Poštnina platana v gotovini Cena - Prano Ur 0*40 Štev. 182 V Ljubljani, v soboto, 9. avgusta 1041-XIX. Ii©to VI. IzkljnSna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Uniona Pubbliciti Italiana S. Milano. | Uredniitvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, f Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pnbb1icit& 'di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana & A~, Milano. Truplo Bruna Mussolinija je bile danes položeno k večnemu počitku Piša, 9- avgusta, s. Z velikimi slovesnostmi in ob velikanski udeležbi ljudstva ter članov fašistične stranke so bile včeraj v Pisi pogrebne svečanosti ob pokopu ponesrečenega Bruna Mussolinija. Okrog fašističnega doma, kjer so ležala na odru trupla ponesrečenih junakov italijanskega neba, so se zbrale številne čete fašistov, medtem ko je ljudstvo neprestano v velikih trumah korakalo mimo krst in izkazovalo svoje spoštovanje in čast padlim letalcem. Na krstah so bili številni venci, med njimi venci Duceja, njegove soproge Rahele, vdove, venec Kralja in Cesarja, prestolonaslednika in vojvodinje Spoletske in drugih. Vso noč so imeli letalski častniki častno stražo ob krsti, zraven njih pa so to častno službo izvrševali tudi častniki vojske in milice, voditelji mladine in skvadristi. Med temi je bil tudi pokojnikov brat Vittorio. Že pred začetkom pogrebnih svečanosti so se nad mestom pojavila številna bombna letala in neprestano krožila nad krajem, kjer so tragično končali italijanski letalci. Ob 8.45 je prispel v fašistični dom Duce s svojo družino in sorodniki. Takoj po blagoslovu trupel, ki ga je izvršil pisanski nadškof msgr. Vet-tori ob veliki asistenci, so letalski častniki dvignili krste ter jih mimo Duceja in ostalih odličnikov, med katerimi so bili tudi predstavniki stranke, ministri, državni podtajniki, senatorji, narodni svetniki, italijanski akademiki, generali vseh strok oborožene sile, dalje zastopniki nemške vojske, ponesli ven in jih položili na topovske lafete. Ob tem dejanju so se dvignile zastave v pozdrav in kmalu nato se je razvil turoben sprevod proti postaji. Povsod po ulicah, kjer se je sprevod pomikal, je prebivalstvo obsipalo s cvetlicami krste junakov. Za krstami je prva korakala vdova po pokojniku v družbi Donne Rahele in grofice Edde. Potem je stopal Duce v družbi sina Vittoria in njegove soproge in ostalih sorodnikov. Zvonovi vseh cerkva so zamolklo zvonili, ko se je sprevod pomikal skozi mesto in ko je vse ljudstvo brez razlike stanu hitelo razkazovat zadnji pozdrav letalskim junakom, kakor tudi svojo zvestobo in spoštovanje Duceju, ki mu je žalostna usoda vzela ljubljenega sina. Pred postajo so bile zbrane častne čete topničarjev, pehote in alpinčev. Pred postajo so skvadristi krsto, ki je bila zavita v letalsko zastavo, dvignili z lafete. Ko je godba igrala himno italijanske mladine, eo krsto ponesli v železniški voz, ki jo je nato prepeljal v Forli. Fašistične zastave so izkazale zadnjo čast. Po cerkvenem blagoslovu krst je ob 9.45 vlak odpeljal proti rojstnemu kraju Duceja. Na postaji Forli je svojega mrtvega tovariša pričakovala četa letalcev in stotnija miličnikov, zraven njih pa so stali predstavniki višjih oblasti in velika skupina fašistov iz prvih dni tega gibanja. Ko je vlak privozil na postajo, je prvi izstopil iz njega Duce s sorodniki, častniki in skvadristi so na ramenih ponesli krsto s truplom, čete pa so izkazale vojaško čast. Vsi navzoči so dvignili desnice in pozdravili po rimsko ter s tem izkazali čast junaškemu mladeniču, ki je padel za domovino. Na prostranem trgu pred postajo se je razvil pogrebni sprevod. Dva odprta avtomobila sta vozila znake stranke in glavnega poveljstva italijanske mladine. Tu so bili tudi člani vodstva fašistične stranke. Takoj za truplom sta korakala Duce in njegova soproga Donna Rahela. Za njima so šli najvišji oblastniki, prvi fašisti in sorodniki pokojnika. Medtem, ko se je sprevod pomikal skozi mesto, so ljudstvo in vse organizacije izkazovale s pobožnostjo svoje spoštovanje. Prebivalci Forlija so se ob tej boli spet zgrnili okrog Duceja in pokazali svojo zvestobo zanj g tem, da so z nemim molkom izpričevali svoje globoko in pristno sočutje. Iz Forlija je mrtvaški sprevod krenil v Predappio. Vsepovsod so bile ob cestah zbrane velikanske množice ljudstva. Ljudje so posuli cesto s cvetlicami, da je bila videti kot ena sama rožnata preproga. Mrtvaški oder je bil postavljen v fašističnem domu. Oddelek letalcev je pokojniku izkazal čast. Truplo eo v dom ponesli prvi fašisti. Kakor v Pisi, tako je pokojnikova mati Donna Rahela tudi tokrat vzela iz krste čepico in sabljo junaškega sina in ju pritisnila na svoje materinsko srce kot znaka neminljive slave, ki si ju je priboril v borbi za domovino. Dvorana, v kateri je bilo na oder položeno truplo, je bila vsa v cvetlicah in v črnini. Zvon iz liktorskega stolpa je zapel svojo mrtvaško pesem. Duce in vsi sorodniki Bruna so se razvrstili ob krsti. Župnik je blagoslovil truplo. Duce je dolgo nemo in zamišljeno nepremično stal pred truplom, potem pa 1®. P° rimsko pozdravil zemske ostanke svojega sina, potem pa se ie oddaljil v družbi sorodnikov. Takoj nato okrog petnajste ure se je začelo romanje ljudstva mimo krste. Nepregledne so bile množice, ki so izkazovale zadnjo čast in polagale cvetje na truplo. Do poznega večera ta sprevod še ni bil končan- Danes ob devetih dopoldne pa je bilo truplo ob velikanski udeležbi predstavnikov oblasti in italijanskega ljudstva položeno k večnemu počitku. Duoeleva zahvala za sožalja Duce je poslal Nj. svetosti Piju XII. sledečo brzojavko: »Tolažilne besede, ki mi jih je Vaša svetost ob uri žalosti poslala, so me globoko ganile. Skupaj z zahvalo za Vaš blagoslov pošiljam Vaši svetosti tudi vdane pozdrave. — Mussolini.« Nj. Vel. kralju in cesarju je Duce poslal sledečo brzojavko: »Zahvaljujem se Vam, Veličanstvo, iz vsega srca in z Vami tudi Nj. Vel. kraljici in cesarici za izraze sočustvovanja, ki ste jih izvolili izkazati ob priliki težke bolesti, ki me je zadela. Izvolite sprejeti čustva moje globoke vdanosti. — Mussolini.« Duce je prejel tudi sledeče sožalje brzojavke: Duce! Z vsem srcem delim veliko tugo, ki Vas je zadela ob izgubi Vašega sina Bruna. Prosim Vas, da izjavite moje globoko sočutje tudi Vaši soprogi za veliko žrtev, ki jo je zahtevala borba za svobodo in za bodočnost naših dveh narodov. V znak zvestega tovarištva pozdravlja — Vaš Adolf Hitler. Vest, da je Vaš sin našel smrt v zvestem izvrševanju svoje pilotske naloge, me je globoko dimila. Prosim Vas, da izvolite sprejeti izraze mojega sočutja. — Joahim von Ribbentrop. Globoko presunjen zaradi žalostne novice o smrti Vašega dragega sina junaka, Vam izražam globoko sožalje in odkritosrčne simpatije ob žalosti, ki je kruto zadela Vaše srce. — Boris. Globoko presunjen spričo poročila o slavni smrti Vašega ljubljenega sina, kapitana Bruna Mussolinija in spričo krute izgube, ki je tako kruto ranila Vaše očetovsko srce in prizadela junaško letalstvo prijateljskega naroda. Vas prosim, da izvolite sprejeti Vi in Donna Rahela izraze mojih živih simpatij in izraze sožalja kr. bolgarske vlade. — Filov, predsednik bolgarske vlade. Užaloščen spričo žalostne vesti o junaški smrti •neustrašenega letalskega kapitana Bruna Mussolinija, Vas prosim, Ekscelenca, da izvolite sprejeti odkritosrčne izraze mojega globokega sožalja in sožalja madžarske vlade. Zagotavljam Vam Ekscelenca, da tudi madžarsko ljudstvo z vsem srcem deli Vašo veliko žalost in občuduje istočasno vso veličino žrtve Vašega sina, ki je s svojim življenjem in s svojim zadnjim junaškim dejanjem lep vzgled heroizma in domovinske ljubezni italijanskega vojaka. — Bardossy, predsednik madžarske vlade. Pošiljam Vam izraze globokega sožalja, ki ga je vzbudila vest o smrti Vašega sina pri izvrševanju svoje naloge. — To žrtvovano življenje je nov slavni prispevek, ki ste ga dali na žrtve-nik Vaše domovine, za katero ste že toliko storili v teh dvajsetih letih. Z dvignjeno desnico Vas pozdravlja Serrano Suner, Neprestani letalski napadi na Malto Vesti 9. avgusta Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V nočeh od 6. na 8. avgust so skupine Kraljevega letalstva napadle letalska i!n pomorska oporišča na M alt L V Famagosti (Ciper) so naša letala bombardirala skladišča in pristaniške naprave, kjer je izbruhnilo mnogo požarov. Severna Afrika: Omejeno delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Dve angleški letali so sestrelili nemški lovci med letal* skimi bitkami. Sovražna letala so metala bombe na kraje v Cirenaiki in v Tripolisu. Dva mrtva in nekaj ranjenih. Vzhodno bojišče: Položai neizpre-menjen. Operacijski pas, 9. avgusta, s. Kakor poroča včerajšnje vojno poročilo, je Malta v nočeh od 6. do 8. avgusta doživela številne druge napade fašističnega letalstva. V noči na 7. avgust je italijansko letalstvo v posrečenem napadu na letališče Mikaba zmetalo veliko število rušilnih in zažigalnih bomb na letalske naprave in na zbirališča letal. Krasen razgled mesečne noči je dovoljeval, da so naši piloti mogli ugotoviti točnost in učinkovitost svojih zadetkov. Angleško protiletalsko topništvo je močno odgovarjalo. Naslednjo noč so naši bombniki izvedli nov napad na letalsko oporišče Mikaba. Bombe srednjega in velikega kalibra so zadele določene predmete točno in učinkovito. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Drugi naši letalski oddelki pa so z vidnimi rezultati bombardirali mornariško oporišče La Vallette. Nemci prodirajo lužno od Kijeva Nemške čete so 100 km lužno od Bi jele Cerkve prispele do Umana zročilo sovražniku zelo krvave izgube, ker je stalno napadalo korakajoče boljše viške čete. Helsinki, 9. avgusta, s. Uradno sporočajo, da se ie včeraj opoldne vse letalsko delovanje sovjetskega letalstva namerilo proti bojni črti. Med sovražnim napadom na Raumo, so števil-i. . ne bombe padle v vodo. Eno sovražnikovo Na Estonskem so nemške čete zavzele Wesen- I bombno letalo, ki je poskušalo prodreti nad Hitlerjev glavni stan, 8. avgusta. Ip. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Ukrajini je bila jugovzhodno od Umana obkoljena sovražna skupina uničena. Nad 30.000 zajetih, med njimi tudi vrhovni poveljnik 6. sovjetske armade in drugi visoki častniki. Plen je velik. berg in prodrle do obale Finskega zaliva. Na finskem bojišču nemške in finske čete še naprej uspešno prodirajo. Berlin, 9. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča: Izpopolnjuje se poročilo o novih operacijah v Ukrajini, ki je bilo objavljeno z zadnjimi objavami, s tem, da je bil dosežen prvi veliki uspeh. 6. in 12. sovjetska armada, kakor tudi posamezni deli 18. armade, v celoti okrog 25 divizij, ki so bile sestavljene iz pehotnih enot, gorskih čet in oklepnih enot, so bile uni-neče od skuipine armad pod poveljstvom feld-maršala von Rundstetta v sodelovanju letalstva pod poveljstvom generalnega polkovnika Loehra. Ujetih je bilo 100.000 vojakov, med katerimi je tudi poveljnik 6. in 12. armade. Ujeli smo tudi 317 oklepnih vozil, 758 topov in ogromno količino vojnega maiteriala, med katerim se nahaja tudi 525 motornih vozil. Sovražnik je pretrpel najtežje izgube na moštvu, ki se dosedaj cenijo na 200.000 mož. Ukrajinsko bojiSče, 9. avg. s. Kakor poročajo iz srednjega dela vzhodnega bojišča, je sovjetsko poveljstvo v velikih skrbeh zaradi poteka operacij. Na določenih odsekih se Rusi niso mogli več upirati pritisku nasprotnika in so začeli v zadnjih urah z obširnimi premiki in akcijami za umik. Na nekaterih točkah je bil umik tako brezglav, da je ostalo na bojnem polju na kupe orožja. Nasilnost rdečih političnih komisarjev spričo teh novih neuspehov Stalinovih armad se je pokazala v najokrut-nejših in barbarskih oblikah. V nasprotju z delovanjem, kakršno so boljševiki pokazali v Besarabiji, kjer so rušili in požigali hišo za hišo, vas za vasjo in mesto za mestom, se v Ukrajini takšno razdejanje ni moglo nikjer videti. Berlin, 9. avgusta, s. Kakor poroča DNB, so nemška bojna letala 6. avgusta imela izreden uspeh pri napadih na železniško križišče, ki leži ob yelikem loku reke Dnjeper v bližini Etajepropetrovska. Postaja in tiri, kjer je stalo 10 dolgih vlakov, so bili zadeti z bombami. Vsi vlaki so se takoj vneli. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča ie oddelek nemškega letalstva 6. avgusta razbil 13 železniških vlakov in je bombardiral 128 točk na cestni mreži ter šest drugih točk na železnicah. Uničena je bila tudi ena topniška baterija, štiri protiletalske baterije in 13 strojniških gnezd, kakor tudi dve skladišči bencina. Razen tega je letalstvo pov- s red išče mesta, je zmetalo svoje bombe brez načrta v bližino Taipalsarija, toda tam so ga zbila finska lovska letala. Finsko protiletalsko topništvo in lovska letala so zbila še deset drugih sovjetskih letal. Helsinki, 9. avgusta, s. Poročila z baltskega bojišča potrjujejo, da so nemške čete prispele na severno obalo Estonije in začele z novim manevrom proti zahodu proti Tallinu, kakor tudi na vzhodu proti Narvi. Medtem pa se ugodno razvijajo operacije nemško-finskih čet v Karelijski ožini. Velikansko je število ujetnikov, ki so jih Nemci ujeli v severni Estoniji. Plen je ogromen. V ostrih spopadih, ki so trajali koraj en mesec, so se sovjetske čete srdito upirale, toda finsko-nemške čete so, vendarle dosegle zmago. Berlin, 9. avgusta, s. DNB poroča, da se od letal, ki so v noči na 7. avgust napadla Moskvo, le eno ni vrnilo. Napad je imel popoln uspeh. Kakor je bilo že javljeno, je bila v poino zadeta neka letalska tovarna. Kakor se je včeraj izvedelo, so v tovarni nastali številni požari, poleg tega pa je bilo tudi mnogo požarov v industrijskem delu mesta. V Gibraltar je priplula angleška bojna ladja »Renown«, in sicer v popravilo. Prav tako je v pristanišče priplula 7000 tonska križarka, ki je precej hudo poškodovana. Nemci, ki so se pred dvema letoma iz Estonske, Letonske in Litve preselili v zahodni del Poljske, se ne bodo znova naselili v svoja prej-nja bivališča, je izjavil pokrajinski vodja Warthegaua Greiser. Govornik je izjavil med drugim tudi to, da bodo vsi ti doseljenci ostali na svojih mestih, kjer jih čaka še veliko kolonizacijsko delo. Nemška uradna mesta odločna zanikujejo vse govorice, da misli nemška vlada zagroziti Iranu s prekinitvijo diplomatskih odnoŠajev, ker je teheranska vlada začela izganjati nemške državljane. Sto štirideset japonskih letal je danes ponoči napadlo kitajsko prestolnico Cungking. Povzročila so veliko škodo v sredini mesta. Japonski poslanik admiral Nomura in Cordell Hull sta imela četrturni razgovor glede odnošajev med Japonsko in Združenimi državami. Nemški poslanik v La Pazu, Ernest Wendler, se je danes ukrcal na japonsko ladjo »Rakuyo Marut v Valparaisu za Japonsko. Po poročilih japonskega tiska imajo Rusi ob ko- rejski in mandžurski meji zbranih milijon mož. Japonske sile pa znašajo tam komaj 250.000 mož. Veliki gozdni požari so pred kratkim izbruhnili na Grškem. Goreli so gozdovi pri Kerudionu, osem kilometrov od Agriniona. Pri gašenju so z vso vnemo pomagali tudi italijanski vojaki, ki bivajo v teh krajih. Poročilo iz Aten pravi, da zaradi hitrega nastopa italijanske vojske, ki je prihitela gasit, škoda ni velika, poročajo »Ultime Notizie«. Vlada Združenih držav je obljubila siamski vladi vso pomoč, če bi zavzela sovražno stališče do Japoncev. Avstralska vojska je v dosedanjih bojih imela 1194 mrtvih in 11.000 ranjenih, pogrešanih ter ujetih. Take številke navaja avstralsko vojno ministrstvo. Zadnji sporazumi med Združenimi državami in Sovjeti ne pomenijo kake prijateljske pogodbe, temveč le, da bodo Združene države Rusiji gospodarsko pomagale v boju proti Nemčiji, je izjavil vodja sovjetske propagande Lozovski včeraj dopisniku argentinskega lista »Critica«. Če je bilo lani v juliju potopljenega za 750.000 t(}}\ angleškega brodovja, letos pa le 407.000 tp?i, ni to znamenje, da je popustilo nemško pomorsko nadzorstvo, temveč da je padel angleški pomorski promet tako, da nemške podmornice včasih po več dni ne srečajo nobene ladje, piše »Volkischer Beobachter«. Nemško vojno poročilo Berlin, 9. avgusta, a. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Vojna mornarica in letalstvo sta imeli posebne uspehe v boju proti angleškemu oskrbovalnemu brodovju. Podmornice so napadle močno zastražen sprevod, ki je vozil v Anglijo in go potopile 46.500 ton in torpedirale 4 nadaljne ladje s skupno 29.000 tonami ter je računati i njihovo popolno izgubo. Bojna letala so uničila ob an- ?loški vzhodni obali B tovorne parnike s skupno 3.000 tonami in poškodovala 5 velikih trgovskih parnikov, med temi tudi budo eno petrolejsko ladjo. Bojna letala so napadla letališča v Angliji in pristanišče na škotski vzhodni obali. Lovci in protiletalsko topništvo je včeraj ob obali Rokavskega preliva sestrelilo 24 angleških letal. Lastnih izgub pri teh letalskih bojih ni bilo. Močnejša skupina nemških bojnih letal je po* noči bombardirala i velikim uspehom ladje in pristaniške naprave v angleškem pomorskem op*< rišču Aleksandriji. Pri letalskem nrpadu na Suez v noči na 7. aT« gust so bila zažgana petrolejska skladišča v pri« stanišču Ibrahim. Sovražnik je v noči na 8. avgust napadel nekatere kraje v zahodni Nemčiji, med drugimi Dortmund. Posamezna letala so metala bombe na glavno mesto. Civilno prebivalstvo je imelo malo žrtev, bilo je nekaj oseb ubitih in ranjenih. Nočni lovci in bojna letala so sestrelila 6 sovražnih letal. Berlin, 9. avgusta, s. Kakor poročajo, se je število izgub angleškega letalstva v zadnjih 24 urah dvignilo od 24 na 30 letal. V spopadih nad Rokavskim prelivom, ni imelo nemško letalstvo nobenih izgub. Nemška letala so preteklo noč z uspehom napadla pristanišče in letališče Aberdeena. Nastale so številne eksplozije. Združene države se skušajo zasidrati v vseh ameriških državah Berlin, 9. avgusta, s. DNB objavlja veliko število dokumentov, ki govore o Rooseveltovem vplivu na politiko južnoameriških držav. Nemško časopisje posveča tem ugotovitvam obsežne članke. — V bistvu se dajo ugotovitve posneti v naslednje točke: 1. Manjše republike v srednji Ameriki so se delno odpovedale svoje suverenitete v korist Wa-shingtona, ki jih oskrbuje s tehničnim materialom z namenom, da bi nad njimi zagospodoval in si osvojil strategične točke. 2. Venezuela, Columbia in Equador so prepustili Združenim državam otoke in važne strate-gične točke. 3. Močan pritisk na Brazilijo, _ od katere bi Združene države rade dobile oporišča, zlasti pa atlantsko pristanišče Natal. 4. V primeru vojne bi Peru dobavljal Združenim državam izdelke svojih torpednih tovarn. 5. Uruguay je silno marljiv, kadar gre za kakršno koli severnoameriško pobudo. 