Naročnina Dnevna Izdojn za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nedeljska izdalo celoleino v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC Cene oglasov i stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I SO ln 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vltlne po D In 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v urednllkem delu vrstica po IO Din o Prt ve£|em □ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. ti lli Rokopisi ae ne vračalo, nelranklrana platna ae ne aprelemalo - Uredništva teleton šl. 2050, upravnlštva št. 232S Pod Pribifevičev jarem? Pri presojanju dogodkov zadnjih dni, ki so sledili žalostnemu 20. juniju, nam je razlikovati dvoje: Na eni strani je resnična žalost celokupnega prebivalstva v državi nad krvjo, ki sta jo na tako tragičen način prelila dva odlična zastopnika hrvatskega naroda v bel-grajski narodni skupščini. Ta nesreča ni zadela le dveh osirotelih družin, ne le Hrvatov, ampak vse brez izjeme, celo državo. Ta žalost je pristna, je iskrena in obsodba zločina temelji na resničnem moralnem ogorčenju. Toda na drugi strani je žalost nekaterih, ki je proračunana na to, da neti nove strasti in razbiča instinkte mas, da bi z njihovo pomočjo in s pomočjo resničnega in pristnega ogorčenja ljudstva prišli na vrh politiki, katerim ta katastrofa služi za sredstvo v dosego bolestnih ambicij. Svetozar Pribičevič je bil tisti, ki je Hrvate najprvo in najbolj odurno skozi dolga leta odbijal od sporazuma z Belgradom. Odbijal jih je s svojo centralistično, trmasto in naravnost histerično politiko nasilja in osebno samovolje. Pod njegovimi režimi je na Hrvatskem in v Zagrebu tekla hrvatska kri. Tem činom svoje usodne politike je ta politik dajal videz državotvornosti, v resnici pa je vse to služilo le njegovim osebnim in strankarskim ciljem. Pod njegovim režimom se je 1. 1924. tudi na Slovenskem prelivala kri in so se ob belem dnevu na javnih cestah izvrševali vnaprej preračunani in dogovorjeni umori političnih nasprotnikov, kateri so do danes ostali nekaznovani, ker se je pod tedanjim režimom krivcem posrečilo izbrisati sled za seboj. Vse to je bodisi pri nas, kakor na Hrvatskem, služilo samo temu edinemu cilju: Slovence in Hrvate čimbolj oddvojiti od Srbov, jih gnati v drug ekstrem, da bi v Belgradu Pribičevičeva SDS mogla za večne čase poudarjati, kako je le ona med Hrvati in Slovenci edini steber te države. V vsej tej politiki ni bilo pristno nič drugega, kakor le želja za absolutno vlado v prečanskih krajih s pomočjo Belgrada, in seveda na njegov rovaš. Ko je Stjepan Radič iz svojega ekstrema, v katerega je bil zašel ravno pod vplivom zlonamerne Pribičevičeve politike iz 1. 1918. in 1919., začel prihajati v stanje zmerna in realne, toda vedno načelne politike, je Pribičevič leta 1924. to preprečil na ta način, da je razbil svojo dotedanjo demokratsko stranko pod vodstvom Ljube Davidoviča ter prešel na stran Nikole Pašiča, da bi z njegovo pomočjo še dalje odbijal Hrvate od sodelovanja v državni politiki in s tem sani ostal zastopnik vseh prečanskih krajev. In res se mu je s to herostratsko politiko posrečilo, da je za nekaj časa razmerje med Hrvati in Slovenci na eni strani ter med Srbi na drugi strani zopet nevarno poostril. Ko so naposled Hrvatje 1. 1925. prišli v vlado ter sklenili s Pašičem tisti znani sporazum, ki je v stvari pomenil popolno likvidacijo vseh dotedanjih Radičevih političnih načel, je bil Pribičevič tisti, kateri je pri Srbi-jancih vedno poudarjal, da Radič tega sporazuma ni sklenil iskreno in da bo Radič za večne čase ostal sovražnik te države, ker ga on bolje pozna, kakor vsi drugi. Cilj temu govorjenju je bil v resnici ta, Hrvate izločiti iz vlade, da pride on na njihovo mesto v vlado kot edini, seveda namišljeni reprezen-tant vseh prečanskih krajev. V teni oziru je imel precej uspeha, ker mu je temperament za vsako impresijo dostopnega Stjepana Radiča položaj zelo olajšal. Vendar ni prišel na svoj račun; kajti v Belgradu so že spoznali, da Pribičevič na vladi pomeni med Slovenci in Hrvati uničevati konsolidacijo države. In tako se je Pribičevič 1. 1927. znašel v popolnoma osamljenem položaju. Ker je bil tudi Stjepan Radič kot zastopnik Hrvatov tedaj v opoziciji, se mu je Svetozar Pribičevič, da reši sebe po-zabljenja, začel približevati. Priznati moramo, da je na vseh Pribičevičevih trditvah, češ da on dobro pozna Radiča, bila resnična vsaj ta, da je dobro poznal impresionistično naravo hrvatskega voditelja. Tako je prišlo do te takozvane seljaško-demokratske koalicije. Sedaj je Pribičevič zopet razpihal najsrditejšo borbo do ekstrema, samo da se je smer borbe popolnoma preokrenila. Da dobi vpliv med hrvatskimi masami, je začel Svetozar Pribičevič na najbolj demagoški način na zborovanjih, na katera ga je pripustil Stjepan Radič, napadati Srbijance in Belgrad ter s tem širiti prepad med Srbi in Hrvati. Pri tem je na najbolj demagoški način mrcvaril vse tisto, kar je on sam pod svojim režimom ustvarjal na škodo Hrvatov, Slovencev in vseh PribičeoiCeue solze so prazne n Belgrad, 25. junija. (Tel. »Slov.«:) Pribičevič se žc nekaj časa obnaša kot votlja hrvatskega naroda. Vse to neprijetno vpliva na tiste, katerim so znane njegove svoje-časne borbe proti hrvatskemu narodu. Tudi zdaj se Pribičevič in tovariši obnašajo kot da bi jim bilo več kot drugim do življenja Stjepana Radiča, za Hrvate dragocenega. Toda vsi tisti, ki so zadnje mesece netili strankarske strasti v parlamentu od stopnje do stopnje, bi morali vedeti, da so ravno oni krivi težkega bolezenskega stanja, ki ga zdaj preživlja Stjepan Radič v belgrajski bolnišnici. Vsem njim je bilo dobro znano, da boluje Stjepan Radič na sladkorni bolezni in da se mu je radi tega treba varovati vsakršnega vznemirjenja, da mu živci ostanejo mirni. Toda kljub teinu so ga tirali dan za dnevom v najhujšo parlamentarne prepire, pri katerih ni bilo treba Itadifeve navzočnosti, kajti v teh prepirih se ni odločalo o stvarnih vprašanjih. — Tak« so takozvani Radičevi prijatelji Stjepana Radiča vlekli v neprestana razburjenja in njegovo bolezensko stanje stopnjevali od ncvarn.osti do nevarnosti, v kateri so sedaj nahaja. Znano je, da njegova rana ui nevarna sama na sehi. Stanjo jc nevarno samo radi njegovo sladkorne bolezni in iz nje izvirajočo slabosti srca iu jeter. Pribičevič za časa obstrukcijo ni dal Radiču počitka, ampak ga je brezobzirno vlekel v najbolj divja obstrukcije, ker sc ie bal, da bi Stjepan ltadič in Hrvati mogli obrniti hrbet in pričeti drugo politiko, kakor je politika žalitev, kričanja in razbijanja po pultih. Kaj pravzaprav Pribičevič želi s svojo politično taktiko doseči? Skrajn je sicer pravil, da se bori za parlamentarizem in za delo v parlamentu. Ko pa je pričel z ohstrukrijo, se tega sam iti upal več ponoviti. Glede radičevcev se vsaj ve, da hočejo pomagati svojemu ljudstvu in da se hrvatske pravice respektirajo, pa najsi bodo Hrvati v vladi ali v opoziciji. Za Pribičevičevo stranko se ne moro misliti, da bi imela kak izdelan program, ampak Pribičeviča vodi samo najbrezobzirnejša strast iu bolestna ambicija po vladi. Tudi zdaj, ko sc je zgodila velika nesroča, katero vsi obžalujemo, Pribičevič, nc računa z velikimi državnimi interesi, ampak na ogaben način trguje s krvjo mrtvih in ranami tovarišev v svojem strankarskem iu osebnem interesu. Radič pa je v svojem najtežjem trenutku mislil na državo, kar se o Pribičeviču ne more trditi. n Belgrad, 25. jun. (Tel. >Slov.«) O demokratskih ministrih se danes razširjajo vesti glede !ijiho"ega bodočega zadržanja o vladi. Resnica je samo ta, da so danes imeli konferenco, prišli s konference dobre volje, časnikarjem pa niso dajali nobenih obvestil. Znano je, da je nekoliko demokratov za to, da bi dali demokratski ministri ostavko in s tem otvorili krizo. Toda, kolikor smo zvedeli, so vsi za to, da sedanji čas ni trenutek, ki bi bil ugoden za otvoritev krize iu da večina demokratskih ministrov sploh ni za to, da bi se otvorila kriza, ampak da mirno čakajo na razvoj položaja. Ce bi ta zahteval kake spremembe, naj se izvršijo na podlagi sedanje vladne kombinacije. Rasrencem ore na fo^Me u Belgrad, 25. jun. (Tel. :>Slov.<) Davi od 9. do 10. je prof. dr. Kostić s svojimi asistenti pregledal Stepana Radiča, dr. Pernarja in Ivana Grandžo. Pri Radiču je bila temperatura 38.2 stopinji, bitje žile 104. Jemanje hrane in delovanje črev je bilo dobro. Splošno stanje nespremenjeno. Pernarjevo stanje je dobro. Grandži se je zišala temperatura radi rane na roki. Stjepan Radič je spal od 10. do 1. Ob 6. zvečer se je vršil drugi pregled. Pri Radiču je temperatura 37.3, bitje žile 104, dihanje 24. Prehrana in delovanje črev dobro. Splošno stanje zadovoljivo. Pernarjevo stanje kot pred-poldiie. Sejo so imeli demokratski prvaki od 10. do 11. v kabinetu gradbenega ministrstva. Prisostvovali so ministri Voja Marinkovič, Milan Grol, Aca Miovič, Pera Mrkovie dr. Šumen-kovič, od vodstva Ljuba Davidovič, Markovič, Dimitrij evič, Vlaič, Ribar, Angjelinovič. Vsi navzoči so se strinjali v mnenju,, da mora biti vsaka vlada, ki bi sledila tej, izključno iz parlamenta, da se v nobenem slučaju ne sprejme diktatura. Spaho je izjavil, da se hoče vlada pogajati samo s šefom HSS. Na vprašanje nekega časnikarja, da ima KDK še enega šefa, je Spaho odgovoril: >Mi se hočemo pogajati z gazdo.< SSnger o zdrav'u Radeča v Dunaj, 25. junija. (Tel. sSlov.«) Dvomi svetnik prof. dr. Singer se je že vrnil iz Belgrada na Dunaj ter je izjavil o zdravstvenem stanju Stjepana Radiča, da je trajno resno. Prvotno izdani buletin je bil nekoliko optimističen in vesti, ki so prišle v inozemstvo, se tudi ne strinjajo popolnoma z resnico. Rekel je: »Pregledal sem ga zadnjič v soboto popoldne in sem našel njegovo stanje lieizpreme-njeno. Bolnik ima enakomerno vročino, v dolnjih partijah pljuč pa se javljajo lahke zgostitve. Bolnik je bil prav za prav precej svež, srčno delovanje pa je trajno pospešeno, dasi smo seveda hoteli proti temu delovati z raz- Uprava le vKopltarlevl ul.št.6* Čekovni račun: Clubllana štev. 10.630 ln 10.349 sa lnaerate. Saralevošt.7363, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunaj št. 24.797 ličnimi sredstvi. Bati se je bilo tudi, da bi se tam razvilo gnezdo z ekssudacijo, ki bi se utegnilo vneti. Rana se celi prav dobro. Projektil je predrl trebuh, čreva pa niso bila zadeta. Sladkorno bolezen zdravijo z dieto hi z inzuli-nom ter ostaja bolezen v zmernih mejah. Za prvi čas se mora še vedno računati z raznimi komplikacijami, prognoza se more glasiti samo kot negotova.c Skupščina se sestane lulija n Belgrad, 25. jun. (Tel. s Slov.«) Poroča se, da se bo skupščina najbrže sestala začetkom julija. Na dnevni red pridejo nettunske konvencije, ki se liodo takoj sprejele. Po sprejetju nettunskih konvencij bi se zunanji minister dr. Voja Marinkovič odpeljal v London. Puniša Račič v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik Milutinović je predpoldne ves preiskovalni material predal oddelku sodišča I. stopnje radi pregleda in sklepa o nadaljnjem zaporu Puniše Račiča. Puniša Račič iu njegov zagovornik Bora Nikolič sta se namreč pritožila radi odločbe preiskovalnega sodnika, da se Račič obdrži v preiskovalnem zaporu. Kraljeva rodbina na Bledu. Nj. V. kraljica iu prestolonaslednik Peter ter kraljevič Tomislav so se v spremstvu adjutanta polkovnika Sariča odpeljali na Bled. Vukičevič in Korošec v avdijenci. Vladni predsednik Vukičevič je bil danes predpoldne pri Nj. Vel. kralju v avdijenci. Nato je Nj. Vel. kralj sprejel notranjega ministra dr. Korošca v avdienco, ki je trajala od tri četrt na 12 do 1. V Zagrebu vse po starem ć Zagreb, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Po pokopu Pavla Radiča in dr. Basarička je v Zagrebu nastopil mir. Po zagrebških ulicah je vspostavljen redni promet. Opaža se živahno razpravljanje o dogodkih. Malo zanimanja je vzbudil nastop nekaterih zagrebških radikalov, ki so izstopili iz NRS. Sklepa se, da so nekateri teh radikalov vstopili v NRS radi kariere, ue pa iz prepričanja. Znano je, da so prešli v stranko, ko so upali na kako mesto. ' č Zagreb, 25. junija. (Tel. Slov.«) Preiskovalni sodnik Puškar je izdal proglas, v katerem pozivlje vse one, ki so bili prisotni pri zadnjih demonstracijah, da v interesu preiskave javijo, kaj jim je znanega o uboju demonstrantov. Ta poziv je na zagrebško prebivalstvo vplival zelo ugodno, da se dožene, kdo je kriv smrti treh demonstrantov. 0 priliki včerajšnjega pogreba žrtev se je dognala identiteta tretje žrtve, ki se piše Bjeloš. Danes je zagrebško redarstvo preklicalo vse izredne odredbe, ki so bile izdane v svrho varstva miru iu reda. č Zagreb, 25. jun. (Tel. »Slov.,:) Neki list je objavil vest, da je predsedništvo HPS v Dalmaciji poslalo brzojavko predsedniku HPS Bariču, da izstopi iz Jugoslovanskega kluba in zapusti parlament. Kakor doznava Vaš dopisnik iz povsem zanesljivega vira, je ta vest popolnoma neresnična. Posl. Barič ni prejel nobene tozadevne brzojavke. prečanov. Vse grehe svoje nekdanje vlade je metal na pleča drugih, deloma takih, ki so se proti njemu borili in njegove grehe pozneje popravljali. Tako je Svetozar v masah zunaj in v skupščini zaostraval vsak dan na vešč in prepreden način politične razmere v naši državi. Tako se je zgodilo končno, da je histerična zagrizenost, sadistično sovraštvo in bolestna ambicija posameznikov preračunjeno ustvarila zunaj parlamenta in v parlamentu razmere, katerih nujen konec je bila katastrofa od 20. junija. Sedaj po tej katastrofi misli Svetozar Pribičevič stopiti v novo fazo svojega političnega življenja. Eden voditeljev hrvatskega naroda, ki je intimno in zvesto sodeloval s Stjepanom Radičem, Pavle Radič je mrtev. Sedaj naj Stjepan Radič, ki je, hvala Bogu, sicer ostal pri življenju, pride pod vpliv svetovalca in novega vodje Svetozarja Pribičeviča. Značilno je, da je Pribičevič že doslej imel impresionista Radiča vedno v območju svojega vpliva. Ves čas parlamentarnih sej se ni Pribičevič niti maknil od Radiča. In marsikak temperamentni izbruh Radičevega fantazije polnega duha je pripisovati tihemu sufliranju ob njegovi desnici sedečega šepetalca. Dostikrat se je gledalcu kar usiljevala primera, da je Radič vendarle žrtva, kakor je bil dr. Fnust žrtva svojega Mefista. Ko jc vsled katastrofe, katero je izzvala ta mefistofelskn politika Sl)S, odpadel trezui iu liludni Radičev svetovalec iu zaupnik Pavle Radič, sedaj vstaja Svetozar Pribičevič v časopisju SDS v glorioli rešitelja iu pomočnika ranjenega Stjepana Radiča, ki naj postane za sedaj z njim obenem voditelj vš-eh Hrvatov. Temu namenu imajo služili hujskajoči in herostratski članki SDS arskega časopisja, katero je do 20. junija imelo drugo nalogo: ustvarjati atmosfero za 20. junij. Zraven pa se pojavlja na pozoruici nova politična figura: dr. Sekula Drljevič, črnogorski federalist. Ima ambicijo postati druga desna roka Radičeva. Je po svoji notranji ideologiji, ne toliko po politični kakor po moralno-social.ii, drugi »alter ego< Pribiče-vičev. Kakor Puniša Račič, je tudi dr. Drljevič Črnogorec, mož, ki se s socialno stranjo kmečkega gibanja nikdar ni pečal, ki je zašel v Radičeve vrste zgolj iz politične kalkulacije, da je dobil mandat na Hrvatskem, ker ga je bil v Črni gori zaigral. Tn mož je tisti, ki je v narodni skupščini svoj čas prvi potegnil revolver in grozil, da ustreli vsakogar, ki se mu hoče približali. Ta mož, drugi voditelj seljaško-demokratske koailcjie, grozi sedaj skupaj s Svetozarjem Pribičevičem na vse strani, če ne bo vlada kapitulirala pred njim in pred njegovim tovarišem Svetozarjem Pribičevičem. To je zgodovinsko-psihološko ozadje se-daaj'Ii bojev. Iz vseli dejstev je jasno, dn se moralni krivci tragedije od 20. junija hočejo za \i.iko ceuo spraviti na površje. Vsako gi- banje, ki naj bo trajno, plodonosno in koristno, mora imeti svojo moralno upravičenost, predvsem pa morajo biti moralno opravičeni in legitimirani voditelji tega gibanja. To pa ne velja za gibanje, katerega skuša sedaj po katastrofi 20. junija vprizoriti Svetozar Pribičevič na račun države in samega svojega zaveznika Stjepana Radiča. Svetozar PribičeviS s svojo stranko, s svojim časopisjem in s svojo okolico ni upravičen, da bi ustvarjal fronto moralno ogorčenih prečanov. Kajti on je bil tisti, kateri jc zaradi lastnih in strankarskih ambicij in da reši sebe in svojo stranko, na račuu prečanov klical: jSrbi na okupl« ter ustvarjal srbsko fronto proti Hrvatom in Slovencem. Iii sedaj naj bi naivni prečani brez ožita na to, ali so to Slovenci, ali Hrvatje, ali Srbi, sedli na limanice herostratski politiki tistega Svetozarja Pribičeviča, čegar politično ideologijo iz 1. 