4t. 117. IiHla ttfikrat m teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri 'popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana -. vse leto . . 15 K .'... ifi*..»!. ••¦ * 1° ".„. ^ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah. „S06lu ima naslednje Izredne], priloge : Ob novem letu rjfaStpot so Soriškem in 4raiišfiBMkem* in dvakrat v letu »Vosni red Že-lesaic, paniko? la poštnih i?m". Ha naročila brez doposlane naročnine se se oziramo. V Gorici, v četrtek dne 13. oktobra 1910. Tet«) XL »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Larrič. JredKičtro nahaja v Oosposki ulici št. 7 . Gorici v I. nadstr. na dem. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat, po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta; — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan.Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. — „Gor. .Tiskarna" a. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska i« zal. „Dei9;julii a" dežsioozlorska vetina. Ljubite resnico, hčerko bo/jo! -¦- i<> je lep nauk, ali klerikalci so ga popolnoma zavrgli. Le resnice ne, zavijajte in Ližite! tako se glasi njihov nauk, po katc-teiii sv kaj pridno ravnajo. SeJuj so zaceli lagati liledč deželnega zbora. Kakor vse kaže, bodo lagali ,'a-Ijc tia vso moč, kolikor znajo. »Ooricu- piše v članku »Deželni zbor go.iški zaključen^ v torek 11. t. m. v št. M. takoj v začetku faktr-le: ,Z nekako nestrpnostjo pričakovali so volivci, da hode poklican deželni zbor goiiški k nadaljevanju dela, katero je motal pretrgati proti koncu meseca februarja tekočega leta, ker je bil sklican državni /bor. Po daljšem pričakovanju in čakanju se je slednjič zaznalo, da visoka c. kr. vladi: je odločila, naj se suklc dežvlni zbor potiski k nadaljevanju svojega posla dne n. oktobra. Polni sladke uade in dobre volje so se sesli poslanci Unu. 5. oktobra« • Uinljiv uvodi Volijci so .nestrpno čakali, strašno nestrpno, kdaj se .snide zopet deželni zbor. (iicjtc. pretrgati je bil moral zborovanje — - — -, slednjič pa se je vendar zaznalo, da je sklican na dan .=>. oktobra. Pohu sladke nade in dobre volje (!) so se sesli poslanci - -k*es lepo! Tu vmes se čita: da poslanci, seveda zveza, bi bili jako radi zborovali, alf pretrgano je bifo zborovanje in šele ¦x oktobra je bil zopet sklican deželni /bor. Presneta vlada, da ni poprej sklicala deželnega /bora, da bi bili ti tako pridni poslanci zborovali! V resnici pa ne marajo za deželni zbor ne laški liberalci in ne slovenski klerikalci. Dežet , glavar Pajer gleda, kadar zboruje deženi -bor, na to. da je kolikor mogoče malo sej ter da se vse glavne reči :ešijo na koncu v seji z dolgim dnevnim redom. Tako odpade razpravljanje in vse se-dožene tako. kakor hoče on in njegovi verni. Pripetilo se je tudi fx\ da so dru- gi deželni zbori zborovali, goriški pa ne, in sicer zategade' o».\ ker je sporočil 4>a-jer vladi, da ni potreba zasedanja. V naslednjem zasedanju pa .smo videli na koncu velikanski dnevni rod. Pajer si zna varovati svojo kožo in je star absolutist. - Za deželni zbor ne mara ne on ne njegovi pristaši in zavezniki. *(lnrittu se dela deloljubno — ali resnica je ta, da je bH goriški deželni zbor sklican šele 5. oktobra t. I. k zborovanju vsled želje deželnega odbora. (iabrsček je omenil v deželnem zboru, da je dr. Bugatto povedal nekaj izza kulis pri razpravi o predlogu deželnega odbora glede rednega sklicevanja deželnega zbora, rekoč, da je bil goriškemu deželnemu zboru na razpolago čas /a zborovanje že od srede septembra. To je res, ali deželni odbor je odgovoril namestni-stvu na tozadevno vprašanje, da ni treba sklicati deželnega zbora prej nego 5. oktobra; ob jednem stoji v onem pismu na liaiuestništvo, da deželni zbor konča svoje delo gotovo Se pred koncem oktobra. Utesniti so hoteli čas za deželnozbor-sko delovanje; par sej so hoteli imeli in hitro sprejeti in odločiti, kar mora biti. Po st:ni navadi! Pa seveda brez ugovora, brez kritike* ,bre& kontrole,!-.•.. ¦" Ali hinavc-e v (jorici«. ki vse to dobro ve. dviga svoje Oči kvišku pa pravi: »po daljšem pričakovanju >e je slednjič Zaznalo, da je sklicala vlada deželni zbor - f l>a jim je malo mar za tehtno dežel-nozborsko delovanje, kaže prav omenjeni predlog glede določitve, kdaj naj.zboruje deželni zbor..to je: od lo. novembra do konca leta. V drugem času nočejo zborovanja; na koncu leta naj bo, da se /maši hitro, kar treba, ker gre leto h koncu*! Kar le morejo, utesnujejo čas za zborovati je deželnega zbora, ali po svojih li-M»h se kažejo deloljubue in goreče za deželni /bor. Toda. kakor vselej, tako smo tudi to pot razkrinkali hinavce in laž-4 pike. Oni sami niso Hoteli zborovanja pred S. oktobrom in končati so hoteli kav naj-hitnrjer svojim baekom pa natvezujejo. kako da so komaj čakali zborovanja! VolileH Spreglejte vendar, da boste Videli, kako malomarni in delamržni so takozvaui katoliški poslanci in ž njimi vsa »delavna večina« deželnega zbora, ter ne dajte se zavajati po. sladkih besedah tožnikov in zvitarjev krog »Gorice«! „ffiaxini3 cura". Pod tem naslovom je izdal papež tavnokar svoj najnovejši dekret, s katerim je odvzeta župnikom slednja trohica politične neodvisnosti. Župniki so postali hlapci škofov. Splošno se čuje, da vlada med nižjo duhovščino zaradi tega dekreta velika nevolja. Župnikov se ni moglo prej kar tako odstavljati in kaznovati, ker jim je župni-ško mesto dajalo zaščito, ali Vatikan jo je odpravil ter je dandanašnji župnik nasta-vljenec. ki je odvisen od škofove dobre ali slabe volje, kakor smo to že povedali. >/Via\ima cura« jih spravlja . oh. vsako politično neodvisnost. — Kar pa v <: I j a z a e n c g a d \i h o v n