to ne pomaga, pride gaiera (dosmrtna ječa) in še drugo, kar se bo zdelo Nj. Visokosti vojvodu prav. Sestra Marta. V znani norišnici v Collegnu deluje že 50. leto sestra Marta, »malti norcev«. Vpričo kardinalov in vojvodinj so ponižni in junaški sestri dali zlato medaljo. — To je vse kar more ubogo človeštvo dati redovnici, ki pričakuje plačila od zgoraj. mleka in žemljico. Žemlja je bila že razrezana na majhne koščke, in medtem ko je en strežnik držal Švejka za obe roki, je drugi namakal koščke v mleku in ga pital, kakor se pita gos z močnatimi svaljki. Ko so napi tali, so ga prijeli pod pazduhoma ter ga odvedli do stranišča, kjer so ga prosili, naj opravi malo in veliko telesno potrebo... Ko so ga privedli nazaj, so ga zopet položili na postelj in ga prosili, naj zaspi. Ko je zaspal, so ga prebudili m odvedli v preiskovalno sobo, kjer se je Švejk, stoječ popolnoma gol pred dvema zdravnikoma, spomnil slavne dobe svojega nabora in nehote mu je ušlo iz ust: »Tauglich!« »Kaj pravite?« se je oglasil eden izmed zdravnikov. ((Napravite pot korakov naprej in pet nazaj!« švejk jih je napravil deset. «.Iaz sem vam vendar rekel«, je dejal zdravnik, «da jih napravite pet.« «Par korakov več ali manj — mar je meni!« Nato sta ga zdravnika pozvala, naj sede na stol, in eden mu je potrkal po kolenu. Nato je rekel drugemu, da so refleksi povsem pravilni, na ‘kar je dru- Hvala kitajskega generala. Kitajski general Feng-Ju-Siang je v pokrajini Svamgfu obiskal razstave vseh šol v pokrajini. Najbolj je pohvalil delo in odlikoval zavod sester frančiškank. Katoliško šolo je stavil za vzgled vsem ostalim. Katoliški tisk v Ameriki. V Združenih državah je 21 milj on ov in pol katoličanov. Imajo 291 listov. 9 je dnevnikov. Največ listov je pisanih ▼ angleščini; v italijanščini 9, v slovenščini trije. Znanost in vera. Kardinal Maffi, nadškof v Pizi, je izdal peto predelano izdajo svoje zvezdo-znanske knjige «Nei cieli«. — Pater Ha-gen, najslavnajši sodobni astronom ia vodja vatikanske opazovalnice, je pa izdal ogromen atlant o ozvezdjih. J: Zimski večeri. Kaj je to? (Orel) Svetlobe sovražnik, v delavnik in praznik prihajam med vas. Pol leta z zamudo, pol leta brez nje; zakrivam vam hudo — in dobro seve. Prav dolgo ležim, sledu ne pustim. X Vizitka. ANA pl. ŠIRCA Kaj je postala sedaj ta plemkinja? X Le par jih je zadnjič na pol prav prebralo vizitki. 1.) Uradnik ima za naslov: nadpre-glednik. 2.) Kaplan pa ima kot dohodek: vinsko biro. Iz črk imena in priimka sestaviš besedi: nadpreglednik oziroma vinsko bero. Reši danes bolje! Smejmo se! Profesorska: Profesor priteče v zadnji minuti na postajo. «š« zame prostor, sprevodnik!« «Rator,i razred prosim?« »Četrta latinska«. X Teta pelje Janezka kazat divje zveri. «Vidiš, to je pa, divja svinja.« »Zakaj, kaj je pa grdega naredila?« X šolski nadzornik pride v gorsko vas, kjer poučuje stari šolnik po zastarele« gl zmajal glavo in še sam začel Švejka trkati po kolenu. Medtem je prvi dvignil Švejkovc veke in pregledoval njegove zenice. Potem sta šla k mizi in izprego-vorila nekaj latinskih izrazov. In potem je vprašal eden izmed njih: «Švejk, ali je bilo že kdaj preiskano vaše duševno stanje?« «Da, pri vojakih«, je odvrnil Švejk slovesno in ponosno. «Gospodje vojaški zdravniki so me uradno spoznali za notoričnega bebca.« «Meni s že, žene in otroke. Ogrinjala, robci i. t. d. po zelo primernih cenah. Ves mesec december dobe cenjeni odjemalci poseben dar pri nakupu čez 20 lir. Vsem odjemalcem voščimo srečno novo leto. ae000000330000 Najvišje cene plačujem za KOZE E od Lir 1.90 n, » 1.60 « » 2.20 » » d-.uO II 2.70 » 2.90 » 3.50 « 1.70 d 2.85 » 4.90 « 2.50 » 3.50 •• 2.90 » 19.50 « 2.90 » 3.90 11,— r 75.