Štev. 2!. Trst, v nedeljo 21. jatiuvafja S9I2 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN Kfr, la 5»r«zrikih cb 6., »t> p»09d«(jxlb tk 9. r]rtr«J. ■^HffljatJSte ite*. se prodajajo po 3 nvd. (6 atot.) ▼ mnogik ^vtibn&h v 'Zir.itu in okolici, Gorici, Kranju, Sfc. Petru. »sžani, Nalir«žini, Sy. Luciji, Tolminu, Ajdov-JUfcal, Doscburgu itd. Zastarele «ter. po 5 nvć. (10 Btot.) 6%?LAS1 SE R&&UHAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 0KJ5E: Trgovinski in obrtni oglasi po 1 »t. mn. Mlitatee, aaaiivRie, poslanice, oglasi denarnih "^rouov po ftO »m Za oglase v tekstu lista do 5 Trat 20 K, vsaka i^^joa vrsta K 2- Mali oglasi po * stot. beseda, naj-40 itot Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprav« — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega druatv« ...Edinost41 za Primorsko. „V edinctti je m*Č NAROČNINA ZNAŠA m Mlo lete M K, pol late IS K, 3 mesece 0 K; u ro£be brea dopoelane naročnine, te uprava m Mira. ItnitiM m M4«U«w tsftaaj« „KDZMOOTZ" Hii t mm Hit Ur^ Krem M9, k*. »el l«ta Srea •*•«. Vsi dopisi naj se požiljajo na nredniitvo liste. Neiranke-vana pisma ae ee cprejeeuje la rekepltl M m vrsteč Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liate UREDNIŠTVO: uUoa 6ierfll« GaJstti 2« (NareM iea). Iadjgateli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laetalh konaordj liste .Edinost". - Natisnila Trskarna .Edino*\ vpisana snđrugn x omejenim poroštvom t Trate, aitoa Oiorgio Galatti itev. 20. Poitno-hraitUitUiil ra?un Itev. 841-652. TELFP0H It 11-57 i. M Kakor jim kaže! Pred par tedni je priobčil „Reški Novi List" članek iz peresa dr. Luje kneza Voj-sevica, ki je, kakor kak židovski kroŠnjar, hvalil vse, kar je italijanskega, zlasti pa takoimenovano italijansko kulturo. „Edinost" ji odgovorila tedaj na ta članek, in dr. Lujo knez Vojaovič, privilegirani Člankar „Reškega Novega Lista" je, sklicujoč se na „istoriju svoje kuće i svoju ličnu istoriju", sedel na stol aezmotljivega sodnika in zagrmel „Edinosti" dobesedno: JLz članka ,Edinosti', pa iz mnogih drugih simptoma amo tamo rasijanih izgleda Mi, da bi nas — primorske Srbo-Hrvate — kraća Slovenci htjeli cdvesti onamo, kud mi nikako ne ćemo da idemo. Ml hoćemo slogu sa talijanskim narodom, a ne ćemo s njim da ratujemo ni za čije sitne ili hrupne račune (Mi hočemo imeti slogo z italijanskim narodom in se nočemo bojevati ž ajim za nikogar majhne ali velike račune). Sve nas na tu slogu, na to prijateljstvo jako i postojano gura — istorija, temperamenat, kultura, aspiracije — i mi to prijateljstvo trebamo naročito u ovim istorijskim sudbonosnim trenutcima, kraj koje prolazimo mi i cijela Evropa s nama." Odgovorili smo že svoj čas na te besede, katerih ost je naperjena tako očividno prati nam primorskim Slovencem in našemu eksistenčnemu boju proti Italijanom, da jo aiora občutiti prav vsak, kdor je čital te fresede, ki obenem jasno kažejo, da je gotovim plemenitim in neplemenitim Jugoslovanom — navdušujočim se za slogo z Ita-i^ani, ne vemo „na čije sitne ili krupne račune", in topečim se v žarkih temperamentnega italijanskega prijateljstva — jugoslovanska vzajemnost Hekuba in jugoslovansko bratstvo le — psovka