i k a, t o v e 1 j a z a v s e. Papežev dekret postavlja duhovščino popolnoma pod samovoljo škofov in pod odvisnost, v kateri se.nahajajo škofje od vlade. Vsak škof podpiše reverz, da bo pokoren vladi ter se bo ravnal po njenih navodilih. Že sedaj pritiskajo škofje na duhovščino, ki mora biti pokorna odlokom in ukazom iz škofijskega ordinariata, odslej bo Še hujše. Noben duhovnik ne bo mogel biti več nikjer niti malce svoboden. Marveč povsodi ga bo tlačila škofova Toka. V p ol i t i k i bodo popolno m a odvisni ter ne bo d o smeli storiti ni k a k cg a drugega k o ra k a u e g o o n c g a. ki ga predpiše š k o f. Posedaj smo videli včasih kakega duhovnika, ki se je' gibal še kolikor toliko prosto, 'in dr. Gregorčič je glasoval v goriškem deželnem zboru proti svojemu nadškofu in knezu, ali odslej bo drugače, — Popolna politična odvisnost je tu. Pokornost, če ne ga zagrabi in uduši najnovejši papežev dekret. Kako torej bi mogli duhovniki odslej Še zastopati naše ljudstvo? Na noben način ne več. Zato pa bi bil vsak mandat, ki bi ga dobil duhovnik, zavreti. Samo škodo bi donašal vdlilčfem.' ' - Na Goriškem" Imamo poskmca-du-hovnika v dr. Gregorčiču, nad katerim tudi plove usodepolno »Maxima cura«. — Že sedaj ne more ničesar več storiti v korist, slovenskega ljudstva (tudi ko je mogel, ni storil nič!), ker ga žuli pogodba s Pajer je m; nadškofa se ni nič bal,' da, videlo se je celo, kako vodi boj proti nje* hin radi novostrujarjev, ki sb 'prirasti! nadškofu k srcu. ali sedaj ima. nadškof polno moč nad njim; ker si nista prijatelja, ga lahko pritisne, tako da bo revež v največjih stiskah. . Kako bo trpel škof, da bo zvezan katoliški duhovnik z laškfhrl libdralSi, to )e z brezverci, ko pa ima oblast, da temu katoliškemu duhovniku "ukaže: odstopi od zveze z 1 a š k i mi, b r e i v e rt i, č e ii e t e z a d e n e ostra k*a z*e ni Ta zveza je,res nekaj posebnega! Še toliko bolj, ker ima svojo zaslombo tudi v-nadškofijski palači. V FuTlauiji.se je krepko razvijala klerikalna stranka pod spretno roko,prosta faiduttija.. Pri,volitvah je bila pokazala veliko moč. Toda pri zadnjih volitvah ni imela več take moči in v kmečkih občinah je zmagala komaj s slovenskimi kož-baujskimi glasovi. Zakaj ta preobrat? , Deželna uprava ima veliko' moč. Popolnoma jo imajo v, rokah laški liberalci, Ti gospodarijo sami ,nad celo deželo/ To svojo moč izrabljajo po načrtu^za tiridobi-vanjc trdnih tal liberalni stranki v J*iirlar jiiji. Deželni odbor, deželni kmetijski urad, uradniki, odbora jkju, vse, kar je'laškega v deželmh službah, cela in miga z-'' Kapitan Huttcras ali ' Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Iniei Verne, — Prevej 0, I. (Mto- ' ' .. !'^l,,'7;-if,':'| -Moj ljubi Johnson, peljal seru s seboj Angleža hi Amerikunua, ali ni res?* •'• "» ' v Da. gospod Clawbonny,* odvrne ornž(iiCar:' ' 'u * -Prav, nazaj vam pripeljem dva brata.i < .-¦-- -Oba mornarja z veseljem --podttK&i rokč AltifmohtuV doktor jim pove. kaj je bil storil ameriški kapitan za angleškega in to pot je snežna hiša prenočila njetero popolnoma srečnih ljudij. f XV!IJ. j Zadnje priprave. ; Naslednjega dne se je vreme izpremeuiloj; mraz se je povrnil in več dni se je menjaval sneg z def/jem. in ine-teži. • ' ? Bell je bil že izdelal svojo šajko; odgovarjala je popolnoma svojemu namenu;,,ob krovu dejoinki zakrita je tudi v viharnejšem vremenu lahko držala ouirje s svojim jadrom in jadrnikom. Ker'je bila dovolj lahHla, jo je bilo lahko vleči na saneh, ne da bi bili tovorni Ipsi. preobloženi. ' ¦ ;. j ....... Končno je jela nastopati za prezimovalejb prevažna izprememba v stanju severnega morja. Ledoyje sr.cdi zaliva se je jelo gibati, > Neprestano, .se^ie zadjbvalo in pogrezalo, in le močnega viharja, je bilo treba, |la bi se bi|o veliko ledovje odtrgalo od oorežja in stvorilo velike ledene gore. Vendar Hatteras ni hotel čakati za svoj izlet, da bi se ledeno polje razmaknilo;vKer jeiirfibrpotdvatipo Miliell. mu Je bilo malo do tega. je-lo mofje prostori ne. Določil je torej 25. junij za odhod:* dotliffcc je'lahko pV*^ pravilo vse potrebno. Johnson in Bell sta saui docela po-pitLvila-uL jim, izboljšala krivirii-ter izdelala tiove-krplje. Potniki st> hoteli,porabi«:gas*v.oje'potoVanie nialo% tednov lepega vremena.'ki ga nasava xlaje tenrseverrfirti "krajem. Tcžkočam se je dalo sedaj-lažjjc kljubovati«»n oVirellažje premagati. ') - *T>lclfaj dni pred odhodom, .20. junija, se je led toliko razmflkhfr,' da je bil o -*iitc d" *n/i m i nekaj prostih prehodov,' v katerih'Vo"p'ofzl<[iŠirf'ša}ko'ter pluli proti rtu Washhig-ton. Vendar morje še od daleč ni bilo. prosto; a varnih »al ni bilo več na ledu hi nemogoče bi bilo poizkusiti peš; izlet preko ledene ravnine. Tega poldneva so imeli priložnost oceniti vse dobre mornarske lastnosti šajke. Na; svojem povratku sp.bijt mornarji priče čudnega dogodita. Velikanski medved je lovil tulnja. K sreči je bil mcdyed preveč zagledan, da bi bil opazil šajko, kajti sicer bi jo gotovo udaril /a njo. Prcžal je,ob razpoki ledene ravni, v katero se je bil, gotovo potopil tuleni. Medved jqj prisluškavah.kedaj se tu-fenj zopet prikaže* in to, tako ^ztrajno kot kak lovec ali botje'ribič,"kajti pravzaprav |e ribaril; niti ganil se jn, tako da ni bilo znamenja žvljejnja, v njem. •. , Kar nakrat .se po\ršje janle zgane; dvoživka je prihajala dihat. Medved se uležefz vspdjJlžhio svojega telesa po ledu m pol.pži svoji ta4i o,kr;pg acvajoče lukuje; , , Hip pozneje tulenj- pomoli fsvojb glavo izven vodd,^j t)i;ua,yeč časa, da bi jo zopet potopil, Liki prožno' pero se' sklenejo medvedove tace, stisifejb' žival z nepremagljivo silo in jo dvignete iz ljubljene ji vode. ' Boj se je fzvrSil po bliskovo; tulejfj se je branil 'nekaj sekiincl, a orjaški nasprotnik ga je^zaduštt u,a svojih prših, ga'odnesel brez !tfuda, dasi je bil tlilfenj Velik, iti'skakljale od 'enega ledu jio »drugega do su'he zeirilje je izginil s •plenom: ¦*"* "' J '"' ' - ' ' "' ''•"'""' - "' ¦ ''' ; ¦'¦ ¦'»Srebro"floj!