—- -i 6.50 a 29.— « 5.50 » 6.90 « 10— » kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH TRST Via C. Battisti 10 i!. nad. vrata 16. Telefon int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. ll!!ll!lilll!l!!li'l!!lill!il!ll!ll!!VIII!llll!lll!l!ll!llllllll|||li||!|l!||!ll!||||!!|iI|||||i||||||||||||||||||l||||||| Božična razprodaja blaga *po zelo znižanih cenah pri tvrdki Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9. platno od l.ir 1.70 n. madapolon prvovrsten » 2.40 » Blatno »Madonna« extra >■ 2.80 » češko platno » 3.— » Jajčasta kožica » 2.80 » Platno za visoko rjuhe 1.50 m » 4.50 » zelo debelo platno visoko 7.50 m « 5.80 » Fuštanj za obleke » 1.80 «• pregrinjala prvovrstna « 5.50 » prtiči prvovrstni « —.95 » bris«če « 1.80 » » velike gobaste » 4.90 » posteljna pregrinjala » 18.— v težka pregrinjala » 15.— n Platno za vezenje m. 1.20 » 0.80 » moške nogavice » 1.50 » ženske nogavice » 1.75 » perkal za predpasnike » 1.80 » Velika izbera po zete ugodnih eenat* ter velika zaloga cajha za obleke po 6 lir. lli!llil!!llll!IW!!IHIIM Dr. Delneri Gilberto v GORICI — Zjclrnvnilc — za očesne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28. Pristno tropinsko žganje Dobite vedno pri odlikovani zadružni žganjariji v DORNBERGUI Naročila naslovite: Gospodarska zadruga, Montespino (Gorizia) ZDRAVNIK Dr. Emilio Gresic, oče se je preselil v Gorici s svojim ambulatorijem na Piazza Vit-toria 5 nasproti lekarni Cri-stofoletti. Primarij Dott. D'OS,\7ALDO Speolj h ll«t za očesne bolezni se je preselil v via Dante 10. Sprejema v GORICI od 10-13 in od 3-4. ETERNIT Zaloga - TRST TKIBSTJB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! Dott. Gius. Comel čpecialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju In asistent prof. Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3-4 pop. V Gorici, ViB Garibaldi 11 (prej Via Teatro.) Velika zavarovalnica = ižtoe agente » po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost I Ponudbe: Assicurazioni, TR1ESTE -Via Valdirivo 32,1. Potrebni ali nepotrebni posnemalniki ? Članek v 51. številki «Ma'leg.a lista« pod naslovom «Nepotrebni posnema-lni-ki» vsebuje trditve, ki ne odgovarjajo povsem dejanskemu stanju na Krasu in v ^Vipavski dolini. Posne.matnik se kmetu izplača v teku 10 mesecev, če ima sauno 10 litrov mleka dnevno. — Vrh ut ega mu ostane še vse posneto mleko, ki ga lahko na razne načine uporabi. V posnetem mleku ostane še mnogo redilnih snovi: vse '.vodne sestavine, še 0.1% tolšče, vsa sol, skoraj vse beljakovine in skoraj ves sladkor. Po desetih mesecih pa ima .zraven tega še čisti dobiček 2 lir dnevno. Kmet iz Vipavske doline mi je pravil: •Imam kravo, od katere sem dajal oziroma sem bil primoran dajati sveže mleko v mlekarno po 00 stotink. Odkar sem spoznal korist posnemalniko, sem ■si ga naročil. Prej sem bil prisiljen vsako kapljo mleka prodati, sedaj pa prejmem samo za surovo mašilo več kot prej sa vse mleko. Za 10 litrov, svežega mleka sem prejel 0 lir, sedaj pa dobim iz 10 litrov mleka kg surovega masla in ga prodam po 10 lir kilo. Pri St omoži h so dajali- mleko po 00-05 st. ter so je morali nositi sami iui Sela čez po-tok. Kakorhitro so dobili posnemal ni k v vas, so mlekarice zvišale ceno mleka za 10 stotink ter ga prišle iskat •same v štomaž. V Povirju so plačevali mleko po 70 ■stotink. Ko so si Povirci nabavili prvi jposnemalnik, so začeti plačevati po 90 ■stotink. Mlekarji trobijo okoli, kakšna nesnaga,