Postnlna plačana v gotovlnl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redukclja in nprnra: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračaj«. Oglasi po tarifu. Stev, 27. Celje, petek 3. julija 1936. Leto XVIII. Velicasten kongres Jugoslovenske nacionalne stranke Novo vodstvo JNS s predsednikom g. Petrom živkovičem V ponedeljek 29. junija je bil v prostorih Delavske zbornice v Beo- graclu drugi kongres Jugoslovenske nacionaln-e stranke, ki predstavlja enega najpomembnejših dogodkov v našem političnem življenju. Ves po- tek kongresa je pokazal no samo, da je JNS globoko vkoreninjena v na- šem narodu ter da združuje jugoslo- venske. nacionalna ideja vse dele na- šega naroda brez razlike vere, ple- mena in pokrajine v mogočno fa- lango, marveC tudi, da je JNS res prava ljudska stranka, stranka ši- rokih slojev, zlasti pa stranka jugo- slovenske nacionalne mladine. Ude- ležba na kongresu je bila tako im- pozantna, in to kljub temu, da niso dobili nikakih voznih olajšav, da so bili presenečeni celo oni, ki so trd- no verovali v življenjsko moč JNS. Prevladujočo večino na kongresu so tvorili kmečki možje, častno pa so bili zastopani tudi trgovci, obrtniki in delavci. Iz dravske banovine se je udeležilo kongresa 78 detegatov ter senatorji in narodni poslanci, ki so Clani klubov JNS v senatu in Na- rodni skupščini. Ves potek kongre- sa je bil ena sama mogočna in od- ločna manifestacija jugoslovenske nacionalne misli, ki je in ostane te- meljni program JNS. Otvoritev kongresa Kongresu je predsedoval prvi pod- predsednik dr. Kosta Kumanudi, ki je zbranim delgatom sporočil, da je predsednik stranke g. Nikola Uzu- novic" obolel in se ne more osebno udeležiti kongresa. Prečital je nje- govo pismo, v katerem se g. Uzuno- viö opravičuje in želi kongresu po- poln uspeh. Po pozdravu delegatov je predsed- nik nato najprej naslovil izraaze ne- omajne vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. ter so bili odpo- slani vdanostni in pozdravni brzo- javi Nj. Vel. kralju, Nj. Via knezu namestniku P&vlu in kraljevima, na- mestnikoma gg. dr. Stankovi'cu in dr. Peroviču. Kongres je z viharni- mi manifestacijami kraljevskemu domu in kraljovini namestnikom sprejel ta predlog. V izbranih besedah se j© nato dr. Kumanudi spominjal blagopokojnega kralja iZedinitelja. Udeleženci kon- gresa so stoje poslušali njegov govor ter počastili spomin velikega kralja s trikratnim »Slava« ter s triminut- nim molkom. Kongres je po otvoritvenem govo- ru prešel na dnevni red. Izvoljen je bil najprej verifikacijski in kandida- cijski odbor. Poročila Oib napeti pozprnosti, ponovno prekinjen /, viharnim odobravanjem, je nato podal obSirno poročilo gene- ralni tajnik stranke, senator dr. Albert Kramer, ki je orisal razvoj dogodkov in prilik v stranki od usta- novnega kongresa pa do dajres. Kon- gres je z odobravanj-om sprejel nje- govo poročilo in priredil dr. Kramer- ju ob koncu ponovne viharne ova- cije. Poročilo o notranji politični si- tuaciji je podal senator Jovan Ba- njanin. Dvorana mu je prirejala dol- gotrajne ovacije. Njegov referat je trajal nad eno uro ter mu je kon- gres sledil z največjo pozornostjo. O z.unanje politični situaciji je poro- čal dr. Kramer, o gospodarskem po- ložaju pa dr. Slavko Šederov. Po referatih je bilo podano poro- čilo verifikacijskega odbora, ki je ugotovil, da je na kongresu prisot- nih 723 delegatov. Šest sreskih or- ganizacij se je pismeno opravičilo, ker zaradi pomanjkanja materialnih sredstev niso mogle poslati delega- tov. Poročilo verifikacijskega odbo- ra je bilo z navdušenjem sprejeto, nakar je bil kongres prekinjen. Spremembe statuta Na popoldanski seji, ki se je pri- čela ob 15., je kongres najprej raz- pravljal o spremembi strankinega statuta, o Comer je poročal dr. Kra- mer. Predlagane spremembe so bile soglas.no odobrene. Med tern je zase-: dal tudi kandidacijski odbor. Volitev predsedstva Največje zanimanje je vladalo za volitev predsedstva. Ko je prišla ta tofika na dnevni red, je predsednik dr. Kumanudi prečital pismo dose- danjega predsednika g. Nikole Uzu- novida, ki je zaradi svoje visoke sta- rosti in ralilega zdravja podal ostav- ko na položaj predsednika stranke. Kongres je vzel to sporočilo z obža- lovanjem na znanje ter prirdil go- voru dr. Kumanudija, ki je podčrtal zaslužno delo g. Nikole Uzunoviča, ki je bil na čelu stranke v najtežji dobi. Kongres je soglasno sprejel sklep, da se Nikola Uzunovid v pri- znanje njegovih zaslug izvoli za do- smrtnega Castnega predsednika JNS. Novo predsedstvo V imenu kandidacijskega odbora je nato dr. Grga Andjelinovid pred- lagal, da se izvoli za predsednika stranke bivši tnlnistrski predsednik g. Peter živkovič. Ta predlog je iz- zval med prisotnimi vihar navduše- nja in manifestacije Petru Živkovi- ču s© kar nsio hotele poleči. Delegati so prirejali vedno znova viharne ma- nifestacije in na ta način dajali iz- raza svojemu pristanku in navdu- šenju. Za prvega podpredsednika je bil na to z niC manjšimi ovacijami iz- voljen senator Jovan Banjanin, za dmgega podpredsednika pa bivši mi- nister Juraj Demetrovič. Z viharnim ploskanjem in navdušenjem je bil izvoljen dr. Kramer za glavnega taj- nika stranke. Ožji in širši glavni odbor Sledila je volitev ožj-ega glavnega odbora, ki šteje 90 članov. V ožji glavni odbor pridejo tudi vsi pred- sedniki banovinskih odborov in pred- sednik beograjske organizacije, tako da bo štel ožji glavni odbor skupno sto Clanov. Ožji glavni odbor tvori skupaj z izvoljonimi delegati banovinskih od- borov širši glavni odbor, ki šteje 250 članov. Ožji glavni odbor bo izvolil iz svoje srede izvršni odbor, ki šteje 15 članov. Iz dravske banovine so bili izvo- ljcni v ožji glavni odbor: podpred- sednik senata dr. Miroslav Ploj, se- nator Ivan Pucelj, predsednik bano- vinskega odbora dr. Rajar, poslevo- deči predsednik banovinskega odbo- ra dr. Pirkmajer, narodni poslanci Ivan Prekoršek, Ivan Mravlje in Al- bin Roman ter dr. Fran Lipold in Ivan Arko'. Zakljnček kongresa Kongi'es je sprejel predlog dr. Ku- manudija, da se pooblasti ožji glavni odbor, naj sestavi resolucijo, ki bo objavljena v obliki manifesta vsem pristašem JNS. Prav tako je bil spre- jet predlog, da se