« krlbi .lolmkso'n,'z«'i rfjiht, »medved' Ima" Mt)rpržuHiefWe na razpolago.« ' ' ' \J -'Sanio4tifje^ dnevi so še ločili Hatterasa in njegove tovariše od trenjttlča, ki je' btii.dolpčen zla'odlrod. HatVefas je hitel z zadnjici pVipravarilPrinudilo sVmA'"je žjapustiti •Novo Ameriko, [to zemljo, ki' hi bila nfegbva'iu'ki ji hi dal oh imena; nifse ^util dotrta: '*''..... Dne 22. ,so fpričeli t ¦•'ti na sani razne priprave za šotor iri živila, bolniki : • '-li v1 se' dj ^265''funtov'nasoljenega mesa, tr| Zaboje^ > Ta/50 tnitov stare go^če in" Itmonslčega sokaf 380luhtov i<> .ke, in več zabojev, kreieiri žlidhika, kV.so^gji dali doktorji i nasadi; če se upošteva še rd've- 4^ 'futitqv stnodnika. orodje, orožje iii podrobna prtljaga, kak6r |udi šajka, čolii iz kav. .tka' in teža sani, je bil tovor težek do petnajst sto iimtov,'kar je bilo 'popolnoma dovolj j^a štiri pse, zlasti še. Ker so morali biti vsak dsn vprežsni;'ker jih'ni bilo mogoče menjati/kakor je na' ada" p?i''Csflcimih; krdehijo z'njimi saiho po sn'ri dni zavrktjo.Toda Lotfiiki so 'se zavezali1, da. jim'bodo y sili pomagali Iri da fodo le po tnalo časa, na dan hodiji'. Razdalja med zahVtfnVViktufiVin"'tečajem'le znašala k večjemu* sto petdekeT tttilj; da jo' prehodijo v pofoviet meseca; je'bilo trela' karaH PO dvanajst hujj'na dan hoditi.' S1tdr paV^Ce zmfihjRa^uhe' že'nitje;' Jf^oila itak ^ajka dp-, [lAčenW,lLtl4r'ico;hč| potoVarifc ii|'prjhfatii frud'jisom jn,. ži^' valim.' ' ' ...... l"u '''•""'''" ' \ JU tod«? ..; >T ,. . . hafajo z"velfkrmr obljubaTftfr in načrti ^ar naravnost iz de&sln*y>i&|ABlagoslov temu deluje izšel iz,Jiadškofiielsame. Oporo imaj6W Gregorčiču,' katerega zvezo ie nadškof sicei»irt*K»:obsp4H, ali tako, da sojone besede izrabljali laški liberalci kar naravnost proti- aškfnt klerikalcem. Nobenega Energičnega koraka ni bilo proti nenaravni zvezi, škof je pretrpel Celo to, da. je; /$regbrc1čWei ž^oVca,ti$e sloven-. ske in %lioske.dekani.kj_:so hpdili okoli # njegu^rudi te/^eze.. Ljudstvo je to videlo in moralo soditi; da je morda le prav ur v redu;'če obstoji'taka zveza/Prišel je. slučaj: Tp#ion-Meizlik, boj za župniško niesro v'Hradežu, V nadškofijl so odločili tako, daje ostala laška klerikalna stranka z Me^korrrr dofeim nosom. Kaka so takrat kričali lafSta klerikalci, kako so vpilf po »Čofrieru«, da je sam nadškof proti laškim klerikalcem. V (jradežu! je prišlo radi tega do čudovitega preobrata. Klerikalci, ki so.imeli občino v rokah, so propadli na celi.črti. Zmagali so liberalci. Iz Gorice je šla, dol mestna godba. Naj bi bili peljali ž njo še,škofa.------— Ljudstvo ima pomfo-jer.o svojo katoliško vest, saj vidi, Kako dela za laške liberalce vrsenski škof Gregorčič in kako. pravi škof trpi to zvezo, AH pojde, še naprej tako, da se bo iz nadškofijske palače delalo na vse pretege za klerikalno stranko in proti napredni med Slovenci ter za liberalno in proti klerikalni med Furlani? Radovedni sipo res. Kuhati w znajo, to smo konštatirali vselej, ka so so postavile na mixo Pokatoft, ki niso Slo posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharski knjige pri tvrdki Prva kranjska tovarna .,:'"" testenin o It. Bistrici. Ljudsko štetje. V Trstu je bil v nedeljo zopet javen shod. ki se je bavilz ljudskim štetjem. ; GoypriI je državni poslanec dr. Oto-katR^bar. Iz rijegbvega govora posnemamo to-le: s " * »Ljudsko štetje je - prastara uvedba. Poznali so jo že v starih časih; v času rojstva* Kristusovega. Bolj moderno štetje se je '!*L pričelo pri'nas pod vlado česa--rice'Marije" Terezije. Današnji zakon o ljudskem štetju izvira iz leta' 1869 in odreja, kako le štetje pripravljati in izvršiti.' Ker pa- so bili 1i p.redpišFželd : pbman-kljivi,' izdaja' vlada za vsako1 štetje — ki se* vrst od iicššet do deset tet -^poseben ukazŽitljudstvo in; za iiriide — politične in občinske/: .---'::• - • • :=¦ -' ' Lfifdsko 'Štetje* je velike važnosti za znanstvenike fn učenjake/za n^odno-go-spodarske m šodjahrfe p^ffie/M? dobiva-jo iz Rezultatov ljudskega štetja" drago-" cenih potrebrifh jim podatkov. t. '/!"'- ., Ljudsko'štetje je. velike važnosti za državno.uprayov da, more'primerno ukrepati svoje/ pdredb^/V^no jeVa^ministe-,, rstva^jker; je iž.:pgpisa/;(iudstva razvidno/ iike krivice v.aarodjiem uogtedu! — Jrtiu-, ibu vsemu temu se naša vlada ne more odločiti za način, ki bi odgo^tMjjp-' mu namenu ljudskega štetja, ^^Prn a -čin štffiU#t Po narodnot^^pče tega, mi|ie||?osnemlje titf^jjfct #f|tH va svojo-lšfillp, ter menr*,^ ga sovW^ niki ne<*Hh$tti$e on ne v&frijih! Vla'4»' se natnreL "boji tistih nar od tfo*j s t i, fca^e rj ji* p r i p ad a m o t u d i nL M* Vladaj^ boirJppnstadrati, koliko je ;iehr" naročili, Ifeefclbi se metala rezultatu.' tega: ukloniti ttfdfona in nas/u vaze vati in cen|#c^|at;pft^ ravno flipče. Zalo m> če Žii$; o štetjttrlja podlagi - narodnosti, ozirala materitiega jezika, ampak vsfcra-ja trdovratno pri načinu štetja na podlagi takozvanega občevalnega jezika! ¦ ¦¦>-. Vlada mtni je zopet pokazala svojo ¦mržnjo do nas Slovanov. Vkljub dejstvu, da je bila" v proračunskem odseku poslanske zbornice z večino glasov vsprejeta resolucija, zahtevajoča, naj se šteje tudi po narodnosti — in vkljub temu, da je tu-' di v plenumu zbornice večina resolviralu v tem smislu, ukljub jasno izraženi volji večine ljudskega zastopstva je vlada