nebrata bratu, la „Reški Novi List" je priobčil ta Vojno-vSćev pamflet na jugoslovansko vzajemnost m bratstvo brez pripombe, kar vendar prav tako jasno kaže, da se list strinja s svojim plemenitim privilegiranim člankarjem. Toda Štejte, kar naenkrat preobrata! Predvčerajšnji „Reški Novi List" priopćuje pod naslovom „Za narodni posjed" *a uvodnem mestu članek, v katerem tako temeljito pobija svojega dr. Lujo kneza Voj-aovića in samega sebe, da si ne moremo hej, da ne bi vsaj v izvlečku seznanili naših iitateljev ž njim. „Reški Novi Ust" namreč odgovarja „P.ecolu", ki se je zgražal nad „R. N. L.", da kcit odločno italijanofilski list zahteva v nekem članku, da mora Istra, ki je po efromni večini slovanska dežela, slediti v v svojem razvoju Dalmaciji. „ ,Piccolo* se naravnost čudi temu protislovju", pravi „R. N. L." in nadaljuje: „A ml se čudimo njegovemu čudenju. Istra po •fromni večini svojega ljudstva ni italijanska, temveč hrvatsko - slovenska dežela. So Italijani v Istri, in to ne samo včeraj po-ialijančeni Slovani, temveč avtohtoni Italijani starega italijanskega porekla; toda v manjšini so. Današnja statistika izkazuje tri petine Slovanov, a samo dve petini Italijanov. Toda če bi se ta statistika vodila le količkaj pravično, ne bi mogla najti v Istri več nego eno četrtino Italijanov, ker je sedaj stotine in tisoče naših ljudi vpisanih za člane italijanskega naroda. Vendar pa se vzlic tem taktičnim etni-škim razmeram dežela nahaja v rokah Italijanov, v rokah manjšine. Manjšina razpolaga ž njo, manjšina ima v rokah avtonomno upravo dežele in deželni zbor. Tudi „Pic-colo" utegne priznati, Če tudi noče storiti tega javno, da so razmere abnormalne. Te razmere morajo prenehati m vsaka narodnost mora priti t položaj, ki odgovarja njeni realni moči. To je aaie stališče. Zagovarjaje tore] za fekiičao narodno večino dežele tudi njeno reprezentativno-upravno veČino, ne prihajamo zato niti najmanj v protislovje s svojim mišljenjem o italijanski kulturi, kateri smo vedno pripravljeni izkazavati zasluženo čast in spoštovanje. „II Piccolo" se je mogel prepričati, da govorimo o Italiji, italijanskem narodu, italijanski minulosti, italijanskem preporodu, italijanskih bojih za svobodo in osamosvojitev, o italijanski umetnosti, literaturi, kedarkoii govorimo o tem, s simpatijo, ki je nočemo zatajevati niti tedaj, ko v obrambi naših narodnih pravic stojimo v bojnem metežu z Italijani, ali Še več: z italijanaši. In vedno bomo oni, ki bomo v našem narodu govorili za to, da naj se daje prednost italijanski kulturi pred mrzlo, nam Slovanom tako tujo germansko kulturo. Toda ta kultura ne sme posegati v našo aarodno posest! Prste k sebi I Ta kultura, v našem sosedstvu in v našem narodu ne sme biti sredstvo za raznarodovanje Hrvatov, za odtujevanje njihove dece od materinega jez ka in narodnega čuta. K2kor hitro pa hoče to, potem zastruplja svojo misijo in mora Izzvati reakcijo tudi pri svojih častilcih samih. Z ozirom na to demokratično in popolnoma moderno stališče moramo priti do zaključka, da morajo nenaravne zazmere v Istri odstopiti mesto normalnim razmeram, ki morajo hrvatsko-slovenski večini pridobiti njeno pravo mestou * » * Tako