dosedanjemu pred- sedniku stranke Nikoli Uzunovadu pošlje pismena zahvala. Končno je dr. Kumanudi čestital novoizivoljenemu glavnemu odboru in izrazil prepričanje, da bo novo vodstvo vodilo stranko v nove bor- be, pa tudi v nove uspehe do končne zmage jugoslovejiske nacionalne ideje. Ob 18. je bil kongres zaklju- öen. A s\ Ne fiSLp I M pozabi BONBONO V PROIZVOD: »UNION«, ZstGREB Poklonitev na Oplencu V sredo popoldne je večina dele- gatov, ki so se udeležili kongresa JNS, odpotovala korporativno na Oplenac, da se pokloni grobu Viteä- kega kralja Aleksandra I. Zedinite- lja ter na njegovem grobu obnovi zaobljubo, da bo JNS verno nadalje- vala politiko šestojanuarskega ma- I nifesta. Naši obmejni problemi C e 1 j e, 3. julija. Ob petdeseUetnici svojega dela je narodno-obrambna Družba sv. Cirila in Metoda priredila omladinski narod- no-obrambni tečaj, ki je trajal dva dni in je bil dobro cbiskan po akademski in srednješolski mladini, ki je z zani- manjem sledila referatom in razpra- vam. Družba sv. Cirila in Metoda je sedaj pod gornjim naslovom izdala in založila celokupno gradivo v lepi knji- gi, ki obsega 80 strani in bi naj ne manjkala v nobeni narodni hiši, ker je nam starejšim živ opomin, da ne pozabimo preteklih borb za naSe naj- enostavnejše pravice in da se dorašča- joča mladina iz izkustev naše pretek- losti usmeri za delo v spremenjenih prilikah. Iz zanimive vsebine knjige «Naši obmejni problemi» navajamo razprave naSih priznanih zgodovinarjev in pro- svetnih delavcev ter najmlajših sode- lavcev na narodno-obrambnem polju, naših nacionalnih akademikov. Dr. M. Kos razpravlja o zgodovinskem razvoju slovenskih narodnostnih mej. Politično geografski položaj naše narodnostne meje na zapadu in sevorozapadu obrav- nava dr. S. IleSič. Prof. F. Ba§ iz Ma- ribora prinaSa študijo o slovenski na- rodnostni meji na severovzhodu in za- nimivo sliko zemljepisnega pregleda severovzhodrte narodnostne meje. Dr. L. Čermelj piše o naši mladini v Ju- lijski Krajini. G. Brodnik pa slika po- ložaj onih naSih bratov, ki so ostali pod Avstrijo. Sledi zanimiva razprava predsednika CMD ing. MačkovSka «Tuje aspiracije in imperializmi» s sliko Spodnje Štajerske. Dr. Branko Verčon obravnava manjšine v luči meddržavno- pravnih obveznosti. Sledi razprava aka- demika Tugomera Prekoräka o pomenu in delu Družbe sv. Cirila in Metoda. Tuji uplivi ustvarjajo često v vrstah mladine občutek in miSljenje, da je vprašanje našega nacionalnega obstoja in skrb za obrambo naroda neke vrste rodoljubarska dedščina starejše gene- racije, ki ni zmožna, da primerno ra- zume in oceni danes najbitnejSe vpra- Sanje, ki je vpraSanje kruha. Mladina, ki tako gleda in se lovi v tej moderni meglenosti, noče videti, da se mladina naSih sosedov vzgaja in razvija docela drugače. Mladina sosednih narodov se razvija v osvojevalnem pravcu, ki ne pozna fraz in sentimentalnosti. čas je, da stvarno presojamo vsa vpraSanja, ki se tičejo nas, da spoznavamo samega sebe in realno tehtamo težnje in na- mene naših sosedov. Mali smo in slabi smo, in največja zabloda in greh nad lastnim narodom je, ako zapravljamo energise v službi naših sosedov na se- veru in zapadu, ki ne morejo biti nik- dar na§i pri jatelji, ki so pa v zgodo- vini naSega razvoja umeli vselej z miselnim frazerstvom, ki ga zase odkla- njajo, zaposliti nas in nas zadrževati na naSem pohodu. Šolski uspehi v Celiu Po zaključku šolskega leta objav- ljamo končne uspehe učencev in učenk na drž. realni gimnaziji, drž. dvorazredni trgovski šoli, drž. deški deščanski šoli in drž. dekliški meš- čanski šoli ter mestni deški in de- kliški narodni šoli v Celju. Realna gimnazija Na drž. realni gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta 609 iičencev in 309 učenk, skupaj 918. Razred je do- vršilo z odličnim uspehom 77 učen- cev in 08 učenk, s prav dobrim uspe- hom 187 učencev in 98 učenk, z do- brim uspehom pa 171 učenev in 75 učenk, skupaj 435 učencev in 241 učenk. Popravne izpite ima 132 učen- cev in 50 učenk, skupaj 182, razredni izpit 2 učenca in 1 učenka, skupaj 3, razreda ni dovršilo 37 ucencev in 16 učcnk, skupaj 53, pravico do redne- ga šolanja so izgubili 3 u&enci in 1 uCenka, skupaj 4. Trgovska šola Na drž. dvorazredni trgovski šoli je bilo 35 uCencev in 101 učenka, skupaj 136. Razred so dovoršili z od- Jičnim uspehom 1 učenec in 2 uCen- ki, s prav dobrim uspehom 3 učen- ci in 17 učenk, z dobrim uspehom 10 učencev in 28 učenk, z zadostnim uspehom pa 8 učencev in 13 uöenk, skupaj 22 učencev in 60 učenk. Po- pravni izpit ima 10 u6encev in 26 učenk, izdelali pa niso 3 učenci in 15 učenk. Deška meščanska Sola Na drž. deški meščanski šoli je bilo 316 učencev. Razred je dovršilo z odličnim uspehom 12, s prav do- brim uspehom 97, z dobrim uspehom pa 85, skupaj 204 učenci. Popravni izpit ima 06, razred bo ponavljalo 45 učencev, 1 učenec pa je izgubil pravico do ponavljanja. Dekliška meščanska sola Na drž. dekliški meSCanski Soli je bilo 270 učenk. Razred je dovršilo z odličnim usp-ehorn 33, s prav dobrim uspehom 105, z dobrim uspehom pa 68, skupaj 206 učenk. Popravni izpit ima 41, razred bo ponavljalo 22 učenk, 1 üCenka pa je ostala neoce- njena- Stran 2. »Nova Doba« 3. VII. 1930. Štev. 27. Mestna deška narodna sola Na mestni deški irarodni soli je bilo 244 učencev. Po narodnosti je bilo 228 Slovencev, 3 Srbi, 12 Nemcev in 1 Madžar. Po veroizpovedi je bilo 238 rimokatolikov, 3 pravoslavni ter po 1 grškokatolik, starokatolik in protestant. Razred je dovršilo 215 u&encev (88 odstotkov) in sicer 71 z odličnim, 84 s prav dobrim in 60 z dobrim uspehom. Sprejemni izpit za I. razred gimnazije je napravilo 20 učencev, v meščansko šolo pojde 7 "učencev. Mestna dekliška narodna sola Na mestni dekliški narodni soli je bilo v 10 razredih 296 učenk. Po na- rodnosti je bilo 278 Jugoslovenk (274 Slovenk, 2 Hrvatici in 2 Srbkinji) ter 18 Nemk. Po veri je bilo 280 ri- mokatolikinj, 2 pravoslavni in 8 evangeličank. Za prestop v višji raz- red je sposobnih 251 učenk (84 od- stotkov). Sprejemni izpit za I. razred gimnazije je napravilo 22 učenk, v meščansko šolo pa se jili bo vpisalo 37. Preeled celjske gledališke sezone S komedijo »Sestrična iz Varšave« smo zaključili, sicer že malo