1919. do 1925. Slovenci in Hrvatje še danes Čutimo na svojih plečih, hrbtih in žepih. Namen posvečuje sredstva, to je bilo geslo politikom te vrste, ko so bili na vladi! Namen posvečuje sredstva — to jc geslo teh politikov v opoziciji! Namen jim jc: Vladati! pa najsi bodo sredstva za to kri ali ječa, re-voh •erji atentatorjev ali pa bajoneti in puške žandarjev. To nam priča zgodovina naše države. lil zato smo prepričani, da Hrvatje pod jarem Svetozarja Pribičeviča nikdar ne pojdejo. Njegovega jarma država ue potrebuje — Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi Kostanjev (onlnski les se dobč vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA SELENBURGOVA UL. 6/< Telefon štev. 2980 in smrekove $кОГ|е oziroma Creslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu. Ernesf Marine, Celic, znnisheaa unča st. 4 Telefon interurban štev. 136. Izvanredna prilllco za nakup moških oblačil Radi prezidave lokala želim izprazniti svojo veliko zalogo. Zato sem se odločil v času od 25 junija do 4. avgusta 1.1. prodajati pod lastno ceno s 30°/o popustom od prvotnih, že itak nizkih cen. Omogočeno je s tem vsakomur uabaviti si res dobra in lepa oblačila za mal denar in priporočam ogled mojih izložb v Gosposki ulici št. 7. A. Kune. RRZPIS gradbenih del novega šolskega poslopja na Mediji-Izlake, občina Aržiše pri Zagorju ob Savi. Krajni šolski odbor v Izlakah razpisuje s tem pismeno ofertalno oddajo vseb gradbenih del in dobav gradbe novega šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. VII. 1928. Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek 250 Din v gostilni gospoda Bleivveis Franceta, izlake 37, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t. m. naprej. V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno izvršitev je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke, ter ustaviti tudi končne vsote. Pravilno kolekovane ponudbe ie vložiti najkasneje do 10. julija 1928 ob 12 na naslov »Krajevni šolski odbor v Izlakah«, in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šolskega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo označene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N. N.«. Na ponudbe došle označenega dne po 12 se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje do 11 razpisanega dne kavcijo 3% ponujene vsote, bodisi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnih papirjih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristane na načrte, ter splošne stavbne pogoje. Krajevni šolski odbor si pridrži pravico izbrati enega izmed ponudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu oddaje sc ponudniki pismeno obvestijo. Za krajevni šolski odbor: Fr. Cencelj, s. r. TA HOJALkfO SETVI* L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Barvasti batist in svila za damsko perilo A & E. Skaberne. Ljubliana Spodnještajerska ljudska posojilnica If Mariboru Regtetrovana zadruga z neomejeno zaveso Sprejema vloge j Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°l<> in 7"lo b e Ugodno se proda velika, dobro vpeljana opekarna (z Ringofen), ročni pogon (Handschlag-betrieb) — velika možnost razpečevanja, ker je v bližini večje mesto — surovine za več let. Vprašati pri doktorju Frid. Zangger, odvetniku v Celju. аааввговввиввввававввввааааввввваавввв -OAKLAN D- Tako dražesten na pogled, da so si ga mnogi izbrali že zgolj radi zunanjosti. Človek bi si lahko mislil, da je OAKLAN D zgrajen zgolj z ozirom do lepe zunanjosti. Mnogi so bili zares tudi tako vneti za njegovo krasno in učinkovito zunanjost, da so ga kupili že radi tega. OAKLAND-a so zgradili v dolgi in nizki črti predvsem iz tehničnih razlogov. Šasija je primerno speljana, teža je po znanstvenih načrtih po celi dolžini pravilno razdeljena, lako, da ima voz popolno stabili-teto pri brzi vožnji, na ovinkih in slabih cestah, kar omogoči udobno vožnjo na najslabših potih. Tudi pri polni brzini, katero zamore 60 konjski OAKLAND, boste preizkusili gladko in varno vožnjo. Ta konstrukcija v nizki črti je omogočila FISHER-ju izdelavo moderne in prvovrstne karoserije za OAKLAND. Posrečena kombinacija krasne karoserije z izborno sestavljenim mehanizmom daje OAK-LAND-u utis pestrosti in mladostne sve-žosti. Radi tega je predmet izbire toliko navdušenih avtomobilistov. V veselje njim je lako brezhibnost motorja kakor moderna konstrukcija in krasna zunanjost. Zastopniki po celi Jugoslaviji! PROIZVOD GENERAL MOTORSA. Glavno zastopstvo ln zaloga rezervnih delov V. & M. Barešič SL Co. Zagreb Ljubljana Kraljice Marijo :j4 — Tel. 27-44 Dunajska cesla 12 — Tel. 2292 Zadružna grospodarsSco. banka d. d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^, MtkEoŠlČeVc* cesto IO Telefon št.2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,OOO.v OO -, vioge nad Din 300,000.000-— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/o drž. invest. posojila ter 2'/a "/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk ESržiavne razredne loterije. ш Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Kaiet Cet. tzdajateli di. Fi. Kulovec. Uredniki Franc TenctfUvt Svež v slikal> S proslave 701etnice švedskega kralja: Nemški prekooceanski letalci v domovini: Italijanski letalec, polkovnik Maddalena. Kralj Gustav V. jaha v spremstvu prestolonasled- letalci КШ, Fitzmaurice in Illinefeld izstopajo iz letala »Europa< na berlinskem letališču, kjer so ki je šel iskat Nobila, a so ga med tem že rešiti nika Gustava Adolfa v svečanem sprevodu po bili triumfalno sprejeti. Švedi, čeprav jo Mussolini odklanjal njih pomoč, stockholmskih ulicah. Miss Earharts, prva ženska, ki je preletela ocean, je pristala 19. t. m. z letalom >Friendship< v Southamptonu kjer je bila sprejeta z največjimi slovesnostmi. Dirke v Ascotu so največja družabna prireditev angleške dirkalne sezone, dne 19. t. m. so se vršile v navzočnosti kraljeve rodbine. Amerikanska kraljica diamantov Mabel Boli, Arne Borg, Dunajski časnikar O. Poefil (na desni, XI, ki se tudi pripravlja na prekooceanski polet s Chamberlain-Levinovim letalom švedski plavač, ki utegne odnesti ki jo te dni ustrelil med neko sodnijsko obravnavo svojega tovariša, znanega časui- »Columbia«. svetovno prvenstvo. karja B. Wolfa (na levi). Tlieodor Storm: Posthuma Sprevod je dospel na pokopališče. Ozka krsta, na njej veuec rož. Šest mož je nosilo krsto, dva sta stopala za njo. Bilo je tiho poletno jutro in večina pokopališča je ležala še v vlažni senci. Le kup prsti, ki je bila naku-pičena ob robu svežega groba, so osvetljevali solnčni žarki. Tu sem so spustili krsto.. Možje so se odkrili, za par trenutkov povesili glave, nato pa so kramljajoč odšli ter prepustili ostalo delo grobarjem. — Kmalu je bil grob zasut, zopet je zavladala tišina; le sence križev in spomenikov so se nevidno pomikale po ruševinah. Grob se nahaja v onem delu, kjer so pokopani najrevnejši, kjer na grobovih ne stoje spomeniki. Najprej je nizka gomila, nato pride veter in odpiha lahen prah. Nato pade dež z neba in izpere robove. Ob poletnih večerih letajo otroci preko njih. Končno nastopi zima. In na gomilo pade sneg, vedno debelejši in debelejši, dokler gomila popolnoma ne izgine. — A zima ne oslane. Zopet pride pomlad, pride poletje. Na drugih grobovih vzklijejo zvončki iz zemlje, zimzelen vzcvete in vrtnice po-ženo popke. Tudi ta grob je prerastla trava. Sprva je pognala nežna zelena travica, nato so vzrastlo rdeče koprive, osat iti druge rastline, ki jim pravijo ljudje plevel. In ob toplih poletnih dneh so prepevali na grobu murčki. — Nato pa je izginil nekegu jutra ves osat in plevel, ostala je samo lepa truvica. Nekaj dni pozneje je stal na koncu groba preprost črn križ. In končno je bilo vrezano v križ dekliško ime, z majhnimi črkami, uepobarvano, le od blizu čitljivo. * * m Nastala je noč. Okna v mestu so bila temna, vse je že spalo. Le zgoraj v velikih sobah visoke hiše je še bdel mlad mož. Ugasnil je bil luč, sedel v naslonjač z zaprtimi očmi ter prisluškoval, ali so šli spodaj že vsi k počitku. V roki je držal venec belih rož. Dolgo je sedel tako. Ko je odprl oči, je bilo v sobi svetlo. Lahko je spoznal slike na stenah. Skozi okno je videl v luninem svitu stene nasproti stoječe hiše. Njegove misli so pohitele na pokopališče. »Grob leži v senci,« je rekel, »luna ne sveti nanj. Nato je vstal, previdno odprl vra-ia in odšel z vencem po stopnjicah. Pri hišnih vratih je še enkrat prisluhnil, nato je neslišno odklenil vrata ter odšel v senci hiš iz mesta, nato je stopal nekaj časa v luninem svitu, dokler ni dospel do pokopališča. Bilo je tako, kot je rekel. Grob je ležal v globoki senci pokopališkega zidu. Obesil jo venec na črni križ in naslonil glavo nanj. — Zunaj je šel mimo čuvaj, a ni ga videl. Vzbudili so sc glasovi lunine noči, šuštela je trava, odpirali so se nočni cvetovi. Ničesar ni čul, doživljal je uro, ki je že davno minila, ko ga je objemalo dvoje dekliških rok, ko se je bled obrazek stiskal k njegovemu, dvoje otroških, modrih oči zrlo v njegove. Nosila je že v sebi smrt. A še vedno je bila mlada in lepa, še vedno očarljiva in mikavna. Ljubila ga je, storila je zanj vse. Često je bila radj njega zmerjana; tedaj je zrla s svojimi tihimi očmi, a radi tega se ni nič izpreme-nilo. Ponoči v mrzli, zgodnji pomladi je prihajala v svoji ponošeni ublekci k njemu na vrt; drugače se nista mogla sestati. Ju je ljubil, le mikala ga je. In brezskrbno je vzel boječi ogenj z njenih ustnic. »Ako bi bil klepelav,« je rekel, »bi jutri lahko pripovedoval, da me je poljubila najlepša deklica v mestu.« Ni verjela, da jo smatra za najlepšo, tudi ni verjela, da bo molčal. Nizka ograja je ločila prostor, kjer sta slala, od ceste. Začula sla v bližini korake. Hotel jo je potegniti s seboj v temo. A ona ga je zadržala. »Saj je vseeno,« je rekla. Iztrgal se je iz njenih rok in stopil sam nazaj v temo. Nepremično je obstala ler si z obema rokama zakrila oči. — Tako je stala še, ko so šli zunaj ljudje že mimo in so se koraki žc izgubili med hišami. Ni zapazila, da je stopil on zopet k njej in ji položil roko čez rame. Toda ko je to začutila, je še globje povesila glavo. »Sramuješ se!« je rekla tiho, »saj vem.« Ni odgovoril. Sedel je na klop in jo molče potegnil za seboj. Ni se branila, pritisnila je svoje ustnice na njegove lepe, oblične roke; bala se je, da ga ni užalila. Veter je bril skozi gole veje. Ogruil je njene noge s svojim plaščem. Z blaženimi očmi je zrla vanj. »Ne zebe me!« je rekla in pritisnila svoje čelo na njegove prsi. Bila je v njegovi oblasti. Ničesar ni hotela več samo zase. — On jo je varoval. Ne zato. ker se mu je smilila ali ker bi smatral za greli ako bi jo brez ljubezni imenoval svojo; toda zdelo se mu je, kot da mu nekdo brani, da bi si jo popolnoma osvojil. Ni vedel, da je bila to smrt. Vstal je in hotel iti. »Mrzla si,« je rekel. Toda ona je položila svojo roko na njegova lica, pritisnila svoje čelo na njegovo. »Vroča sem, ali ne čutiš, vsa žarim!« je rekla. Ovila mu je svoje roke okoli vratu ter ga držala v objemu kakor otrok, nemo ga je gledala in popolnoma pozabila nase. * * * Osem dni јч) lej mrzli noči ni mogla več zapustiti postelje. In dva meseca pozneje je umrla. Nikdar več je ni videl. Toda po njeni smrti se je vzbudila v njem ljuhezen. In lako jc nosil sedaj v sebi žo leta in leta njeno svežo sliko. Moral je ljubiti mrtvo deklico. Izdajstvo tržaških liberalcev V soboto 16. junija je padla Zadružna sveža v Trstu v roke fašistov in z njo ee je porušila zopet velika in pomembna gospodarska ustanova našega ljudstva v Italiji. Po na-siluem in protipostavnem razpustu Zadružne zveze v Gorici je prišel na vrsto Trst in tako je zginila z obličja slovenske in hrvatske Primorske poslednja samostojna gospodarska organizacija naše manjšine. Velikopotezen načrt gospodarskega zasužnjenja našega naroda se je začel izvajati in se bo izvajal z divjo, fašistom lastno odločnostjo. Kar se je pripetilo v Trstu, posebno pa način, kako je prišla Zadružna zveza v oblast fašistov, je tako pomemben dogodek, da se moramo ž njim natančneje pobaviti in o njem podrobno poučiti našo javnost. Pogla-vilno dejstvo, ki je padlo vsakomu v oči in napolnilo Slovence tu- in onstran meje z velikanskim strmenjem, je to, da niso nastopili v Trstu fašisti z nasilnim in protipostavnim udarom kakor v Gorici, temveč da je prešla Zadružna zveza v njihove roke s polnim sporazumom slovenskih tržaških voditeljev. Dr. Josip Agneletto, predsednik zveze, je sklenil z dovoljenjem voditeljev tržaške »Edinosti« s fašistovsko stranko odgovor, po katerem so dobili v tej čisto slovenski in hrvatski organizaciji fašisti večino, dosedanji lastniki pa mesto predsednika, sicer pa v odboru le manjšino. Dr. Agneletto je prevzel, kakor je »Slovenec« že poročal, žalostno nalogo, da na občnem zboru zagovarja članicam kapitulacijo in je s svojim predlogom tudi prodrl, čeprav so nekateri delegati glasovali proti, drugi pa že med razpravo v znak protesta zapustili občni zbor. Odkar je zasedla Italija Primorsko, se je prvič zgodilo, da so oropali fašisti našo manjšino velike narodne organizacije s pristankom in privoljenjem voditeljev. Dočim so načelniki Zadružne zveze v Gorici padli v borbi za slovensko gospodarsko neodvisnost, torej kot zastopniki velike socialne ideje, in je zato njihov padec podvojil v ljudstvu odporne sile proti fašistovski krivici, so tržaški voditelji s svojo kapitulacijo ljudstvo popolnoma zbegali in zgubili nele Zadružno zvezo, temveč tudi svoj ugled v narodu. S svojim dejanjem so povzročili sami moralni polom edinjaško-liberalne stranke na Primorskem. Kako naj si tolmačimo ta neverjetni opor-hmizem tržaških voditeljev, ki dela vtis narodnega izdajstva? O kakih koncesijah, ki so jih fašisti dali ob predaji našemu ljudstvu, ne more biti govora. Da je oportunistični dr. Agneletto ohranil mesto predsednika tudi v poitalijančeni zvezi in tako svojo osebno korist ter da sme še par Slovencev sedeti v odboru poleg najzagrizenejših predstavnikov fašizma, ni nobena pridobitev, temveč samo škoda in izguba za naš narod. Ali se je izplačalo, izročiti samo radi tega ubijalcem naše mladine in mučiteljem našega ljudstva največjo gospodarsko organizacijo Istre in Tržaške, o tem je pač vsak vsak zaveden Slovenec na jasnem. Kapitulacija nam