ostala pri svojem in je preko te zahteve prešla na dnevni red in se je jednostavno — kakor se pravi — požvižgala na večino parlamenta! (Tu je nastal silen vrišč po dvorani in med drugimi je bilo čuti tudi vsklikov: Pojdemo vPortugal!) Ogorčenje naše; proti -vladi je t sicer opravičeno, iij(i nič;n,am rte 'koristi; mi moramo računati s tem dejstvom! Vprašujemo se, kaj je to občevalni jezik? Vladna navodila so sicer pomanjkljiva ali vendar važna. Dasi ministerska naredba ni jasna, toliko pa vendar posnernljemo iz nje, da občevalni jezik imajbiti tisti, ki ga kdo navadno rabi v življenju. Ali povedano ni: ali naj bo to jezik, ki ga rabimo v družini, ali v šoli, ali v uradu. Le na splošno se da umeti, da je to jezik, ki ga rabimo oziroma na svoj okoliš. A kako težko je to določiti v krajih, kjer živi skupno več narodnosti! To negotovost je že izrabil »Piccolo« v svoje namene. Opozarjal je komisarje, da občevalni jezik, ni tisti, ki se ga .rabi v družini, ker to da ne bi odgovarjalo intenci-jam ministerstva: Mnogo delavcev da sM cer govori doma- v družini slovenski, ali zunaj doma da govore italijanski. Dolžnost komisarjev da je torej, da ne .vpisujejo jezika, ki se rabi v družini, ampak onega, ki ga rabijo delavci čez dan izven doma. (Pride še.) n. pri"/.' Kateri poklici se preveč in kateri premplo tmi.ože, da, .potem. pomaga ;in. po-vspešuje'' ria Tisto stran/ kjer'je Jbtpljpotrebno. ,. t,; ,,....,...? -,¦"/ .'' / ¦"/,', /.'L$?L yse^'^h7gfttQVQ vpžnihmof. me&dv gp mgfpng mil ft|?fai^ti pose^jto. pažnjo Jt^šttjžpjarii ;'}rubrjKi' j>/o b č.e,y al r n e m^efljc u/Ta rubrika je za nas por sebpe Važnosjti^., _r .;_,..* '¦!¦]' \ -.,- { 'Kakor žhanprživi v nasj drŽavi več' narodnosti, razjičnlh'fpo^tevifc razvoju/ Je narodov tu, ki po r šyoji„zgl9r dovim ;ni', Kulturi * reklamirajo' .za-se neko privijegovanp pozicijo/, dočiui ,se diiigi narodi sb,le razVijajo,i i'p a, (u d i'.'z a h-." t e v a j p ".y se siv o j ep a,r o.^ri.e ,p r a-vfce/'''' '' '"' '"'"" '" ' " ' J": ''" ' ' . ' : " ' ,M. ' * ? rjSklpaviiioaJe dal dne 3* julija 1.1. lOOjl, kron. Po sklepu računov je bil denar odposlan družbi, kar se sedaj naznanja v javnosti^ ip^.-v. "''*>,?'{;;,% DOPISI. nega^ježik^llAli''ykljub'^ejstyu/da se prj. n^^f^;V[$(^olp;naro^ Sa^v1?'¦|aji^ie.vendar'Iznanp, ^ko jkd\.] tega;v^an^^mln^Wr^ žaVrii jfot in (ježehii žbgrj' ne fulj^jpp// rajo, ker se slovanskim narodonigbde to- Družba sv. Cirila in Metoda. i Vsem podružnicam in prijateljem j»družbe sv. Cirila fn Metoda«. Tolstovr-škoslatino pri Guštanju na. Koroškem je. jciipii koiišorcij koroških Slovencev in |k'lenil, dajati del dohodkov v slovenske Aarodhe iiamene, in sicer na ta način, da ho vsaki pošiljatvi pridejan kupon, za ka- Lierega_plača,„kakemu .slov^nskemit. dru- Ištvu gotov znesek. Ker je »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani pač najvažnejše vseslovensko obramben« društvo, prosimo gostilničarje in zasebnike, da dajajo kupone Tolstovrške slatine vodstvu, »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Pd-.družnice. »Družbe sv. Cirila in Metoda« pa pozivamo, da pobirajo v svojem podv ročju Mujpm in jih. nam pošHjajOv - ' ; .Tptetovirška slatina ie po mnenju ,zdravnik9y-strcikovnjakov izborna zdra-' vijna % namizria 'kisla voda. ki" je! med rnaibpjjšimi: plajtinikjmi; /kislimi.; votiamr; $zr. Po.,kakovobti. TolstovrŠka slatina he zaošfaja za driigimi vodami, in ker, gre del. dohodkov vi šfovertske narodne namene, je pat vsakega zavednega Slovenca, narodna dolžnost, da zahteva vsepovsod le Tplstovrško Matino, ki je edina slovenska kisla voda, .......-.;¦ ; .' ,Ža pašp prejitotrebno »Dražbo sv. Ci-: rjila^in Metoda« ,pa postane to podjetje le"p [vir Rednih; znatnih dohocikov. ^-: Svoji "k svpjlra, v,našo brodilo obfarribo!«-—> , i. >itf dniV.se mžpošljejb vsdm piitfružht sam.C. M. D. o)crbžftfce, ceniki,' prospekti in. reklamne table. Prosimo, daše tisko-i •A>y}Y mdružnlca družb* *vv Cirila ,mPtairtM*l$>te poslala ieto^ glaw družbi ^v^Ljubjjanj 1700 #; ^trto go- Iz ajdouskega okrata. Iz Sela. — M^la fara je iliemla najzi nimfvej^a fara na celem : svetu. Tu ;t nainre^ ljudje kar Štirih »ver«. So klerfcj kalc>, liberalk SvpJK>dornisf$$ m Iram^ soni. te 5ufter oifoli! vseh "^irtl verdi>-povedanj bere »katoliški« duhovnik Nace biro: vino, jajca, jezike, pšenico, turšico, vinarje, grose, krone, goldinarje, petake itd. »td. Mi bi svetovali gospodu iaj-moštrii naj bode vsaj v biri logičen, naj pobira okolu »katoličanov«, ne pa tudi okolu drugovernikov. Iz tolminskega okraja. Tolmin. —: (P a s j a s t e k 1 i n a. -*-Požar.) Radi pasje stekline so v torek 11. t. m. postrelili v Tolminu vse pse. Oraje je vredno postopanje g. živjno-zdravnika, ki je nagnal šolsko mladino, da mu je priganjala pse od gospodarjev na prostor, kjer so imeli biti ustreljeni. Šolski otroci, okrog 50, so ves čas bili navzoči, ko je streljal živinozdravnik pse in so pometali po končanem streljanju vsa trupla: v nalašč za to izkopano jmno. To pač ni umestno, da se uporablja šolska mladina za to» da .opravlja polir cijske in šintarske posle in da prisostvuje takim krvavim prizorom, ki ne ostanejo brez posledic na mlada srca in mlade d tise. — Po neprevidnosti nekega pastirja se je vžgal v Pologu pri Zatolrninu hlev v torek ob 6. uri zjutraj. Požar je vpepelil cel hlev, 13 lepih krav in več drugih krav je pa le osmodil. Krave so bile last več gospodarjev, ki majo tam svojo planino. Domače vesti. Zaključenje deželnega zbora je popolnoma zmešalo glavo »Gorici«. Znaša se seveda nad Gabrščekom in zraven nad vlado, katera po mnenju »Gorice« Ščiti Gabrščeka! Vlada ščiti Gabrščeka! To je res nekaj novega. Pa zakaj, ga ščiti ? Zato, ker ga po mnenju »Gorice« potrebuje, da bo vzdrževal še naprej na Goriškem »bratomorni prepir«. — Krave se morajo |mejati trditvi »Gorice«. Takih neumnost i najbolj zanikani backi ne bodo verjeli. j-. Zaključenje ni nikaka usluga na kaki <>sebi ne kaki politični stranki, ampak obsodba nasilstev onih ljudi, ki se j.ri-Volno in cinično igrak> — kakor piše •flanašnja »,Ed.