pozno, vendar še pravočasno, pred nasto- pom najhujše vročine, letošnjo gleda-; liško sezono v Celju. Da se je sezo- na tako zavlekla, je iskati vzrokov v tem, da se je, predvsem pod učin- kom baš pred začetkom sezone iz- vedene redukeij-ö uradniških plač in v zvezi s tem podvzete »bojkotne ak- cije« tako pozno, šele v drugi polo- ryici novembra, začela. Saj se je mo- ral abonma trikrat prolongirati in je bil zaključen s težavo šele v no- yembru. Pregled letošnjega repertoarja nam izpričuje, da je dosegla sezona, dasi so se slišale tu in tarn na račun re- pertoarja voasih utemeljene, dosti- krat pa tudi nestvarne kritike, s stal- nimi gostovanji ljubljanske drame yendarle dostojno in primerno vi- Sino. V rednem atoonmanu smo imeli 15 predstav - gostovanj, izven abon- mana so pa d spre- jela publika nam nedostopne kome- dije: Bahrove »Ofroke«, Achardovo »Kako zabogatiš«, Galsworthyjevega »Družinskega očeta« in lascivno fran- cosko boulevardsko komedijo »Se- Btrična iz Varšave«. Obetala so se nam v 1-etošnji sezo- ni tudi 3 operna gostovanja, ki so pa, kakor nam je objasnila uprava gle- dališča, zaradi protidogovornega po- stopanja Ljubljane žal odpadla. Ce tako samo površno premotrimo preteklo sezono, moramo ugotoviti, da repertoar ljubljanskega gledaliä- ča v splošnem od sezone do sezone nekam peša in pojema, odnosno se usmerja malo preveč k gojitvi lah- kotnih, celo literarno manj vrednih del. Upoštevajoč to dejstvo, pa mo- ramo vendarl© priznati, da, je sicer -V igralskem pogledu >v polnem ob- segu zadostila tnaäim zahtevam in potrebam ter izrekamo pozrtvovaü- nim ljubljanskim gostom naäe pol- no priznanje in najprisrčnejšo za- hvalo. Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani pa tale nasvet in predlog: Repertoar naj določajo njeni naj- boljši režiserji, ki so v teat.ru vz- rasli in imajo dovolj umetniškega posluha, obenem pa smisel za dela, ki morajo na odru uspeti. Le tako bomo prišli do dognanega in visoke- ga repertoarja. Politični pregled p Izredno zasedanje Društva na- rodov v ženevi se je začolo v torek. Za predsednika je bil izvoljen bel- gijski ministrski predsednik Z-ee- land, dočim je bila izrečena dr. Be- nešu, prejšnjemu predsedniku iskre- na zalivala za njegovo delo v Dru- štvu narodov. Med tem ko so se dele- gati velesil še prepirali, 6e se naj dovoli abesinskemu cesarju vstop v tlvoranao, je ta žc vstopil in sedel med abesinsko delegacijo. Po krat- kem govoru argentinskega delegata je dobil besedo neguš. Abesinski ce- sar je govoril mirno in dostojanstve- no in z učinkom. Razložil je, kako so Italijani s strupenimi plini ubi- jali ljudi in živino, povedal je, ka- ko se jo zanesel na Društvo narodov in odklonil vse, tudi primeroma ugodne ponudbe Italije za mirno poravnarvo spora. Toda vse velesilp in vseh 52 držav, ki so obsodile Ita- lijo kot napadalko, so ga pustile na cedilu in za Abesinijo ni nihče ničesar storil. Ge niti sedaj ne bi Društvo na- rodov posredovalo v prilog abesinske- ga naroda, tedaj ne uide prekletstvu zgodovine. Danes je Društvo naro- gov sklenilo, da lahko vse članice obnove svoje gospodarske odnošaje z Italijo. Izgleda, da bo 10. julija ko- nec sankcij proti Italiij. 9 Ilk HO "ad 800 vzorcev na zalogi! Odefe in perllo iz lastne tovarne nudl po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE p Dve fronti držav se snujeta v Ženevi. Blok, ki je proti reformi Zve- ze narodov, ker bi ta reforma zmanj- šala kolektivno varnost, tvorijo Francija, Rusija, Mala antanta, Bal- kanska zveza in Španija. Zlasti ame- riške države pa zahtevajo reformo Zveze narodov, ki naj bi zmanjšala dolžnosti članic. p Politika Male antante. Na veli- kem shodu češkoslovaške agrarne stranke je govoril ministrski pred- sednik dr. Hodža o zunanje politič- nem položaju republike. V svojem govoru je poudaril,, da vodijo vse države Male antante isto politiko ter da je v Mali antanti združena si la vseh treh držav. To je sila 50 milijonov prebivalcev in ta sila je dovolj velika, da je Mala antanta zanesljivo orožje z,a varnost vseh nje- nih članic. p V dardanelskem vprašanju je po poročilih nekaterih listov že do- sežen sporazum med Anglijo, Rusijo in Turčijo. Morske ožine ostanejo od- prte za vse trgovinske ladje, za voj- ne pa le, kadar bi mo^rale t«3 izvr- šiti kakšno odredbo Društva narodov ali svojih vlad, ki jo je odobrilo Dru- štvo narodov. Rusijipasepoleg tega prizna pravica, da pošlje svoje Crno- morsko brodovje v primeru potrebe na pomoC svojemu baltiškemu bro- dovju. Domače vesti Današnji številki smo priložili poštne položnice za vse naročnike, ki prejemajo »Novo Do- bo« po pošti. Cenj. naročnike prosi- mo, da nam do 15. julija nakažejo zaostalo naročnino in tudi naročni- no vsaj še za mesec julij. Uprava »Nove Dobe«. (1 Kraljevska rodbina na Jadranu. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kra- ljica Marija ter kraljeviča Tomislav in Andrej so prispeli pred dnevi v Miločer na letovanj-e. d Dobrovoljske svečanosti v Ljub- ljani. Na Vidov dan so v Ljubljai^i proslavili dobrovoljci 20-letnico bo- jev v Dobrudži z razvitjem prapora, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj Pe- ter II. Ob zaključku svečanosti je bil impozanten sprevod po mestu. d Na sokolskem pokrajinskem zlc- tu v Subotici je 28. in 29. junija na- stopilo pri prostih vajah nad 5000 So- kolov Zleta so se udeležile tudi de- legacij-e bolgarskih Junakov ter če- škoslovaškega, poljskega in ruskega Sokol«. Pri tekmah so zmagali kot vrsta in kot posamezniki slovenski Sokoli. d Velike Slomškove slavnosti so bile v nedeljo v Mariboru. Ob tej priliki je notranji minister dr. Koro- šec izročil navzočim škofom v roke mariborskega škofa dr. Tomažiča spomenico, v kateri izražajo sloven- ski verniki željo in prošnjo, da bi bil škof dr. Anton Martin Slomšek pro- glašen za blaženega in nato za svet- nika. (1 Obsodba ialzifikatorja Boškovi- 6a. Ziiani salzifikator oO-dinarskih •srebrnikov in bivši direktor Kovnice v Beogradu Boškovič je bil obsojen na 14 let robije, njegov knjigovodja Djordjevic pa na 6 let robij-e. Plačati morata tudi vse strožke kazenskega postopanja in 200.000 Din odškodni- ne državi . d Slovenija ima 1,200.000 prebival- cev. Iligienski zavod v Ljubljani je sestavil podatke O' prebivalstvu Slo- venije v teku lanskega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število porok od 1. 