postane razumljiva, ako premotrimo politiko, ki jo vodijo edinjaško-liberalni veljaki na deželi že par let nasproti fašizmu. Veleposestniki, trgovci, gostilničarji, mesarji in drugi napredni inteligenti na deželi, na katerih sloni vsa moč edinjaških organizacij, so bili prvi, ki so iz skrbi za obrtne koncesije in svoje položaje v občinah, lomili na Primorskem narodno disciplino in se vdajali fašizmu. Saj se je glasilo fašistov >11 Popolo di Trieste« nedavno tega samo bahalo, da prospeva v tržaški pokrajini fašizem največ zato. ker se je posrečilo pridobiti za fašiste kraške slovenske magnate, ki so nato že sami poskrbeli, da ne ostanejo v ljudstvu osamljeni in agitirali zato na vse pretege med ljudmi za fašizem. Ti pomagači italijanskega fašizma so različni Mohorčiči, Grbci in Kosoveli, sami navdušeni Sokoli in nekdanji za-'etavonoše napredne in narodne misli na Krasu. Pred dvema mesecema smo doživeli cel6 'sramoto, da so na sestanku v Sežani na predlog fašistovskega tajnika Graziolija glasovali vsi liberalni župani broz izjeme za odpravo slovenskih (in celo dvojezičnih) napisov na Krasu. Stranka, ki naslanja svojo moč na take pristaše, ne more ravnati drugače, kakor je ravnala, in načelniki zadružne zveze v Trstu niso naredili drugega, nego prenesli taktiko svojih somišljenikov z dežele v tržaško centralo. Nekoliko težje si je tolmačiti, kako so mogli dr. Wilfan, dr. Čok in dr. Slavik dati dovoljenje za tako pogubno politiko. Dr. Wil-fan je pristal najbrž zato, ker si je mislil, da je boljše, ako sodelujejo tudi naši ljudje pri zvezi, nego da gospodarijo v njej neomejeno samo fašisti. Nameni, ki so ga vodili, so torej čisti, toda njegova politika je kljub temu katastrofalna. Kdor pričakuje, da se bodo fašisti ozirali pri zvezi na slovenske in hrvatske koristi, se kruto vara in živi izven resničnosti. V odboru, kjer sedi fašistovska večina, se bo delala fašistovska politika, se bodo izvajali fa-Sistovski in ne slov. načrti. Slovenski predsednik in slovenski odborniki so grobo slepilo za naše ljudstvo, ki ga je treba temeljito zbegati in pripeljati z zvijačo pod fašistovski jarem. Kaj si bodo mislili naši kmetje, ko bodo prisostvovali skupnim naslonom dr. Agnelella in Pertota-Ascarija, podpredsednika tržaške fašistovake stranke? Kako porazno bo moralo vplivati na naše ljudi, ko bo na občnih zborih naših posojilnic v Postojnščini, v Kobaridu ali na Krasu sedel poleg gospoda Miklavčiča ali Kutina prosluli fašistovski teriente Grazioli, čigar življenjska naloga ne obstoji v drugem nego v brutalnem zatiranju slovenstva!! Kako so mogli nadalje dr. Wilfan, dr. Slavik in dr. Cok dovoliti, da postane odbornik Zadružne zveze v Trstu podpredsednik fašistovske stranke za Istro odvetnik Petris, ki se je proslavil s krutim pretepanjem istrskih duhovnikov in strašnim preganjanjem naših kmetov? Ali ni dr. Petris tista zver, ki je 20. maja t L, torej še pred enim mesecem organizirala v Šmarju pri Kopru oborožen vpad v cerkev, ker se je tam slovensko pridigalo in molilo? Možje, žene in otroci ,ki so videli ta dan strašen prizor, kako orožniki s puško na rami ženejo izpred oltarja vernike, ki so Čul i jok bežečih kmetskih mater in otrok, videli tolpo Petri-sovih fašistov, kako razbijajo stojnice, trgajo slovenske molitvenike, vničujejo svetniške po-dobe ter tepejo naše prodajalce,. ti slovenski ljudje ne bodo zavezništva tržaških edinja.šev s Petrisom nikdar razumeli, nikdar odobravali, temveč le najodločnejše obsojali Da je skru-nilec božje hiše in prostaški zločinec dr. Petris postal na občnem zboru z glasovi sloven- skih in hrvatskih edinjaških liberalcev odbornik Zadružne zveze v Trstu, je narodna sramota, ki je ne bo mogoče izbrisati in pozabili. Zgled, ki so ga dali gospodje v Trstu, je vir strašnega pohujšanja in nepopravljive demoralizacije našega ljudstva na Primorskem. Ako si odvetniki in veljaki dovoljujejo take kupčije, potem je v naših vaseh vsak še tako škodljiv in pogubonoeen, še tako nečasten kompromis s fašisti opravičen in padejo vse meje med tem, kar je dostojno in kar je prepovedano, med tem, kar je značajno in pošteno in kar je brezznačajno in nepošteno. Naj se Wilfanovi ljudje tega zavedajo ali ne, vsak objektivni opazovalec razmer na Primorskem mora priznati dejstvo, da se s tako politiko tržaških edinjašev rušijo moralni temelji, na katerih sloni narodna obramba naše manjšine v Italiji. Ako bi slovensko in hrvatsko ljudstvo sledilo zgledu edinjaškega vodstva, bi bilo v par letih našega naroda v Italiji konec. Na srečo je pa v priprostem ljudstvu več morale in več čuta za narodno dostojnost kakor v primorskih liberalnih veljakih in tako upamo, da bo slednjič ljudstvo samo obračunalo s temi grobokopi njegove narodne časti in njegove bodočnosti. v Berlin, 25. jun. (Tel. »Slov.«) V novi Kellogovi noti, ki je bila izročena v soboto, so ameriške Združene države poziv k pristopu k protivojni pogodbi razširile, razen na prvotno določenih šest držav, tudi na Belgijo, Češkoslovaško, Poljsko, angleške dominijone in na kolonije. Pogodba se spremeni v smislu francoskih predlogov in se ji vstavijo juri-dične definicije o pravici samoobrambe, sprejem pakta pa ni ogrožen s tem, da bi bilo uveljavljenje pogodbe odvisno od tega, da se pogodba sprejme splošno ali skoro splošno. Določbe pakta Društva narodov in locarnske pogodbe se po mnenju Amerike s protivojnim paktom ne zmanjšajo. Združene države so v Odmev v Avstriji v Dunaj, 25. jun. (Tel. >Slov.«) Izjave, posebno dr. Marinkoviča, po sklepu konference male antante so povzročile ца Dunaju gotovo vznemirjenost, ker izhaja iz izjav jugoslovanskega zunanjega ministra, kakor tudi iz izjav dr. Beneša, da naj bo Nemčija izključena iz srednjeevropskih kombinacij male antante. Na dunajskih poučenih mestih se poudarja, da je zvezni kancler dr. Seipel v svojem intervjuju, ki je bil začetkom tega meseca objavljen v »Neue Freie Presse«, popolnoma jasno obrazložil stališče Avstrije. Dr. Seipel je takrat izjavil, da kaka kombinacija, ki bi izključevala Nemčijo, za Avstrijo za vso bodočnost ne prihaja v poštev. V poučenih krogih se v zvezi s tem tudi poudarja, da že same tri države male antante le težko med seboj prihajajo do gospodarske združitve. Za vojaško malo antanto v Bukarešt, 25. junija. (Tel. »Slov.«) »Cu-ventuk, ki je bil zadnje čase ponovno inspi-riran oficiozno, piše danes o konferenci Male novem načrtu spremenile samo predgovor, ki sedaj pravi: V interesu pospeševanja blagostanja človeštva je prišel čas, da se svet odkrito odreče vojni kot sredstvu nacionalne politike, da postanejo mirovni in prijateljski od-nošaji med državami trajni za vso bodočnost. Vse spremembe sedanjih odnošajev se morajo poskušati samo z mirnimi sredstvi in vsaki signatarni državi, ki bi skušala uveljaviti svoje nacionalne interese z vojno, se morajo ugodnosti pogodbe odreči. Kellog upa, da se bo s tem pripomoglo, da pride svet bliže do starih, zaželjenih sanj človeštva o miru na svetu. пм1е aariante antante, da ne zadostuje, da se proti madjar-skim prizadevanjem za revizijo mirovne pogodbe vedno poudarja samo diplomatična solidarnost, temveč je tudi potrebno, da se diplo^ matična Mala antanta spopolni z vojaško Malo antanto, ki bo dala možnost, da bi države Male antante tudi vojaško delovale skupno. v Praga, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je iz Bukarešte dospel v Ženevo, kjer predseduje varnostni komisiji. Kot najvažnejši rezultat konference male antante v Bukareštu se smatra tukaj energična izjava vseh treh ministrov male antante, da ne pripustijo nobene spremembe teritorialnega statusa quo. To pomeni, da mala antanta svojo pripravljenost za dejansko sodelovanje pri gospodarski Srednji Evropi ne bo vezala na revizijo trianonske pogodbe. Nadaljnji važni uspeh je osnovanje skupne delegacije za osnovanje ožjih gospodarskih stikov držav male antante med seboj in z njihovimi sosedi. Ta gospodarska skupnost naj se nanaša ne samo na gospodarsko, temveč tudi na finančno in kulturno polje. e resen - 1 v Stockholm, 25. jim. (Tel. »Slov.) Letalu »Tornberg« z voditeljem poročnikom Einar Lundborgom se je posrečilo pristati pri generalu Nobilu, katerega je sprejel na krov in ga prepeljal na Kitov otok v Hinlopensundu. Poročnik Lundborg je z letalom poletel še enkrat, da reši Nobilove tovariše, ko pa je pristal na ledu, se je letalo težko poškodovalo, pilot pa ni bil ranjen. Ko je bil general Nobile rešen, je obvestil svoje tovariše, da je za njihovo rešitev pripravljen finski aparat, ki je opremljen s smučmi. Zato naj se ne bojijo in naj ne izgubijo poguma. General Nobile je brzo javil svoji soprogi, da se bo vrnil v Italijo samo s svojimi petimi tovariši. Rimski vladi je Nobile sporočil, da se je pustil rešiti in da se je odstranil od svojih tovarišev zato, da bi mogel nadaljnjim pomožnim ekspedicijam dati boljše podatke za rešitev tovarišev. Generala Nobila so spravili na ladjo »Citta di Milano«. Zdravnik je ugotovil, da ima Nobile zlomljeno desno golenico, ki pa je že skoro zdrava, da ima spahnjeno desno nogo, nategnjene žile in da ima en prst na nogi zelo zmečkan. Verjetno i je, da bo ozdravel v par tednih. Voditelj švedske reševalne espedicije na Spitzbergih kapitan Tornberg je poslal švedskemu brambnemu ministrstvu brzojavko, v kateri pravi: Letalo >31« je pristalo pri No-bilovi skupini ob 23.05, vzelo na krov Nobiln, ki ima zlomljeno nogo, in je nanovo startalo ob 4 zjutraj, dn prevzame še enega težko ranjenega člana. Ko je letalo pristalo na ledu, pa se je prevrnilo, dočim je voditelj letala poročnik Lundborg ostal neranjen. Pri Nobilovi skupini imajo živil za dva mesecu, ledena plošča je velika 200 krat 300 metrov iu je po- krita z 20 cm visokim snegom. Rešitev ostanka Nobilove skupine je sedaj najbolj mogoča z lahkimi letali, ki potrebujejo čim najmanjšega prostora za start in za pristanek. Poročnik Lundborg pa je poslal brzojavko, ki se glasi: Moj Foker se je pri pristanku poškodoval. Popravilo ni mogoče. Podnevi je sneg zelo mehak, ponoči pa, če je mrzlo, lahko tukaj pristane letalo, ki ima s seboj smuči. Amundsen se ponesrečil? v Nyaalesund, 25. jim. (Tel. »Slov.«) Parnik »Citta di Milano« poskuša prodreti bolj proti severu ter se sploh poskuša, da se operacijska baza za pomožne ekspedicije pomakne bolj proti severu. Usoda sedmih tovarišev, ki jih je odnesel poškodovani zrakoplov, se smatra sedaj za brezupno. Sodi se, da jim je edini Amundsen prišel na sled in da se je pri tem najbrže sam ponesrečil. Ekspedicija, ki jo je poslala »Braganza«, išče v bližini Walengrona, severovzhodno od severovzhodnega otoka, švedska ekspedicija pa išče sledi pri ; amsterdamskih otokih. Us?fearva o nemški vladi v Berlin, 25. junija. (Tel'. »Slov.«) Potem, ko je Herman Miiller sporočil predsedniku le-publike llindenburgu svoj neuspeh pri sestavljanju takoimenovane velike koalicije, ki bi praktično obsegala vse stranke razen skrajne levice in skrajne desnice, je politika pri vprašanju, kaj bo sedaj, navezana na gola ugibanja in na pisavo glavnega organa soci-alno demokratske stranke »Vorvvfirtsa«, v ka- j >rom razjasnjuje Herman Miiller svoje načrte. Poslednja kombinacija o seslavi vlade, ki bi vodila posle čez počitnice in bi obstojala iz vodilnih mož strank, v katerih naj bi sami razčistili položaj, ne dobiva veliko verjetnosti Kadi zadržanja bavarske ljudske stranke, ki je slejkoprej v strogi opoziciji proti socialistom, bi najbrže tudi poskus s sestavo ustavodajne sveimarske koalicije ne prišel do zaže-ljenega zaključka. Sestava vlade brez večinske stranke socialistov je pa nemogoča. Zdi se pa, da je gotovo samo to, da socialno-de-mokratska stranka vodstva poslov pri sestavi in vodstvu vlade ne bo dala iz rok. Kakor на poroča današnja »Montags-post«, bo designirani državni kancler Hermann Miiller jutri predložil državnemu predsedniku listo osebnosti, ki so, ne da bd se vezali na kako stranko, pripravljeni sestaviti kabinet. V listi so imenovane sledeče osebe: Državni kancler socialist Hermann Mttller-Franken, zunanje ministrstvo dr. Streseman, nemška ljudska stranka, notranje ministrstvo socialist Severing, pravosodje demokrat Koch, finance socialist Helferding, socialna politika Brauns, centrum, narodno gospodarstvo Cur-tius, nemška ljudska stranka, državna hramba general Groner, izven strank, pošta dr. Schatzl, bavarska ljudska stranka, nadaljnji ministrski kandidati so: poslanca centruma dr. Wirth in dr. Guerard ter socialni demokrat Keil. Generalna stavka v Grčiji v Atene, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za sporazum med tobačnimi delavci in delodajalci so se razbila, ker so se posebno angleški in ameriški podjetniki branili sprejeti zahteve delavcev. Tudi današnji zadnji poskus macedonskega guvernerja za spravo se je izjalovil. Grška strokovna zveza je za danes zvečer napovedala proglasitev generalne stavke. Tajništvo amsterdamske intemacionale strokovnih zvez je poslalo grški vladi protestno brzojavko, da se uporablja vojaštvo za uduše-nje delavskega pokreta. Grška vlada je sklicala posebno komisijo zastopnikov narodnega gospodarstva, tobačnih fabrikantov in delavcev, ki naj prouči vse probleme, ki so nastali vsled stavke delavcev. Vprašanje generalne stavke ostane še nadalje na dnevnem redu in generalna federacija delavcev je poslala vladi brzojavko, ki vsebuje ultimat, kateri poteče danes zvečer. StabiSszadlo odobril tudi senat v Pariz, 25. junija. (Tel. »Slov.«) Novo francosko valutno enoto tvori devalutirani frank, ki je določen v zlati teži d.0^5 g zlata s čisto vsebino Ma/io00. To odgovarja fini vsebini 0.5895 g ali kurzu 124.21 za 1 funt ali 25.52 za dolar. Ta novi zlati frank ne velja za obveznosti, ki so bile sklenjene prej, ko je stopil zakon v veljavo, v zlatih frankih. — Poincarejev načrt o stabilizaciji franka je sprejel danes zjutraj tudi senat, potem ko ga je poslanska zbornica obravnavala od sobote večera do ponedeljka zjutraj. Poincare je večkrat spravil vprašanje zaupnice, katero mu je parlament tudi dal. Novi kurz franka znaša 124,21 za 1 funt. Samo radikalni socialisti in socialisti so naglašali, da bi prejšnja stabilizacija, ki so jo vedno priporočali, prinesla višji kurz, končno pa so tudi oni glasovali za zakon. Odpravite potne i;ste5 v Pariz, 25. junija. (Tel. >Slov.<) Medpar-lamentarna trgovinska konferenca, ki je te dni zborovala v Parizu in ki se je posvetovala v glavnem o olajšavi mednarodnega trgovinskega prometa, se je izrekla za enakopravnost v okviru zakonodaje, in to glede tu- in inozemcev. Obenem priporoča sklenitev kolektivnih pogodb, predvsem pa odpravo vseh potnih vizumov. Danes proces Bela Kun v Dunaj, 25. jun. (Tel. »Slov.«) Jutri se začne proces proti Beli Kunu radi prestopka proti potniškim predpisom in radi tajnega ro-varjenja. Za razpravo so se ukrenile vse potrebne varnostne odredbe. Izdale se bodo vstopnice samo za časnikarje, katere bodo pustili v razpravno dvorano šele po temeljiti telesni preiskavi. Pravosodno ministrstvo je danes odklonilo madjarsko zahtevo za izročitev Bele Kuna, dasi sta se deželno sodišče in višje deželno sodišče v svojem jurističnem mnenju izrekli za izročitev. —o— 72 komunistov ustreljenih. V Svapavu so aretirali 74 komunistov, ker so osumljeni komplola, in so jih 72 takoj ustrelili. Egiptovikš parlament razpuščen v London, 25. jun. (Tol. »Slov.