6. Paraguay in Bolivija naj* hi dali na razpolago Združenim državam letalska oporišča. Tem ugotovitvam se pridružujejo še druge. Tako so med drugim ibersko-amerikanske države dobile vabilo, naj pošljejo v Združene države na šestmesečno urjenje 75 častnikov, številna vojaška odposlanstva delujejo v različnih državah srednje Amerike, seveda tudi v Panami. V Venezueli in v Peruju je na obisku mornariško odposlanstvo in letalska komisija, ki je prispela tja iz Chileja. Iz vsega tega je jasno razvidno, kako Severna Amerika polagoma prodira v te države. Naklonjenost ameriških držav do Združenih držav je imela tudi za posledico, da so skoraj vse letalske zveze prišlo v posest severnoameriških letalskih družb. Tehnikom in trgovcem, ki so se udejstvovali v južnoameriških državah, je sledila nato ameriška diplomacija, ki je pridobivala eno državo za drugo. Ia | tega je jasno razvidno, da si hočejo Združene države na ta način zagotoviti uporabo vseh vojaških naprav drugih ameriških držav za primer spopada. Stran 2. —————Oa^4 Prvi dan, ko je meso na karte Ljubljana, 9. avgusta. Ker se je prodajanje mesa pod roko vedno bolj razpaslo, je Visoki komisariat odredil, da se bo odslej živina klala pod njegovim nadzorstvom. Mesarjem so začele oblasti stopali na prste in domače kupčije in prodajanje mesa je prenehalo, saj so bile kazni občutne in marsikateri mesar jih je občutil. Nekateri so bili denarno kaznovani, drugim pa so oblasti odvzele celo prodajno pravico. Ves zadnji čas so oblasti uporabile za to, da so uredile tudi vprašanje, kako prodajati meso, kako ljubljanski ttK preskrbeti z njim. In končno je prišel današnji dan. ko je meso mogoče dobiti le na karte, ki so jih izdale oblasti. Ker Ljubljana že od nekdaj porabi zelo veliko mesa, je preskrba težavna, če pomislimo, da živine s Hrvaškega ni. Zaradi tega so ljubljanski mesarji prisiljeni kupovati živino le po naših vaseh. Da se odpomore tudi mesarjem, je oblast odredila vsak teden nekaj živinskih sejmov. Tako so bili ta teden kar trije živinski sejmi in sicer v Grahovem, Žužemberku in Logatcu. To so tisti slovenski kraji, kjer živinoreja ni posebno razvita in tudi živina ni bogve kaj mesnata. Blago, ki so ga mesarji kupili tod. je bolj srednje kakovosti. Tudi do-gon na sejem ni bil takšen, da bi zadoščal potrebam Ljubljane. Vprav zaradi premajhnega dogona je ostalo precej mesarjev brez mesa in so njiho\e stojnice zaprte. Kakor je bilo določeno, dobi vsaka oseba na teden po 20 dkg mesa. Ker pa je bilo ta teden kupljene manj živine, kakor pa so pričakovali, se je morala tudi ta mera skrčili na 10—13 dkg. To je umesten ukrep, kajti boljše je, da vsakdo od meščanov nekaj dobi, kakor pa, da bi nekateri dobili polno mero, drugi pa sploh nič. Ta teden bo pa, kakor je upati, z živinskimi sejmi boljše in bo mesa drugo soboto gotovo več. Sejmi bodo ta teden v Trebnjem, Metliki in Laščah, torej v krajih, kjer je več živine, kakor pa v zgoraj omenjenih. Danes so mesarji izobesili tudi najnovejše cenike za meso. Na njih stoji, da stane zadnji del pri volih, telicah in bikih 8.90 L, sprednji del pa 8.10 L. Zadnji del telet stane kilogram 11 L, dočim stane prednji del 9 L. Prašičjega mesa na trgu seveda ni bilo. kajti hrvaški trg je odpadel. Precej cenejše, kakor omenjeno meso, pa ie razno drobovje, kakor pljuča (3.10 L), srce (6.90 L), vampi (3.80 L), jezik (9.10) Slana uničila ajdo in proso Ribnica, 8. avgusta. Krnele pod Kureščkom, v Uzmanih, Robu in na Krvavi peči je zadela letos že druga vremenska nesreča. Pred mesecem je klestila polje toča, vendar je žito. zlasti pšenica in proso ter ajda lepo kazalo. Prav tako je lepo obetal fižol. V noči od srede na četrtek, ko je po deževju pritisnil mraz, pa je bila huda slana, ki je uničila velike njive ajde in prosa ter fižol. Ajda, ki je bila v najlepšem cvetju, je kar ove-la, prav tako fižol. Sadja bo nekaj. Lepo kaže na Krvavi peči in Robu. Robani, ki imajo lepo sadno sušilnico, bodo tudi letos znali ceniti veliko vrednost suhega sadja za prehrano in bodo čim več sadja posušili. -uj .1* Poklic otroške sestra negovalke Šolanje otrok je v današnjih časih za starše pogosto zelo težavno, izbira poklica, zlasti za dekleta po končani meščanski ozir. ljudski šoli, pa je zvezana z velikimi skrbmi in materialnimi žrtvami. Tako stoje hčere, ki bi se' morale odločiti za bodoči poklic, brez vsakega nasveta, kam bi se obrnile, da pridejo čimprej do strokovne izobrazbe in s tem do lastne življenjske eksistence. Kamorkoli prosijo za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba, ki pa je čestokrat dolgotrajna In za manj premožno sloje nezmag-ljiva, vrhtega po končanem šolanju ne nudi možnosti za skorajšnjo namestitev. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po enoletnem šolanju omogočil našim hčeram priti do službe, ki omogoči samostojno vzdrževanje in ki odgovarja ženski naravi. Ta primeren poklic si morejo pridobiti dekleta, ki se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negovalke. Ta šola je v sestavu Higienskega zavoda v Ljubljani — oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov In otrok (Dečji dom) Lipičeva ulica, ki ravnokar razpisuje natečaj za sprejem gojenk. Predpogoji za sprejem v to šolo so zelo ugodni, bodoči poklic je zelo lep, vsaj ima absolventka možnost se udejstvovati v otroških ustanovah in privatni službi ter opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega posla pa je prirojena skoraj vsaki ženski, tako, da najde večina v njem poklicno zadovoljstvo in razmeroma ugodno eksistenco. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. avgusta t. 1. Sprejema jih: Strokovna šola za otroške sestre negovalke v Ljubljani, Lipičeva ulica. in podobno. Kdor si ne more privoščiti stegna ali hrbta, pa se mora pač zadovoljiti z drobovjem. S tem. da so oblasti uvedle knjižice za meso, je zagotovljeno pravično razdeljevanje mesa, s čimer je prebivalstvo gotovo zadovoljno. Na j večja skrb oblasti pa seveda bo, da bo rja sejmih dovolj dobre živine. * Kako se nabavlja meso za ljubljanski trg. Prevodova naloga je poskrbeti, da pride na sejme, ki so vsak teden določeni za posamezne kraje, dovolj živine naprodaj. Prignano živino ocenjujejo po en zastopnik kmetov, mesarskega združenja in Prevoda. Ko je živina ocenjena, pa je stvar mesarskega združenja, kako živino porazdeli med svoje člane. Piščanci naprodaj Ljubljana, 9. avgusta. Današnji trg je imel spet svojo novost. Na mestni tržni stojnici so namreč danes prodajali piščance. Naval nanje je bil velik. Precej piščancev je bilo na prodaj in različnih. Tako so bili piščanci po 10 L, bolj srednje vrste, bolj rejeni Pa so bili ie dražji in so jih prodajali po 15 lir. rav je, da tudi perjad prodajajo na mestni stojnici pod nadzorstvom, ne pa v prosti prodaji, kjer bi jih mogli kupiti le bolj petični ljudje. Seveda piščanci po 10 lir še niso za v ponev, ker bi bilo bolj malo obiranja, treba jih bo doma še malo zrediti. Kakor smo izvedeli, bodo odslej večkrat prodajali piščeta. Zakaj je kruh iz nove pšenice na Hrvaškem dražji »Hrvatski narode je priobčil pod gornjim naslovom izjavo, ki jo ie dal ob priliki izdaje nove uredbe o cenah kruha časnikarjem minister trgovine in obrti Marjan Simič. »Kruh iz nove pšenice se je moral podražiti v korist vsega prebivalstva neodvisne države Hrvatske. Mnoge je to iznenadilo, kako je sploh moglo priti do tega, jaz pa vam bom utemeljil te razloge. Ustaška Hrvatska noče hoditi po poti starih grešnikov, da se enemu demagoško obljublja in za kratek čas pomaga, kako priti do cenejšega nakupa, na drugi strani pa onemogoči vsak zaslužek. Tako so delali oni, ki so se hoteli pokazati zaščitnike malih. To pa je bila laž. Niso bili zaščitniki malih, temveč samih sebe. Upro-pastili so milijarde narodovega premoženja, uganjali so veleobrt in trgovino izven meja, zemljo pustili prazno, delavce brez posla na ulici. Tako ie ostala Hrvatska brez hrane, obleke in obuval, ker trgovec ni mogel kupiti potrebnega, ko je bila cena nekaterim predmetom v prodaji cenejša, kakor se je trgovalo«, kakor n. pr. mast, ki je bila cenejša za 25.000 din pri vagonu, a moka za 6 do 7 tisoč. Pri takem stanju trgovci niso mogli kupovati robe in vlagati vanjo svojega denarja in truda, plačati delavce in druge uslužbence in zgubiti^ 7 do 30 tisoč din pri vagonu življenskih potrebščin. Zato so ostala skladišča prazna, delavci brezposelni, kajti to, kar je delal trgovec, je delal brez pomožnih moči, katerih ni mogel plačati. Tsto je bilo pri pekih' tn vsei obrti In vpJe- obrtL Zato je bilo potrebno plačati kmetu pšenico tako, kolikor je vredna, da bo pošten in da bo predal državi plod svojega dela in da s tem dobi voljo za nadaljno setev, ki je hrvatskemu narodu potrebna bolj kot kdajkoli. Prav tako ie bilo treba ravnati pri trgovcih, mlinarjih in pekih, da tudi oni dobe za svoj trud dostojno plačilo. S tem se postavlja čvrst temelj in na tem temelju bo gradila tudi v bodoče ustaška Hrvatska. S tem smo omogočili, da dobe uradnik, delavec in pomočnik plačo, kakršno zaslužijjo in katera naj bi zadostovala, da bodo lahko živeli kot ljudje. Sedaj lahko od vsakega zahtevamo, da bo pošten in da izpolni vse obveze proti delavcu in uradniku in tudi proti državi s plačevanjem davka. Cene kruhu so po vsej državi enake, kakor tudi kakovost. Kruh bodo izdelovali v kosih, da se na ta način zaposle vsi pekovski delavci. Vsem onim, ki plačajo danes višjo ceno kruhu, bo dana možnost, da bodo tudi oni za svoje delo in trud bolje plačani. Naj vsakdo mirno in z razumevanjem čaka na razvoj dogodkov.