torej sedaj „Reški Novi Lisi". Kolika razlika med izvajanji, da ne rečemo naravnost, hujskanjem plemenitega kneza in glavnega člankarja „R. N. L.", dr. Luje Vojnovića pred enim mesecem in pa sedanjim stališčem „R. N. L ", ki pač ni čisto nič drugega, nego naše stališče, ki je poudarjamo že leta in leta: Italijanom, kar jim gre, a tudi nam, Sloveacem in Hrvatom, kar nam grel To se pač čuje nekoliko drugače, nego pa ona, menda po „blagotvornim uticajima srodne talijanske kulture", — kakoršna se kaže v smrtnem sovraštvu naših primorskih Iralijanov napram vsemu, kar je slovanskega, — v naduti duši trhlega aristokrata vzklila, vsakega narodno in slovansko mislečega, za skupnimi jugoslovanskimi smotri stremečega Slovenca v dno srca žaleča trditev: „Mi hočemo slogu sa talijanskim narodom, a ne ćemo s njim da ratujemo ni za čije S sitne ili krupne račune". Menda je pač 'spoznal „Reški Novi Ust" sedaj, da se taki herostratski nazori pač ne strinjajo z njegovim toliko poudarjanim jugoslovanskim de- PODLISTEK Jug. 33tarteri£en roman. — Spisal Prokop ChocholouSek. Poslovenil H. V. „Saj ti veš za to, vojvoda, bil si tudi poleg I" se je oglasilo več glasov porogljivo. Vojvoda se je stresel kakor mogočno deblo, ob katero je butnil vihar, ki pa, ko je vihar minol, vzravnava zopet ponosno svoj vrh proti nebu. In vojvoda je črez trenotek zopet zaklical: „la vi hočete torej, da bo radi naju dveh vsa Bosna trpela ? — Dva samo sta grešila, in trpiva že strašno. Mari se vam se zdi to zadostno? Ubijte me, če hočete, samo rešite Bosno, svojo domovino !w Skledi! je roki, on, ponosni mož, vojvoda, proslavljen v bojih 1 Ali tropa upornikov je »stala neobčutna, kvečjemu da so v upor-»em molčanju sklonili glave proti tlom. Peščica perjanikov, ki je ostala z njim na gradu in ki je stala sedaj za njim, je nejevoljna 3top3a v ospredje, visoko dvignivšl buzdovane nad glave, eden izmed njih pa je skočil k vojvodi ter ga vlekel nazaj. „Nehaj vojvoda !" je vskliknil, „ne sramoti svojega imena s tem, dagoioriš takim strahopetcem I * Pijunil je proti tropi upornikov. „P:a/ govoriš, Bogdane!" je dejal voj-1 vadit temi: o ter povesil g!a o. „In dopusti vojvoda," je zavpil drugI izmed perjanikov, divje vrteč buzdovan nad glavo, „da jim s svojimi buzdovani vtepemo v glave, da prvi zakon vojŠčaka je poslušnost 1" „Tega nas Bog čuvaj, Sftaniša!" je odgovoril vojvoda, „da bi se mi Še sami med seboj pobijali. Seveda, oni tamkaj niso vredni nič drugega, nego da poginejo bedno, kakor psi! Toda vi junaki I Vi ste rešili mojo dušo obupa, vaša življenja so mi preveč draga, da jih izročim nevarnosti v boju s takimi podleži. Kar pusti, saj nas bo Turek maščeval — grozno, strašno! Potem naj se bodo spominjali tega trenotka." „Prorokeval si tudi pogubo Bobovskih in Turek jim je do sedaj milostljiv gospod," se je zopet oglasil porogljiv gl&s iz trope upornikov. „Ker smo jih mi ščitili doslej," se je obrnil vojvoda nehote proti govorniku, „tu smo držali ključ do vlade nad Bosno v svojih rekah —" „Ne govor?, vojvoda, ne govori!" so ga zavračali perjaniki, „škoda je sline, ki ti za govor vlaži jezik!" „Resnico govorite," se je obrnil vojvoda k svojim par perjanikom, „oni