«) »Ex-change Telegrapb*: poroča iz Kaira, da je potem, ko so odstopili štirje liberalni ministri, propadla koalicija med liberalci in stranko Vafd in da je kralj Fuad razpustil kabinet Nahas-paše. Pričakuje se, da bodo razpisane nove volitve. Dunajska vremenska napoved za 26. junij. Najprej jasno, toplo; v sovernili alpah južni vetrovi, lokalne nevihte, telju naroda dr. A. Koroicu, ki je edini sposoben, da v teh težkih trenutkih ohrani državni red in mir. □ Proslava Vidovega dne. Cerkvena proslava Vidovega dno kot spominskega dne preminulim bo-riteljem za domovino se vrši v tukajšnji stolnici ob 10 dopoldne s slovesno pontifikalno mašo. Svečanosti se udeleže krajevni predstavniki vojaških in civilnih, državnih in samoupravnih oblasti in uradov. □ Nova tovarna. V Maribor je prispel bremenski podjetnik 0. Schoeter, ki namerava zgraditi v Mariboru tovarno za tako zvani »izolit«. Izolit je stavbni materijal, ki je zmes najrazličnejših rud: azbesta, magnezita, bavksita itd. Stavbni stroški so pri »izolitu« za 80 do 40 odstotkov cenejši kakor z opeko — tako zatrjuje podjetnik Nemec, ki je že pred vojno vodil slično podjetje v Romuniji, ki je radi brezkonkurenčne produkcije izolita tamkaj Belo dobro uspevalo. In zakaj so ravno v Mariboru ugodna tla za to? V mariborski okolici namreč imamo vse polno rud, ki so potrebne za proizvajanje izolita. Upajmo, da bo g. Schroeter dobil dovoljenje pri pristojni oblasti za to; baje se za stvar zanimata tudi ljubljanska in celjska občina. Izolit je namreč tudi pripravno sredstvo za gradbo cest. Stroški znašajo tudi v tem slučaju za 30 do 40 odstotkov manj nego z železobetonom. Pri tem naj še poudarimo uarodno-gospodarski in socialni pomen takega podjetja. V narodno gospodarskem oziru industrijski izvoz v tuje države bi se zvišal, ker ima g. Schroeter sigurne odjemalce predvsem v Nemčiji, Franciji in Angliji. V socialnem oziru: naši ljudje, ki bi se nastavili v podjetju, bi prišli do zaslužka. S tem bi se znatno oiajšala beda brezposelnih. □ Zopet tatovi koles. Trgovskemu pomočniku Frideriku R. je izginilo kolo iz skladišča Kuhar-Zemljič na Aleksandrovi cesti št. 74. Kolo je znamke »Styria<, je zeleno popleskano in ima št. 657.069. — Istotako je neznan ljubitelj kolesarskega športa ukradel delovodji pri ekspediciji »Balkan« Konradu P. kolo znamke »Meteor« iz veže hiSe na Aleksandrovi cesti 38. Istega dne zvečer pa je policijski agent L. A. našel pri Poševi gramoznici v Koroškem predmestju kolo, ki je ležalo v travi. Bilo je znamke »Meteor št. 47.513. Oči-vldno neznancu, ki je odpeljal kolo iz veže na Aleksandrovi cesti 38, kolo ni ugajalo in ga je pustil zunaj v koroškem predmestju v travi. Sam pa je šel menda iskat boljšega. □ Tatvina. Neznancu se je posrečilo vdreti v zaklenjeno podstrešje uradnika drž. železnic Josipa P. v Cankarjevi ulici 15. Odnesel je žensko črno zimsko suknjo, žensko temnosivo suknjo, pelerino, črne hlače, dva črna telovnika in klobuk (pliš). Skupna vrednost odnešenih predmetov znaša okrog 700 Din. * □ Kravo je odpeljal iz hleva mestne klavnice še neizsleden kradovič tukajšnjemu mesarju P. O., sanujočemu v Jezdarski ulici 8. Krava je stara 5 do 6 let, majhna in ima belo-rdeče lise. □ Policijska kronika. Aretiran je bil Andrej K. radi razgrajanja, pijanosti in nevarne grožnje. Prijavljeni pa so bili sledeči slučaji: karambol, kaljenje ročnega miru, prekoračenje policijske ure, kopanje v Dravi in dr. Celfe Gosp. Poljšak t mariborski bolnici. Prejeli smo v objavo sledečo izjavo Splošne bolnice I. reda v Mariboru datirauo z dnem 14. junija 1928 pod št. 713-28: Zdravljenje s preparatom in metodo gosp. Poljšaka se uradno komisionelno preizkuje in preizkuša v mariborski splošni bolnici sporazumno 3 Samo dekleta je šel klicat. V soboto zvečer okoli 11. ure so strahoma poskakali prebivalci hiš. št. 16 a na Ljubljanski cesti iz svojih postelj, v kolikor so bili že v posteljah. Prebudil jih je razsajač, ki je na cesto pred hišo kričal, vpil »auf biks« in butal ob hišna vrata ter rekel, da bo hišnega gospodarja A. Kunšeka namlatil ali mu storil še kaj hujšega. Le z veliko težavo so nemirnega, ki je bil pregloboko pogledal v kozarec, ukrotili in videli, da gre za 23 letnega mizarskega pomočnika z Lave Poldeka F. Na policiji je rekel, da je mislil samo klicati dekleta, ki v dotični hiši stanuje in da bo hišnemu gospodarju povrnil vso škodo na vratih, ki jih je menda kar iz tečajev vrgel. Prireditve in društvene ves.ff Vsaka objava pod tem naslovom ee mora plačati in sicer prvih 15 besed po 26 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Šentjakobska prosveta priredi ob 151etnici svojega obstoja za svoje člane in vse prijatelje dne 29. junija društveni izlet na Kopanj. Odpeljemo se z dolenjskega kolodvora ob pol 8 zjutraj do Predol. Sv. maša bo ob 10 na Kopanju. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma priglasi pri msgr. Sle-ski ali pa pri predsedniku J. Serjaku, Sv. Florjana ulica 11-1. — Odbor. Ljudski oder. Danes običajni sestanek odpade. Z let Jugoslovanske gasilske zveze v Ljutomer. Na Petrovo dne 29. t. m. se vrši zlet J. G. Z. т Ljutomer, kjer se priredita gasilska slavnost in velika ljudska veselica. Maribor. Stareiinslci sestanek bo danes ob 20 v vrtnem salonu hotela Meran. Predava inž. Mežan. Orel Članstvo trboveljskega »Orla« nastopi polnoštevilno na letošnji štadionski prireditvi v Ljubljani, dne 1. julija, na kateri sodeluje tudi trboveljska rudniška godba. Vabijo se vsi prijatelji orlovstva, da se te svečane prireditve udeležijo, saj imajo polovično vožnjo. Pojasnila se dobe v »Društvenem domu. Naše difašivo V okvirju prosvetnega tedna ima na praznik 29. t. m. ob pol 4 popoldne v Kamniškem domu svojo prireditev kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica«. Na sporedu je solo-petje, vijolina in komedija Branislava Nušiča »Navadni človek«. Dolžnost Kamničanov in okoličanov je, da se odzovemo klicu naših dijakov. o iIsc z.s oStovanfa Pr'letel je kanarček. Dobi se Brodar, Resljeva cesta i7-L Kamnik Otvoritev prosvetne razstave in pevski koncert. Prošlo nedeljo je bila po slovesni sveti maši otvorjena prosvetna razstava vseh katoliških izobraževalnih društev v okraju. Ob navzočnosti zastopnikov svetne in cerkvene gosposke je otvoril s prelepim nagovorom razstavo predsednik okrajnega odbora, č. g. župnik Tomažič, ki je goste in obiskovalce, kakih sto ljudi, potem vodil po dvorani in pojasnjeval posamezne oddelke. Koliko je v tej razstavi skritega dela in truda, ni mogoče presoditi na prvi pogled, -mpak se mora človek poglobiti v neznatne statistike, slike in predmete, ki so razstavljeni, pa bo strmel, koliko se skriva dela, pre-čutih noči, moči in talentov in razumevanja v tej navidezni neznatnosti. Največ govori o vsem tem delu velika statitiska na mizi okrajnega odbora sredi dvorane. Tam vidiš, da ima kamniški okraj 20 kat. prosv. društev z 2116 člani, 5131 knjigami, 36 odseki. To vse je statistika iz leta 1924-25, ko se še niso društva v okraju tako razvila kakor pa sedaj, zadnje dve leti. V istem letu so imela društva 110 predavanj, 83 predstav. Pevcev je bilo 106. Zanimive so te številke, ker tako glasno govore o uspehih društev. Zanimiva je tudi statistika o naših organizacijah. Tako je v okraju 12 hranilnic, 2 nabavni zadrugi, 5 mlekarskih in 4 strojne in električne zadruge, 4 živinorejske in 2 slamni-karski. Razstave se je udeležilo 16 društev in dijaško počitniško združenje. Prostor krasi 7 lepih društvenih zastav. Lep je razstavni prostor društva »Kamnik«, ki je pokazalo bolj stanje svojega odra, zanimiv oni društva na Selih, kjer vzbujajo ženska ročna dela, izgotovljetin v društvu, veliko pozornost; zanimivi so izdelki 14 letnega društvenika iz Grobelj, ki je iz žgane ilovice napravil lepo Kristusovo glavo in nekaj živali; dalje lončarski izdelki pri društvu Komenda itd. Nedeljska otvoritev je prisotne naravnost osupnila. Čeprav je temu ali onemu marsikaj odšlo v vrvežu, vendar je vsak obiskovalec moral videti ogromni pomen naših prosvetnih društev. Lepo slovesnost je povzdignil še govor urednika gosp. Erjavca iz Ljubljane. — Razstava je odprta do konca meseca vsak dan dopoldne in tako ima vsak možnost, da si jo ogleda. Prezanimiva je, zato naj nikdo ne opusti lepe prilike, da se prepriča o tihem, skromnem, a zato tako uspešnem delu naših prosvetarjev po deželi t Popoldne se je vršil v društvenem domu v Mekinjah, kjer je društvo proslavljalo 25 letnico obstoja, ki so s svojim nastopom pokazala mnogo napredka od prejšnjih let in vsa častno rešila svojo nalogo. Impozanten je bil nastop združenih pevcev, čez sto ,pod vodstvom okrožnega pevovodje, gosp. nadučitelja Primožiča. Nabito polna dvorana se je čudila lepoti glasov, zaokroženosti zbora in lepemu prednašanju. Pevci, le tako naprej t— Po koncertu se je na prostem vršila veselica. Tržič Na Kofca.h je bilo v nedeljo prav lepo. Veliko Tržičanov in tudi še drugih prijateljev planin je šlo k otvoritvi in blagoslovitvi kapele že v soboto popoldne in zvečer, izredno mnogo pa še v nedeljo zjutraj. Pogled na kapelo je bil nekaj lepega, zlasti na lepo oltarno in mašno opremo, katero je zares umetniško in originalno izvršila požrtvovalna gdč. strokovna učiteljica Tončka Štamcarjeva iz Tržiča. Ptaninke in druge gorske cvetlice so izključen okras na vseh predmetih kapele, ki postane po vsem tem še bolj planinska in prisrčna. Blagoslovitev kapele je izvršil tržaški g. župnik Matija Škerbec, 4u je po lepem govoru daroval tudi sv. mašo. Slovesnost je pri sv. maši in tudi potem zelo povzdignil priznani moški zbor prosvetnega društva sv. Jožefa iz Tržiča ter godba istega društva. Lepo kresna noč z bajnimi kresovi, krasen planinski dan, ki je pel Bogu hvalo za lepoto naše zemlje, ostane pač vsakomur v najlepšem spominu. — Nekateri so povpraševali, zakaj je kapela poleg planinskega hotela posvečena ravno sv. Janezu Krstniku. Pač tudi zato, da pridiguje ta svetnik treznost i na planinah, predvsem p:i zato, ker je ta svetnik tudi patron številnih pastirjev, ki okrog Kofc vsako leto pasejo svoje črede. — Sv. mašo bo oskrboval na Kofcah župni urad v Tržiču. Bo gotovo dve nedelji v poletnih mesecih. Če pride kdaj za nedeljo kakšen duhovnik-izletnik na Kofce maševat, naj se pa blagovoli prijaviti župnemu uradu v Tržiču, da sv. mašo razglasi. Cerkvena oglasna deska na glavnem trgu opravlja svoj posel pri nas priznano hitro in za domačine zadostuje razglasitev še v soboto popoldne. Sv. maša bo na Kofcah vedno ob desetih, da jo dobijo še Izletniki, ki pridejo zjutraj z izletniškim vlakom. Prihodnjič bo že na praznik sv. Petra in Pavla. Trbovlje Naši hribi. V soboto in nedeljo je bito na I Mrzlici do 400 izletnikov. Le žal, da so izleti postali nekakšna epidemija In ljudje zahajajo na hribe le zato, da tam pijančujejo in se neprimerno obnašajo. Pravi pomen planin pri nas malokdo poena. ф Pot na Mrzlico, t. j. od lovske koče do HnusonbtJchlerjeve koče po gozdu bo treba popraviti, knr ne bi 7fihWnto mnogo truda in stroškov. Nevarno je, dn po tej poti lahko kdo pade, posebno v temi in si kaj zlomi. ф Sin paznika Kneza na Separaeiji, Janko, je zadel z boso nogo ob kamen, nakar je nastopilo zastrupljenje in je podlegel. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva in šolskih tovarišev, ker je bil fant priden m zelo priljubljen. ф Požar. V soboto ob tričert na 1. uro so pričele goreti barake in svinjski hlevi na Glažuti. Ogenj je nastal na dosedaj še nepojasnjen način. Svinjo in zajce so še pravočasno rešili. Ptuj ф Matura na tukajšnji gimnaziji se je dovršila dne 19. t. m. Od 14 dijakov ni nihče padel ter so vsi osmošolci izdelali in sicer sledeči: Teodor Bedernjak, Milan Gorišek, Zdenko Gorup, Bogomir Janežič, Ivan Jurkovič, Erik Kline, Andrej Kovač, Duglas Lastavec, Viljem Lippai, Milena Omerzu, Marija Pavšič, Ignac Petrovič, Marjeta Ra- steigor, Vladimir VVresnik. Zanimivo je, da so vwl letošnji abiturijenti ptujske gimnazije imoli za razrednika od prve do osme prof. Aliča. * li Stoperi pri Rogatcu. V petek, dne 29. t. m., ua praznik sv. Petra in Pavla ob pol 3. uri poldne priredi tukajšnju šola na svojem odru konec-letno šolarsko slavnost. Na sporedu so deklamacije, petje in igra »Kraljica palčkov« v treh dejanjih. Vse točke izvaja šolska mladina. — K obilni udeležbi vabi upravitelj šole. Kropa. Dne 24. t. m. sta praznovala srebrno poroko g. Matija Lazar, posestnik in krojaški mojster iu soproga Gabrijela. Gosp. Lazar je tajnik Hranilnice že 21. leto od njenega početkn. Tudi pri Konsumnem društvu dela od početka. Vnetemu zadružnemu delavcu in njegovi soprogi želimo, da ju Bog ohrani zdrava do zlate poroke. gospodarstvo Stabifizaci'a franka Stabilizacija francoskega franka je samo zaključek velikopoteznega načrta za sanacijo franka, ki datira iz leta 1926., ko je francoski frauk padel na najnižjo stopnjo. Zgodovina gibanja francoskega franka je kaj zanimiva. Koj po vojni v letu 1919. je frank stalno padal zaradi neprestane inflacije. Spomladi 1920 se je frank učvrstil radi sporazuma aliirancev v San Rcmo, ko pa se je v avgustu tega leta zaključila konferenca v Spaa brezuspešno, je frank zopet padal do začetka 1921, nato je do londonskega ultimata (maja 1921) in prvega plačila Nemčije naraščal, pa zopet popustil in začel dvigati se šele po vviesbadenskem sporazumu. Prišel je umor Ra-Ihenaua v juliju 1922, Nemčija ni dobila mednarodnega posojila in je zahtevala moratorij, marka je začela padati in sledil je frank. Tudi zasedba Ruhra ni vzdržala padanja franka. Začetkom 1924 je prišlo do naravnost katastrofalnega padanja in se je le z Morganovjm posojilom mogel frank dvigniti. Tudi Dawesov načrt in posojilo Morgan nista zavrla nadalnjega padanja, ki je trajalo do julija 1926, ko je prišel na vlado Poincarć in tečaj franka se je stabiliziral na sedanji višini. Kakor smo že omenili, je sedanja zakonska stabilizacija le zaključek velikega sanacijskega dela. Urediti je bilo treba na novo državne finance in jih uravnotežiti, kar je uspelo z davčno reformo. Nadalje je bila velika nevarnost za državne finance ogromna višina letečih dolgov, ki so se pa v teku leta 1927. znatno znižali, tudi je prenehalo zadolževanje države pri emisijski banki in je država dosedaj svoj dolg znižalu od 38 milijard v letu 1926. na 18 milijard frankov. Državni boni s kratkim rokom so bili konvertirani v dolgoročne. Sedanja stabilizacijski zakon uvaja zlato valuto s takojšnjo veljavnostjo. Zlata vsebina novega franka odgovarja sedanjemu tečaju (ca. 0.059 g 900/iooo) 124.20 frankov za funt šterling. (Cene se naravno ne bodo izpremenile.) Dočim pred vojno v Franciji ni bilo določil o kritju bankovcev, pač pa je bil ugotovljen samo kontingent, je sedaj kritje določeno s 35% v zlatu. To kritje mora biti za obtok bankovcev in žiro-dobroimetja; s tem se po modernih naziranjih izenači obtok bankovcev z žirom. Kolikor ima sedaj B;m<(ue de France« zlata, jn kritja za 40%. Nov dogovor med finančnim ministrstvom in emisijsko banko uveljavlja valorizacijo bilance banke. Zlati zaklad (po zadnjem izkazu z dne 21. t. m. je znašal 5543 inalj. frankov, srebra je imela banka za 343 milj. frankov) se valorizira na sedanjo vrednost; s tem se dobi 16.7 milijard frankov. Ta znesek se porabi deloma zn kritje drž. dolga, založenegn zlata v inozemstvu. Čisti prebitek pa znaša še 1 milijarde frankov. Država dobi pri banki kakor pred vojno kredit 3 milijarde frankov. Novi zakon vsebuje tudi predpise za kovanje novcev: zlatih novcev ne bodo več kovali razen za 100 frankov, srebrne pa za 5 in 10 frankov v znesku 3 milijard frankov. Vsebina srebra pa je manjša kakor pred vojno. S tem je zaključeno stabilizacijsko delo v Franciji, ki bo imelo svoje posledice gotvo tudi pri nas. Dosedaj je oviralo naslonitev naše valute na frank dejstvo, da frank ni bi! stabiliziran, sedaj pa je naše posojilo v Angliji odgodeno do jeseni in medtem bodo gotovo Francozi poskušali nas kakor Romunijo privesti do naslonitve na frank; pri tem bodo sevedi igrali veliko vlogo gotovo tudi politični momenti. 