« Žalosten dogodek se je odigral predvčerajšnjim v Kotu pri Ribnici pri po domače Zadnjih. Po nesrečnem naključju je žena vrgla v majhnem prepiru svojemu možu, s katerim se je vedno razumela, nož v hrbet, da je nesrečnežu napravil globoko rano v pljuča. Mož bo, če Bog da, okreval. Duševno bolna Alojzija Staričeva iz Gornjega Zabukovja je neznanokam izginila. Stara je 34 let. Kdor bi jo kje videl, naj sporoči omenjeni občini. Ax«l Munthci »Spomini in utrinki IX. Psi na Capriju Kakor atari Rimljani, tako tudi psi na Ca-priju posvečajo večji del dneva javnemu življenju. Trg jam je forum in tu pišejo svojo zgodovino. Kadar Don Anitonio odpre vrata svoje krčme in Don Nicolo, brivec in padar, ki pušča kri, stopi iz svojega »salona«, tedaj se na Capriju začenja novi dan. Od vseh strani^ se s počasnimi korokii približajo ipsi — doktorjev, trafikantov, tajnikov, Don Arcangelov, Don Pi^ trov itd. itd. in .potem ko so se pozdravili po običaju, ki jim ga je predpisala narava, sedejo skupaj na trgu in se utapljajo v premišljevanja. Don Antonio razvrsti nekaj stolov pred svojo »kavarno« in medtem ko nekateri psi sprejmejo povabilo, da bi se oslonili obnje in malo poležali, se drugi spravijo na stopnice, ki vodijo v cerkev ali p« v tisti udobni kot kraj zvonika, čigar zvonu so eeli rodovi prisluškovali z rastočim občudovanjem. Malo kasneje se prikažejo psi iz Hotela Pa-gana. Ti vstanejo pozneje kakor drugi, ker si privoščijo strašansko izdaten zajtrk. Vsi so potomci častiljivega »Timberija Pagnna«, ki stopa moto zadaj za vso družino. Timberio ima mreno na enem očesu, z drugim pa zre v življenje z dostojanstvenim mirom. Pasja družina Pagano se je zmerom štela med prve na Capri-iu, odkar pa je eden njihovih gospodarjev, z imenom Manfredo, postal župan, *« bolj poudarjajo svoje vzvišeno ponašanje, ki so ga vedno KazttB nasproti n»žg»m etofem. Navadno se zberejo v svojem krožku v občinskem ste-borišču in psi liberalci se jim pridružijo. Psi konservativci, ki so bili pri zadnjih voltvah, ko je postal župan liberalni kandidat Manfredo ragano, poraženi, se zbirajo v sovražno manjšino na drugi strani trga od stopnicah, ki vodi- £'o v cerkev. Zdaj pa zdaj pokukajo malo v cer-:ev, potem pa seaejo ob vratih Kakor ponižni cestninarji, medtem ko se notri bere maša ali »Marijine hčere« začnejo z napol dušenimi glasovi peti litanije. Okrog desete ure se pojavita II Cacciatore-jeva psa, mati in sin. Brez oklevanja gresta naravnost v Don Antonijevo vinarno. Oba sta se rodila na otoku, a vzgojena sta bila v angleškem duhu in dobro poznata okus kozliče-voga stepna ali volovske pečenke. Don Antoni-jevi psi imajo o teh stvaren tudi še medlo predstavo in po mnogih rodovih je v njih ostal živ neki anglicizem iz časov, ko je bil Don Antonio strežaj na nekem angleškem parniku. Nemški psi se nikdar ne pokažejo v tem prostoru; čeprav si je Bismarck hudo prizadeval, da bi pridobil Don Antonia za trojno zvezo, jih tu nič kaj radi ne vidijo. Njihovo stalno zbirališče je še vedno v Morganovi krčmi »Zum Hiddigni-gei«, kjer jih lahko slišite lajati in cviliti do pozne noči. Jutro poteče v sladkem brezdelju, kot priprava na dnevne napore. Redkokdaj se je kaj pripetilo, odikair so se sestali prejšnjega dne; Razglas Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce žit (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze in soržice), da v smislu naredbe Visokega Komisarja št. 56 o obvezni prijavi žitnega pridelka — Sl. list št. 375-52-41, prijavijo pridelek letošnje letine v dvajsetih dneh po končani žetvi ali po spravilu posameznih vrst žit, pristojnemu občinskemu uradu na obrazcih, ki jih dobijo pri teh uradih. Prodaja žit je dopustna samo po predhodni dovolitvi, ki jo izda Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v Ljubljani. Vse prekrške gornje naredbe Visokega Komisarja bodo oblastva kaznovala z denarnimi in zapornimi kaznimi, poleg tega bo pa za opustitev prijave izvršena zaplemba neprijavljenega pridelka. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1941. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino. Po novem mostu Ljubljana, 9. avgusta, 1 Veliko je bilo že govora in nič manj pisanja po ljubljanskih dnevnikih o novi brvi, ki bo vezala podgolovške hiše z mestom. Zdaj gredo zadnja dela na tem mostu h koncu. Ob obeh straneh mosta so že postavljeni navpični železni stebri, ki bodo nosili železno ograjo. Na obeh koncih mostu so že tudi postavljene lične svetilke, manjka pa jim še žarnic in stekla. Na desni strani mostu med pokončne železne stebriče že tudi postavljajo ograjo, ki je iz litega železa in prav okusno izdelana. Kakor svetilke in pokončne stebriče, tako tudi železno ograjo sproti barvajo z rdečo barvo, katero bodo potem še prevlekli z drugo barvo. Tako vse kaže, da bo novi most, ki je res zelo prikladen, v najkrajšem času dokončan in izročen prometu. Z novim mostom bo Pod-golovčanom gotovo zelo ustreženo, saj bodo imeli do mesta mnogo manj poti, kakor pa so je imeli doslej, ko so morali čez poljanski ali karlovški most, če so hoteli v mesto. Gosta megla nad mestom Ljubljana, 9. avgusta. Včerajšnje popoldne je bilo oblačno in le od časa do časa je izza oblakov pokukalo sonce. Tudi večerno nebo je bilo prevlečeno z oblaki, deževalo pa le ni. Noč je bila hladna in površnik ni bil kar nič preveč, če si ga imel na sebi. V zgodnjih jutranjih urah pa se je začela nad mestom zbirati gosta megla. Nič čuda, ko je pa zemlja vsa napojena. Veliko »pošiljko« megle smo seveda dobili tudi z Ljubljanskega barja, ki ima tega »blaga« še mnogo v zalogi. Zjutraj je bila megla tako gosta, da si videl le kakšnih sto metrov predse. Skoraj tako gosta je bila kakor v mrzlih zimskih jutrih. Pozneje pa se je že bolj razredčila. Vendar pa bo to »redčenje« trajalo gotovo vse dopoldne, preden se bo gosta meglena plast dvignila in razpršila. Kakor je to že v navadi v Ljubljani, bo za megleno tenčioo jasno nebo, in če se ne motimo, bomo imeli popoldne lepo poletno sonce. Novico iz Ribnice Važno opozorilo za 'brezposelne delavce. Inženir Dukič, d. z o. z., za gradnjo železnic, gradbeno vodstvo Kočevje, potrebuje za delo na dnevnem kopu težke kopače in tudi akordne skupine. Delavci, katerim je tu zajamčen tudi zaslužek pozimi, bodo zaslužili minimalno na uro 2.60 lir, maksimalno 4 lire. Podjetje bo nudilo delavcem proti primernemu plačilu tudi hrano, vsem delavcem pa brezplačno stanovanje. Nakaznice za moko, testenine, riž, sladkor, mast in olje se bodo delile za občinstvo območja občine Ribnica po sledečem redu: 9. avgusta trg Ribnica, 11. avgusta dopoldne Gorenja vas, Dolenje Laze, popoldne Goriča vas, 12. avgusta dopoldne Otavce, Nemška vas, Zadolje, popoldne Dane, Bukovca, Sajevec, 13. agusta dopoldne Breg in Jurjeviča, popoldne Breže in Kot, 14. avgusta dopoldne Sušje, Slatnik, popoldne Hrvača, 16. avgusta dopoldne Vel. Poljane, Vrh, Zukovo, Škraj-nek, popoldne Ortnek, Žlebič. Cena vsaki nakaznici je 20 stotink. Prebivalstvo se opozarja, da se strogo drži tega vrstnega reda, ker sicer ovira delo uradnikom, sebi pa povzroči neljubo čakanje., Nakaznice naj pridejo iskat samo starejše osebe, ker morajo potrditi nakaznice. S seboj prinesite glave starih nakaznic za moko in mast, ker le na podlagi teh dobite nove. V Novo Štifto in k Sv. Roku. Že sedaj opozarjamo na veliko slavje v božjepotni cerkvi v Novi Štifti, kjer bodo proslavili njeno tristoletnico. V petek 15. avgusta naj se zbero v tem krasnem Marijinem svetišču vsi častilci Matere božje iz Ribniške doline, vabljeni pa so tudi obiskovalci te lepe cerkve in izletniki od drugod. — V soboto 16. in v nedeljo 17. avgusta pa je romanje k Sv. Roku nad Vel. Laščami 1 Auerspergov grad pri Kočevju so lepo prenovili. Ducejev odlok o orožju in strelivu na vojnem področju »Službeni list« objavlja naslednji odlok Duceja, Poveljnika vojskujočih se čet: Prepoved izmikanja in obvezna prijava vojnega materiala v vojnem področju: Čl. I. Kdor brez dovoljenja pristojne vojaške oblasti in brez upravičenega vzroka izmakne strelno orožje ali njegove dele, strelivo ali eksploziv, ki bi predstavljal vojni material, bo kaznovan, ce bi bila zaradi tega ogrožena javna vernost, z zaporom do treh let in z globo do 5000 lir. Čl 2. Kdor najde polne naboje, o katerih se zdi, da so nevarni, mora to takoj prijaviti najbližjemu poveljstvu Kr. Karabinjerjev. Kdor tega ne bi storil, bo kaznovan z zaporom do enega leta ali z denarno globo do 2000 lir. Določe gornjih dveh članov_ se ne izvajajo, kadar se izkaže, da gre za primer, za katerega so oblasti že prej zvedele. Novice iz Države Ciklon nad Polo. V sredo je Pola doživela ciklon, ki je povzročil veliko škodo. Proti večeru se je nenadoma zoblačilo, takoj nato pa je zadivjal silen vihar. Zračni vrtinci so lomili drevje, trgali okna, da so stekla iz šip žvenketala po uticah, ob obali pa je voda butala čez bregove in poplavila del vzhodnega pristanišča. Ciklon je trajal nekaj minut, vendar je povzročil veliko škodo, Se več pa strahu med ljudstvom, ki takšnih silovitih viharjev ni pričakovalo. — Nič manj hudo ni bilo ob istem času v Benetkah, posebno pa na Lidu. Vihar je divjal in metal valove visoko čez obrežje in čez sipine. Gasilci so morali priskočiti v pomoč dvema mornarjema, ki sta padla v vodo 'n čohia, ki ga je ogromno valovje premetavalo v kanalu Sv. Nikolaja. Prav tako 60 morali priskočiti na pomoč neki gondoli in jadrnici, katerih vodniki niso bili več kos neurju in se je valovje poigravalo z njihovimi vozili. Skrivna trgovina 8 kavo. Torinska policija je dolgo opazovala, da se nekateri trgovci bavijo s prepovedano trgovino s surovo kavo. Več preiskav je bilo brezuspešnih, kajti tihotapci so trgovali le z manjšimi količinami kave j-n se je dala zato vsaka sled hitro zabrisati. Toda čuječnost policijskih organov je nazadnje le rodila uspeh. Sum se je zgostil nad trgovcem Maccagnijem. Ko so naredili v njegovem skladišču preiskavo, pa so med kovinskimi rečmi našli 18 kilogramov surove kave ter 16 kilogramov sladkorja. Trgovca so zaprli in bo kaznovan zato, ker je skrival surovo neprijavljeno kavo, pa tudi zato, ker je prodajal to kavo po ceni 220 lir kilogram. Toča v Italiji. Iz Rosiga poročajo, da se je včeraj tam razbesnela silovita nevihta s točo, že drugič v letošnjem poletju. Povzročila je ogromno škodo po polju. Posebno hudo je stolkla koruzo in tobačne nasade. 