so hoteli tako, poguba pride nad nje in nad njih potomce!" Umolknil je za trenotek ter se oziral na perjanike od jednega do druzega. „V vas še vre nekdanja bosanska moč, junaki!" je rekel z resnim glasom, „vstra-jali ste z menoj do zadnjega trenotka, de- mokratskim in popolnoma modernim stališčem ! Mi beležimo to izpremembo z zadoščenjem in upamo, da to spoznanje privede našega cenjenega reškega tovariša tudi do temeljitega poboljšanja. Upajmo vsaj! Kitajska republika. Ko smo Še hodili v šolo in smo se učili svetega pisma, je pri čjtanju o prero-kh in Čudežih pač vsakteri izmed nas marsikdaj obžaloval, da dandanes ni več med nami prerokov, da se danes ne gode več čudeži. In vendar smo se motili tedaj, ko smo mislili, da danes ni več prerokov. Kako so bili preroki v starem vekv, tako so preroki tudi še danes; a kakor se je prerokom v starem veku godilo slabo, ker jim ni hotel nihče verovati, tako tudi novodobnim prerokom pota niso postlana z rožicami. Staroveškim prerokom so se rogali, kamenjali so jih in jih zapirali v ječe; današnjim prerokom se tudi ne godi bolje. Množice se jim smejejo, zapira se jih v ječe in marsikateri teh novodobnih prerokov je že bil v nevarnosti, da ga razjarjene množice obesijo na najbližji kol, ali prvo poulično svetijko, Ko je neka pariška vedeževalka prerokovala, da leia 1913 postane Nemčija republika, se ji je ves svet rogal in ko je ista vedeževalka v\ leto 1912 napovedovala za Francijo slabe čase, so ti zlobni in nehvaležni Francozi predlagali, naj bi to letnico kar preskočili in pisali leto 1913 mesto 1912! Pri tem so seveda ti grdi in nehvaležni ljudje pozabili, da znači število 13 že eo ipso nesrečo. Nič bolje nego tej pariški vedeževalki se ni godilo tudi onemu ameri-kanskemu preroku, ki napoveduje konec svčta. Ko so ljudje videli, da jih je nasamari!, bi ga bili kmalo iinčali! Kaj še le bi se bilo zgodilo onemu, ki bi bil pred enim letom prerokoval, da bo Kitajska danes republika 1 Bržkone bi bili takega človeka proglasili za norca in ga kakor t&kega utaknili v norišnico! In vendar je Kitajska danes republika l To zveni sicer naravnost neverjetno, ali na podlagi vseh vesti, ki prihajajo iz „nebeške države", ni možno več dvomiti, da je z dinastijo Mandžu pri kraju in da se heče napraviti vsaj poskus z etabliranjem republike. Rekli smo: poskus, ker mora pač šele bodočnost pokazati, je li je republika primerna vladna oblika za kitajske razmere in d&-li je kitajski narod sploh že zrd za republiko ?! Kitajski narod je gotovo zelo star kulturen narod, s samostojno in samoniklo kulturo, ki se pa nahaja že več tisoč let v stanju stagnacije. Moremo si torej misliti, da |e tudi v narodu še polno praznoverja. Življenje Kitajcev je še danes popolnoma patrijarhaiično in vladar jim je bil še včeraj „nebeški sin" in absoluten vladar. Danes pa se je ta vladar sam odpovedal prestolu, oziroma — ker je vladar še otrok — so v njegovem imenu odpovedali njegovi varuhi. Na vsak način pa je napram kitajski republiki opravičena neka gotova skepsa, ker je korak od absolutne monarhije do demokratične republike vendar-le malo prevelik In kler je bila obramba možna : ali hočete še nadalje vstrajati z menoj