11401 v rnalu 192& Po ravnokar objavljenih podatkih je znašal naš izvoz v mesecu maju t. 1. 332.000 ton v skupni vrednosti 131.7 milj. Din. Napram maju lani je bil izvoz po količini manjši za 12.7 %. po vrednosti pa za 16.9 % (87.65 milj. Din). To nazadovanje izvoza je pripisovati izključno izpadu izvoza žitaric, ki je v maju lani znašal 100, letos v maju pa 5 milj. Din, torej se je radi slabe letine zmanjšal za 95 milj. Din. VečiiiR drugih predmetov pa izkazuje letos znatno večje postavke kakor lani n. pr. les. Izvažali smo letos naslednje količine: tis ton milj. Din 254 (407 ) 533.4 (651.5) 312 (314 ) 430.4 (483.8) 295 (322) 439.0 (435.4) 364 (426 ) 503.2 ( 608.4) 368 (362) 428.5 (467.9) 332 (880) 431.7 (519.3) Glavni predmeti, ki smo jih v maju izvažali so bili (v oklepajih podatki za april 1928; vse v milj. Din): les stavbni 107.7 (122.4), jajca 61.1 (71.7), baker sirov 22 (5.7), prašiči živi 21.1 (31.6), goveda živa 18.7 (20.9), cement 10,6 (12.7), žel. pragovi hrastovi 9.5 (10), konji 8.5 (7.6), sveže meso 6.7 (5.9), drva 6.5 (6.4), kalcijev eianamid 5.2 (5.6), svinec v ploščah 5 (8.2) itd. Skupno smo v prvih 5 mesecih t. 1. izvozili: 1,670.000 ton v vrednosti 2.232 milj. Din napram 1,794.000 ton za 2.534.8 milj. Din v prvih petih mesecih 1,927; torej se je izvoz zmanjšal za 6.95% po količini, za 11.9 % pa po vrednosti. Žito. Kupčija je mrtva in ue pride do večjega prometa. V pšenici (stari) je malo ponudbe. Nova pšontca se je včeraj (25. junija) ponujala v Vojvodini po 270 in je zanjo malo interesa, dočim je bilo pred kakimi desetimi dnevi še dosti kupčije. V nekaterih krogih so mnenja, da jo primerna cena za novo pšenico 250—260 Din, kar so bo pokazalo po žetvi. Stanje je povsod zelo dobro, pač pa se bo žetev letos v Vojvodini radi prejšnjega slabega vremena nekoliko zaostala. Normalno se računa tam z žetvijo okoli 20. junija, letos pa je pričakovati začetka šele v drugem tednu julija. Če bo do takrat vreme ugodno, bo žetev tako po kakovosti kakor količini odlična, kar bo imelo velik upliv na ves gospodarski po- ložaj. Zelo je popustila koruza; kakor je v aprilu letos cena koruze stalno naraščala, tako je pretekli teden stalno padala, vendar se je Ui teden padanje nekoliko zaustavilo. Konkurz je razglašen o imovini Ludvika Mo-dica, trgovca na Bločki polici 18; prvi zbor upnikov 7. julija; ugotov. narok 15. septembra, prijaviti do 31. avgusta. Bačka oblast snuje kmetijsko zbornico. Ie Sombora poročajo, da nameravajo v Bački ustanoviti kmetijsko zbornico v Novem Sadu. Zbornico bodo tvorili pravzaprav okrajni in mestni strokovni odbori. Vsi volivci se dele na 6 skupin, po velikosti posestva, 6 skupin pripada delavcem. Nadalje pridejo v zbornico vsa kmetijska društva. Stroški za okrajne in meslne odbore so preračunani na 3, za zbornico samo pa 5 % doklade na zemljiški davek, kar bo skupno dalo 3 do 4 milj. Din. Povišanje kapitala. Cereale, d. d. za mlinaku industriju i trgovinu, Zagreb od 445.393 na 1,045.395 Din z izdajo 8000 novih delnic po 75 Din (za 6 starih 8 novih, emisijski tečaj 75 Din, rok od 24. do 30. junija, pravica na dobičku od 1. julija dalje). Kakor znano je morala družba lani radi odpisa izgub znižati kapital od 4,433.950 na 445.395 Din. Neplasirane delnice prevzame kon-sorcij pod vodstvom Jugosl. Union banke (prejšnje Jug. esk. in hip. banke). — Trgovački oba-veštajni zavod, a. s., prej R. G. Dun & Co., Belgrad od 250.000 na 500.000 Din z izdajo 1000 novih delnic po 250 Din (emisijski tečaj 250, rok do 29. junija 1928). III. mednarodni sejem v Solunu se vrši od 16. do 30. septembra 1928. Velesejem v Osijeku se vrši od 5. do 15. avgusta 1.928. Morse«* 25. junija 1928. DENAR. Na današnjem deviznem tržišču je Narodna banka zvišala tečaj Curiha — že dalj časa stalen — od 1095— na 1095.30. Drugi tečaji so se te neznatno izpremenili, oziroma so ostali neizpre-menjeni. Povpraševanje je bilo danes znatno, zlasti za Curih, katerega je bilo zaključenega 150.000 Irankov, in Prago. Poleg običajnega privatnega blaga v devizi Newyork je bilo danes tudi v devizah Pariz, nadalje London in Berlin, deloma pa je krila povpraševanje za Berlin in Londuu Narodua banka, ki je dala ves Curih in vso Prago. Devizni tečaji na ljubijanski borzi 2.".'. junija I02ci. povpraš. pon. srednji | sr. 22. VI. Amsterdam _ 2292.— _ — Berlin 1357.— 136M.— l358/i0 135S.50 Budimpešta — 091.25 — 991.25 Curib 1093 M j 1090.50 1095.30 1095.— Dunaj — — 800.25 London 276.96 277.76 277.30 277.35 Newvork 56.73 56.93 56.83 56.83 Pariz 222.35 224.35 223.35 — Praga 168.06 168.85 168.45 168.45 Trst — 299. - 1 298.35 povpr. 1927 (26) jan. 1928 (27) febr. 1928 maro£ 1928 april 1928 maj 1928 Zagreb. Amsterdam 228!) - 2295, Berlin 1357 i do 1360. Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.75 do 801.75, London 276.96—277.76, Newyork 56.72 do 56.92, Pariz 222.35—224.35, Praga 168.10—168.90, Trst 297.89—299.89. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 123.96, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.18, Dunaj 73.03, London 25.30, Newvork 518.65, Pariz 20.37. Praga 15.3726, Trst 27.28, Sofija 3.75, Varšava 58.12, Madrid 86.—. Dunaj. Devize: Belgrad 1230125, Kodanj 190.25, London 34.64, Milan 37.3325, Newyork 710, Pariz 27.915, Varšava 79.64. Valute: dolarji 707.80, angleški funt 34.61, lira 37.50, češkoslovaška krona 21.08. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dočim se jo vojna škoda ustalila, je 1\% investicijsko posojilo popustilo na 91.26 bi. v Zagrebu. Drugi so ostali v glavnem neizpremenjeni. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den.. Stavbna 56 den., šešir 103 den. Zagreb. 7% invest. posojilo 91.25 bi., agrari 56.50—57, vojna odškodnina 134 —435. ;dec. 469, Hipo 59.50, Jugo 88.50, Praštediona 950, Ljublj. kreditna 126—130, Sečerana 408 (brez kupona), Drava 382—383. Slavonija 11.50- 12, Trbovlje 499, j Vevče 105—1 (K Dnnaj. Podon.-savska-jadr. 81.66. Jugo 10.76, Hipo 7,40, Alpine 41.5E>, Greinitz 3, Leykam 9.70, Trbovlje 60.32, Kranjska industr. 38, Slavonija ! 1.40. BLAGO. [ Ljubljana. Les: drva trda fko vag. nakl. post 3 vag. po 17,"4krzojavni drogovi 6 'A, 8, 9, 10 m fko vag. Sušak prist. 4 vag. po 330 deske smreka, jelka I. II. 25 in 40 mm fko vag. meja 1 vag. po 600. Zaključek 8 vagonov. _ Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 78-79 kg 2% 395 -397.50, nova za julij 383 337.50, nvgust 327.50—380, moka Og, vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 530—535. koruza nova suha 382.60—336, činkvnntin 345-350, ajda domača 295. oves baški rešetan 805—310. Zaklj. —. Tendenca mlačnn. Novi Sad. Pšenica bač. 350- 362.50, potiska I 352.50—855, gor. ban. 3C0- 355. juž. ban. 350--355, koruza bač. 272.50—277.80, ban. 270—275, »r. 272.50—277.50, moka 0 g 405 -475, št. 2 450 460, M. 5 440 -430, St. 6 420-430, St. 7 850—360, št. 8 240-245, otrobi ban 200 210. Promet 6 vag. pže-I niče, 27 vag. koruze, И vag. oveo, 3 vag. moke. / / novega KOLEDAR. Torek, 26. junija: Janez in Pavel, Rudoll. ZGODOVINSKI DNEVI. 26. junija: 1894. so položili temeljni kamen za Starčevičev dom v Zagrebu. — 1910. so v Novi vasi pri Zagrebu vzidali spominsko ploSčo hrvatskemu zgodovinarju Ivanu Tkal-čiču. * Za oblastnega nadzornika osnovnih šol je imenovan g. Fortunat L u ž a r , ki je bil L 1924. pod Žerjavom po dveh mesecih službovanja predčasno upokojen. •k Minlsterijalni izpit z diplomo za samostojno vodstvo šumskega gospodarstva so položili te dni v ministrstvu za šume in rudnike v Belgradu gg.: ing. Franjo Jurhar iz Bjelo-vara, ing. Dimnik iz Dev. Mar. v Polju, ing. Oskar Jug iz Boštanja in ing. Franjo Rautar k Maribora. •k Železniškim vpokojencem v vednost. Društvo opozarja svoje člane, ki imajo mogoče še priznanice od časa žigosanja avstrijskih bankovcev in sedaj plačujejo davek, na sledeče: Iste priznanice do 2000 kron naj nemudoma oddajo pri direkciji državne železnice računski pisarni št. 78, vsota se bo zaračunala za davek. — Društvo železniških ▼pokojencev. ■k Na državni realki v Mariboru so se vršili zrelostni ali višji tečajni izpiti od 9. do 22 junija pod predsedstvom ravnatelja Jak. Zupančiča. Izpit so dovršili: Bader Pavel, Bien Rajko, Bolle Dušan, Burgar Maks, Černe Fr., Dobovišek Herbert, Durjava Anica, Gaber-ščik Ivan, Gasparin Leon, Halbarth Friderik, Hlad Maks, Hmelj Milan, Jejčič Danilo, Je-rončič Lavoslav, Klasinc Kari, Kosi Ivan, Krajnčič Franc, Kumbatovič Filip, Lah Ladislav, Masi Gvidon, Melihen Valdemar, Miro-vič Rosanda (oproščena ustnega izpita), Pivko Svetopolk, Požar Herman, Rojs Feliks, Schmidl Feliks, Slavec Rihard, Sterniša Albert, Ser-cer Nikolaj, Ulčakar Mitja, Volk Drago, Za-krajšek Marija. Trije so bili odklonjeni na jesenski rok. k Matura na drž. ženskem učiteljišču. Pod predsedstvom g. Josipa Westra, oblastnega nadzornika v p., so se vršili v dneh od 18. do 23. t m. ustni zrelostni izpiti na drž. ženskem učiteljišču. Zrelostni izpit so napravile: Bajec Lucija (z odi.), Beranič Ana, Bevc Štefanija, Bizjak Evgenija (z odi.), Bobič Nada (z odi.), Bogateč Vida, Brinar Matilda (z odi.), Cvar Stanislava, Cverlin Neža, Ditz Elza, Du-gar Leopoldina, Gaberc Ana, Grafenauer Elizabeta, Jamšek Vida (z odi.), Kline Kristina, Korbar Pavlina (z odi.), Krammer Magdalena, Kukovičič Ljudmila, Kunst Emilija, Kurbus Jožeta (z odi ), Langoi Dragotina (z odi.), Ma-carol Zora (z odi.), Majhen Štefanija, Nach-tigal Marija, Nagele Terezija, Perčič Roza (z odi.), Prah Alojzija, Rabič Marija, Rutter Marija (z odi.), Sabati Leandra- Stare Justa, Starec Jožica, Stopar Angela, Strojan Slava, Šegula Terezija (z odi.), Šemrl Darinka (z odi ), Šercelj Ana (z odi.), Šinkovec Ana, Štern Ana, Šuc Marija, Tomec Kristina, Trepečftik Erne-sta (z odi.), Urleb Neža, Verbek Alojzija (z odi.), Župan Ana. — K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih 49 kandidatinj, t. j. vse gojenke IV. letnika. Zrelostni izpit z odliko je napravilo 16 kandidatinj, zrelih 29 in 4 kan-didatinjam je dovoljen ponavljalni izpit v septembru. * Matura na drž. realki v Ljubljani se fe vršila v dneh 9. do 25. junija pod predsedstvom vladnega svetnika Alojzija Tavčarja. Zrelostni zpit je delalo in uspešno dovršilo 47 kandidatov (med njimi en privatist) in dve kandidatki, in sicer Andree Leopold, Bartol Nenad, Berce Dušan, Caharija Feliks, Čebo-tarev Boris, Devetak Josip, Dorrer Marijan, Dvorak Vendelin, Fatur Anton, Ferenčak Josip, Kosmatin Josip, Kovačič Leon, Kovič Fran, Kranjc Karel, Krapež Dušan, Krišper Marijan, Lampret Branko, Leskovec Engel-bert (z odliko), Luckmann Marij, Marinko Davorin, Mazi Vladimir, Megušar Maks, Mladje-novič Milenka, Mladjenovič Viliman, Molć Milan (z odliko), Mrdjen Viljem, Obračunč Drago, Pavlica Mirko, Perhavec Stanko, Per-havc Stojan, Pičinin Alfred, Pogačar Rudolf, Prezelj Marijan, Prosen Fran, Puc Drago, Sever Igo, Souvan Leon, Stupica Bojan, Subič Miloš, Šalehar Rajko, Šantel Bojan, Tavčar Boris, Vrečer Ivan, Znideršič Branko, Sever Milan. T*r Vpisovanje na višjih oddelkih Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. julija dopoldne od 8 do 12. Višji oddelki so: Gradbena srednja, strojna srednja in elektrotehniška srednja šola. Vpisovanje na delovodskih m strokovno-obrtnih šolah Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. julija dopoldne od 8 do 12. Razven strojne in elektrotehniške delovodske šole se letos otvori prvi letnik mizarske in strugarske delovodske šole. Strokovne obrtne šole so: Kiparska in rezbarska, Keramiška, Pletarska (učna delavnica za košarstvo) in Ženska obrtna šola z oddelki za šivanje perila, iedelovanje oblek in vezenje. Vpisovanje na Ženski obrtni šoli Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 2. julija od 8 do 12, sprejemni izpit pa v torek, dne 3. julija.. k Gospodinjska šola v samostanu šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu, razpisuje zimski gospodinjski tečaj za kmetska dekleta, ki se prične letos 3. septembra in traja šest mesecev. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje, ki so kolka proste, se vlože pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto do 10. avgusta t. 1. Ravno tam se dobijo tudi potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji je treba priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. k Običajen Petrov sejem v Radečah pri Zidanem mostu se vrši v sredo dne 27. junija 1928. k Bela crkva najame posojilo. Občinski svet mesta Bela crkva v Banatu je pooblastil županstvo, da zaključi pogajanja za investicijsko inozemsko posojilo. Posojilo bo mestna občina najela pri neki berlinski banki v znesku milijon in pol dinarjev ter bo morala plačevati 7 odstotkov obresti. •k Smrtna nesreča v Zagrebu. V nedeljo ob pol 8 zjutraj se je pripetila v Zagrebu na Tuškancu velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Matija Arnušek, šofer mlekarne »Samopomoči« je vozil mleko za buffet »Tivoli« na Tuškancu. Po končanem delu ga je prosil neki stražnik, da ga z avtom prepelje, ker ni mogel iti po sveži smoli, s katerim je bila cesta polita.. Šofer je stražniku ustregel. Cesta pa je bila tako spolzka, da avto ni mogel naravnost voziti in se je nagnil v jarek, tako da je šofer padel z avta. Po nesrečnem slučaju je šofer padel z glavo pod kolo avta, ki mu jo je popolnoma zmečkal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je že po 10 minutah umrl. Arnušek je bil 28 let star. Zapustil je troje majhnih otrok. k V vojno obrtno šolo v Kragujevcu se sprejme letos sto učencev, ki se izvežbajo v raznih obrtih na državne stroške. Reflektanti za to šolo ne smejo biti mlajši od 12 in starejši od 15 let. Predpisana predizobrazba je dovršena ljudska šola s prav dobrim uspehom ali pa kak razred srednje — odnosno meščanske šole z zadostnim uspehom. Prošnje se morajo nasloviti na upravnika vojne obrtne šole v Kragujevcu in to najkasneje do 15. avgusta 1928. Šola ima dva tečaja. Učna doba traja štiri leta. Nadaljnji tečaj, v katerem se izvežbajo za mojstra usposobljeni učenci, traja pa nadaljnji dve leti. Za dobo šolanja dobivajo učenci popolno oskrbo kakor tudi vse ostalo brezplačno od države. V tej šoli se podučuje strojno ključavničarska, elektro-monterska, kovaška, strugarska, puškarska, sedlarska, kolarska, s'olarska, livarska, zidarska, tesarska in še več drugih obrti. Na sprejem v šolo imajo prvenstveno pravico otroci, ki nimajo starišev, nadalje otroci vojnih invalidov in drugih siromašnejših slojev, za tem vsi ostali. Kako je sestaviti prošnje in katera spričevala je priključiti prošnjam, je razvidno iz službenega vojnega lista štev. 28 od 21. junija 1928. S potrebnimi informacijami posluži lahko vsaka orožniška postaja. •k Službodajalci, ki zaposlujejo manj kakor pet uslužbencev, oddajo uslužbenski davek glasom zakona o neposrednih davkih četrtletno, ona z več kot pet pa mesečno. Ker bo z julijem vršila davčna oblast in finančna kontrola revijo, opozarjamo službo-dajalce na tiskovino za oddajo tega davka. Tiskovine (dve vrsti) je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in sicer za manjša podjetja do 32 uslužbencev pa pola 1.50 Din, od 20 pol dalje po 70 par, nadalje