« — s temeljnimi principi parlamentarizma in s politiškp moralo. — Politična zločinstva so se vrstila v deželnem, aboru- skozi dve 4etk Oosti je-bilo in vlada je.,storila, kar ie morala storiti. J)a se zaletava »Gorica« posebno f Lg\ Gabrščeka, že umejemo; »Gorico« neznansko peče, ker je zajedrto z tifiltfi&čp- -njem dobil Gabršček zadoščerife ž ^faT-višjega mesta. t .C C. kr. Gabršček, vladiio-napredna' stranka, vladna zaupnika Gregorln-Ga-braček — tako in jednako, kriči Gregorčičeva »Gorica«. Ali zakaj tako kriči? Rečem ti, da mi jae>orečeš! Zato ker se hoče dr. Gr^§0f(am zateči k vladtc da milo poprosL^Mi za božjo voljo ne raz-: pusti dežehiej^ zbora! Razpusta deželne-, ga zbora se mož boji. Zato pa bo migal pri,vladi ter beračil milosti in s seboj vzame vrh nega poveljnika S. L. S. sa- jjmega dr. Šusteršiča, da bosta lepo pro-,sila, naj zaključen ju ne sledi razpust! Sedaj kriči Gregorčič, da bi očrnil Gabrščeka, ali črn ostane sam; on je c. kr. in vladen, kajti znano je, ka'ko rada gre vla- j da na roko klerikalcem in, kako jih potrebuje ,v tlačen ju napredne. i misli med f-Slovenci! . V osmi^iflovrii *tered je pomaknjen M. Ripper, pristav, pri tukajSnjem c. kr. kemičnem poskuševaflSču, zajednb je do-"bil naslov nadzornika pri itnenovanem zavodu. ! : - :' ;: GabršCek fn Bugatto.:¦'—JNa sloven^ ski strani obdelavajo kierikalpj Gabršde- • ka.iFadi zaključenja •de^ehl^ga zbora, ha liiiki obdela vajo li-beralci pa dr. Bugatta.. Na slovenski zvračajo vso krivdo na Gabrščeka« na luški pa: na iiugatta. Slovaški klerikalci in ldSki liberalci Imajo totej vsak svojega »krivca«, po katerem bijejo. Med Slovenci mora biti kriv Gabršček, Furlani morajo yideti krivca pa,v Bugat-tu. Ta dvojni boj kaže, kako hočejo zavezniki prikriti resnico ter zvaliti krivdo s svojih grešnih ramen na svoje politične nasprotnke. Ali to se jim ne posreči, ker njihove politične lopovščine so take, da se ne dajo^skritiin vsa javnost vidi p r a-ve krivce!: V 1 '. .:*":': »Tagespost« v Gradcu, nemški liberalen list, se bavi z zakliučehjem goriškega deželnega zbora ter omenja dogodke v sloviti seji 5. t. m. Pravi: . «Zaman- je dokazoval krščansko-so-cijalni laški poslanec dr. Bugatto n e z a-k o n i t o s t takega sklepa (nepotrditev volitve Gabrščekove). Ob velikem hrupu je bil Gregorčičev predlog -vsprejet; Vladni zastopnik ni imel v seji nobene bese-1e, da bi se izjavil o tem očitnem rušenju pravice, katero je ponižalo deželni zbor v izvrsevatelja privatnih reči}. Zaključenje deželnega zbora je sedaj odgovor vlade, ki pa bo morala zavzeti še odločneje stališče nasproti temu dogodku.« »Tagespost« je torej mnenja, da na rušenje pravice in-na ponižanje deželnega zbora ni zadostile zaključenje deželnega zbora! Vlada mora storiti še več. Kako dopade Gregorčiču taka muzika? »Reichspost« na Dunaju je priobčila članek o zaključenju deželnega zbora, h kateremu dostavlja »da je hitro zaključenje deželnega zbora goriškega odločna graja vlade na naslov deželnega glavarja in podglavarja, ki bi morala odstopiti. — Ali stara »parlamentarca« ne siišita na to uho! »Neues VViener Tagblatt« se je obrnil na poslanca dr. Bugatta radi zaključenja dež. zbora. Prinaša obširen članek, v katerem je med drugim rečeno: da v goriškem deželnem zboru pretvarja večina aktivno in pasivno volilno pravico, ki je podlaga vsaki konštltuctjt«---------»Nobeno konstUuctonalno zdravilo n} zadostno, da naredi konec tlranstvu take ve« čine.« Ravnateljem državne gimnazije v Trstu je imenovan profesor Terezijanske akademije na Dunaju Josip Hickl: Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) vabi svoje člane k občnemu zbo-ru» ki bo v soboto, dne 22 oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo odborovo; a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 2. Poročilo preglednikov računov; 3. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov, c) 2 preglednikov računov; 4. Določitev glasila za društvena naznanila; 5. Slučajnosti, — Odbor. Velik udarec narodno-napredni stranki, je hotel zadati dr. Gregorčič z nepotr-xhtvijo iiabrščekovega-mandata.' Ali tire-zal s^ je, >>vei|iki ppUtiK«*in namesto udarca fiapre\l«i stranki'je udarrl !& t. 'Š.r Klerikalna stranka stoji tu umazana vsled kem deželnem zboru; dr. Gregorčič, ge-tfefal S. fcr&Mifr GbrišRiirtv je udarjen in blamiran, Gabršček, načelnik napredne stranke, pa je že dobil eno zadoščenje in drugo bo še sledjlo, Umrl je v Kranju širokoznani trgo-.veiU in posestnik.g, Franc O m e r s a. Do-Kegeije starost. 70. let, .; Umrl je v Trstu nagle smrti g„ FVan D Q,l I en z, industrijalec; bii je več časa tuiir občinski svetovalec i« prejšnjega IV. okoličanskega okraja. »Slovenec« in doslednost. — »Slovenec« od torka še ljuto zaganja v razne liste, češ ,4ar^ seda|J4^asmehujeio portug. kralja Mainieia/da'se"mu rogajo. Kako je pa »Slovenec« zasmehoval začetkom avgusta kronane glave, naj spričuje ta stavek: »Španski katoličani ne. mislijo mjrno prenašati udarcev, ki ji zadajete fanatlzl-rarii proteštanskl babnfci, španska poka-tbličeha kraljica hi njena mati«.' Med tem, ko trdi'edini »Sloveriec«, da zasmehujejo razni listi kralja Miinuela, ko pač priob-čujejo suha dejstva, je on direktno z bab-ilicb"bpbsoval Spariško' kraljico. y^č do-sMecmdstf Vie bi'Škodilo »Slovencu«! ; Porotno zasedanje v Gorici prične dm* 21. novembra11. 