do konca?" „Vstrajamo!" so odgovarjali perjaniki enoglasno. „Sami ubranimo grad; boš videl, vojvoda!" „Ne govorim o obrambi gradu," je rekel vojvoda, „ta je nemožna; toda vprašujem vas, da-li priklenete svojo na mojo usodo, če mi boste sledili, kamor-koli vas bom vodil?" „Sprovedi nas, vojvoda!" so se oglasili perjaniki brez pomisleka, „mi gremo s teboj I" Lice vojvode se je razjasnilo. „Nadejal sem se tega od vas, junaki! Sedaj se je resnično poživela moja duša! Hvala vam! Toda —"se Je ustavil naenkrat, „vi morda ne veste, h komu da hočete prikleniti svojo usodo ? Ne veste morda, da tudi na-me kltče kri kralja Štefana maščevanje ?" „Vse vemo," so mu odgovarjali, „za to boš ti odgovarjal; toda kri kralja Štefana r.e zahteva pogube Bosne, ki jo hočeš ti rešiti J In radi tega pojdemo s teboj!" „Pojmo torej 1" je povzdignil vojvoda glavo, „če ne moremo svoje domovine več rešiti, ji vsaj ohranimo ime, da je rodila vojščake. — Bogdane in StaniŠa, pripravita se, da pojdnta k vezirju na pogajanja radi predaje gradu !" Zasenčen od enega oblakov plava mesec po nebesnem s*, odu in v njegovem bledem i .sviti strme ut;dbe in stolpi bobovsk-. gn gradu v rgromr ih proporcljah v višino; rad nenaraven. Gctovo se je v vrstah kitćjske inteligence, ki je imela prilike priti v dc t;ko z Evropejci in seznaniti se z evrrpsko Kulturo, izvršil v zadnjih letih velikanski duševni preobrat, kakor je jasno, da fencnie-nalni kulturni napredek sosedne in sorcdie Japonske ni ostal brez vpliva na mlajšo kitajsko generacijo. A ta del kitajske irkli-gence je le izginjajoč tnal del vsega prebivalstva, ki je — živeče v stan?j tradi^ah — po ogromni večini vseskozi konservativnega mišljenja. Kakor smo že rekli, je treba spre j:1 i z neko gotovo skepso to novo kita^ko republiko. Toliko pa je gotovo, da se Kit j ka ne povrne nikdar več v staro okori iost. Konečno so tudi stari, tisočletni fcifrjsk, zid prodrle nove ideje, ki se gotovo ne c ido nikdar več izriniti iz dtžele. Priča velikanskega prevrata, ki se je dosedaj izvršil v kitajskem narodu je že to, da je inicijator in voditelj revolucije in začasri predse n!k republike dr. Sunjatsen — krirtij^.n z evropsko izobrazbo! Že to dejstvo samo govori dovolj jasno, da se ie v Kitnjckl izv.šfl res velikanski duševni prevrat, ker brez t. ga ne bi si bilo možno misliti vseh teh neverjetnih vspehov, ki jih je dosegla stra:;ka, katere voditelj je Sunjatsen. Ali z vsem t :m Še nikakor ni rečeno, da so dani tudi že pogoji zn trajni obstoj republike. Treba pomisliti, da je na Francozkem poskus z republiko dvakrat ponesrečil in še le tretja republika se vzdržava že štirideset s Čemer pa tudi ni še dana absolutna gotovost, da se republika tudi vzdrži, kajti francozki kmet je vse drugo prejr, t e»?o republikanec in ne želi ničesar bolj nego to, da bi vse republikanske uredba viel vrag. Zato bi se utegnilo pač tudi v Kitajski !e ponoviti to, kar se je dogodilo v Franciji, kjer je dvakrat ponesrečila republika ta morda ne bo dolgo, ko bomo čuli o kaki vojaški diktaturi na Kitajskem. Vsakako pa je sedanje gibanje nn Kitajskem beležiti r ed dogodke prvega reda v svetovni zgodovini. Deželni zbor goriški. ^Iz Gorice.) Izjava