za večja podjetj ado 32 uslužbencev pa pola 1.50 Din od 100 pol dalje pa po 1 Din. Za pravilno in hitro izračunanje tega davka pa priporočamo Tabelo za preračunavanje usluž-benskega davka, ki obsega dnevno, tedensko in mesečno plačo. Cena 10 Din. k Toča v četrtek 21. junija je zopet pobila v občinah Sromlje, Pišece in Zakot. Škodo si je ogledal oblastni poslanec g. Tratnik in je dal prizadetemu prebivalstvu potrebna navodila. k Poslovanje pri carinjenju izvoznih poštnih pošiljk. Carinska uprava je zvišala pristojbine za izvozne pakete. Kaldrmina in poslovne pristojbine znašajo odslej za en paket 4.50 Din, za dva paketa 7.25 Din, za tri pakete 10 Din in tako dalje, za vsak paket še po 2.75 Din. K tem pristojbinam je treba prišteti še kolkovino za carinsko priznanico v znesku 5 Din, posredovalnino v znesku 5 Din za vsak paket, pristojbino za obvestilo v znesku 1 Din in kolkovino za vsako spremnico po 2 Din, tako da mora stranka plačati za en paket 17.50 Din, za dva paketa 27.25 Din, za tri pakete 37 Din, za vsak nadaljnji paket pa še 9.75 Din več. k Poštninska prostost poljedelskih zadrug. Po nalogu poštnega ministra razglaša poštno ravnateljstvo ljubljansko: Poljedelske zadruge niso oproščene poštnine samo za pisemske pošiljke v medsebojnem prometu, v prometu s svojimi zadrugami in z državnimi samoupravnimi in občinskimi uradi, ampak za vse vrste poštnih pošiljk, torej tudi za denarne in paketne pošiljke. k Poštne pošiljke s povzetjem v prometu s Švico. Po sporazumu s švicarsko poštno upravo se uvede s 1. julijem 1928 med našo državo in Švico vzajemni promet s povzet-nimi priporočenimi pisemskimi in paketnimi pošiljkami. k Poštna služba. Izpraznjeno je poštarsko mesto v Breznem. S 5 Din kolkovane prošnje naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. k Posebni telefonski pogovori z Nemčijo in Ogrsko. Po ministrskem odloku štev. 16.874 z dne 25. maja t. 1. so od 1. julija 1928 naprej med našo državo, Nemčijo in Ogrsko dovoljeni telefonski pogovori posebne vrste, ki se lahko naročajo sproti za določen čas, k, pa se morajo prijaviti vselej najmanj eno uro poprej. Za vsak tak pogovor se računa trikratna pristojbina za navaden pogovor s pri-bitkom ene tretjine pristojbine za enoto na, vadnega pogovora. Ti pogovori imajo prednost pred nujnimi privatnimi pogovori, nimajo pa prednosti pred nujnimi državnimi in zelo nujnimi pogovori. k Pri odebelelosti povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »F r a n z -J o s e f« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. k iMalinovec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. nalboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. MAČEK Llubljana. Aleksandrova cesta St. 12 NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imata: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Dunajski cesti. O Razstava risb in' ročnih del dekliške osnovne šole v Lichtenturnovem zavodu je odprta še danes, 26. junija, ves dan. Ker je zelo bogata ljubkih izdelkov najmlajših gojenk zavoda, priporočamo, da si jo gotovo ogledate. 0 Dr. Milan Perko ne ordinira od 27. fu-nija do 3. julija. 0 Pristojbine za dvorano v Mestnem domu. Na podlagi sklepa magistratnega gre-mija z dne 1. junija 1928 se je zvišala pristojbina za uporabo velike dvorane v »Mestnem domu« pri veselicah, koncertih in drugih zabavnih prireditvah na 500 Din, za shode, zborovanja društev itd. na 100 Din, za predavanja ter prireditve v splošnem javnem interesu na 25 Din. Poleg teh pristojbin povrniti je vsakokrat stroške za eventualno razsvetljavo, kurjavo in vselej za snaženje dvorane. Te stroške je plačati v mestnem knjigovodstvu. Stroški za snaženje se odslej ne plačujejo več v roke hišnika, kakor dosedaj. 0 Lepa nedelja. Po precej deževnem dnevu so se Ljubljančani mogli veseliti prejšnjo nedeljo prav lepega vremena. To, prav za prav prvo poletno nedeljo, so pošteno izrabili, predvsem kopalci. Na Ljubljanici, od »Špice« dalje je kar mrgolelo vnetih kopalcev, ki so uživali razkošne solnčne žarke in se veselili osvežujoče kopelji v hladni vodi. Tudi na Savi se je v nedeljo razvilo zelo živahno vrvenje, enako je bilo polno novo otvorjeno kopališče v Koleziji. Znaten del Ljubljančanov pa se je odpravil na razne večje ali manjše izlete v okolico in na planine. Z vročimi dnevi je nastopil čas zlasti za one turiste, ki obiskujejo planine le, ko ni na njih nič več snega. V nedeljo se je odpravilo teh turistov na planine prav znatno število. Velik odtok prebivalstva iz mesta se je poznal zlasti v javnih lokalih, ki so bili skoraj prazni. Šele proti večeru so ulice v mestu nekoliko oživele, ko so se vrnili kopalci in izletniki. 0 Mestna dnevna zavetišča. V letošnjih počitnicah bo vedno odprto po eno izmed mestnih dnevnih otroških zavetišč celodnevno, razen tega pa hkrati še po eno zavetišče poldnevno od 8 do 13 in sicer: a) zavetišče v Sp. Šiški od vštetega 30. junija do vštetega 20. julija celodnevno in od vštetega 21. julija do vštetega 31. julija poldnevno; b) zavetišče na Taboru od vštetega 21. julija do vštetega 10. avgusta celodnevno in dvakrat po tri tedne, t. j. od vštetega 30. junija do vštetega 20. julija in od vštetega 11. avgusta do vštetega 31. avgusta poldnevno; c) zavetišče pri sv. Florijanu od vštetega 11. avg. do vštetega 31. avgusta celodnevno ni od vštetega 1. avg. do vštetega 10. avg. poldnevno. 0 Za rezervne častnike. Ljubljanski člani Združenja rezervnih častnikov se poživljajo, da se udeleže na Vidov dan v četrtek, dne 28. junija 1928 slovesnega rekvijema, ki bo v tukajšnji stolnici ob 10. uri dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bogo-služncga opravila v pisarni pododbora (Kongresni trg 1, II. nadstr.), od koder bo skupen odhod. — Ta dan bo v pisarni odprta spominska knjiga, v katero naj se podpiše vsak član, ki ne bo zadržan. — Pododbor Ljubljana. urefufe Diajjltolie prebavo, Cisti želodec in Črevo sugurno po prlfetno. I omot v vsokii ieharni otn 4 - 0 Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 25. t. m.: Vinko Trost, knjigovodja, Lepi pot 15. V bolnici so umrli: Angela Kogovšek, pletilja, 27 let, Slape 4; Franc Rupnik, delavec, 23 let, Žiberše 68; Marija Šare delavka, Cesta na loko 15; Josip Pavlin mizarski pomočnik, 52 let, Gorje pri Bledu; Uršula Živoder, po-sestnikova žena, Gorenja Pirešica 33. 0 Izgred v Kolizejski ulici. Železniški delavec Ivan R. se je vračal v nedeljo zvečer domov. V Kolizejski ulici pa mu je nenadoma priletela v glavo iz nekega okna steklenica in ga znatno ranila. R. se je raztogotil in planil v hišo, grozeč, da zlikovca premikasti kot snop slame. Tu pa sta ga že v temi počakali dve osebi in ga pretepli, ena s stolom, druga pa s polenom. Še bolj togoten je R. vlomil v vrata prvega stanovanja in pretepel Angelo S. ter ji znatno poškodoval desno roko. Nekdo je hitro stekel po stražnika, ki je to-gotneža umiril, si zapisal njegovo ime in ker je bil precej ranjen na glavi, poslal v bolnico. Kdo bi vrgel R.-u steklenico v glavo in pretepel v temi, pa stražnik ni mogel ugotoviti. O Vlom v stanovanje. V nedeljo med pol 5 in pol 11 zvečer je neznan zlikovec vlomil v stanovanje višjega administrativnega svetnika v pokoju Karla Eckela v Kolodvorski ulici št. 13 in odnesel eno potovalno odejo, okoli 22 srajc in 14 spodnjih hlač. Eckel trpi 3500 Din škode. Odeja je bila na eni strani temno rjava, na drugi strani pa rdeče rumeno karirana in obrobljena s temnorjavim trakom. Del perila je imel monogram C. E., del pa K. E. Kdo bi tatvino izvršil, Eckel nima pojma. 0 Vlomilec v pasti in rešitev iz nje. V nedeljo popoldne je zasačil visokošolec Anton Bernik, stanujoč v Slomškovi ulici št. 4, v podstrešju hiše nekega moškega, ki je s ponarejenim ključem odprl shrambo in stikal po njej. Bernik je vprašal možakarja, kaj išče tam, nakar se mu je ta pričel v nemščini izgovarjati. Bernik je takoj videl, da ima opraviti z vlomilcem. Urno je zaklenil tatu v shrambo in stekel po stražnika. Toda vlomilec se je rešil iz te pasti na prav drzen način. Skočil je iz podstrešja šest metrov globoko na streho drugega poslopja, od tu na tla in jo^n pobrisal. Ko sta stražnik in Bernik prišla',1'"1 vlomilca seveda nista našla. Vlomilec ni mogel ničesar odnesti. Vendar pa je policija drznemu vlomilcu že na sledu in je težko, da se bo še enkrat izmuznil. O Motorno kolo odpeljal. Avgust Kanonik, kurjač pri tvrdki »Šiška« je v nedeljo na izprehodu po Večni poti našel na grm prislo-njeno motorno kolo, za katerega se je pozneje izkazalo, da ga je neznan tat ukradel in odpeljal iz garaže šoferja Adolfa Slabeta v Rožni dolini. Neznani tat jo je skušal najbrže z motornim kolesom pobrisati, ker pa ni bil vajen voziti z njim, mu je kmalu odpovedalo. Pri tej vožnji je tat kolo znatno pokvaril. © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 3228 М«мг№<®г П Odličen naš somišljenik umrl. V Št. Ilju v Slov. goricah je v nedeljo 24. t. in. ponoči umrl previden s sv. zakramenti g. Franjo Freiham, posestnik, ustanovitelj Hranilnice in posojilnice, Bralnega društva, Kat. političnega društva za ja-reninsko dekanijo, bivši župan in cerkveni ključar v št. Ilju, star nad 70 let. Freiham je bil od svoje mladosti pa do visoke starosti neomaldjiv slovenski narodnjak in zvest vodilni pristaš SLS. Zelo mnogo je čital. Imel je sam bogato knjižnico, ka-; tero je pred leti daroval Prosvetnemu društvu. Na I oder so ga položili v dvorani Slovenskega doma, od koder bo pogreb v sredo 27. t. ni. ob 8 zjutraj. Mariborčani imajo dobro zvezo z vlakom ob 6.45 fa Maribora. Naj bi dobri Bog poplačal našega Frei-hama za velika dela, ki jih je izvršil za bližnjega ! in za slovenstvo na naši meji! □ šol češkoslovaškega generalnega štaba v i Mariboru. Včeraj ob 18.53 se je pripeljal z dunaj-j skim brzovlakom v Maribor šef češkoslovaškega j generalnega štaba general Sirovy. Spremlja ga več štabnih častnikov. Na kolodvoru so visoke goste pozdravili veliki župan dr. Sohaubach, komandant mesta general Dimitrije Spasič in podžupan dr. Li-pold. Gostje so si nalo ogledali falsko elektrarno, ob 17.20 pa so nadaljevali pot proti Zagrebu in Belgradu. □ »Montags-Proasc« je naslov listu, ki bo začel v najkrajšem času izhajati vsak ponedeljek v jutro v Mariboru. List bo prinašal najnovejše vesti, gospodarske novice in bo poleg tega imel prilogo za dvig tujskega prometa v naši državi. >Mon-tags-l'resse< bo popolnoma nepristranski nemški tednik v naši državi. Kakor izvemo, si hočejo Nemci ustvarili s tem list, ki bo popolnoma neodvisen od sedanje »Marburger-Zeitung< in Mariborske tiskarne. □ Sestanek SLS v Mariboru. V soboto zvečet se je vršil v prostorih na Koroški cesti 1 sestanek vseh ožjih in širših odborov SL.S za mesto Maribor. j Bila je zbrana elita naših pristašev — sami neustra-1 šoni in delavni zaupniki, ki se že tolikokrat pripo-! mogli SLS do lepih vodilnih zmag. Na sestanku je i poročal mariborski poslanec g. Franjo Zebot, ki je 1 orisal vso težo jx>ložaja. ki je nastal z dogodki v beigrajskem parlamentu. Po |>oročilu je g poslanec dajal posameznim zaupnikom pojasnila, ki so jih želeli o vprašanjih, ki najbolj langirajo njihove življenjske interese. Ob zaključku so naši vrli zaupniki ob živahnem vzklikanju našemu voditelju dr. Korošcu in oh velikem navdušenju vseh navzočih izrekli na predlog lov Pirca neomajno zaupanje in zvestobo Jui/oslovmskcmu klubu, posebno pa vodi- msvee „Vojna se upira našim dušam" Bon Luigi Sturzo. Nedeljski »Slovenec« je v zadnjih Številkah prinesel po vrsti par razraotrivanj o sodobnih mirovnih stremljenjih, z geslom: vojsko vojski. Naj mi bo dovoljeno k istemu vprašanju dodati v naslednjem še eno misel. Mirovno vprašanje stopa danes v ospredje evropskega političnega življenja. Posamezniki, pa tudi države, oziroma njih zveze, kakor Društvo narodov, Panevropa ..., se bavijo z rešitvijo tega problema. Ponavljam misel, ki sem jo svoj čas po-vdarjal že v »Mladiki« (št. 3, 1. 1927.): »Svetovna vojna nas je izučila. Šele danes, ko se uam zde že ona temna leta iz komaj pretekle dobe, ko se je dvignil narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo, ko nečloveškemu prelivanju človeške krvi ni hotelo biti ne konca ne kraja, šele danes se pravzaprav zavedamo, kako je bilo vse to klanje nečloveško in nepotrebno. Pozabili smo takrat, da smo ljudje. Kje je odškodnina za one milijone žrtev, ki so ostale na bojiščih? Danes nas je sram vsega tega, pogled nazaj nam pretresa mozeg in vzbuja v nas en sam občutek: nikdar več vojne, nikoii več kaj takega!« Bolj ko kedaj hrepenijo človeška srca danes po ljubem miru. Zal, da pogled med svet kali to naše hrepenenje. Oster diplotnatični dvoboj za Vzhod, ki ga vojujeta imperialistična Anglija in sovjetska Rusija, hegemonistične težnje Italije po Balkanu, vsako leto višji proračuni vojnih ministrstev, gradnja novih vojnih ladij, municije, pod-mornikov ... itd., vse to pa nas navdaja z dvomom ln vzbuja v nas misel, da so vsa takozvana pacifistična stremljenja nekaterih evropskih diplomatov zelo zelo neiskrena, samo teoretična. Tudi Liga narodov bo kot zasiopnica evropskega miru ostala samo zgodovinski spomin, ako se njeni člani ne otresejo svojih hegemonističnih teženj. Pacifistična misel sodobnih evropskih diplomatov pač ni zra-stla na gredici njih lastnega srca, to misel jim je vsilila sila razmer, pogled na uspehe iznajdljivega človeškega duha, moderne tehnike in kemije, ki bi grozote morebitne vojne v bodočnosti stopnjevali do skrajnosti. Nobeno praktično delo ni uspešno, ako ne izvira iz notranjega prepričanja, iz notranje vere. Na vse drugačni podlagi pa temelji pacifistična misel doraščajoče evropske mladine, ki se v katoliškem mladinskem gibanju dviga in pripravlja na pohod, da religiozno, nacionalno, kulturno in socialno življenje Evrope usmeri v toku evangelija Kristusa-Boga. Pri tej mladini ta ideja ni posledica zunanjega impulza, vzrastla je v in z mladino samo, na gredici mladinskih src, iz drngač-nega, — katoliškega pojmovanja človeka in življenja. Ta mladina hoče 'v javnem in privatnem življenju upostaviti Kristusovo kraljestvo, katerega temeljna ustavna točka se glasi: »Ljubite se med seboj!« »Pax Christi in regno Christi«, mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, to je geslo velikega sodobnega papeža, to je obenem geslo nove mladine. To jo ideja, ki nas združuje in rodi bratovsko ljubezen. Le iz poglobljenih in s krščanstvom oživljenih etičnih in verskih vrednot človeškega duha bo vzrastel trajni mir, kakršnega so v božični noči an- geljci obljubili onim, ki so dobre volje. Mt. Md. , ' » Župančičeva drama »Veronika Deseniika< izide v češkem prevodu O. F. Beblerja v Olomucu. Za Sestdesetlelnico Otokarja Brezine, letošnjega kandidata za literarno Noblovo nagrado, izide v Pragi njegova »Muzika virov«, okrašena z risbami Jana Zrzavyja. * Zbirka starih hebrejskih in arabskih rokopisov, nekdaj last znanega raziskovalca barona Gings-burga, se je pred kratkim prodala v Moskvi. Ruska akademija znanosti namerava najvažnejše izdati v izvirniku in prevodu. Posebno pozornost vzbuja rokopis iz 1. 