20 milijonov lir za pomoč tistim, ki so se vrnili v domovino. »Službeni list« objavlja zakonski odlok, s katerim preide 6pet v pristojnost Izseljeniškega in kolonizacijskega komisariata naloga, pomagati itadiiansldm rojakom, ki se po posredovanju Stalne komisije za vrnitev Italijanov iz tujine vrnejo iz tujine, ter jih nastaniti na ozemlju Kraljevine, na italijanskih posestih ons>tran morja in v Albaniji. Prav tako mora omenjeni Komisariat skrbeti tudi za tiste, Id so se vrnili v domovino zaradi vojnega 6tanja. Pooblaščen je, da za izkazovanje pomoči tistim, ki so se vrnili v domovino, ter za izkazovanje pomoči tistim, ki so se vrnili v domovino, ter za njihovo nastanitev ustanovi prvi sklad 20 milijonov lir v breme postavk v proračunu finančnega ministrstva za leto 1941/42. Razstava tiska in slik v Neaplju. Turistična družba za neapeljsko jx>krajino je sklenila prirediti razstavo zgodovinskega tiska ter slik iz Neaplja m okolice po izvoru iz 19. stoletja. Razstava bo odprta v začetku septembra in sicer v Anžiuvinskem gradu. Razstava bo bogata, ker bo obsegala razna dela neapolitanskih rojakov, posebno pa umetnikov, ki so bili rojeni ali pa so delovali v Neaplju in bližini. Radijska razstava v Milano. Od 6. do 14. septembra bo v Milanu radijska razstava in sicer v palači ra stalne razstave. Navzlic težavam, ki jih ima v sedanjem času radijska industrija, j« bilo vendar sklenjeno, da se razstava priredi. Po številu bo trinajsta. Radio se j« izkazal tudi v vojnem času e svojimi velikimi odlikami. Posebno važen je kot propagandno orodje, prav tako pa tudi kot vzgojno sredstvo. Razstavljeni bodo novi modeli radijskih sprejemnih aparatov in izpopolnjeni z vsemi pridobitvami radijske tehnike. Italijanski lahkoatleti so bili v Budimpešti prisrčno sprejeti od madžarskih tovarišev. Kakor smo že omenili, vodi italijansko ekipo dr. Saini. Danes in jutri se bosta obe državni reprezentanci pomerili na tekališčih, da pokažeta kaj znata in kako sta močni redkokdaj kaže, da bo novi dan prinesel kakršno kola spremembo v nemoteno blagoglasje njihovega »status quo«. Moder pokoj jim sije v očeh, nekak mir gnških modrecev vlada nad vsem njihovim žitjem in bitjem. Vendar pa ta svečani mir zagrinja skrite ognjenike, kakor poletje, ki s svojo j>okojno svetlobo riše tenje Vezuvovih pobočij na daljno obzorje. Zdaj pa zdaj se vali grom iz globin širokih prs Timberja Pagana, kadar se mu kocasti črni čuvaj iz Iloiela Quisisana preveč približa. , Na obeh straneh ob vhodu v lekarno čepijo štirinožni pomočniki dveh zdravnikov tekmecev, iztegujejo jezike in se srepo opazujejo. Psi Dona Nicolina in Dona Chichilla (novi brivec) se pa kar pogosto spopadejo, da celi čopki kocin letijo po zraku. Gorka kri pa se kmalu spet shladi in ure potekajo v ritmični enoličnosti kakor rahli morski valčki, ki umirajo tam doli ob kopališču starega cesarja. Psi gledajo dekleta, ki stopajo mimo z ogromnimi gronovimi kamni na Stasitih glavah — kakor kariatide iz Erehtheona; gledajo ribiče z Marine, ki prinašajo v jerbasih na prodaj svoj nočni plen zlatih tri j in velikih krapov ali pisane školjke s kake morske pečine ali s koraldami opleten star rimski vrč, ki so ga z dolgimi mrežami potegnili iz tisočletnega skrivališča na morskem dnu. Včasih se jim zahoče malo gibanja. Tedaj počasi koracajo čez trg k oglu, kjer se začenja cesta, ki vodi v Anacapri in sanjavo ogledujejo vrvenje pred hlevi, kjer cele jahalne družbe tujcev nestrpno čakajo, medtem ko oslom polagajo na okrvavljene hrbte sedla in tlačijo zarjavele uzde v vnete gobce. »AaaahI Aaaahl Avanti!« Le naprej, mali osliči, proti Mont« SoIbtu, eno uro in pol trdega vzpona s temi srečnimi popotniki! Da, pot je krasna; vije se ob pobožju gore, ki je vsa posejana z mirto in koišeničico. Razgled se širi bolj in bolj. »Aaaah! Aeaahjc še malo se vzpneš in vinogradi pa oljčni gaji ležijo globoko pod tvojimi nogami, nad glavo pa se strmo dvigujejo pečine, tako divje v mogočni osamelosti kakor Via Mala v Alpah; čisto ob robu prepada pa trdno stoji napol porušen Barbarossov grad. Tam zadaj žari zaliv, opasan v nevenljivo lepoto obrežja in s Posil-lipove lepe točke, kronane s smrekami, vidiš, kako izginja otok za otokom tja v sinjo daljo Sredozemlja — »wunderbar! kolossalil«. Pod sedlom žari ko ogenj in gobec je tako razboljen od stalnega potezanja težkih vajeti, a pogum, mladi oslič! Tam gori v višavi živi oče Anselmo v svoji^ puščavniški kapelici, ta ima dobro vino za naša žejna grlal Drugi psi, ki se jim ne ljubi iti do oslovskih staj, se zamišljeni oslanjajo na parobke ob trgu, kjer se brezdelni mornarji razgledujejo po zalivu. Pogledi romajo proti žarečemu obrisu Naipolija in mogočni tenji Vezuva, ali leno _ sledijo kaki iztignjeni roki, ki kaže v smeri proti Capo Sorrentu, odkoder vidijo plu-ti parnik na poti proti Capriju. Tu prihajata dva stara slepca Fenocchio in Giovanni in počasi lezeta preko trga k o^lu ob robu poti, kjer so že tisoči veselih turistov vrveli mimo njiju in kjer sta sedela že toliko let z nastavljeno ribiško čepico v roki, pa z votlimi očmi gledata v večno noč, ožarjeno s sončno svetlobo: »Date un soldo, Eccellenza, al povero cieco! La Madonna vi accompagna!« (Dajte novčič ubogemu sleipcu, visokost! Mati božja naj vas spremlja!) Človek res ne ve, kaj bi Vem, dragi bralec, da sl sl marsikdaj v teh časih zaželel, da bi bil denar oglat in ne okrogel, kakor pravd narodni pregovor, ki je v tem primeru Se neroden. Toda to bo ostal na večne čase neiz- I prosen zakon in denar ti bo frčal iz rok in se kotalil kakor ti, kadar si tudi sam okrogel. To bo ostalo večna resnica, kaikor to, da star 6ainec ali samica ne bosta priznala nikdor dvojine, pa naj napiše Breznik še toliko slovnic in še toliko pripoveduje, da imamo Slovenci dvojino. Toda ne bodi žalosten zaradi tega. Namesto tega lahko padeš med nevtralce ali tiste, ki niso kategorizirani, kar je tudi nekaj vredno. Le pomisli, kaj ti ljudje vse lahko očitajo, če imaš denar ali pa se skušaš prikopati do njega. Ampak ta človek je pa res strašen! Kaj si vse ne prizadene, da le spravi nekaj denarja skupaj. Leta okrog kakor nor in povsod^ vtakne svoj nos vmee, kjeT zavoha, da bo kaj zažvenkljalo. Saj je prav, če človek služi, ampak to je pa že od sile. Zadnjič sem ga srečal na cesti in lepo pozdravil. Pa ne zato, da bi mi kaj posodil. Rekel eem mu spodobno: Dober dan, Bogomil! On pa me je vročično pogledal in čisto razločno zamrmral: Da, de-narl Ta hudoba je čisto obsedena in je že denarno blazen. 2. »Ti, ampak Dolfe je pa hitro pospravil, kar mu je oče zapustil. Saj je dobil po očetu lepo posestvo in brez penki tudi ni bilo.« »Seveda, vsega je imel dovolj. Ampak, če iz vreče samo jemljaš in nič notri ne spustiš, ni vrag, da ne bi bila enkrat prazna. Saj vel, kaiko je bilo. Vesele druščine noč za nočjo, karte, vedno je letal, koder se mu je zdelo, in podobno ga je oglodalo in čisto lepo se mu že vidijo jetra. Temu ne bo nihče več pomagal. Umrl bo naravne smrti. Tako je, če dobijo denar v roke neumni otroci.« 3. »Le poglej, kakšno hišo ima. Bog ve, koliko denarja je vrgel v ta zid. Kaj je bilo treba tega dragega k,amna in tako razkošne opreme. Saj Ki se dalo narediti tudi brez te nepotrebne navlake. Pa kako sg nosijo. Vidi se, da jim nič ne manjka. Namesto da bi raslo to nepotrebno ščavje po vrtu in da se podijo psi, naj bi rajši posadil krompir. In vedno se prevlačavajo g tem avtomobilom, mi moramo pa prah požirati. Ni napačno, če je človek kapitalist. Na vse se lahko požvižga.« 4. S Hrvaškega Odkrita tajna radijska postaja in tajna tiskarna. Iz Zagreba poroča italijansko časopisje, da je ustaška policija v pogorju Velebita odkrila tajno radijsko oddajno postajo in tajno tiskamo, ki je delala v korist srbskih četnikov. Ko je ustaska pa-trola zajela nekaj teh ljudi in jih razorožila, je našla pri njih tudi precejšnje količine zažigalnih ngleskegs pomenilo za Hrvate tudi dokaz, da Anglija aktivno jx>dpira rovarjenje prevratniških elementov na Hrvaškem. Dalje poročajo o srbskih četnikih iz Like, da so imeli izdelane načrte, po katerih bi z zaii-u,j[mgataimi ploščicami požgali več hrvaških vasi, posebno pa osamljene hišice Hrvatov. Ta odkritja -rVrrfiP dala tudi povod za misel, da je mnogo materiala za prevratno delovanje tudi dobavita srbskim cetnikomv srednji Bosni Anglija. Ti srbski četniki so posebno, vneto nastopali proti muslimanskemu prebivalstvu, ki se je ogrevalo za novo hrvaško državo. Navdušenje za poglavnika. Hrvaški listi, tako med njimi »Novi list«, objavljajo poročilo, da je prispela v Zagreb k poglavniku posebna delegacija iz Mostarja, ki mu je zagotovila, da ostane Mostar zvest hrvaški državi navzlic nekaterim elementom, ki se s tem novim stanjem ne morejo sprijazniti. Po drugi strani pa je imela v Sarajevu zborovanje organizacija »Hrvatski radiša). Tam je bilo sklenjeno, da se jx>šlje zahvalna in vdanostna brzojavka poglavniku Paveliču za njegovo obnovitveno delo in za ustanovitev samostojne hrvatske države. Pogajanj« za sklenitev plačilnega sporazuma _ med zasedenim srbskim ozemljem ter Bolgarijo in Madžarsko bodo v kratkem končana. Dogovor bo sličen tistemu, ki so ga že sklenile Bolgarija, Italija, Nemčija in Romunija s Hrvaško. Podpisan pa je bil že tudi gospodarski sporazum med novo hrvaško državo in Romunijo. Veljal bo za dobo enega leta ter se nanaša na trgovinsko izmenjavo blaga ter na način plačevanja. Tudi Danska priznala Hrvaško. Danski poslanik v Berliinn je izročil tamkajšnjemu hrvaškemu poslaniku noto, s katero dans-ka vlada priznava neodvisno Hrvaško. v »Ampak, takega figovca, kakor si ti, moj ljubi mož, pa še nisem zlepa videla. Jaz, tvoja žena, si že lahko privoščim take trditve, čeprav misliš, da sem slabša polovica pri hiši. Kakšna polovica si pa ti? Podoben si polovici gnile breskve.' Saj vidiš, da ni nobenega denarja pri hiši. Vsaka stvar, ki se je lotiš, da bi kaj zaslužil, ti spodleti. Rojena neroda si. Priznam že, da se trudiš, da bi kaj pridobil, toda tega talenta ti Bog ni dal. Denarja rie znaš pa ne znaš pridobiti.