vladnega zastopnika v zadnji seji deželnega zbora je vplivala kakor strela z neba na navzoče poslance. Tako energičnega migljaja vlade, naj se b r e z n o D e n i h izjav potrdi izvolitev poslancev veleposesiva, ni pričakoval nihče, dr. Gregorčič še najmanje. Simptomatično je tudi dejstvo, da je vladni zastopnik govoril vedno v smeri ptoti galeriji (seveda pa ne na ta naslov), da je tako nekako ignoriral zbornico. Ko mu je po končanem govoru galerija pritrjevala, je hotel poslanec dr. Gregorčič, ki je bil silno razburjen, odgovoriti vladnemu zastopniku, ali deželni glavar je razumel takoj, da je skrajno nevarno, biti z glavo — ob zid, in mu je dal besedo le nerad in ker je Gregorčič odločno zahteval. Posl. dr. Gregorčič je hotel na to dokazati v dolgem, uro trajajočem govoru, da so bile volt ve nepravilne in da so tega krive vlada in komisije. (Zgrešeno je bilo torej telefonsko poročilo, da je Gregorčič rekel: Ne vlada, ampak komisije.) Pokazal je s tem govorom, glavnimi vrati vihra še sedaj zastava križa, jasno razsvetljena od blede mesečine; zdi se, kakor bi mesec Še enkrat, v slovo, zlival vso svojo zarjo na to zastavo, K^jti kadar-koli je veter zvalovil zastavo, je bilo videti na daleč rudeče znamenje križa nad grbom Bosne, ki se bo moralo v par urah umakniti polumesecu muselmanov. Na dvorišču stoji peščica perjanikov ž« na konjih, pripravljena na pot, kamor-koli bo velel vojvoda. Brez težave je bilo vse dogovorjeno z vezirjem, ki je privolil v vse, kar-koll so zahtevali — tudi svoboden odhod z orožjem. „Tudi z imetjem, kar gn more kdo odvesti," je pristavil vezir. .Naše imetje je orožje in rane naše; in tega nikdar ne odkladamo," mu je odgovoril Bogdan ponosno. Brez daljših ovir je bil sklenjen enostaven dogovor : grad se izroči v roke vezirja, in kdor hoče, sme odi .i brez zpprcke. In perjaniki so biii že pripravlje i za odhod ; samo da pride vojvoda k nj'nr, pa zapuste grad, ta ključ vlade nad B Tamkaj pred glavnimi vrati stoje ostali vojšiaki, ki so s svojim uporom prisilili vojvodo k izročitvi gradu, toda ne stoje v divji mešanici, kakor so s'ali p'ed \eče.t m, ko so se posmehom/ali voivodi; «edaj v zad-' njih treno-kih, se je v njih vzbudil voj ški sram ; uvrščeni v bojno vrsto se se hoteli vsaj posl ;>viti kake r »ojSčaki od vojvede in ; periarlkc -, oJ te diie vojaš/e : a e. I (Pi ide št). Stran II. »EDINOST« St. 21. V Trata, dne 21. januvarja 1912. da ni previden politik, ker ta ne bije z glavo ob — zid. Vlada je dala razumeti, „Quousque tandem abutere patientia nostra!" Dr. Gregorčič pa je neprevidno skočil v jamo in je vpil iz nje, kakor razdražen lev. Stari in zviti deželni glavar ga je hotel rešiti in prosil je vladnega zastopnika, naj se usmili njegovih nagajivih zaveznikov, ki so „na krivi poti". Pajer se je zbal, da bi se mu ne pokazal kak list, ki bi mu velel, naj se vrata deželne zbornice — za-p r o! Bil je namreč tisti večer Hohenlohe v Gorici in deželnemu glavarju se je to jako, jako čudno zdelo! Seja je končala ob osmih in tričetrt. Prihodnja seja bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 4. uri popoldne. Grof Aerenthal. „Agramer Tagblatt" piše pod gornjim naslovom: „V