1, Proračun, predložen delegacijam, pokazuje skupnih izdatkov in dohodkdjtf aaHeto*i#l(fc 4mpm CisCRSebščiS* znašajo 423,45^600 K. Skupni troški za Bosno in Hercegovino so proračunjeni na. 74,251.960 K. Lastni dohodki so pronica-njeni na 74,376.407 K, potemtakem'se po-kazuje prebitek 124.449.K. Ta je pa lepa! •— »Slovenec« popisuje • dogodke,- v Cer^tohovu seveda po svoje; T6 je tak Škandal; da ga Vif mogel kratko mulo pregreti. Ne..?manjšuJ^j.Hi;iV'>.: de meniha' Mačoha, toda pri tenise pov-spne.kar naenkrat do trditve^ da zadene brez dvoma krivda rusko vlado, ki je občutno zmanjšala znanstveno stanje kato* Iistea\diLnpYjrišjvu^^^ mornarice je pred- rusko vlado zadene UtiralXaLdH$]ki;nie-... lagano kakor nadaljevanje leta 1902 za- pričetega zvišanja mirovnega prezeil-čnega stanja moštva, za 1010 pomnoži tev.&&p ,raoi, ,, V, odseke so voljeni izmed Jugoslovanov: dr. Ploj^Mandič in, Baljak. Su-šteršič je odklonil mesto v odseku za zunanje zadeve. nih je bil le žrtev ruske vlade. Ako se zadovolji »Slovenec« s tako razlago; blagor mu in blagor onim, Ki mu. verujejo.' Pontnožitev orožnj&va^ W, Ofeisorii vesti z Dunaja se orožništvo izdatno pomnoži v vseh kronovinah, posebno pa v južnih deželali. Ker morajo dežele vzdrževati nastanitev orožništva; znači ta odredba občuten povišek že itak neznosnega bremena, ki občutno zadevljc deželne finance. Razni deželni zbori so opctovu-no zahtevali, naj prevzame drsava stro-, ške za nastanitev orožništva, . tako tudi goriški, vendar se. država krčevito hrani sprejetja.dotičnih stroškov. Trojčke je povila dne K t. in. Ana Mavri, vas Zabrdo pri Kalu. Trojčki so dečki; dva sta bila rojena mrtva, eden živ, pa je tudi že. umrl. Priloga.' — Današnji Številki smo priložili »Slovensko gospodinjo«. -- Priporočamo. Listnica upravništva: Znesek K 5 prejeli. — Plačano je do I. teb. 1911. Pozdrav! ' ' Listnica uredništva: V Č-e: Dopis priobčimo prihodnjič. t r Trfl&vsko-obrfns in gospodarske vesti, Avtomobil med Sv. Luclfp Jrt JSov-cefli. — Gg. brata Ostan iz Bovca sta; si nabavila avtomobil zit prevažanje blaga iz Sv. Lucije v Boveu, Atomobil' ima 30 konjskih sil in vozi v •'hitrosti 40 km na uro. Ako se pomisli, da so rabili prej vozniki skoraj dva cela dneva prodno so napravili kakor sedaj napravi avtomobil v pičlih 3 urah z nakladanjem vred, je ta pridobitev res velike vrednosti. Vsa Čast podjetnikoma! Prijateljski sestanek obrtnikov In trgovcev; se vrst prihodnjo-'soboto ob Hm pol. zvečer v gostilni Petra'littežniMa v hiši jg/ofa Cnronmija v Soški ulici. /foŠkmteMMAM***. ibtome na. drž. železnicah. — Železniško minister-stvo- ie izdalo naredbo, dt, *e- dovoli delavcem, ki iščejo službo o/.ir. delo in jim katera od žclei^e .'prfpoJEiKaia posredovalnica kako delo preskrbi, na državnih železnicah polovična voznimi in sicer za, daljave nad 50 km v lil. razredu osebnih in; mešanih vlakov. Kdor hoče biti te dobrote deležen, se mora izkazati z od takšne posredovalnice redno in pravilno izdanim izkazom o preskrbljenem delu. Iz-dajalnica voznjji jjstkoV mu nato izroči vozni listek /a polovično ceno. Kolesarsko društvo »Danica« vabi vse gg.Shme na prijateljsici sestanek prihodnjo soboto ob 8. mvpol uri zvečer, ka-terga rKJre^e ^rt^ikK/iu:. tf^ci .gostilni Petra.Bitežnika v. Soški uMcu.kejr.Je sestanek namenjen >adir skupne izdaje .ko-" ledarja z oglasi za 1. 1911. in ker je v ko- , Delegacije. — Včeraj so začele zbo-lovati delegacije. V avstrijski delegaciji je predsednik Olombinski, v ogrski Lang. jDelegacijam predloženi sklepni računi lovati delegacije,-"V naviswijsfei^d*le;gaciji ie predsednik (iloinbinskCv ogrski Lang. '' Delegacijal predloženi1 sklepni računi za 1907, navajajo sledeče številke* za le^ tO:»C7^Ttoo^up^fk^^eni3fl8i*lS B»B||40'..w;'temu nasprotno"se je v reš-nicr^)otrošilo.4§3,529J13 K,• La leto 1908. se$|kazuje; koncemk • 190& v ottlinariju priJjnraiSenJff k.redjta v znesku 73.699.94i K,¦¦%"'* exttubrdinariju ostanek 'kredita ostanka J2,076.09TKT I solucija: Revolucija na Portugalskem. Minister za zunanje zadeve Machado se je izrazit, da bo nova vlada'naprej iz- j delala nov volilni zakon na podlagi splo- -j sne in enakthvojilnc pravice, naJcar pfidc na vrsto nov tiskovni in zborovalhi žakoh. ' Protirevolucije se ni bati, ker monarhi- j stične stranke nI Vsi redovi se' razpuste. ¦ Italijanska križarka »Regiua Klena« odpelje iz Gibraltarja staro mater portugalskega bivšega kralja, Marijo Pio, ki je teta ,italijanskega kralja, kakor tudi vojvodo Oporto v Italijo. ftral) Manuel in kruljica-matf Amalija še nastanita na An- '• glešH milijonov, ki se,..odkaže*y jšolske ^4rflid»^jJ|a>4!eiiih/?6o^WuW 932 samostanov, u> ger{cveJ)jlv jzitvodov. — Izgnanih je bilo ^nadi 7000 menihov h^ t nun. Tite izŠLtyQ vj&ri^ijo \$m Angle" Pško. ~^pi^ka:1in;:hatl/3nsklt;yjada sfc Pizdali rŠilred&oj s I^t%©,: p^avedujetj '^portug^kii^edBv^^ bi jfe"#ftselili 'Španiji|Jpzi&ma.~v m^ §SJ •;.^pan^;,^Jkoi^^|p;ijaV?2a • cerkvene stvari, da se posvetuje o polo-| žaju na Portugalskem i;i .na , Španskem. Papež bo" javno protestira! proti jzgonu redov iz Portugalske iti je ukazal" 'nunciju v Lizboni, dni neimidofna odpotuje. Pri bojih v Lizboni je bilo po uradnem poročilu 65 mrtvih'hi 728"ranjenih. Razfte vfesti. •« Tržaški Slovenci in Slovenke iz me-.#i .in okolice zb'ra*ii na* ^velikem proH^ stiiem;bddtt- N1>0 pri Šy:^&k$tilJ$/9.