« 5. »Dragi Boris, tako ne bo šlo. Res je, da nam ne gre slabo, toda človek nič ne ve, kako še bo. Ja« delam noč in dan, ti pa postopaš in ne kažeš nobene volje ali veselja, da bi sam kaj zaslužil ali pa vsaj skušal zaslužiti. Tvoja pot gre daleč od moje. Saj sem si vse prizadejal, da bi ti vtepel podobno veselje. Ti mi pa govoriš o neki filozofiji, o kaki ambiciji, da bi pridobil denar pa ni ne duha ne sluha.« 6. »Le od česa ta človek živi. Še nikdar ga nisem videl, da bi kaj delal. Nima ne službe ne kaj po- dobnega, pa vendar tako brezskrbno živi, kakor da hi bil njegov oče maharadža: hodi lepo oblečen, vidiš ga po vseh kavarnah, vztrajno kvarta in kroka, da je vsem za vzgled.« »No, tebi se pa res vidi, da misliš z idealizmom svet prenoviti. Kaj ne poznaš tistega pregovora, ki pravi, da se od dela še ni nihče zredil. On nič ne dela, ampak drugi namesto njega. Vidiš, to je več vredno kakor vsi znanstveni dokazi in podobna ropotija. Ta človek je, ne vem kolikokrat, upravni svetnik, blagajnik, član upravnega odbora in podobno. Ce ima človek tak poklic, mu ni treba nič delati. To je že star poklic. In takemu človeku pravimo parazit. Za take ljudi življenje ni delo, ampak sinekura.« Tako, dragi bralec, si nič ne prizadevaj, da bi prišel ljudem v zobe. Živi, kakor si živel do sedaj: jej krompir, koruzo in podobno domačo hrano, ki ti bo podaljšala življenje. Najbrž pa živiš v veliki zmoti, če misliš, da boš kaj kdaj imel: z nič si prikukal na ta svet in z nič boš odkukal s tega sveta. To je običajna usoda poštenega zemljana. In ko boš stopil pred Sodnika, ne bo nobenih preiskav, kako si prišel do denarja. Tam bo že zapisano: živel je normalno. Naredite si sadno mezgo, če ie morete Kakor smo že v včerajšnji številki z nekaj odstavki omenili, kakšne koristi imamo in kako pripravljamo zelenjavo in sadje v konzervirano stanje, tako je tudi dobro, da si ogledamo prav na kratko, kako se sadne mezge pripravljajo. Meege ali marmelade so pozimi kaj drage in zakaj ki jih ne bi sami naredili doma, če si sadje le moremo kupiti. Le malo truda nas bo stalo da pripravimo nekaj kozarcev sadne mezge, pa se bomo potem lahko vso zimo sladkali. Kdor je že enkrat poizkusil, kako prav pride pozimi doma narejena mezga, posebno če j« sadna letina dobra in sadje poceni, ne bo nikoli več zamudil prilike, da si marmelado vsako leto naredi sam. _ Sadne mezge ali marmelade so sadni izdelki, bi jih dobimo na ta način, da zrelo, do mehkega kuhano ali parjeno sadje pretlačimo skozi sito ali kakžo drugo prežemalno napravo in potem pretlačeno snov s primernim kuhanjem zgostimo. Da pa postanejo mezge bolj okusne, jih je treba sladiti, vendar se sme sladkor Sele dodati proti koncu kuhanja, sicer izgube mezge svojo prvotno barvo in postanejo rjavkaste. Zaradi tega je bolje, da sladkor in mezgo kuhamo vsako v svoji posodi ter jih skupaj zmešamo šele, ko je mezga že skoraj kuhana. Drugih dodatkov razen sladkorja sadne marmelade navadno ne potrebujejo, saj je sadni okus že sam na sebi nekaj izvrstnega. So nekateri, ki dajejo marmeladam že vanilijo, limono ali cimet. Čim bolj je sadje zrelo in aromatično, tem okusnejše so iz tega narejene marmelade. — Sadje je seveda pred porabo treba dobro osnažiti. Da dobimo čisto in okusno marmelado, je treba, kakor rečeno sadje dobro pretlačiti. To pa je mo- Šoče le, če je sadje preje skuhano do mehkega, e bolj priporočljivo je parjenje v sopari. Ker nima parjeno sadje toliko vode kakor kuhano, se pretlačena mezga hitreje zgosti. Pri vkuhavanju je treba mezgo z leseno kotlačo ali lopatico neprestano mešati, da se ne prismodi. Dovolj gosta pa je, ko ostane vidna brazda, če potegnemo lopatico hitro čez mezgo, ali pa če kapljd v kepah od lopatice. Koliko se prida sladkorja je odvisno od okusa, sicer pa velja tudi tu, da prevelika sladkoba prikrije mezgam sadni vonj in okus. Čim slajia in gostejša pa je marmelada tem manj se je treba bati, da bi se pokvarila. Sadne mezge je treba še ko so vroče dati v dobro očiščene, preje segrete steklenice, lončene, kameninaste ali porcelanaste posode, in ko so se nekoliko ohladile, je treba pokriti površino mezge s papirčkom, namočenim v rumu ali čistem špiritu. Na to zavežite posode s pergamentnim papirjem in jih hranite na hladnem prostoru, ki pa mora biti tudi zračen. V primeru, da bi se mezga kvarila, je treba takoj posodo izprazniti mezgo znova prekuhati. Če ponovno prekuhani mezgi dodamo spet nekaj sladkorja, se mezga boljše drži. Navadne kompotne posode pa je treba pred uporabo malo izžveplati. Kdor se hoče za gotovo izogniti kvarjenju marmelad, oziroma kdor hoče rabo sladkorja kolikor mogoče omejiti, temu je priporočati le, da si nabavi patentne steklenice za konzerviranje mezg. V teh steklenicah se marmelade obdrže zelo dolgo časa. Sadne mezge so izvrstna jed, tako namazane na kruhu, kakor tudi kot nadevi pri finem pecivu. Sadne mezge pa lahko pripravljamo tudi iz raznih sadnih vrst bodisi vsako zase ali pa tudi mešane. Tako n. pr. nekateri mešajo maline in ribezelj, maline in kosmulje, kopinšnice in jabolka itd. Tudi dz nekaterih povrtnin n. pr. iz paradižnic in rabarbare narejajo eni prav dobre mezge. Načinov za pripravljanje mezg je zelo mnogo. Vsak kraj, kjer se je udomačilo pridelovanje sadnih mezg, bodisi za domačo uporabo, kakor tudi za prodajo, ima svojo posebnost, ki gre pod posebnim imenom v svet. Kako je v tem oziru drugod? V Šleziji n. pr. napravljajo za prodajo mnogo mezge iz češenj in višenj. Na Češkem spet pridelujejo površno pretlačen češpljevec brez sladkorja, ki je znan pod imenom »povidel«. Velike množine češpljevca, imenovanega »lekvar« ali »pek-mezc, nakuhajo vsako leto tudi v Bosni. Da dobe pekmez, kuhajo slive na prostem v velikih bakrenih kotlih Skuhane slive pretlačijo skozi sito, da na ta način odstranijo koščice in kožo. Pretlačeno kašo vsipljejo zopet nazaj v kotle, ji pridenejo nekaj zelenih orehovih ali limoninih lupin ter nekoliko cimeta ali klinčkov in jo kuhajo tako dolgo, da ne teče več od lopatice. V dobrih vinskih in obenem sadnih letinah, ko nima sadje prave cene in se zaradi pomanjkanja ni moglo narediti iz vsega sadja pijače, bi bilo priporočljivo, da bi tudi pri nas delali pek-mezu podobne izdelke iz jabolk, hrušk, sliv, češenj itd. To naj bi delali posebno v krajih, ki so daleč od prometnih žil in kjer je zavoljo tega še težje spraviti sveže sadje v denar. Marelic in breskev je še mnogo na trgu. Kaj ko bi poskusili narediti sadno mezgo? Navodila: Prve zrele torej že mehke marelice najprej operemo v mrzli vodi, jih razpolovimo in odstranimo koščice. Nato jih damo kuhati v malo vode. Lahko jih tudi parimo. Lahko pa jih tudi obesimo zvezane v čisti cunji nekaj minut v krop. Ko postanejo dovolj mehke, jih pretlačimo skozi sito ali prežemalno pripravo. Zdaj je treba kuhati mozgo v lončenih _ ali emajliranih plitvih kozicah. Med kuhanjem je mezgo neprestano mešati, da «e mezga ne prismodi. Ko je ta že precej gosta, ji dodamo 50 dekagramov zdrobljenega sladkorja na 1 kg mezge. Ko vse skupaj še enkrat prevre, bo mezga že tako gosta, da kaplja v kepah od lopatice, oziroma se pozna brazda, kakor smo že zgoraj omenili. Tako narejeno mezgo spravimo v dobro zaprtih posodah, na hladnem in zračnem prostoru. Prav tako kakor marelčno mezgo pripravimo tudi mezgo iz breskev. Za domačo uporabo in kot najcenejša pa je v navadi češpljeva mezga. Češpljeva marmelada se naredi na prav tak način kakor marclčna, le če hočemo imeti prvovrstno blago, potem češplje še olupimo vrhnje kožice. V počastitev spomina pokojnetja aospoda inž. Koblerja je darovala rodbina Dacar v Ljubljani 50 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — V isli namen je darovala gospa Ivana Knaflič 50 lir. — V isti namen je darovala gospa Marija Verbič 50 lir. — Gosp. Mozetič Jože, mestni zidarski mojster, je daroval po Karitativni zvezi Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 100 lir. Najlepša hvala! Odbor za posredovan!« dela V zvezi z odlokom, Id se pripravlja, je Visoki ij odlok od 25. ji 1 vprašani praševanja po delu in ponudbe dela, poklical v po- Komisari. sklicujoč se na svoj odlok 1941-XIX. št 52, s katerim je uredil junija e pov- krajinski odbor za preskrbovanje službe te~le ljudi: a) cav. uff. Giorgio Gatti, delegat Visokega Komisarja, predsednik; b) comm. dr. Placido Lombardo, zastopnik komisariata za naseljevanje in kolonizacijo; c) inženir Evgen Baraga kot zastopnik inšpekcije dela kot član; č) Jožef Vončina, ravnatelj delavske posredovalnice (borze dela) kot član; d) Zdenko Knez, Anton Lukič, Ivan Rebek, dr. Franc Pavlin, zastopniki strokovnih organizacij delodajalcev, kot člani; e) Vinko Vrankar, Lojze Sitar, inženir Vinko Košir, Ciril Golmajer, zastopniki Pokrajinske delavske zveze, kot člani. Ta odbor bo imel svojo'prvo sejo v 6oboto 9. t. m. ob 3. popoldne na Borzi dela. Koledar Danes, sobota, 9. avgusta: Janez, Vianej. Nedelja, 10. avgusta: 10. pb. Lavr. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7/1, telefon št. 41-52. Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani ojx>-zarja vse delodajalce na to, da velja še vedno v celoti predpis obrtnega zakona, zlasti pa tudi določbe, ki se nanašajo na dopuste privatnih nameščencev v zvezi s § 329 o. z. V zvezi s tem se naprošajo delodajafci, da vsem svojim nameščencem tudi to leto, kot običajno, priznajo v celoti običajni zakoniti dopust. Zaradi prašičereje in ekonomije, ki je o njej obširno pisal neki ljubljanski dnevnik, izjavlja mestno poglavarstvo na ponovna vprašanja, d« s to akcijo mestna občina nima prav nobenih stikov. Cvetka Golarja literarna večera v Metliki in na Vrhniki. V nedeljo. 