1934. na 1. 1935. povišalo od 7.515 na 8.028. Nasprotno pa se je zmanjšalo število novorojencev od 28.900 na 27.961. Važno je zabeležiti, da se je lani povišalo število neza- konskih otrok od 3.281 na 3.347, zmanjšalo pa se je število mrtvoro- jenih od 682 na 009. Število smrtnih primerov se je povečalo od 16.552 v 1. 1934. na 17.467 v 1. 1935. Leta 1934. je znažal prirastek 11.000, lani pa samo še 9.885 ljudi. Po cenitvi Higi- enskega zavoda je bilo do konca le- ta 1935. v Sloveniji 1,199.052 prebi- valcev nasproti 1,189.167 ob koncu leta 1934. d Strahovito nenrje nad Zagrebom. V torek popoldne je divjalo nad Za- grebom strahovito neurje. Med sil- nim nalivom je padala debela toča, ki je oklestila sadno drevje, trto in žito. Lilo je vse popoldne. Kanali v Zagrebu niso mogli sproti požirati vode, ki je kmalu zalila mnoge kleti, da so morali prihiteti na pomoč ga- silci. Vihar je lomil veje in podiral mlado drevje po parkih in drevore- dih. Skupna Škoda gre v težke mili- jone. d Izvoz živlne in vlna v Nemčijo. Prejšnji tedon je bil v Berlinu dose- žen sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo glede izvoza goved v Nem- čijo. Jugoslavija je doslej izvažala goveda skoraj samo v Italijo in ne- koliko v Avstrijo. Z uvedbo sankcij j€ Jugoslavija izgubila italijanska tržišča. Z novim sporazumom z Nem- čijo je Jugoslaviji omogočeno, dapla- sira več desettisoč goved na nem- ških tržiščih. Nemčija je dobavila doslej od nas samo meso, svinje in mast. Prva poskusna partija 1500 go- ved prvovrstne kakovosti bo šla v Nemčijo v prvi polovici julija. Prav tako je dosežen sporazum glede iz- voza kvalitetnih vin v N-emčijo. To povečanje je bilo dovoljeno iz*ven predvidenih kontingentov ob priliki ! zagrebškega sestanka. d Mariborski teden se bliža .Pri- prave za letošnji jubilejni »V. M,ari- borski teden«, ki bo od 1. do 9. av- gusta, so v polnem teku. Številne priprave raznih velikopoteznih raz- stav jarneijo, da bo letošnja priredi- tev prekašala vse dosedanje. Za propagando je zelo dobro poskrblje- no, saj je uprava Mariborskega ted- na razposlala dosl-ej že preko 10.000 velikih in malih letakov po vsej na- ši državi in tudi v inozemstvo. Za tradicionalni Mariborski teden vlada iz leta v leto večje zanimanje. Le- tošnji jubilejni V. Mariborski teden je počaščen tudi z najvišjega mesta, saj je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo Nj. Vis. kraljevič Andrej. d »Jugosloveuski turista«. Majska in junijska Stevilka »Jugoslovenske- ga turista«, ki izhaja v Ljubljani, se je nekoliko zakasnila. Naslovno stran krasi posrečena perorisba E. Justi- na, predstavljajofa Frankopmiski grad v Crikvenici. Iz vs-ebine naj omeniino izj-odno živahcn opis lepot Jugoslavije izpod peresa urodnika Regall\ja. Naüaljnji članki so pc- sY-eceni s.draviiišču Dobrni, ojmsU vožnje skozi Obrovački prekop, zgo- dovini Rogafeke Slatine, HrvatskeaiU Primorju, Krav.jski gori kot najpri- vlasinejšem uolotnem bivaliSču Pii jet.no se čita pop is pol eta na morje. Kclor hočo prebiv. svoj odmor v Du- brovniku, bo i?&šel v reviji tlanok, ki ga bo seznanil z najboljšimi pro- metnimi zvezami. V sportnem delü je govor o naših pripravali za ber- linsko olimpiado, kakor tudi o olim- pijski stafeti iz Grčije v Nemčijo. d Rsiolf Badjura: Kleiner Führet durch Slowenien. Z zemljevidom in 47 ilustracijami. II. izdaja. Založili Tujskoprometni zvezi (Putnik) Ljub- ljana—Marilbor. Znani naš alpinist in pi-opagator tujskega prometa gosp. Rudolf Badjura je napisal priročni, 234 strani obsegajoč vodič po Slo-ve- niji v nemškem jeziku. Vodič opisuje po splošnem delu kopališča, sdravi- lišča, letovišča, izl-ete, planinske tu- re in številne znamenitosti lepe Slo- vcnije tor bo povsod, kjer se govori nemški jezik, izvrstno alužil props' gandi tujskega prometa v Sloveniji' Snov je sistematsko obdelana in raz- vrščena ter zelo pestra, obsežna in bogata. d Knjižica o raku. Odbor Društvfl za zatiranje raka je izdal pod na- slovorn »Beseda o raku« knjižico, ki so jo sestavili ljubljanski zdravniki dr. Robert Blumauer, dr. Fran Ger loviC, dr. Albert Trtnik, dr. I. Pintai* in dr. Alojz Zalokar. Po kratkeni predgovoru, ki ugotavlja, da je da' nes treba delati proti tej bolezni i aktivnim sodelovanjem javnosti, sö pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vpraSanjih raka. Posebno poglavje proučava, kako bi se dalo tudi v dravski lmnovini or ganizirati uspešno in sodobno zdraV' Ijenje raka, ki je s sedanjimi sred' stvi samo poloviCarsko. Glavno in nujno je treba pomagati onim, ki ao že bolni, in onim, ki bodo še oboleli V drugem sestavku je opisana bor- ba, ki jo vodi kirurgija za ozdrav- ' Ijenje za rakom bolnih in pri kateri nož operaterja dostikrat zmaguje- Kjer omaga nož, mu priskočita nfi pomoč še radij in rentgenski aparat V poglavju o raku ženskih spolovil so nabrana dragocena navodila, ka' ko naj ženstvo samo pripomore dö pravočasnega spozna,nja raka in S tem do ozdi-avljenja. — Knjižica pri' naša mnogo podatkov, ki bodo za' nimali vsakogar. Dodanih je nekaj poučnih slik. — Naroča se pri Jugo' slovenskem društvu za proučevanj^ in zatiranje raka, Ljubljana, Stara pot 3, dobi se tudi po knjigarnah ir1 nekaterih trafikah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 4. t. in.: Zmanjšanje oblaC' nosti in zvišanje topline, na vzhodv1 in jugu nagnjenje k nevitam. ¦ * »Človeče, zakaj pa imaš roko obve" zano?« — »Bila je pomota. Gospod, ki sem mu segel v žcp, je imel v njerti mišolovko«. * '¦' Štev.