-oktobra 19|()j grajajo in obsojajo neumestno in .vitalnim interesom ljudstva skrajno, škodljivo gospodarsko politiko avstrijske vlade, katera zavoljo, neznatnega štsvjja :aiEfarnij2 mogotcev- izpostavlja J kojisiunente najhujšemu1 stradanj«;'' ob-ž al a ie, da ni avstrijska vlada do danes '.ijsia za potrebno, brzdati potom zakoni-tv osnove zares nenasitne in oderuške početke v kartelih združenih veletržeev z živino; — poživljajo avstrijsko vlado, naj pripravi otvoritev mej srbski živini in oni drugih balkanskih držav, naj pa tudi v ublaženju neznosne draginje, tlačeče izlasti srednji in nižji stan, dovoli uvoz argentinskega mesa v nedoločeni množini in za nedoločen čas in p o v d a r-j a j o, da bodo z vsemi silami nadaljevali zapričeto gibanje, svesti si, da združeni glas vsega.avstrijskega prebivalstva mora p.rjveti.do končne popolne zmage. 'Shod srbskih žen se bo vršil 16. t. m. v DeJemgradii. Na dnevnem redu je predavanje o položaju žen v Srbiji ter pred-lojr o, spremembi zakonskih določb glede tiaslednega-prava ženske dece. Jubilejno umetniško razstavo (»tvorijo v Ljubljani dne 16. t. m. Pokaže razvi-tek slovenske umetnosti; zato je pričakovati obilnega obiska. Stoletnic* vseučilišča v. BeroKrnj, — 12.' t. m. je pričela velika slavnost v pro-Jp slavo stoletnice obstanka berolinskega vseučilišča. Tempelhof. — Tempelhof se imenuje zi;aven Berolina veliko vojaško vežbali-sice.". O lepih dnevih rabijo ta prostran prostor otroci vseh predmestij kot igrišče. Sedaj ie prodalo vojno ministerstvo ta prostor za 72 milijonov mark. Na mestu bodo zidali špekulanti velikanske hiše, za1 otroke bo pa vedno manj prostora za sveži zrak. Pravica do vltrflola.— Mladi, 20 letni Aleksander.Bethler se je zaljubil v neko staro, a bogato vdovo,, ki je zahteva-, la, nuj. podpiše njen mladi zaročenec po- mor so jo pVirfe^p^iiefe-idlb. poslali , tla'deželo. ¦¦•• .-<-. ¦•¦.» ¦!i-^.b?.t.ti:,t. iu .ru^q-:t Pobožni zločinci v Ceiistohovu.^- Dan na dan prihajajo nova razkritja -o čenstohovskih škandalih. Upravne«obla^ : sti^ namerajo zapreti tamošnji samostan, . romarska cerkev pa Pr^OPd j^risaikc.i-.. • jo posvetne duhovščine.'zvdravni§ka'?pre^J; iskava je dogiiala, daje menili Mačoli ve-nerično bolan. Njegova, ljubica in'svakinja je v blagoslovljenem štarfii,; Pripeljali ; sojo v Censtohov. Na po^^biJ,q,5kmalu , linčalo razjarjeno ljudstv6.,JPav&HsS:i-ine4^-f nihi so v Čenstohovu škandalozno živeli."'l Mnogi. duliovJftjki. sp..^i^f V^^^Sfe j mara};*. Pri "nekeni;'melihtrse' WlS^I^ 200, ljubavnih ^pisem. Mnogi menihi so sf^ privoščili ekvipaže in koftje/Mefri menihi, i je daj svoji ljubici 60.000 rubjjev.za doto.:^ | Zaprti menih Mačeh ima v KraHpvu, dva1:*"; j nezakonska otroka. ASimentacijjg so. se-,'J j veda plačevali roma-rii. V vasi Proszovi-? i\ cze blizu Cejistohova so":dob1Jfiilragoce- ':; nosti čudodelne Matere božje zakopane.*!-Mrtojto biserov manjka. Najdene stvAriV?; imalp pa vkljub temu Še velikansko vred-1 ¦}'' nost:mnogih milijonov rubljev; V celici^ .C; menilia Mačoha so dobili strup:Sedaj bo-'¦. Driijant je daroval Mariji ČenstohovskiO.i knez LubomJrsKi. T': Bombe v blazini. ~ Iz Oranienbau- i ¦ma je prijel y'«^^F*^o|rad; V" %Mu ' drugega razreda je "pozabil" neki potnik blaziheo. Ker j§ bila precej težka, so jo iazparali-iiT TlaSlf sb UVel^miJfciio nabasani bombi y njej, Lastnika blazine išče sedai policija^-¦¦¦»» ':'].,-,'¦'"¦>' ¦ i.i v \"¦''f V•" k'¦:- Uspehi trtmeoikih^ aljatfkoV^ ~ Francoski zrakoployei so^l^i od; meseca januarja 1908. 1„ ko'je Henri Parmun letel 1 km ualeč; \>h do sedaj mi nagradah raVito 2,498.300 frankov, pri tem ptf niso . '.waČUitiehfev-,,b'ne"svote,;;icart6:re so dobili ': Francozi cv tuijh jde^ejgh./Kekprd je dose- gffdbo. po kateri ji mora plačati 10.000 K, j &\ pred,kiaikini. Na poziv nekega duhovnika, iz' Qs|ke je žrtvovala vsaka od teh žensk pefeali šest svojih najdaljših in najlepših, lasf^.n iz teh las je potem napravil omenjeni duhovnik podobo Buddhe, h kateremu potujejo zdaj 'verniki .ta vseh kTajev Mi|adove države. Ta čudna podoba Bud-, dh^va je dva'metra visoka in za njo je po-trefoval nič i»,anj? nego 500.000 las. Iz-ivc|ena je karVajtinejŠe in navdušenje za ;nj^je; na Japonskem veliko. V$a cesarje-va^r.«dbiiia si jo je v Tokiju ogledala, ka- siRehh-u 3H0.0CM) frankov/ Klerikalni češkr pleiMči; -- Princi Lobkovic, knez Paar in ie drugi visoki plenjettaši ria;^ešk$n& s^,jiil^iz|žli^djY. se.;K; mtfrajo naročiti njihovi uradniki in delav- j „¦ ci na :takozyaJjp_?ias|lce:; .»J^onifaeius-;;> b'att<', to je" klVrikafeiv lis^/lci^e1 skoraj :~-hujši od našega ^Novega časa«. Velik protestni shod ^roti podraženju ; živil je bjlaa||&j$i ;r#^^*9 $&&#- v »Trstu pri Sv. Jakobu. Zborovali so pod Književnost. Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje >^ jetps. S5^9..udpy,;..tp. Je ^5 ye& kako l.š* 1909. Vsiti prejmejo tetos-inasiednjLknji- i-ževni .da.r.f:... L.; »slovenske,.legende«; 2.^ »Sveta spoved«, molitvenikV^ ^Zgodo-.;r* vina slovenskega .naroda,«, J;,; zvezek; 4. & »Drobne povesti«; 5. »Slovenske Večer-'^f-nice«v 64. zvezek; 6. K6te'dar za leto^ 19UV V .zameno ali v. doplačilo — kakor {0 si j6 fAlo'pri vpisovanju žetel'se se doda:0$ 7. »Zgodbe sv. pisma«, 16. zvezek; 8.|* »Trije rodovi«. Povest. .?