17. t. m. bo v Teatro Puccini v Metliki Golarjev literarni večer. Na tem večeru bo C. Golar sam bral nekaj pesmi, prozo, nekaj pesmi pa njegov prijatelj Vaclav Deržaj. Program bo isti kot v Ljubljani. V ponedeljek, 18. t. m. pa bo sličen literarni večer na Vrhniki v Prosvetnem domu. Kulturno zavedno publiko opozarjamo že sedaj na oba literarna večera. ŠPORTNE VESTI Na včerajšnjem trening-tekmovnnjn je padel slov. rekord na 1000 m. Poboljšal ga je Košir, skoraj za sekundo. Prejšnjega je postavil Emil Goršek s časom 2:33,4, Koširjev čas je 2:32,7. Rekord ne bo priznan, ker tekmovanje ni bilo prijavljeno. Drugi je bil Megušar 2:41,7, tretji Srakar 2:46,3. Na 300 m je zmagal Nabernik, ki prihaja v formo. 1. Nabernik 38,2, 2. Mravlje 39,9, 3. Gabršek 40,4. 200 m zapreke: 1. Lončarič 28,4, 2. Pleničar 28,6, 3. 4. Lu-šickv. Kraner 28.9. Prihodnji petok bodo imeli atleti še več prilike, poboljšati slovenske rezultate, ter so na siporedu skoraj vse discipline. R. carta pes iMnenn11 pisemski papir POSTA AEREA lvlilKEKU ZA ZRAtKO POiTC CARTETjIjE da 50/50 fo^Ii e buste BUSTONf da 10/10 fonnato QUARTINA BUŠTONI da 10/10 formato OLAND1NA .BICHIKDETETjA OVUNQUE MAPE s 50/50 pismi in ovitki ZAVITKI 10/10 formata OUARTINA ZAVITKI «Y10 formata OLANDINA ZAHTEVAJTK GA POVSOD ..LA NII0VISSIMA" • VIA PORTAMEOINA, 44 • NAP0LI Naročite naš popoldnevnik najcenejši »Slovenski dom«! LI0U0RE LIKER STR (GE T0NIC0 Dl GESTI V 0 JE KKEPCIIEN IN VAM URAVNA PREBAVO Charlie Chan v San Franciscu Diran j« omahoval. »Niso mi znani zakoni vaše države,* je začel, »toda mislim, da me ne morete pograbiti brez uradnega ukaza.« »Ne delajte si zavoljo tega skrbi. Peljem vas s seboj zato, ker itnam vse razloge, da sem prepričan v vašo krivdo. Kar 6* pa uradnega naloga tiče, pa ga lahko dobim, kadar hočem. Nikar se n-e delajte neumnega, temveč urno z nami naprej!« . Zunaj je začel padati droben dež in megla je legala na zemljo. Dul!, Flancrv in Diran so vstopili v taksi, Chan, Kirk in Beatem pa v drug avtomobil. V trenutku, ko je Chan hotel vstopiti v vozilo, se je iz mraka iztrgal zasop-■jen moški in ga ustavil. »Kdo je v vozu skupaj s Flaneryjem?« te vprašal Bill Rankeen, urednik »Globusa«, ki je bil vedno tam, kjer se ga nihče m nadejal. ■Zgodijo se je vse tako, kakor 6em vam bit že poprej razlagal. Prijeli smo ga,* mu je povedal Chan. »Kaj, majorja Dirana?« »Ravno njega.« »Takoj bom z nekaj besedami brzojavil novico svojemu listu. Hvala vam, izpolnili ste svojo obljubo.« »To je moja stara navada,« je ponosno odvrnil Chan. »In Beatem? _V kakšni zvezi je z vsemi temi dogodki?* »V nikakršni. Enostavno, zmotili smo se.« »Skoda!« je vzkliknil Rankeen. »Toda sedaj moram hitro v uredništvo. K vam bom prišel še kasneje, da me bo6te sezna- nili z vsemi r>odrobnostmi. Velikanska vam hvala!« Chan je vstopil v vozilo, nakar so 6e vsi odpeljali v Kirkov dom. »Ali sme;m upati, da mi boste odpustili mojo pregreho?« je vprašal Kitajec Kirka. »Mislim namreč na tisto pismo, ki ga nisem takoj oddal na f>ošto in v katerem je bilo vabilo majorju Diranu za vstop v klub.« »Zakaj vam neki ne bi odpustil?« je 6meje odgovoril Kirk. .»Ce tega pisma ne bi pridržal za nekaj časa in ga ne nosil v svojem žepu, bi Diran prišel v klub in od tam odnesel tisto, kar je rabil, in sicer prej, preden bi mu bili za petami,« ■ ° ,e !očno>* je odgovoril Kirk.* Od kdaj pa vi spremljate in opazujete Dirana?* »To vam bom kasneje na dolgo in široko razlozu. Sedaj pa le toliko: major Diran je btl edini človek na svetu, ki je imel korist od tega, da ne izsledimo Eve Diran.* »Za božjo voljo, kako je to mogoče?* »Jaz žalibog ne znam delati čudežev, pa vendar upam, da bomo v kratkem izvedeli vso resnico. Morebiti bi nam pa polkovnik Beatem v tej stvari znal povedati kaj več?« Iz teme je polkovnik spregovoril s hladnim in enoličnim glasom: »Sit sem tega laganja,* je dejal. »Dejansko bi vam lahko tnnogokaj razložil, pa vendar tega ne bom storil. Nekoč sem dal častno besedo. Kakor vi, gospod Chan, tudi jaz sjx>štujem dano besedo.« »Kaže, da imava precej skupnih potez, za katere pa ne vem, koliko so prijjo-ročljive za širšo uporabo,« je smeje dejal Chan. Tudi Beatem se je nasmehnil. »Sicer pa, hvala vam za izjavo, ki ste jo dali časnikarju, da jaz osebno nisem v nobeni zvezi s to zadevo.« »Edino upanje gojim, da bodo namreč dogodki opravičili tisto mojo izjavo,« je rekel Chan. Izstopili so pred Kirkovim nebotičnikom in se povzpeli v vilo. Parady je že bil odpeljal Flaneryja, Duffa in njunega ujetnika. »Končno smo tukaj,* jih je suho sprejel Flanery. »Gosjx>d Kirk, dajte mi sedaj tisti kliuč.« Kirk je stopil k svoji pisalni mizi in potegnil sveženj ključev sira Frederika. Flanery je z Duffovo pomočjo hitro odprl torbico 6ira Frederika. Charlie Chan se je zleknil v naslanjač, začel po-mežikovati 6 svojimi šiljastimi očmi in se zagledal v majorja Dirana. Ta je sedel v kotu sobe 6 sklonjeno glavo in z očmi uprtimi v preprogo. »Seveda!« je vzkliknil nadzornik Duff. »Sedaj ni nobenega dvoma več. To je torbica sira Frederika in tukaj... je tisto, kar smo iskali,* je rekel in potegnil iz torbice kos papirja, na katerem je bilo nekaj na stroju napisanih stavkov: »To so zapiski o izginotju Eve Diran.« Začel je brati ta papir. Flanery se je obrnil k Diranu: »Z vami smo, kakor kaže, popolnoma na jasnem. Od kod imate tisti karton, na podlagi katerega ste dobili torbico sira Frederika?* Diran je molčal. »Bom pa jaz odgovoril mesto njega,* je rekel Chan. »Potegnil je ta listič iiz denarnice sira Frederika tisto noč, ko je bil ubil tega dostojanstvenega človeka.* »Torej to pomeni, da ste bili že poprej v San Franciscu,« je nadaljeval z zaslišanjem FIanery. Diran je dvignil oči. »Seveda, da je bil tukaj,* je nadaljeval Chan namesto majorja. »Nadzornik Flanery, kmalu bodo vsi časnikarji tukaj in vas bodo začeli spraševati, kako ste prijeli tega nevarnega zločinca. Ali ne bi bilo najboljše, če vam takoj razložim V6e j>odrobnosti, da boste mogli odgovarjati na vsa zastavljena vprašanja?« Flanery je našilil ušesa. »Tedaj pazite,* je začel Chan. »Oh! Saj sploh ne vem, kje začeti.. .* Vmes se je vtaknil Duff: »Po mojem mnenju bi morali začeti od trenutka, ko ste prvikrat začeli sumiti v Dirana,« je predlagal, potem pa mirno naprej bral dokumente, ki jih je vzel iz torbice. * Chan je prikimal: »To se je začelo tukajle, v tej sobi in sicer tisti večer, ko je Diran prvikrat prišel. Ali ste že slišali, gospod nadzornik, -— nikar 6e ne bojte, ne gre za noben starinski kitajski pregovor, — ali 6te že slišali, da so Kitajci silno občutljivi za vtise in da imajo neke posebne duhovne poteze? To je prava resnica, en sam pogled, ena sama kretnja in sen sam glas, zadostujejo, da se pri na6 v glavi ustvari posebno stanje. Navzoč sem bil, ko je go-sr»od Kirk ponudil majorju, da mu bo poslal vabilo za klub. Hitra zahvala majorja me je oj>omnila, da sem postal pozoren. Takoj sem si začel postavljati vprašanja: kakšno korist naj bi imel major od tega, da dobi pristop med družabne kroge San Francisca? Ali ni morda on tisti, ki ga iščemo? Ne... to je nemogoče! Ali pa bi 6icer prišel iz Newyorka 6em v družbi nadzornika Duffa?« »Tu sem obstal in se zamislil. Kaj smo o tem izvedeli od nadzornika Duffa? Ko je izstopil iz vlaka v Chicagu, je opazil da je major izstopil iz istega voza. Ali je mogoče, da se je nekomu posrečilo preslepiti Duffa. Tedaj mi je nadzornik Duff izkazal veliko čast in me povabil na večerjo. Med to večerjo sem poskušal kaj izvedeti. Vljudno sem ga vprašal, ali je na lastne oči videl majorja Dirana v vlaku med Newyorkom in Chicagom. Ne, ni ga videl. Prvič ga je ojjazil šele v Chicagu na postaji. Diran mu je rekel, da se je pripeljal z istim vlakom. Povedal mu je, da potuje v San Francisco. In isto noč sta skupaj vstopila v vlak, ki ju je f>opeljal v naš kraj. Sedaj postaja stvar že verjetnejša. Neredko se dogodi, da se morilci vračajo na kraj svojega zločina. Ce človek upošteva čas_, ki je potekel od umora, potem vidi, da je major lahko mirno prisjiel do Chicaga in se od tam spet vrnil skupaj z nadzornikom Duffom. Od tedaj sem stalno mislil nanj. Opozarjam vas, da sem opazil pri kosilu, ko nam je sir Fre-derik pripovedoval o izginotju Eve Diran, precei ft«feiih in nerazumljivih mest v njegovem pripovedovanju. Tako se je na primer odločil, da odide v Pesliavvar, poprej pa je obiskal sira Georgea Man-ringa, ujca Eve Diranove. Ali mu ne bi mogel njen mož, ki se je tedaj mudil v Angliji, dati mnogo več in točnejših pojasnil, kakor pa njen ujec? Zakaj se sir Frederik ni obrnil nanj? To me je privedlo do novega razmišljanja. Dalje. Piccardov jekleni podmorski »balon« Zdi se, da ni več daleč čas, ko bo drzni belgijski raziskovalec odrinil v neznane morske globine Sloviti prof. Piccard, junak zračnih višav, že nekaj časa proučuje vprašanje, kako bi se dalo doseči 6 posebno potapljaško pripravo čimvečjo morsko glabino. Rad bi torej postal tudi junak morskih globin, ne samo zračnih višav. Po njegovi zamisli zdaj tudi že grade potapljaško kroglo, ta-koimenovano batisfero, o kateri prof. Piccard misli, da bo lahko vzdržala ogromen pritisk vode v globinah nekaj tisoč metrov. Z njo ne namerava prekositi samo sedanjega globinskega rekorda, pač pa ima njegova pot v temne morske globine predvsem namen znanstvenega raziskovanja. Kako je zdaj s temi Piccardovimi pripravami, je najbolj zanesljivo povedal ta drzni učenjak sam v neki izjavi, ki jo je dal pred kratkim. Globinski balon, če ga smemo tako imenovati, mora biti tako trdno zgrajen, da bo lahko prenesel silen pritisk v morskih globinah. Računajo, da se ta pritisk na vsakih nadaljnih tisoč metrov globine jioveča približno za sto atmosfer. ■M Prerez kabine: A. Okno, obrnjeno poševno navzgor. B. Okno, obrnjeno poševno v globino. C. Mesti, kjer gre skozi