1530, v katerem se poroča o odkritju Amerike in o nekem potovanju v Rusijo. Lastninsko pravo režiserja. Na internacionalnem gledališkem kongresu, ki se vrši v Parizu, je sekcija »Režija« obravnavala lastninsko pravo režiserja. Vsi udeleženci razen italijanskega so bili soglasno mnenja, da ustvarja režiser nekaj trajnega, kar se da popolnoma primerjati s tvorbami avtorjev. Toda dočim je delo pisateljev postavno zaščiteno, se režiserji ne morejo braniti pred plagiatorji. Baročna arhitektura Prage. Pod tem naslovom je izšlo v Londonu (v založbi Pegasus Press) ilustrirano delo brnskega um. zgodovinarja E. Dostal-a. Ruska umetnostna razstava v Bruslju. Ob priliki otvoritve novozgrajene umetnostne palače se je priredila v Bruslju historična razstava ruske umetnosti od njenih začetkov do danes, in sicer v taki popolnosti kot prej še nikoli. Najstarejše delo na razstavi je ruski evangeliar iz 1051, ki ga je princesa Ana, hči kievskega velikega kneza Jaroslava Modrega, prinesla s seboj v Francijo, ko se je poročila s Henrikom I.; evangeliar je last mesta Reim-sa, Iti ga je dalo na razpolago samo za čas razstave. Številne stare ikone vodijo v dobo ruskega klasicizma, ki ga zastopajo slikarji Levickij, Borovikov-skij, Rokotov. Tropinin, T. jsenko, Fedotov, Al. Ivanov in drugi. Paralelno so razstavljena dela inozemskih slikarjev, ki so v 18. in 19. stoletju delovali v Rusiji, kot: Rastrelli, Caravach, Guarenghi, Rossi i. dr. Umetnost novega in najnovejšega je z malimi izjemami reprezentativno zastopana. Na razstavi se vršijo tudi predavanja o ruski umetnosti. pfTT Slovenski oslovski tabor na Stadionu Spored prireditev 29. junija: Ob 8 dopoldne sv. maša pri Sv. Krištofu; ob 9 prapome tekme na Stadionu; ob pol 4 popoldne tekme posameznikov na Stadionu. 30. junija: Ob 9 dopoldne tekme vrst na Stadionu; ob 3 popoldne skušnje za telovadbo in petje na Stadionu; ob pol 9 zvečer telovadna akademija v veliki dvorani hotela Union. 1. julija: Ob 6 zjutraj budnica; ob pol 9 slavnostni sprevod od Ljudskega doma skozi mesto na Stadion; ob 10 sv. maša na Stadionu; popoldne ob pol 4 javna telovadba na Stadionu. Vstopnina: Vstopnina k tekmam za oba dneva znaša 5 Din. K telovadni akademiji: sedeži po 20 Din, za članstvo po 10 Din, stojišča po 4 Din. Vstopnina k glavni skušnji 30. junija popoldne znaša 5 Din. Vstopnina k javni telovadbi: sedeži po 30 in 20 Din, stojišča po 10 Din; člani v krojih, dijaki in vojaki plačajo 5 Din. * * * Praznik orlovske mladine. Še teden dni in zopet si bodo podali roke slovenski, hrvatski in češkoslovaški Orli, ki bodo pri tej priliki še bolj poglobili bratske vezi. Naj nihče ne zamudi prilike, ko bo zopet manifestirala v Ljubljani katoliška mladina in pokazala uspehe tihega a smotrenega dela. Zato v nedeljo vsi v Ljubljano. Dohod ua Stadion 1. julija. Ob priliki javne telovadbe 1. julija bo dohod na Stadion za sedeže z Dunajske in Vodovodne ceste ,'r, stojišča pa samo iz Vodovodne ceste. Priprave za Pr^so Tiho itn skromno je dokončalo slovansko Orlovstvo v poslednjem času stike mednarodnih katoliških telovadcev. Tako mu je tudi uspelo, da je v tem mesecu zboroval mednarodni odbor, da se rešijo sedanja najnujnejša vprašanja. Slo je za reorganizacijo mednarodne unije, da bi njena pravila odgovarjala današnjim razmeram in da se je določil mednarodni izlet v Pragi leta 1929, določila terminologija za vsak jezik posebej. Stvar sama na sebi, zlasti kar se tiče zadnje točke, ui tako majhnega pomena, zlasti še, če se pomisli, da so bile dosedanje razlike velike, ki zvezi nikakor niso bile v korist. Konferenca je bila sklicana silno hitro, predvsem zaradi tega, ker je pariška centrala izbrala iz predlaganih roltov najkrajšega. Na konferenci so manjkali samo Nemci iz rajha, obljubili pa so svoje sodelovanje. Predsedoval je F*Dk Kerliove, predsednik Unije. Predprodaja vstopnic. Vstopnice za javno telovadbo se bodo dobile od 26. t. m. dalje v trafiki »Union«. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Slabo vreme naj nikogar ne straši in zadrži doma, ker se bo program orlovskega tabora izvedel ob vsakem vremenu. Za prenočišče je poskrbljeno. Odseke pozivamo, naj takoj javijo število tistih, ki želijo v Ljubljani prenočevati. Prijave sprejema pisarna SOZ v Ljudskem domu. Stadion oživljen. Pripravljalna dela na Stadionu so v najlepšem teku. Tudi porfalni stebri ob Dunajski cesti se že ponosno dvigajo. Zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda to monumen-talno zgradbo slovenskega orlovstva. Vsi prapori v Ljubljano. Odseke, ki imajo prapore, pozivamo, da se zanesljivo udeleže orlovskega tabora s praporom. Prapori se bodo spravili v pisarni SOZ v Ljudskem domu, od koder se bo v nedeljo 1. julija razvil sprevod. Telovadne obleke. Vsak odsek naj spravi telovadne obleke vseh telovadcev v eno vrečo, na katero naj pritrdi listek dotičnega odseka. Ne pozabite članskih izkaznic! Vse člane in članice ponovno opozarjamo, da vzamejo s seboj članske izkaznice, ker bodo le na podlagi članskih izkaznic imeli pravico do četrtinske vožnje. Kako dosežeš četrtinsko vožnjo. Vsak član (članica), ki ima pravico do četrtinske vožnje, naj na odhodni postaji pri blagajni pokaže člansko izkaznico ter kupi polovično karto do Ljubljane. Te karte v Ljubljani ne sme oddati, ampak naj jo dobro spravi. Na Stadionu bo vsak dobil proti odškodnini 3Din potrdilo, da se je res udeležil orlovskega tabora. Nato se bo s tem potrdilom in že bila dosedaj formalno, v Pariz, in predlog, da mora biti vsako leto le en mednarodni tabor (dosedaj so nekatere zveze prerade označevale svoje tabore za mednarodne), a ti tabori so mednarodni le tedaj, oe jih proglasi za take Unija. Tako je zmagalo stališče Cehov in Jugoslovanov. Prisrčen je l>il diner, ki ga je češkoslovaški osrednji odbor Orla priredil na čast zunanjim gostom. Brat Leiner se je iskreno zahvalil za soudeležbo ter jim zagotovil, da bodo na praški slavnosti leta 1929 prav tako prijazno sprejeti, kakor v Brnu; češkoslovaški Orel si šleje v čast, da se je ta konferenca vršila baš na njegovem ozemlju. Za Slovence je govoril brat Jernej Hafner. Med drugimi pozdravnimi brzojavi je odšel pozdravni telegram ludi na Deutsche Jugendkraft. Glede bodoče soudeležbe na praškem taboru računajo, da prideta iz Jugoslavije naj-manje dva posebna vlaka z nad 2000 udeležencev. Iz Francije se je že priglasilo 50 zvez, enako iz Belgije. Tudi med Nemci v rajhu in v Avstriji je povabilo našlo živahen odmev. Svojo udeležbo je priglasil katoliški Sokol v Ameriki, med katerimi dela sedaj poseben delegat iz Prage. Poljske goste privede sam kardinal Hlond. Tudi Švicarji ne bodo manjkali. Tako je že danes gotovo, da bo svetovac-lavski mednarodni tabor katoliških telovadcev ena največjih mednarodnih prireditev v Evropi. Sporf rej kupljeno polovično karto in člansko izkaznico rezplačno peljal domov. Kako dosežem polovično vožnjo. Na odhodni postaji kupim celo karto do Ljubljane, ki je v Ljubljani ne smem oddati. Na Stadionu bom v nedeljo dobil za 3 Din potrdilo o udeležbi, nakar se bom brezplačno peljal domov. Pravica do znižane vožnje velja od 28. junija do 7. julija za vse vlake izvzemši S. O. E. Prva seja je razpravljala o svetovaclav-skih orlovskih dneh, o razdelitvi sodelovanja posameznih držav na teh slavnoslih, o stanovanjih in o prehrani zunanjih gostov in o lem, kako naj zunanji svet uporabi svoje dneve v Čehoslovaški. Delegatje so si ogledali stadion na Strahovu in vojaško vežbališče v Dejvicah, kjer bodo javne telovadbe leta 1929. Na drugi seji se je govorilo o celotnem programu. Za podlago je služil predlog ČSO in JOZ. V predlogu samem je bila že cela vrsta popravkov, zlasti kar se tiče telovadnih točk. Bratje Kostelka, Kermavner in Michalek so proizvajali skupne vaje. Pri tem je bil popravljen tudi francoski tekst in prilagoden našemu. Zadnja konferenca se je bavila s tehničnim in organizatoričnim vprašanjem. Poročali so F. D. Kerhove, glavni tajnik Hi-houdenu, Žampach in dr. Dvornik. Prišlo je do cele vrste dogovorov, ki se bodo predložili prihodnjemu rednemu kongresu Unije v Parizu. Izmed teh je morda najvažnejši predlog, da se prenese cenlrala iz Kima, kjer je S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Danes (v torek) ob 18. uri 15 minut trening na dva gola s Svobodo, v sredo ob 18. uri tehnični tn kondicijeki trening za I. moštvo in rezervo. — Naraščaj vežba v četrtek (na praznile) in v soboto ob 17. uri. — V nedeljo 1. julija pokalna tekma z Rapidoan. — Načelnik. ILIRIJI : HERMES 8 : 1. V predfinalu za prehodni pokal LNP je Ilirija včeraj v dopadljivem stilu nadvladala šišenskega Hermesa z nepričakovano visokim rezultatom 8:1 (polčas 4 : 1). Ilirijansko moštvo je pred-vedlo v vseh vrstah lepo in učinkovito kombina-cijsko igro, katere glavna nosilca sta bila srednji half Dekleva in notranji napadalni trio z dobro disponiranim vodjo napada Omanom. Realizator večine dobro' zasnovanih napadalnih akcij je bil zopet Šiška; 4 goli so njegovo delo, ostale 4 sta si delila Vodeb in Oman. Branilca Pleš-Verovšek sta bila zanesljiva, istotako Lado, Doberlet je igral nesebično in očividno prihaja v dobro formo. — Hermes je imel v Marinkti dobrega in požrtvovalnega srednjega halfa, v nekaterih fazah je prišla do izraza tudi dobra igra notranje napadalne vrste, v splošnem pa Hermes ni mogel uspešno parirati taktično pravilne in mnogo odločnejše igre Ilirije. .-— Tekmo je vodil sodnik Deržaj v obojestransko zadovoljstvo. V predigri je SK Reka zmagala nad novomeškim SK Elanom po otvorjoni igri s 4 : 1, e čemur si je definitivno zagotovila prvenstvo II. raz-rpda v ljubljanskem okrožju podzveze. Reka je igrala slabejše kot navadno, Elan pa je pokazal razmeroma dobro, ainbicijozno in fair igro. Tempo igf-e je bil živahen le v prvem polčasu, pozneje sta obe moštvi popustili pod vplivom poletne vročine. Rezervni moštvi Ilirije ln Jadrana ata igrali dopoldne. Zmagala je Ilirija s 3 : 1. VARAŽDINSKI SK : SSK MARIBOR 2 : 1. Maribor je zgubil včeraj proti slabemu VSK iz Varaždina, čeprav je bil stalno v popolni premoči in se je igralo domala vso igro pred golom VSK. Vsa premoč Maribora pa je bila brezuspešna, ker je forward njegov v bližini gola igral nenavadno slabo. Neglede na negativni izid ni priporočljivo, da sklepa Maribor tekme z nasprotniki, od katerih gostovanja nima ne športnih ne gmotnih koristi. TENIS TURNIR V ROGAŠKI SLATINI. V soboto je pričel v Rogaški Slatini 'mednarodni tenis turnir, aranžiran od SK Maribora in podpiran od uprave zdravilišča. Za turnir, ki bo trajal do Vidovega dne, vlada med tu- in inozemskimi športniki ogromno zanimanje in sodelujejo najboljši jugoslovanski, avstrijski in madžarski igralci. O poteku turnirja bomo še poročali. PRASKA SLAVIJA V NAŠI DRŽAVI. V nedeljo je prišla slovita hazena Slavije iz Prage v Mursko Soboto, odkoder bo šla na daljšo turnejo po vsej državi. SK Mura ji je priredila lep sprejem. Popoldne so Čehinje igrale tekmo z Muro in doeegle pičlo zmago 7 : 5, jcar je za Muro sigurno lep uspeh. Iz Mure so odšle Čehinje v Maribor, kjer jih je SK Maribor sprejel. Zvečer se je vršil v Grajski kleti banket. V torek dopoldne se peljejo hazenašice z avtobusi v Rogaško Slatino in se povrnejo popoldne. Zvečer ob pol 19. uri se vrši tekma med Slavijo in Mariborom. Za Maribor bo to zelo težka tekma, upamo pa, da bodo naše igralke dosegle časten uspeh. Bratskim Čehinjam kličemo tudi mi prisrčno dobrodošlico z željo, da bi odnesle kar najlepše utise iz naše domovine. Za mednarodno kmetijstvo V dobi, ko se toliko razpravlja o mednarodni rešitvi sodobnih vprašanj in ko »Slovenec« pazno sledi ženevskim debatam o ureditvi dela, ne bo odveč, če podam kratek pregled zborovanja, ki se je pred kratkim vršilo na Dunaju, in na katerem so obravnavali mednarodno ureditev kmetijskih vprašanj. Zastopanih je bilo 24 držav, med njimi tudi Jugoslavija, predsedoval je predsednik agrarne komisije v Parizu Marquis de Vogue, važnejše referate so imeli ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Thomas (Razmerje agrarnih organizacij do urada dela), nemški minister n. r. dr. Hermes (Poljedelstvo in zveza narodov) ter prof. dr. Laur iz Švice. Najvažnejši del govorov in razgovorov je tvorilo vprašanje o razmerju poljedelstva do svetovnega gospodarstva in do zveze narodov. Ugodna rešitev svetovne gospodarske krize je možna le tedaj, ako se primerno poglobi razumevanje za poljedelstvo, ki se mora v vseh deželah hitreje razvijati in izpopolnjevati. Oba najvišja mednarodna foruma v Ženevi »Zveza narodov« in »Urad dela« sta priznala ta pomen poljedelstvu za mednarodno gospodarstvo in pritegnila mednarodne agrarne organizacije k sodelovanja. V »Uradu dela« sicer ne more biti, kakor je dokazoval ravnatelj A. Thomas, uradno zastopana agrarna organizacija, pač pa ima posebno komisijo, ki ima le svetovalno pravico. Da se bo poljedelstvo dvignilo in da si bo priborilo v mednarodnem gospodarstvu tisto mesto, ki mu gre, zato se mora pa tudi samo bolje organizirati. Vsi drugi stanovi so imeli dosedaj več smisla za mednarodne organizacije nego poljedelci. Mednarodno zbližati bo treba poljedelske organizacije in organizacije konzu-mentov, urediti vprašanje mednarodnih tržišč, cen, in posebno dvigniti poročevalsko službo. Upe, ki jih stavi »Zveza narodov« v poljedelstvo, bodo se lc tedaj izpolnili, ako se bo poljedelstvo samo v sebi krepko in smotreno organiziralo. Organizacijsko delo vsega poljedelstva vseh držav je osredotočeno v ^Mednarodni z\ezi poljedelskih organizacij«. Ta zveza je sedaj sprejela nova pravila. Zveza zastopa interese poljedelstva v vseh mednarodnih vprašanjih in pospešuje poljedelstvo na tehničnem, znanstvenem in socialnem polju. Zveza krepi samozavest poljedelcev in jih navaja k skupnemu delu. Sedež zveze je v Parizu, njen sedanji predsednik je Marqi is do Votfuć. Resolucija, ki so jo ob koncu sprejeli, ugotavlja, da je svetovna gospodarska konferenca 1. 1927. in gospodarski odsek Zveze narodov 1. 1928. priznal izreden pomen poljedelstva zi svetovno gospodarstvo. Prosi Zvezo narodov, naj uporabi vsa primerna sredstva, da se bo gospodarsko stanje poljedelcev kmalu izboljšalo. V okviru tega mednarodnega zborovanja je imela tudi nižjeavstrijska kmetijska zbornica na Dunaju v krasno prenovljeni slavnostni dvorani na dvoru zborovanje vseh delegatov. Zastopani so bili vsi okraji, navzočih je bilo približno 1300 zborovalcev. To je bilo prvo skupno zborovanje, odkar je bila 1. 