* v najem pri P. Cotižu r f "le^odčK^ucli zaloga ! Ustauovljcii«. ivrdita¦¦X\ Tovarniška Krtfona usnja ter po- tvah&vin uav t^vljarjfe. — Usnje aa sedlarje iii knjigoveze i. t* d. ia^fna ife^aroa v Žecoi^atj; ,,, Muli oglasi. ,., Hajmanjia pristojbina stane 60 vin, Ako J« oglafc obsetneJJi se raCuna sa vsako besedo 3 vin. Halprlpratnflll^ttifcttraaje ifrttftrtft 1» obrtnike. , RoHkoje monjšiU itrgo^ev in obrtnikov v Gorjoi, katerih BiTdeRirdn oelo v mestu) nihSofce poma, ker nikjes ne inaerirajo. Sinoda, ni in».jtyi». F«« Sovak, brivec r*LSW!k* občinstvu" v mestu in n.i deželi. Postrežba točna in tista. V-zalogi se dobi razne toaletne potrebščine, pa zmerni.ceni. Prevzema tudi vsa lasmčarska dela ter kupuje zmešane «en»ke lase bd K 12* napiej kg. ¦ ____ ___ Ivana št. 7. , s prostim vhodom so I podrta v najem.v ulici sv. ŽAHV&tA, - Ob priliki bolezni in smrti naše nepozabne matere, sestre, tašče in stare matere Terezije Muznik nam je došlp toliko izrazov sočutja, da se, čutimo dolžne tem potom zahvaliti se. - Posebno se zahvaljujemo vsem pnim, ki so tolažili blago rajnko za časa bolezni in vsem sorodnikom, prijateljf.ro in. znancem za obilno udeležbo pri poprebu. Bog povrni vsem stotero! Kobarid Gorica, 12. oki. 1910. Žalujoči ostali. Ulikivaia pekarija ii slaitfteria KarolDraščik v Cuici n Kim v (listii hiti) zvrSnje naročila vsakovrstnega tudi naj« nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo INr- po Jako zmernih cenah. •"¦<¦ Ceniki jedil in pijač - za gostilničarje ===== se dobč o ..Goriški Tiskarni" fl. Gabršček po 20 »In. komad. Težko je dandanes živeti, se kolera širi strašno! Če nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z „0H0!" One Iivca konkurence. GORICA le d Gledaliiki nI. it. f4 -j. M. Oal + § Kilni pasovi. — Preveze za život, a | Elastične nogovice in preveze za 9 tfi krčne žile. Ortopedični aparati in -| |§ razne priprave za bolnike. * \x Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, s 1 n termometri, raznovrstni klisiirji, ««] L zračne blazine in vsi gumijasti 2 * predmeti. r\ g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za q § zobe, ogledala, čevlji za deževno g P vreme in nepremočljivi dežni 5 plošči. Brctelle. Breielle. POZOR! le v Gledališki ulici -št. 14. Trgovsko-obrtna zjadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. NačeJstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra^ 1905. sklenilo za leto 19oe. ta-le način poslovanja: Dije. 8iojim Žlai,o)n fosila na odplačevanje v petih letih, prqti odplačilu po 2 kroni rilmčsec'za'vsakih' tw kron; na menice pa proti 6^ obrestovanju. - .« Doba za odplačilo pri,pcsoji!ih na obroke se po želji izposojevalca določi tiiilina Taali več let. ' ',."¦'"' Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat, za vselej, mesto uradnine '/iL prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge večje, stalno naložene .pa po dogovoru v vsakem znesku, jih obrestuje po 4 Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. ir- Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >Soca« in »Primorec«. :a-. Nova pravila so se razposlala vsem članom; čejili pa po pomoti ni k"do do- %t bil^naj se oglasi v.zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. w^ Načelstvo in nadzorstvo. ^ .Ai;C3-g-!R't?r^ ec, kralj vseh vin! T^ s****«8--J? .I?,ek? %. nfžnemp ^ otrok«, tp je odrastlim ljudem pristno tokajsVo zdravilno vino! ZdravnBM*J)»ip«fe»ktf^ fa^'fthii'i&h>ctom*odgora]jaiofe tokajsko vino je- zdravilo m mlade in staro ih ne bL-iinielpnianjkati v. nobeni ljjSi. Cisfa^.nepgnarejeno tokajsko vino ozdravlja posebno želodcu'«* jaS^feLJPonffkanje *^ijMwfe|l'Ba&ft$zbi^ v veliki mori veselje do življenja pri mladik in fikcyo v.s|?»Wf*|«i^fj|"WmWkM^M'' -iffH^Fflfflp fcigeft&ega |ne&f§»w»rojlue (Sauiorodnor) „ ~ 0.6 1 osemletnega „ ¦ ,, „ '>iu*.%, 0«26hpii4letBBgafBied>'šaiMo(tiD5a(AUabruoh) ¦A1;-; . g Kolekcija St; I|, : . .(./j!)i^%fele'W5cM>'^hfegi nil?il:i^mORklca (Samorotluer) "V"b s :1 ^'^ ' osemletnega „ .,.,. Y, „ ! kron 63*50 ^ br.iz kakilt drugih i/, latkov! r fratko zabojnin*. in franko |- postaja, .plačati, tekom 80 - dnij od datuma na- fakturi. '''llolrPiffiftoiAi ¦ šli •. Tr*Wft1W". Uikaji5kj|i,:i(insl(i.li produoenlo« (Gesellschaft ^Tokajer Weinprouuzenten "A. O, Vertriebs-Abtei T^Lip6t-kSrat it. 2. i-Abteilung) il ,4™ J!f villlog%I,ViYdi porofaujein naiilt vin lep zas*u2ek, o dostop v ^terkrogeT« ''lahlfo fagotov«* s pri- ^^F oziroma tndi stalno plačo 1 *1.l J-': AGENTE 1 banka Oaj.' Vsak \u tivba p ij.. pristnih snrk iš»*.' in-kn a p:<.\i/.ija. >ln/.l>a j>' stalna in nairnulc vi-,dk<'. iko zasluži iO fO kron na dan. JNinudbc j-,»iati na itpravni.itvr,: .Neue FortUtta" — Budjl-pest T., Borse, Postfach 78. Velika zaloga dvokoles od » 30 300; šivalnili strojev od K 30—250; gramofonov od K 15 - 1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u KOjam, izpoinujfe suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! Anton Potatzky v Gorici. Ka »redi BaHelj* ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nijoenejt kapavalso^ ilrabertk^t li artbatt« bisga ter tktili, preje ii litij. POTRBBSClNB za pisarnlCB, Milca li popotnike NajboljSe šivanke za Šivalno stroje, POTREBŠČINE ta kroj aH in holjaiil* STetinjtee. — Božnl Tenet. — Maine knjlilcc. lišna obuiala n.rse letna čase. Posebnost: %mm za zelenjavi trava in iaftlje. Najbolje oi-krbljena zalo^ft za kramarje, krošiijorje, prodajalce po sejmih in trgih .........Ss*!1 Gorica Stolna ulica 34, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnovcje acetiien svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. I Suni k stiojmu ! ~W| tur nn d«?*n i. * Ludovik Borovnik = pnSfear =sss j v BOROVLJAH (Feriactt) na Koroškem se priporoča za nabavo p u š k na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. —'.Veliko skladišče samokresov (t e v o i v e r j e v), repetir-pištol, iiobert-pašk in klice? za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi posije natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Pamskemu sodu ; . toplo priporočamo $)iIi>c>čl{otfc posebnost včlefiuo tonfatno milo j Varstvena znamka : „Sldro" Hi j A feinimBftl Capiici oiip.p^ N« domet tok u Anker-Pain-Exp6iler je poisoi prlpoznano kot tajbclJS« ireditTO proti prehlajeaja itd. Z* mm m vin., K 140 in 2~ m dobi p