steno električni vod. D. Odprtina za oddajanje znamenj in za napeljavo radijske antene. E. Mesta, kjer se stika pokrov, ki zapira vhod v kabino. F. Stik obeh polkroge!. Prostora za dva moža Kabina, s katero se prof. Piccard namerava spustiti v morje, bo imela prostora za dva človeka in za vse potrebne instrumente za opazovanje in raziskovanje. V njej naj bi ta dva moža mogla ostati vsaj 24 ur. Žrak bi bilo seveda treba večkrat izmenjavati. Kabina bo imela dvoje oken. Prvo bi služilo za ogledovanje širnega podmorskega sveta, v drugo okno pa bi bil vdelan aparat za filmanje. Potrebna je tudi primerna luč, ki bo zadosti močno osvetljevala vsaj bližnjo podmorsko okolico. Potem pride na vrsto 'pptvprasanje obtežitve globinskega balona. "Pri svojih poletih v zračne višave je prof. Piccard moral zmanjševati obremenitev, čim višje se je hotel povzpeti. Pri spuščanju v morje pa se bo morala v sorazmerju z globino, povečevati tudi obremenitev, kajti pritisk vode z globino raste. Piccardova podmorska kabina bo imela dva vijaka, ki ju bosta gnala električna motorja. Poleg tega je treba gledati tudi na to, da bosta podmorska opazovalca imela možnost, biti stalno v zvezi z ladjo, e katero bi se odpeljala na odprto morje in se potem od nje ločila. Iz vsega tega se vidi, da ie prof. Piccard moral misliti na marsikaj, preden se bo spustil v morske globine. V dobi neposredno pred izbruhom sedanje vojne je prof. Piccard z največjo skrbnostjo proučeval razne podrobnosti in je s pomočjo belgijskega »Narodnega sklada za znanstvena raziskovanja« naredil v fizikalnem institutu bruseljskega vseučilišča mnogo poskusov, ki 6e nanašajo na zgraditev njegove batisfere. Največ preglavic še vedno dela vprašanje, kako zgraditi tako odporno kabino, da bo lahko vzdržala pritisk približno 600 atmosfer na kolikor Piccard računa vsaj v začetku, ko bo skušal doseči globino 4000 m. Odpornost, ki jo bo morala imeti njegova batisfera, preizkuša profesor Piccard na jx>sebnih modelih, ki jih je zgradila jeklarna »Henricot« po njegovih navodilih in za-' mislih. Tako je omenjena jeklarna naredila votlo jekleno kroglo, ki drži 12 litrov in je v njej s jjo-močjo kompresorja vodo možno spraviti pod pritisK 1500 atmosfer. Tolikšen pritisk morajo vzdržati ne samo 'tene te jeklene krogle, pač pa tudi razni poskusni modeli v njej. 10 ton težko kabino bo pomagal dvigati bencin Z graditvijo Piccardove batisfere bi bili morali začeti že v jeseni 1939, pa je to prekrižala vojna. In kako si jo je ta drzni raziskovalec zamislil? Zgrajena naj bi bila iz jekla in naj bi z vsemi »pritiklinami« tehtala približno 10 ton. Velika bo tako, da bo izpodrinila šest kub. metrov vode. Če se bo hotela dvigniti spet na površje, bo morala 6vojo obtežitev zmanjšati za nekaj več ko štiri tone. To bo doseženo s tem, da bo v zvezi 6 sedmimi kotli, v katerih bo lahko do 14 kub. metrov bencina. Treba je namreč pri tem uporabljati zato ravno bencin, ker je lažji od vode. Znano ie, da se tekočina ne da skoraj nič stisniti. Če bi bile te posode napolnjene z zrakom, ki je močno stisljiv, bi morale njih stene biti takšne, da bi vzdržale ne samo notranji, pač pa tudi zunanji pritisk vode. To pa bi bila spet prehuda obtežitev. Da se batisfera potopi v večje globine, jo je. treba primerno obtežiti čeprav je že sama jx> sebi iz jekla. Če jo obtežimo s 150 kg, se bo jootapljala 6 hitrostjo enega metra na sekundo. Če naj miruje, morata biti njena teža in teža izpodrinjene tekočine po Arhimedovem zakonu v navnotežju. Obremenitev pa je treba zmanjšati, če naj se batisfera spet začne dvigati proti površju. Najmanjša napaka je lahko usodna Na prvi mah se stvar zdi dokaj enostavna. Zelo zamotana pa postane, če ujx»števamo še druge številne činitelje, ki igrajo tudi odločilno vlogo, na primer: Gostota morske vode je vedno večja, čim bolj gremo v globino, to pa zaradi silnega pritiska, ki so mu izjjostavljene sjx>dnje vodne plasti. Sti-sljivo6t bencina je drugačna, kakor stisljivost vode. Temperatura bencina tudi vpliva na njegovo gostoto. Zato je čisto razumljivo, da je vse te stvari treba prej natančno proučiti, kajti najmanjša napaka pri računu bi utegnila povzročiti, da bi vsi načrti res padli v vodo. Okrogla kabina bo sestavljena iz dveh polkroge!, katerih notranji premer bo znašal 2.10 metrov, stene pa bodo debele 7.5 cm. Ti dve pvolkrogli bosta pritrjeni druga na drugo tako močno, da bo pritisk druge k drugi odgovarjal sili, ki jo izvaja 16.000 tonsko breme na 6Vojo podlago. Tudi pri vlivanju jekla, iz katerega bosta omenjeni dve pol-krogli batisfere, bo treba največje pozornosti in skrbnosti. Jeklo bodo celo radioskopsko preiskali, da bo ja odgovarjalo zahtevam. Pdlkroglo bodo potem na notranji in zunanji strani Še lepo zgla- Celotna skica batisfere po najnovejši Piccardovi zamisli: A. Okrogla kabina. B. Bencinski kotli, ki naj bi jih bilo sedem. C. Aluminijast varnostni ovoj bencinskih posod. D. Cev za signalno napeljavo. E. Elekričnii motor. F. Propeler. G. Projekcijski aparat. H. Svetlobni snop. I. Baterija akumulatorjev. K. Odprtina za končno obremenitev z vodo. L. Odbijač. dili, da bi tako lažje odkrili morebitne napake v jeklu. Obteževalne železne kose bo držal magnet Kakor rečeno, bo treba batisfero primerno obtežiti, če naj se spusti globlje. V ta namen se bo prof. Piccard posluževal težkih železnih plošč, ki na jekleno kroglo ne bodo pritrjene, pač pa jih bodo držali 6kozi steno močni elektromagneti. Če se bosta podmorska opazovalca hotela dvigniti, ne bo treba drugega, kot samo enostavno prekiniti elektromagnetične silnice in železo bo 6amo padlo v globino. Če pa naj bi se »padanje« posjješilo, bosta skozi posebno odprtino spustila v notranjščino batisfere primerno količino vode, s čimer bosta kabino obtežila. V skrajni nevarnosti bosta piotapljača lahko poklicala na pomoč s pomočjo posebnih aparatov za razsvetljevanje in drugih pri-ptrav, ki jih bodo na zunanji 6trani batisfere prav tako držali močni magneti, kakor obteževalno železo. Nova težava — okna Precej težav bo tudi z izdelavo oken. V p<> štev ne pride pri tem navadno steklo, čeprav bi pri zadostni debelini tudi lahko nudilo primeren od-pior. Toda steklo je preveč lomljivo in bi pioleg tega zaradi prehudega lomljenja žarkov tudi kvarilo pravo sliko podzemskih globin. To težko vpra- šanje pa je rešila neka nova plastična, izredno odporna prozorna in zelo prožna snov. Okna bodo imela obliko navzven odprtih odsekanih stožcev, ki bodo znotraj merili v premeru 10, na zunanji strani pa 40 cm. Stene kabin bodo zato na ten mestih debele 15 cm, torej še enkrat debelejše. Številni pomožni aparati Na zunanji strani bosta dva žarometa, po 3000 sveč močna, pritrjena na dolgih »rokah«, razsvetljevala okolico. Poleg vseh navedenih stvari pa bo Piccardova batisfera imela še več drugih naprav in aparatov, kakor na primer prezračevalce, manometer za ugotavljanje globine, kolo na lopatice na zunanji strani jeklene krogle, ki bo kazalo, ali se batisfera dviguje ali pada Jer jjoseben aparat, s pomočjo katerega bo mogoče ugotoviti, kako daleč proč od jjomožne ladje 6ta se opazovalca spet dvignila na površje. Najprej brez ljudi v globino Prvič se bo Piccardova batisfera potopila v morske globine brez jjosadke. V njej bodo jDoseb-ne priprave, 6 pomočjo katerih se bo batisfera sama začela vračati spet proti jx>vršini, čim bo dosegla globino 6000 m. Zdi 6e, da so vsi ti načrti izvedljivi in da ni več daleč čas, ko bo prof. Piccard sporočil, da so vse priprave končane in da njegova jeklena krogla odhaja na svojo prvo pot v neznane globine. V , + &< * " < . Angleško letalo, ki je pri Sollumu v plamenih treščilo na tla. Razveljavljenje porok med arijci in Judi na Madžarskem Madžarski senat je te dni sprejel zakonski predlog, po katerem naj se razveljavijo poroke, sklenjene med kristjani in j udi. Ta predlog pravi, da je za juda treba smatrati vsakogar, čigar oče in stari oče sta bila juda in kdor je član judovske občine. Za juda pa se ne smatra tisti, ki je bil ob rojstvu krščen in so njegovi starši ob poroki bili kristjani, pa čeprav sta bila njegov oče ih stari oče judovskega rodu. Zakonski osnutek določa tudi stroge kazni za tiste, ki bi se proti njegovim določbam pregrešili. Tako bo dobil do treh let zaipora vsak, kogar zalotijo, da je občeval s kakšno pošteno Madžarko, ki ni judinja in ni poročen z njo, prav teko pa tudi vsak, kdor kakšnemu judu preskrbi alii samo skuša preskrbeti takšno Madžarko. Nove najdbo v grški Olimpiji Pri zadnjih arheoloških izkopavanjih na kraju, kjer so se v starodavnih grških ča®ih odigravale velike športne tekme, v Olimpiji, so zadnjič odkrili nove zanimive starinske najdbe. Na zahodni strani znamenitega Zevsovega svetišča so odkopali zanimivo žensko glavo, izklesano iz marmorja, ter levo nogo Zevsovega kipa s kosom podstavka. Pot modenskih bratov pod orožjem Med tistimi družinami iz Modene, ki imajo mnogo otrok, je tudi Baraldijeva. Ghito Baraldi je preprost težak, ki se je bil pred leti poročil z Zijp Raimondijevo in se mu je v zakonu rodilo kar osem otrok. Sedem je še živih, od teh pa jih kar pet zdaj pri vojakih na različnih bojiščih. Res zaslužijo, da jih navedemo po imenih. So to Demo, Giorgio, Giulio, Enzo in Zeno. Najštarejši ima 33, najmlajši pa 25 let. Enzo je svojčas odšel na fronto v Abesinijo in zdaj že osem mesecev o njem ni nobenega glasu. Prvi alarm na Islandu Iz Lizbone poročajo, da je tja prispela iz Londona vest, ki pravi, da so imeli včeraj na Islandiji prvi letalski alarm. Poročilo pripominja, da je trajal 40 minut in da je med tamkajšnjim ameriškim lin angleškim vojaštvom povzročil veliko zmešnjavo m preplah. Piščanček s štirimi negami . Malo nenavadno igro narave^ imajo priliko opazovati lju