1922. ustanovljena zbornica. Med različnimi pozdravnimi govori in referati sta bila dva pomembnejša, in sicer govor predsednika zbornice Reitherja in kanclerja dr. Seipla. Reither je dokazal, koliko jc storila zbornica za kmetijstvo: dvignila je produkcijo in poskrbela za eksport. Zahteva pa, da se davki pravično razdelijo (zahteva poseben davek na bencin), da se sprejme zakon o elementarnih nesrečah, da se dovolijo brezobrestna posojila vinogradnikom, da se uvede akcija za pomoč hribovskim kmetom itd. Dr. Seipel je govoril o nasprotju, ki vlada med mestom in deželo in je poudarjal, da bo misliti na zboljšanje razmer le tedaj, ako se čutita kmet I in meščan kot del ene celote, za katero morata skupno delati. —e—1. Mesto Radeče pri Zidanem mostu razglaša, da je preložen Petrov se'em radi VidovdanskejJa praznika na 27. iunij. ■H'-- *Ч<; > v Kozakova družtaa se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z njo občutili bridko izgubo, obdarovali ljubljenega pokojnika s cvetlicami, mu zapeli v slovo in ga spremili k večnemu počitku. Ljubljana, dne 25. junija 1928. v Ljubljani, dobro idoča in splošno znana, se odda zaradi družinskih razmer takoj v najem proti primerni najemnini. Oziralo se bo le na ponudbe dobro vpeljanih, priljubljenih in ka\wije zmožnih gostilničarjev. — Cenjene ponudbe na upravo »Slo-vi-чч ■ nud »Prvovrstna gostilna«. r i 5. i ei K SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. j NUDI PO I3BSDNO UGODNIH (TKNAIt KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA o H. NAUSTaOMB Mete УШ шшш? Jantar pripoveduje Kakor daleč sega zgodovina, je bil jantar priljubljen in cenjen nakit v deželah Sredozemskega morja. Tako so ga našli v grobovih mikenskih kraljev. Med Grki so z njim kup-čevali Feničani, ti najboljši in najdrznejši pomorščaki in trgovci starega veka. Grki so jantar imenovali elektron in tudi že poznali njegovo električno svojstvo, ne da bi seveda karkoli vedeli o tej sili. (Po jantarju je tudi elektrika dobila svoje ime.) — Za časa rimskih cesarjev je bil jantar v Italiji zelo razširjen trgovinski predmet, tako da so si mogle tak nakit privoščiti tudi nebogate ženske. Pripisovali so mu tudi zdravilno moč. Imenovali so ga succinum, a Plinij je napisal o njem prvo obširno razpravo, ki se je ohranila do današnjega dne in v kateri je vsaj bistve- Vodno letalo z jadri, s katerim hočejo preko Kanala iz Бтгоре v Anglijo. no podana že vsa resnica — saj je označil jantar kot smolo, ki je iz gozdov gori na severu prišla v morje pa jo valovi prinašajo na germansko obalo. Navaja tudi, da so Germani tedaj imenovali jantar »glesunu (današnji Glas). V srednjem veku se je uveljavilo za jantar drugo ime, ki mu je ostalo do danes: B6rn-stein (Brennstein), to je kamen, ki gori. Razen tega so jantar imenovali >nordijsko zlato,« in to po pravici, saj je jantar enako razširjen in kot nakit priljubljen kakor zlato. Posamezne kose jantarja je najti ob vsej nemški obali Vzhodnega morja, pa tudi na kopnem, toda to so le zašli bratci. Pravi dom — dasi ne prvotni! — jantarja je severno-pruska pokrajina Samlandija, ki se kot pravokotni polotok med Kursko in Svežo lokvo raztega v morje. Tu dobivajo jantar iz morja, ki ga naplavlja na obal, kopljejo ga pa tudi iz zemlje, približno v globini morske površine. Pridobivanje jantarja iz morja se vrši še danes na isti priprosti način kakor pred več tisoč leti: na dolgih drogovih imajo pritrjene mreže z obodom in z njimi zajemajo, stoječ do prsi v vodi ob obali, iz prihajajočih valov naplavino: razno morsko rastlinje in blato, mfed katerim se nahajajo kosi in drobci jantarja. Jantarska žetev je posebno bogata po velikih viharjih ,ko se morje do dna razvalovi in prinaša na breg skrite zaklade svojega dna. Tako so 1. 1882. pri Palmnickenu v eni sami taki noči nalovili 2000 kg jantarja, po velikem viharju 1. 1914. pa v Rauschenu 868 kg. Zanimiva je gospodarsko-socijalna zgodovina, ki je spremljala pridobivanje jantarja. Do prihoda nemškega viteškega reda so sam-landski ribiči svobodno »lovili« jantar in kar je kdo našel, je bila njegova last. Ko je prevzel oblast v deželi nemški viteški red, je pa uvedel za jantar državni monopol in začel kruto preganjati vsako tihotapstvo z jantarjem ; ob obali so stala vešala pri vešalih... Zgodilo se je pač natančno isto, kar pri vseh takih monopolih: ubogo ljudstvo si pri pridobivanju jantarja ni zaslužilo niti za črn kruh, bogastvo se je vsipalo le v državno blagajno. — Ko je prišla reformacija, je začela trgovina z jantarjem pešati; namesto denarja so dajali iskalcem jantarja samo nekoliko soli, ki je bila istotako vladni monopol. V Gdan-skem je kupčijo z jantarjem prevzela pod poljskim pokroviteljstvom družina Koehn-Jaski in polagoma dobila v svoje roke monopol. V 16. stoletju ji je ta monopol zopet odkupila vlada za 40.000 cekinov in ga vodila v lastni upravi poldrug sto let. Bridkosti za obalno prebivalstvo so se znova začele; ustanovili so posebno sodišče proti tihotapstvu, a vsak ribič je moral vsaka tri leta priseči, da bo sam ovadil vsakega člana družine, ki bi zagrešil tihotapstvo. To pa je bilo v tistih časih toliko, kakor izročiti jih v smrt. Celo župniki so morali polagati prisego glede tihotapstva. Toda revščina je silila ljudstvo, da je prelamljalo prisege, pri čemer se Je vedno bolj izkvar-jalo. Toda tudi za vlado samo je rodil neso-cijalni režim le škodo in prekletstvo; uradniške in biriške plače so požrle več, nego je monopol sploh donašal. V trdih Napoleonovih časih je pruska vlada prodala monopol zasebnemu podjetniku, 1. 1837. pa ga je dala v najem obrežnemu prebivalstvu. Vse se je ua mah izpremenilo: preje tako revne ribiške vasi so si opomogle, tihotapstva je bilo konec, a država je dobivala lepe denarce. Pripravljal pa se je polagoma nov preobrat pri pridobivanju jantarja. Že od davna so med prebivalstvom živele legende o ogromnih jantarskih zakladih ,ki so skriti v >plavi zemlji«. Dejansko so našli na obali od časa do časa nekaka guezda jantarja. Sedaj so začeli posamezni ribiči ob obali na čisto priprost način kopati rove; našli so tudi jantar, toda ne toliko, da bi se jim bilo delo izplačalo. Zato so se pa posuli v morje celo kosi izpod-kopane obale. Sedaj so se začeli za stvar zanimati znanstveniki in razni strokovnjaki; pravico za kopanje je vlada ribičem 1. 1867. odvzela in jo dala tvrdki Stantieu in Becker. Ta tvrdka je odkrila in deloma dvignila zaklad splave zemlje«. Začela je kopati pravilne rove v tla, deloma pa ustanovila dnevne kope — obal je visoka približno 30 čevljev, a plast, v kateri se nahaja jantar, leži v globini odnosno višini morske gladine. Uspeh je bil bajen: dočim so preje nabrali letno par tisoč kilogramov jantarja, je zrasla sedaj produkcija na več stotisoč kilogramov! Država, ki je dobivala preje 20—30.000 mark najemnine, je imela sedaj 800.000 mark letnih dohodkov. L. 1879. so začeli drobne, neporabne kosce jantarja s pomočjo toplote stiskati v velike kose, ne da bi bil jantar izgubil značaj. Ta proizvod se imenuje ambroid; z njim se je dobičkanosnost jantarske industrije še bolj povzdignila. L. 1899. je pruska vlada za deset milijonov mark odkupila od tvrdke vsa zemljišča, zgradbe, obrate in trgovske ustanove in vodila delo poslej v lastni upravi. Čisti dobiček znaša 1, in pol milijona mark. L. 1912. je znašala produkcija 436.000 kg. Od tega so obrusili in predelali v nakit 78.000 kg; iz ostalega so napravili 23.000 kg ambroida, 109.000 kg jantarjevega kolofonija, ki se rabi za pečatni vosek, 3000 kg jantarjeve kisline in 36.000 kg jantarjevega olja. Kam roma jantarjev nakit? Nize biserov iz motno-žoltega jantarja ljubijo posebno ori-entalke in angležinje; belkaste vrste jantarja kupujejo prebivalci Zapadne in Vzhodne Afrike; s svetlojasnimi se kiti Kavkaz, najlepše jasne gredo v Francijo, Brunšviško in Tatarsko, slabše vrste pokupita Rusija in Afrika. Državni uradniki na Kitajskem in na Koreji so ponosni na mandarinske verižice iz jantarja, a Indijanci na svoje uhane iz iste snovi. Približno 20.000 nizov jantarskih jagod gre vsako leto med pobožne mohamedance, dvakrat toliko rožnih vencev v Francijo, Španijo, Italijo in druge katoliške dežele. Maro-kanski in kitajski vojaki nosijo na prsih amulete iz jantarja, Perzijci kiti jo sebe in svoje mrtve, pa tudi svoje konje z jantarjem. Slednjič se ozrimo na vprašanje: Kaj je jantar in odkodi? Na prvo vprašanje je odgovorila znanost v teku prejšnjih stoletij včasih s pravimi bajkami; slednjič se je vrnila k resnici, ki jo je poznal že Plinij — da je jantar borova smola. Kako je ta smola prišla v morje odnosno v samlandska tla, so pa ugotovili strokovnjaki šele v zadnjih desetletjih minulega stoletja: Pred približno šest milijoni let — v starejši tercijarni dobi — se je raztezal južno od današnje Skandinavije silen gozd, ki ga je v teku vekov zalilo — kakor pravljično Atlan-tis — od juga pritiskajoče morje. Na tleh in na deblih tega gozda nahajajočo se smolo, ki se je bila nakapljala iz igličastega drevja, je morsko valovje razneslo in jo naplavilo na tla sedanje Samlandije. Preko teh tal so šli potem milijoni let: mlajša tercijama, ledena in diluvijalna doba. Vsaka je pustila za sabo svojo plast, ki so ua samlandski obali zelo jasno razvidne. Tako je nastal zaklad v >plavi zemlji«. V jantarju so vtisnjene podobe žuželk, cvetja, listov, ki so se bili pred toliko milijoni let vjeli v smolo; v nekaterih kosih se nahaja celo še snov žuželk odnosno rastlin. Taki i kosov so imeli v kOnigsberškem geološkem institutu že pred vojno zbranil nad 70 tisoč. Iz teh davnih prič so znanstveniki dognali, katera drevesa in druge rastline in katere žuželke so živele v tisti davni dobi; ugotovili so, med drugim palme in druga drevesa, ki rasto danes v Evropi precej niže proti jugu. Med vsemi temi rastlinami in žuželkami ni nobene, ki bi je ludi danes ne poznali. (>Kosmos« 1927.) Ves svet na eno kopito Bivši generalni podtajnik v Društvu narodov, Raymoud B. Fosdick, objavlja v časopisu »The Virginia Quarterly Review« članek, v katerem opozarja, kako moderna prometna sredstva in industrija ubijajo vedno bolj veljavo osebnosti in ustvarjajo čredne nagone. Povsodi odločuje masa, ki pa nima vedno prav. Danes vidimo, pravi Fosdick, da uporabljajo vsi narodi sveta iste avtomobile, iste čevlje in iste poljedelske stroje. Isti gramofonski tipi lajnajo isto godbo v Newyorku .Jahonnes-burgu ali Tahitiju. Douglas Fairbanks in Char-lie Chaplin nas spremljajo od Greenlandije do Nove Zelandije. Kitajci nosijo angleške kape in evropske čevlje ter kade evropske cigarete. Povsodi na svetu vidimo, kako se širi enoličnost. V Združenih državah se dogaja to najizraziteje. Od vzhoda do zapada jemo vsi isto hrano, nosimo enako obleko, živimo v enakih hišah. Tvarna stran ameriškega življenja se zelo hitro razvija v enoličnost, mo-notonijo, ki je zgodovina v tem obsegu še nikdar ni poznala. Proizvajanje v velikih množinah, reklama in nova prometna sredstva standardizirajo našo civilizacijo. Ta enoličnost se pa ne omejuje samo na tvarno stran. Zdi se, da enake tvarne dobrine ustvarjajo enake miselne reakcije. Ako potujemo po celini od vzhoda do zapada, najdemo po krajevnih listih ene ter iste šaljive priloge, ene ter iste politične karikature, ene ter iste nasvete zaljubljencem, ene ter iste slike, zdravstvene nasvete in taisti podlistek. Celo poročila soglašajo, saj prihajajo iz ene ter iste centrale Na vseh straneh se opaža pritisk za določeno, eno ter isto, standardizirano mišljenje. Radio prinaša, dasi tiči še v otroških čevljih, 5 ali 10 milijonom ljudi en ter isti glas. Kmalu bodo prodrli glasovi in mnenja v naj-oddaljenejše kraje na svetu Z drugimi besedami: naši stroji ustvarjajo duševno sosedstvo, ki mu posameznik skoraj ne more uiti. Naj živi človek ob maineski obali ali v Sierri Nevadi, živi vendar v množici, plen je njene sugestije, njenega vpliva, ki ga izvaja po časopisju, radiju in telefonu. Kajti te naprave so sposobne, da na novo ustvarijo psihologijo množic, vzbujajo kolektivno zavest; avtoriteta številk je za njimi. Posamezniku vcepljajo čredni nagon. Posledica je ta, da vživa mnenje množice nezaslišan ugled. Mnenje množice se lažje zve in se mu je težje upirati; zaradi tega se individualne misli in ideali umikajo mislim množice. Mnenje množicc teži za tem, da zaduši glas manjšin. Nihče ne more resno trditi, da mora imeti največje število vedno največjo modrost in največjo čednost, ne da sc pa tajiti, da bo imelo največjo moč. Bo že nekaj resnice v izreku Ilerberta Spencerja, da večine na splošno nimajo prav. Večina je bila, na katero se je opirala španska inkvizicija. Večina je bila, ki je zagovarjala sežiganje copernic. Večina je bila, ki je v Ameriki z volivnim glasom vedno zopet odobrila suženjstvo. Vedno so bile manjšine, ki so imele ključ do napredka. Tu vidimo Sokrata, ki je pred sediščem zahteval: »Atenci, ali me oprostite ali pa me obsodite, toda bodite prepričani, da svoje poti ne bora izpremenil, tudi tedaj ne. če bi moral zato večkrat umreti!« Tak duh daje človeškemu življenju dostojanstvo in slavo. Brez dvoma bi nekoliko več tega nepo- pustljivega duha človeštvu dalo večjo razpe-ujivost. In to je zelo potrebno. Bolj nego kdaj preti množica notranji svobodi posameznika; vedno odločneje poizkuša, da inteligenci in vo. lji vsakega obrusi ogle, ki ga razlikujejo od nje, Prihajamo torej do neizogibnega zaključka: v kraljestvu mnenj pomenja standardizacija smrt. Človeška družba si ne more dovoliti, da bi zatrla inačice tipa, ki ustvarjajo napredek plemena. Nobena človeška družba ni zdrava, ki nima v sebi močnih nepopustljivih elementov. Nobena sodba množice ne more biti veljavna, ako je neprestano ne izziva kritična sodba posameznika. Kajti tistega, kar naprav-lja življenje življenja vredno, ne proizvaja mehanizem. To prihaja le iz svohode človeške duše. S Zeppelinom na severni tečaj Na zborovanju »Aeroarktike« v Lenin, gradu je podpredsednik prof. Ga Wegener iz Berlina naznanil, da je sklenila nemška vlada z dr. Eckenerjem dva polarna poleta z »L. Z. 127« pod pogojem, da prevzamejo ostale stroške druge države. Ruska vlada je izjavila, da je pripravljena zgraditi stebre za usidranje zrakoplovov, in to v Leningradu in Murmansku. Severnoameriške Združene države so istotako obljubile dragoceno pomoč. Nansen je v svojem poročilu naglašal velikopoteznost bodočih polarnih raziskavam in njihov izredni pomen za evropsko gospodarstvo. Po njegovem mnenju postanejo polarni predeli mogočen vir raznih živil; na tečaju se gotovo nahaja celina v obliki otokov. Raketni voz ponesrečil Tvrdka Opel v Berlinu je 23. t. m. po izkušala raketni voz. Prva vožnja po tračnicah se je posrečila; hitrost je znašala 180 km Nato so ponovili poizkus s štirikrat močnejšimi raketami. Topot so eksplodirale rakete med silnim bučanjem, a voz je vrglo deset metrov visoko na nasip. Poizkus se je torej ponesrečil. Vendar bodo delali nadaljnje poizkuse. Opel izjavlja, da na kak polet na luno niti v sanjah ne misli, marveč hoče le poizkusiti, koliko se z raketo sploh da doseči. Ali je rak nalezljiv ali ni? Kirurg Heidenhaim v VVormsu je delal poizkuse z rakom na ta način, da je vcepil človeškega raka mišim. 6—7 odst. cepljenih miši je obolelo za novotvorbami. Iz tega bi se dalo sklepati, da povzroča raka morda le neki neznan in neviden bacil. Vendar ti poizkusi še ne dajejo nikakega dokaza, da bi bil rak neposredno prenosljiv in Heidenhain izj»Wja. da ne smatra za možno, da bi se kdo, ki prihaja v stik s takimi bolniki, neposredno okužil. Rak ni nalezljiv. Muratov predstavlja samega sebe za film Ruska filmska družba Moszropom je pred kratkim napravila film »Beli orek, v katerem predstavlja židovske pogrome v predvojni Rusiji iu žigosa postopanje tedanje policije. Za vlogo proslulega gubernatorja Muratova. ki je pogrome vprizoril, so angažirali moskovskega igralca Kohalova. Tik pred sprejemanjem se je pa ponudil za to vlogo neznan moški, ki je bil Muratovu silno podoben. Med možmi, ki so predstavljali takratno židovsko deputacijo, ki je šla k Muratovjevu in ga goreče prosila, naj pogrome ustavi, sta bila tudi dva juda, ki sta bila dejansko člana takratne de-putacije. V prizoru pred Muratovjevim se je nenadoma zaslišal krik: juda sta v igralcu spoznala pravega Muratovjeva. Bivšega gubernatorja je stiska prignala tako daleč, da je šel k filmu predstavljat samega sebe. Največja ladja na svetu Paroplovna družba White Star-Line je naročila v Belfastu parnik, ki bo največji na svetu. Dela bodo trajala tri do štiri leta. Ta potniški parnik, ki bo vozil med Southamp-tonom in Newyorkom, bo še večji nego »Ma-jestic«, ki je 915 čevljev dolg in obsega 56 tisoč ton. Novi parnik bo 300 metrov dolg in bc obsegal 60.000 ton. Kako dalef smo že v razvoju glasbe. Te dni so v Potsdamu pri Berlinu igrali opero :>Njegova sestra«, katero so dirigirali iz Berlina. Tudi godbo so prenašali telcfouično iz berlinske visoke šolo za glasbo.