¦ 27-v__________ »Nova, Doba« 3. VII.. 1936. .._____________________ _______^__________ Stran 3. Cfelje in okolica c Članski sesianek Jugoslovenske nacionalne stranke v Celju bo drevi ob pol 9. v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poročilo o kongre- su JNS in poročilo narodnega po- slanca g. Ivana Prekorška. Člahstvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se udelejži sestanka v čim veejem številu. c Ciril-Metodov kres na Starem gradu bo gorel v soboto, na predve- čer praznika slovanskih blagovest- nikov sv. Cirila in Metoda. Pevsko društvo »Oljka« pa bo na kapucin- skem mostu zapelo nekaj primernih pesmi. Družba sv. Cirila in Metoda nas vabi, da se ob tej priliki spomni- mo noših obnrejnih §ol in žrtvujemo vsak po svojih močeh za deco naše krvi in našega jezika, ki je brez Šol in brez pouka v materinem jeziku. c Moški zbor »Bratstvo« v Celju je doletcla izredna cast, da je dobil povabilo iz. Zagreba, naj poje pri li- turgiji v metropolitski pravoslavni cerkvi. Zbor se je temu vabilu od- zval 21. junija in je pod vodstvom g. C. Preglja pel pri liturgiji kakor tudi popoldne pri slavnostnem "ban- k'ötu v Gradskem podrumu. 0 tem gostovanju poroČajo »Novosti« med drugim: »Izvedba pjesama bila je savršeira, te je ostavila odličan uti- sak na vse prisutne. U svemu Sto- vend su sa ovim svojim prvim go- stovanjem oduševiii sve one, koji su imali prilike, da ih čuju, tako da je njiiliovo gostovanje osta,lo predmet žive pažnje.« — »Pravda« piše, da je koncert »bio vrlo uspeo i ostavio od- Iiean utisak na sve prisutne. Na ban- ketu, koji je prireden gostima, Slo- venci su otp-evali »Što čutiš« i I. Mü- kranjčevo rukovet. Ovim svojim pr- vim gostovanjem Slovenei su oduše- vili sve one, koji su jih čuli.« Tako zagrebški in beograjski list. Vseka- kor velik uspeh mladega pevskega zbora, ki ima vse pogoje v sebi, da plostane resna kulturna 'edrnica v Celjü. c »Starokatoliška kapela v Narotl- nem domu«. Pod tem naslovoin na- rpada »Slovenes« naš list in Celjsko posojilnico. ,Naš, list imenuje »pohor- ski« list, Mdnda izhaja pobožnost lahko tudi brez siirovpsti. Da je Celj- [sk^i._ posojjlnica, dovolila starokato- jiŠko službo božjo v svojih prostp- jih, je pač šamo dokaz verske strp- posti ČTanbv njene uprave, ki gotb- vb niso slabši katoliki kakor dopis- nik, ki bi vendar moral slediti v tetn oziru zgledu vladne večine in sedarijega režima, ki druži pristaše katoliške, pravoslavne in musliman- ske v-ere. Celjska posojilnica kot lastnica Narodnega doma vendar sme razpolagati s svojimi prostori, kakor ona hoČe. Gotovo se tudi oim ,ne vtika v področje n. pr. Ljudske ^posbjilnice, ki si je žgradila svoj doin in ki goUrvo ne upošteva samo »kr- vavih« žuljev slovenskega kmeta. c Sokolski javni nastop na Tehar- fp.. Sokolsko društvo Štore-Teharje bo priredilo v nedeljo 5. t. m. ob 15. svoj letni javni nastop v občinskem parku na Teharju. Po sporedu bo jstotam pvosta zabava ob sviranju železničarske godbe. Sokolsko dru- štvo. v Celju vabi članstvo, naraš&aj in Sokolu naklonjeno obČinstvo, da se udeleži javnega nastopa v čim večjem številu. Zbirališče bo v ne- deljo ob 13.30 na dvorišču mestne narodne šole. c Regulacija Savinje. V »Slovencu« öitamo, da je ban dravske banovine odredil, da se takoj začno regulacij- ska del a Savinje od Tremerja proti Celju. Ker je isti Casopis pred nedav- nim Casom poroCal, da je ban odo- bril licitacijo, sedaj pa že naročil, do, se dela prično, smemo torej priča- kovati, da se bo nadaljevanje re- gulacijskih del .v mesecu juliju za- res priCelo. c Prelom oblaka in toča. V ponede- ljek kinalü po 16. se je utrgal oblak nad Št. Jurijem ob juž. žel. in oko- lico. S hribov so kmalu p'ridrle ogromne množine yode. Zelo hudo je Prizad'elo posestnika Josipa Gajška, ^igar hiša stoji tik malega potoka, ki je narastel za pol drug meter. Vo- da je vdrla v Gajškovo hišo, kjer je stala nad 1 meter visoko. Ker je bila nevarnost, da se hiša poruši, so hišo izpraznili. V veliki nevarnosti je bil tudi sosedni mlin posestnika Jože- ta Dobriška. Voda je nanosila h Gaj- škovi hiši nad 100 voz kamenja i- hribov ter odnesla sadiože, mnog-o hlodov in dmge predmete. Voda je tekla kakor potok po banovinski ee- sti Store—Prožinska vas in jo moč- no razdejala. S hribov so se trgali plazovi, ki so povzročili posestnikom mnogo Skode. Blizu Cestnega Jožeta v Podgorju je plaz podrl hlev, blizu hleva. stoječo hi&o pa je zelo poSko- doval. Zlasti so trpeli kraji Ogo- revc, Prožinska vas, Opoka, Moste in Store. Voda je do vrha napolnila strugo Voglajne. Malo prej se je utr- gal oblak tudi nad Mislinjsko doli- no. Voda je povzročila, da je pla.z zasul železniško progo mTed Pako in Zg. Doličem. Na Ostrožnem je toča opustošila njive in vrtove. Hudo ne- urje je bilo tudi med Vitanjem, Do- brno in Vojnikom. Pri Vojniku je strela vpepelila neko hi§o in gospo- darsko poslopje. Celokupna Skoda, ki jo jc povzročilo neurje, je izred- no veliko.. c Lepa zmaga celjskih šahistov v Celovcu. 28. in 29. junija je gostoval Celjski äahovski klub v Celovcu kot gost eelovškega Saho'vskega kluba. Odigral je tudi s CeloA^čani dvo- match na 10 desk ah. To gostovanje je bilo sestavni del slavnostnih sport- nih iger, ki jih prireja celovška. ob- Cina to poletje ob Vrbskem jezeru za propagando in prospeh tujskega prometa. Gostje so bili deležni izred- ne pozornosti ter jih je na oficiel- nem sestanku v Schrottenhurgu po- | zdravil celovSki župan g. dr. Wolf, ki je obljubil, da bo o priliki re van ž- nega gostovanja cclovških šahistov tudi on obiskal celjsko mesto. Zve- čer j'ß bil medmcstni turnir v lovski sobi hotela »Crni.orel«. Öorbo so celj- ski šahisti odlocili po dolgi in na- peti borbi s 7M : 2K-, čeprav je Ce- Iovec močno šahovsko srediSče in njihov klub dosedaj v teku let 6b-. stoja še ni nobenega dvomatcha iz- gubil. V ponedeljnk dopoldne. so ude- ieženci obiskali še Gospo Sve to in Gosposvetsko polje. .. Prl\ , kuezjcin kamnu je zapel kvartet »Oj Dob^cr- dob« in par koix)ških liarodnih pes- mi. Kmalu se je nabralo precej oko- ličanov, ki so ganjeni poslušali slo- vensko petje. Pri Gospe Sveti je do- ma^i župnik razlo^il stare zhmeni- tosti, razkazal cerkev itd. Gostje so bili povsod dobrodiožli, a njihov kvartet jes svojimi slovenskim) pes- mi mi vzbüjal mnogo pozornosti in odobravanja. Popoldne so si ogleda- li še Vrbsko jezero, bili na Otoku ter v Ribnici. Ta krasni košček ko- roSke dežele so zapustilj z najlepši- mi vtisi in spomini. Vsak igralec je dobil od župana spominsko brona- sto plaketo, ki je zelo okusno izde- lana. Celjski šahisti so v Celovcu ob- iskali tudi jugoslovens'kega konzula, ki jih je prav prijazno sprejel. Po- drobni rezultat dvomatcha je sledeč (prvi imenovani je Celjan, drugi pa Celovčan): Ing. Sajovic : dr. Trinks % : X'. Cijan .: dr. Eisendle 1 : 0. Skitek : dr. Nothnagel 1:0. Modic : Opriessnigg 0:1. Ing. Pipuš.: ing. Pöpperl 1 : 0. Šmigovcc : dr. Pacher 1 : 0. Grašer : Krisper 1 : 0. Di-ehl : Waldherr 1 : 0. Kocmur : baron Un- t-errichter 1 : 0. Dr. Cerin : Keber 0 : 1. Prva partija je bila k on Sana že v 1 uri in 30 minutah in sicer je Kocmur premagal barona Unterrich- terja. Sledili sta dve zmagi Celov- čanov, žele po preteku delj Casa so su pai-tije odločile v korist Celjanov. Vrlim celjskim šahistom iskreno če- stitamo k lepemu uspehu! c Nstgradno strelsko tekmovanje na Vranskem. Strelska družina na Vranskem bo priredila v nedeljo 5. t. m. od 9. do 19. na Vranskem veli- ko nagradno strelsko tekmovaanje. V primeru slabega 'vremcna bo v Hmaljarni sobno streljanje. Tek- movanja se bo udeležila tudi celj- ska strelska družina s praporom. c Iz politične upravne službe. Di- plomiran i pravnik g. Joško Slander iz Košnice pri Celju je imenovan za politično upravnega pripravnika pri si-e.^kem načelstvu v Kamniku, di- plomirani pravnik g., Viljem Koren iz Celja pa za politiciio upravnega pripravnika pri sresk-em načelstvu v Slovenjgradcu. c Iz zdravniške službe. Dr. Sava Aleksič, sekundarij splošne bolnice v Mariboru, je premežčen na lastno prošnjo v banovinsko javno bolnico v Celju. c Gradnja meščanske sole v Žalcu. Kakor smo že pred tedni poročali, bodo zgradili k poslopju narodne Sole v Žalcu prizidek za meščansko šolo. V sredo 8. t. m. ob 11. bo v ob- činski pisarni v Žaleu prva javna pismena ponudbena licitacija za ta dela. Proračun znaSa 374.285 Din. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj meseßni sesta- nek v soboto 4. t. m. ob 16. pri gosp. Vodeniku v Petrov&ah. Prometne zvez'6 so ugodne. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetoval- nici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova 8, pritličje, levo^ c Celjski podmladkarji JS — gim- nazijei so se vrnili pi-ed dnevi v morja na svoj-e domove. Clani obeh ekskurzij so se naužili v polni meri lepot in dobrot našega sinjega Ja- drana. V imenu vseh letovalcev se odbor PJS s'O enkrat najlepSe zahva- ljuje vsem, ki so z znatnirai podpo- rami pripomogli, da so lahko revni in zdravstveno šibki podmladkarji prebili pod zdravim dalrnatinskim solncem liekaj prijetnih in nepozab- nih dni. V ponedeljek je odpo- tovala iz Celja tudi tretja 'ekskurzija, v kateri so maturanti. c Cirkus Coloseum se mudi že ne- kaj dni v Celju in ima predstave na prostom tvrdkc »Jug-oles« v ZavGd- ni. Cirkus ostane v Celju še do ne- delje. Spored je obsežeh, pester in Z'elo zanimiv. c Akcijski odbor prijatelje'v Öru- §tva narodov v Celju. V četrtek %. t. m. je bil v Narodnem. domu sestä- nek vseh delegatov lnladinskih dra- Stey v Celju. Sestanek je sklicala starešinska organizacija Sloge na po- budo akademskega kluba. za Društvo narodov v Ljubljana. SUCni akcijski odbori se ustanavljajo v vseh večjili mestih dravske banovine. Njih glnv- na naloga je, da skrbijo za čjin ča^t- nejšo udeložbo Jugoslavije na letoš- njem svetovnem kongresu omladin- cev v Ženevi. V Celju je vladalo za ta sestanek veliko zanimanje m je bi)a zaradi tega udeležba delegatov rekordna. Konstituiral se je -jlcJeč akcijski odbor: predsednik akadomik g. Branko Mikuletiö, odbornikl gg. Hodžar, Zužič, Kukovec Slavko, Vi'abl in Gruden. Ta odbor nainera- va v kratkem prii-editi zaniinivo pre- davanje o Drufitvu naji'odov. c Podružnica Branibora v Celju prosi vse tiste gospode, ki so lani dobili vpisovalna vabila za pristopa- nje k Braniboi"U, da v osmih dneh blagovolijo pos.lati podr. Branibora v Celju, Gregorčičeva ul. 2-II., vsa podpisana vabila. Ker vrši Branibor zelo važno in veliko delo, potrebuje tudi mnogo gmotnih sredstey, zato apeliramo na izredno požrtvovalnost, da se obrauimo prete&ega zla. — Po- družni.ca Branibora. c Društvo »Soča« obvešča vse svo- je Clane, da ima društvo sedaj svojo izložbo, v kateri se bo članstvo obvešCalo o vs«h važnih dogodkih v drugtvu. Tarn bodo tudi nabita vsa vabila za društvene s-cstanke in po- dobno. Izložba v Prešernovi ulici št. 0 v Kmetski posojilnici. V nede- ljo 5. julija bo izlet celokupnega društva k »Celjski koči«. Odhod toc- no ob 8. od kapucinskega mosta. Ker je to dan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, bomo ob tej pri- liki provslavili ta dan s primernini nagovorom. Za vse ostalo je v polni meri preskrbljeno tako za zabavo kakor tudi za poceni prehrano. Za članstvo ud-eležba dolžnost, prijate- Iji vljudno vabljeni! c Za člane SPD velja na avtobusni progi Celje — Logar^ka dolina 30% popust, ako kupijo povratni vozni li- stek, ki je vso sezono veljaven z.a povratek. Vozovnico treba pred na- stopom potovanja nabaviti v pisarni Avtobusa mesta Celja. Mehko ko evet čisto ko evet po vsakem pranju Vedno z I GAZELA GT..3.1-33 - ¦ i ¦ _^B Pere res belo! c Öuierzov znanec pred sodiščem. Pred tričlanskim senatom okrožne- ga sodišča v Celju se je zagovarjal danes 31-letni brezpos-elni delavec Valentin Kotnik z Dola pri Hrastni- ku, ki je lani 31. oktobra izdal zlo- glasnega mzbojnika Franca Omerzo orožnikoin na Dobrni. Kotnik je bil obtožen, da je v noči pred Omerzovo smrtjo 31. oktobra z. Omerzo vlomil v šolo na Pernovem pri Veliki Pire- šici. Kotnik, ki je zanikal udeležbo pri vlomu, jc bil oprošcen. c Dve žrtvi napadalcev. V ponede- ljek je delavec Ivan ŠtefanČič iz Zb'Plovega pri Poljč-anah pred Šala- monovo gostilno v Zbelovem v pre- piru napadel 22-letnega delavca Iva- na Šupergerja iz istega kraja ter ga z nožem močno poškodoval po desni strani prsnega koša in levi roki. Na cesti v Črmožišah pri Žetalah j« po- sestnik Janez Kos iz Črmožiš v pre- piru zarädi neke njive napadel 55- letnega. dninarja Štefana Širca ter ga s seiTcnimi vilami poškodoval po glavi in hrbtu in mu tudi zlomil le- vo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. c Dve mesti policijskih agentov pri predstojniištvu mestne polieije v Celju razpisuje mestna obCina. Opo- zärjamo na zadevni razglas na ob- činski uradni deski. c Na državni glasbeni akademijl na Dunaju je bivSi celjski mestni kaplan g. Gregor Zafošnlk ikončal P'ctletne cerkvenoglasbene študije in položil izpite z odliko. K uspeu is- kreno Čestitamo! c Upadanje števila brezposelnih. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. junija ua,nohvo prijavilo 42 brez- poselnih, delo je bilo ponujeno . za 32 oseb, posrodovanj je bilo izvrše- nih 17, odpotovalo je 8, odpadle so 104 osebe. Due 1. t. in. je ostalo v evidenci 253 brezposelnih (214 moš- kih in 39 žensk) uasproti 340 (303 moškim in 37 ženskam) dne 20. ju- nija. Delo dobijo: 3 hlapcj, po 2, sp- darja in poljska delavca, pp 1 pivar, krojaC, uiizar in pek, 3 služkinje, ki so zmožne ucmščiue, 3 kmečke,(\ekle, po 2 perfeküU, kuhai'ici in natakari- ci ter 1 poljska delavka,, , , ,...( c Za ureditev mestnega zavetiLča v Medlogu razpisuje mestno pogla- varstvo clobavo oi^rem© in razna de- la. Opozarjamo na zadevni razglas, ki je,nabit naobßinski uradni deski. c Akademiki-instruktorjl. Društvo jugosl. akad'emikov v Celju obvešča starše reprobiranih dijakov, da ima tudi letosna razpolago yecje^ število izrežbanih instruktorjev za posa- mezne predmete. V tej zadevi se obracajte pismeno na naslov »Dru- štvo jugosl. akademikov Celjo, Vod- nikova ulica«. <; Žetev smrti. V Celju (Cesta na grad 10) je umrl v torek 44-letni kan- tiner Aleksander Dimitrijevič, v celj- ski bolnici pa je umrl v soboto 57- letni zidar Jože Žgank iz Trnovelj, v torek pa 3ü-letni delavec Andrej Lešnik iz Šmartnega v Rožni dolini. N. p. v in.! Stran 4._______________________»Nova Doba« 3. VII. 1936.______________ __________________________________Stev. 27, c Zavarovanje desnega brega Sa- vin je v Grižah. V ponedeljek 20. t. m. bo v prostorh tehničnega razdelka sreskega iraCelstva v Gelju javna li- citacija za dobavo 10OO kubičnih metix>v kamna lomljenca za vsoto 81.000 Din za zavarovanje desnega obrežja Savinje v Grižah. Pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. c Planine vabijol Odprte in oskr- bovane so vse planinske postojanke SPD. Planinske poti so večinoma že urejen© in lahko prehodne, le na smežišCih mora planinec paziti in | previdno hoditi. Za višje ture je tre- ba imeti s seboj cepin. Planincem priporočamo, da se pri svojih izletih poslužujejo izletniškega vlaka, ki vo- zi ob ncdeljah in praznikih na progi Celje—Dravograd in obratno. Odhod iz Celja ob 4.28, povratek v Celj-e ob 21.45. Vozna cena polovična. Kadar si dva prayjnika sledita, velja po- vi'atni vozni listek 2 dni. Izletniki, ki odpotujejo z izletniškim vlakom v nedeljo zjutraj, se lahko vrnejo z izletniškim vlakom is,ti veCer. Izlet- niški vlak omogoča v enem dncvu najlepŠe ture, n. pr. na Mozirsko pianino, na Smrekovec, na Urško go- ro. na P-esek, Roglo, k Senjorjevemu domu, na Kopo, v Logarsko dolino itd. c Gradnja vodovoda na hrib sv. Jožefa. Mestna občina celjske razpi- suje na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 8. novembra 1935, St. 792/1933 celokupna gradbena in instalacijska dela in dobave za razžirjenje vodo- vodnega omrežja od mostu čez Vo- glajno mimo vile »Sucher« na hrib sv. Jožefa. Zadevni pripomočki so in- teresentom na razpolago pri tuk. teh- ničnem oddelku, soba St. 21. Intere- senti se vabijo, da predložijo pravilno kolkovane ponudbe v zapečatenih ovo- jih z označbo »Ponudba za vodovod na hribu sv. Jožefa« v vložišču mest- nega poglavarstva najpoznejedo 13. t.m. do 11. dop. c Oddaja kolodvorske restavraclje v Celju. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda s 1. avgustom t. I. po predpisih pravilnika 135 v zakup 2a nedoločen čas kolodvorsko restav- racijo srednje vrste na postaji Celje. Potrebna glavnica za obratovanje re- stavracije znaša 56000 Din. Prošnje, kolkovane po tarifni postavki 1 odnosno 2 zakona o taksah in pristojbinah, se vlagajo do vključno 24. julija t. I. na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o po- gojih in velikosti varščine se dobijo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, soba Št. 59 odnosno 54, in pri §efu postaje Celje. c Oblsk tujcev. V juniju je obiskalo Celje 1080 tujcev (773 Jugoslovenov in 307 inozemcev) našproti 1033 v letošnjem maju in 1035 v lanskem juniju. c Umrljivost. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 8 v mestu in 24 v javni bolnici. c Nočno lekarnlško siužbo ima od 4. do 10. t. m. lekarna »Pri orlu«. c GasHska in reševaina Četa Celje. Od 5. do 11. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo poveljnik g. KoSir. c Mlade mamice, ali se zavedate, kako koristen je za vaše malčke sve- ži zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr- nite se na tvrdko Eramar & Mislej v Celjn, ki ima veliko izbiro otroš- kih vozičkov. c Za počitnice si nabavite pisem- ski papir, praktične žcpne albume za fotografije, nalivna peresa in razno čtivo zelo ugodno ob veliki izbiri pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Pe- tra c. 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Kino Union. Petek 3. im,: »Krila v teml«. Izredno napet lctalski film. V glavnih vlogah Cary Grant in Myrna Loy. Predigra: zvočni tcdnik. — So- bota 4. in nedelja 5. t. m.: »Uubezen na povelje«. Velefilm po komcdiji M. Drcycrja »Dolina življenja«. V glavnih vlogah Käthe Gold, Marijaluiza Clau- dius, Teo Lingen in Rihard Roma- novsky. Glasba: Franc Grothe. Pred- igra : zvočni tednik. — Od 6. do 11. t. m. bo kino zaprt. Laško Sokolskl javni nastop v Laškem. Prvotno na 7. junij določeni, pa pre- loženi letni nastop našega Sokola bo v nedeljo 5. t. m. Vsi oddelki našega društva bodo pokazali sadove celolet- nega požrtvovalnega dela. Sodeluje pri- znana sokoiska godba iz Trbovelj, ki bo ob 11. koncertirala pred Sokolskim domom. Sokolsko druStvo v Laškem upravičeno pričakuje obilnega poseta iz sosednih krajev, zlasti pa Celjanov, ki bodo svojim dobrim j:tsedom go- tovo z veseljem vrnili ätevilno ude- ležbo pri župnem zletu. Laščani jim bomo pa znali postreči tako, da se bodo zadovoljni in veseli vračaK do- mov. Odhod v Laško z vlakom ob 1/22. ali ob 3/^. popoldne. Na veselo svidenjeI Nevaren zločinec pred sodniki Celje, 3. julija. Pred malim senatom okrožnega so- dišča v Celju se je zagovarjal danes 37-letni nevarni zločinec Ferdinand Gfrörer, rojen v Knittelfeldu, pristojen v Mislinje pri Slovenjgradcu, trgovski pomočnik in natakar brez stalnega bi- vališča, cigar zadnje stanovanje je bilo na Sp. Hudinji pri Celju. Gfrörer se je letos 13. februarja splazil v stanovanje branjevke Marjete Hočnikove v Gaberju pri Celju. V nočni omarici je našel ključ, odprl z njim omaro, vzel iz nje 3024.50 Din in pobegnil. Celjska policija ga je že uro pozneje aretirala v neki gostilni. Pri njem so našli še ves ukradeni denar. Gfrörer ima za seboj zelo pestro in žalostno preteklost. Že leta 1913. ga je deželno sodišče v Ljubljani obso- dilo na 8 tednov zapora. Med vojno je vstopil prostovoljno v vojsko. Leta 1920. je nastopil v ]ugoslaviji kadrski rok, a je že po petih mesecih dezer- tiral in pobegnil v Avstrijo. Stiri tedne pozneje je izvršil v Avstriji roparski umor in je bil 1. 1921. obsojen na 15 let težke ječe. Ko je sedel v kaznil- nici v Karlauu pri Gradcu, je izvršil v kaznilnici vlom, zaradi Cesar so ga obsodili še na 3 leta ječe, zaradi neke druge tatvine v kaznilnici pa je dobil še 5 mesecev. Dne 23. maja 1932. je bil pogojno odpuščen iz kaznilnice in odpremljen v Jugoslavijo. Dne 12. maja 1933. ga je savsko divizijsko vojaško sodišče v Zagrebu obsodilo zaradi dezertacije na 1 leto in 2 meseca za- pora. Iz Celja je bil že policijsko iz- gnan, pa se je kljub temu spet vrnil. Gfrörer je priznal vlom v Gaberju, trdil pa je, da omara ni bila zakle- njena. Obsojen je bil na 2 leti robije, po prestani kazni pa ga bodo pridr- žali še 3 leta v kazenskem zavodu. Sport t Celjskl sport o praznikih. Celjski Atletiki so praznovali 28. in 29. junija 30-letnico obstoja in priredili oba dne- va na svojem igrišču pri »Skalni kleti« nogometni turnir za jubilejni pokal. Prvi dan je Železničar premagal Celje z 11:1 (8:0), Rapid pa Atletike s 3:0 (1:0). Drugi dan je Rapid premagal Celje s 3:2 (1:1), Železničar pa Atle- tike s 5:2 (3:0) in si priboril pokal. V nedeljo dopoldne je bila na Glaziji drugorazredna prvenstvega tekma med SK Laškim in SK Litijo. Laščani so zmagali v razmerju 7:0 (2:0). V ne- deljo dopoldne je bil na Glaziji lahko- atletski dvoboj med Slavijo iz Varaž- dina in Jugoslavijo iz Celja. Rezultat je 78:48 za Slavijo. t TeniSka sekclja SK Celja. Naj- lepša prilika, da se naučite tega lepega sporta. Zaradi razširjenja tega sporta je uprava SK Celja sklenila, da zniža cene za celo sezono na 100 Din; di- jaki do 16. leta plačajo polovico 50 Din. Vsak lahko poskusi brezobvezno na samem igrišču dvakratno brezplačno igranie. Igrišče je odprto vsak dan od 5. zjutraj do 21. Na razpolago so za začetnike racketi in žoge proti malen- kostni odškodnini. Prijave na tenišču SK Celja. Poskusite še danes ! Ne za- mudite res ugodne prilike. Igralni čas je neomejen in se lahko igra ob vsa- kem času. Trenerji so vedno na raz- polago. Iznebite se predsodkov, da je tenis drag sport, saj stane mnogo manj nego popularno smučanje. »Velecenjeni gospod upraviteljl» piše oče vodji sole, ki jo obiskuje njegov sin, »če bo moj sin še dalje tako len, Vas prosim, da bi ga v mojem imenu temeljito premlatili. Za protiusluge ve- dno pripravljen, beležim z odličnim spoštovanjem Leopold Porenta«. * * Gospodinja služkinji: »Za bož;o voljo, Ancka, ali nimate uses? Ali ne vidite, kako grozno smrdi tu v kuhinji po plinu?« K u p i m o prvovrslen daljnogled Ponudite Savinjski podružnici SPD v Celju. Vinofoč Hlarija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoča Gostilničarja Vobner (BrenkoviO na Sp. Hudinji vabita na vrtno veselico dne 5. julija 1936. Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse druge vrste papirja in pisarniške potreb- ščine kupite poceni pri tvrdki Franc Leskovšek knjtgarna In frgovlna m papirjem Celje, Olavnl irg 16 IZLETNIKI POZOR! Hotel - Pension - Zanier Sv. Pavel pri Preboldu 65 m dolg kopalni bazen, tenis, ping-pong, wolley-bail. Cez poletje odprta restavracija — menu od Din 8p— naprej. Prenočnina v turistovskih sobah Din 61—. Na avtobusu Sv. Peter — Sv. Pavel brezplačen povratek. Proda se psička, resasta flobsterljerka 7 tednov stara. Naslov v upravi lista. Vrfalni stroj 12 kg težak se proda za 150 Din. Turin, Prešernova 10. Prodam dobro ohranjen SACHS - motop Cena 3000 Din. Poizvedbe pri mehaniku Vebru, Celje, pri farni cerkvl. V najem se odda takoj v sredini mesta stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe s pritiklinami. Oddata se pa tudi s a m o sobi, ki bi bill zelo primerni za p i s a rn o. Naslov v upravi „Nove Dobe". Cevapčiči in ražnjiči vsak večer od 5. do 9. ure. Čevapčiči komad 50 par, ražnjiči komad 2 Din, čez ulico čevapčiči za 5 Din 12 ko- madov, za 10 Din 25 komadov. Dobro štajersko belo vino čez ulico pri od- jemu enega litra Din 8'—. Sprejemajo se abonenti: 1. razred, kosilo in večerja Din 12-—, II. razred, kosilo, veCerja in kruh Din 9-—. Restawpflcija Narodni dom Celje Prodam dobro ohranjen ofpoiki voziček Celje, Strossmayerjeva ul. 1, I. nadstr. levo. Sezonsko službo dobi trgovsko naobražen mladenič. Pismerie ponudbe na upravo lista pod Sifro »Žalec«. Hiio prodem v lepem kraju celjske okolice s štirimi pro- stori in lepim vrtom. Le resen kupec na) se zglasi. Naslov v upravi lista. Kazein, Strupeno zelenilo apneni arzenijat, fenoftalajn papir, Kvasija les, aphidon in še druge pri- pomočke proti škodljivcem na hmelju, trti in 2!ahtnem grmičevju dobite stalno po ugodnih cenah v drogeriji ^Sanitas^, Celje ZVEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 NajstarejSe narodno podjetje te stroke v Celju priporoČa občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah. FraWDoizan-lelje ??¦''/.'¦•¦" ri kleparjtvo, vodovodne initalaciie _______________________ StrelOVOdne napraVe Prevzema m * zgorsj navedene stroke jpodajoia dela In popravila — Cene zmerne — Pojtrežba totna In solldna Knjigarna in papirnica „Domovina" Celfe Vam preskrbi knjige v vseh jezikih, vseh strok, znanstvene in poljudne, strokovne revije, časopise, muzikalije in sole za vse instrumetne. Najnovejši modni žurnali v veliki izbiri vedno v zalogi. Ako žehte katerokoli knjigo, obrnite se na naslov knjigarna „Domovlna", Celfe Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'~ Kupuje In pro- «daja devize in valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter imdi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno MUan čeiina. — Oba v Celju.