berolinskih diplomatičnih krogih se prav živahno razpravlja o nepre-stauih vesteh o odstopu grofa Aerenthala. Vendar prevladuje sedaj splošno mnenje, da je glavni vzrok za odstop ministra Aerenthala res njegovo zdravstveno stanje, dasi so njegovo stališče omajali tudi razni politični dogodki, ki jih izrabljajo sedaj njegovi nasprotniki. Tudi ni baje nikaka tajnost, da so zveze med prestolonaslednikom in ministrom zunanjih stvari popolnoma pretrgane. in ta okolnost dovede pred vsem do odstopa grofa Aerenthala. Od kompetentne strani se pa v pojas r.ilo posebne prijaznosti ogrskih delegatov n ipram ministru zaunanjih zadev grofa Aeren tli lu, javlja, da je bil ta bolj nego kateri Hjtgovih prednikov pripravljen za največje koncesije Madjarom in je ceio v ministerstvu zunanjih stvari uredil poseben urad, kjer se vsi spisi prevajajo v madjarščino, kar dose-daj še nt bilo znano. Seveda morejo biti v tem oddelku ministerstva zunanjih stvari nastavljeni le uradniki madjarske narodnosti. Exzistenco tega ogrskega urada se je držalo \edno zelo tajno". Domače vesti. f Kontreadmiral Rudolf SchrOder. V petek je umrl tukaj kontreadmiral v pok. Rudolf Schioder v 80. letu starosti. Pokojnik se je udeležil bitke pri Visu in je poveljeval fregato „Novara", potem, ko je bil padel nje poveljnik Kliat. Razkrinkana socijalnodemokratska laž. Iz krogov južnih železničarjev smo izvedeli sledeči zanimivi dogodek, ki kaže socijalne demokrate v luči najozabnejšega de-magoŠtva. Par dni sem je, kar so raztroaili ^ocijalnodemckratični „voditelji", med južnimi železničarji na tržaškem kolodvoru, da je socijalna demokracija dosegla za skla-d.ščno delavstvo znaten priboljšek, namreč da se svojčas dovoljeni dnevni mezdni po-višek 10 vinarjev sedaj definitivno poviša za r.adaljnih 10 — 20 vinarjev in sicer z vzvratno veljavo od 1. julija 1911 dalje. In ta znatni ocboljšek da je priborila delavstvu socijalna demokracija, torej, kar je seveda u ml {ivo .... delavstvo, teci se organizirat v ul. Bosclittto 1 O stvari je izvedet včeraj dopoludne tudi prožni mojster g. Ivan Škerjanc, predsednik „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" in je misleč, da je resnica, kar se splošno govori, nemudoma Šel na pristojno mesto zahtevat, da se enak poboljšek prizna tudi delavstvu v progovzdrževalni služoi. Toda tu so mu povedali, da ne vedo nič o kakem takem poboljšku. Prišlo pa je še lepše. Včeraj popoludne je pozval višji inšpektor Siiimpfi k sebi g.a Šserjanca in še tri železničarje: Viteza, Bahuna in Klinca, zadnja dva „voditelja" socijalnih demokratov n.^ južnem kolodvoru, in je povedal tema dvema v pričo onih dveh v obraz, da je vrst o povišku mezde vedoma in hotoma izmišljena laž in jima je odločno svetoval, naj v bodoče raje govorita resnico. Možakarja sta izpreminjala vse barve, ko sta Čula tako imenitno pohvalo za svoj način „zboljševanja položaja železničarjev", ki sta jo zaslužila tem bolj, ker Bahun, rodom Slovenec, ni niti hotel slov. govoriti pred višjim inšpektorjem, da bi vsaj kolikor toliko za-kril svoje lepo delo pred Vitezom, ki ne zna nemški, in dasiravno višji nadzornik razume slovenski. Vsekakor so socijalni demokrati pokazali v tem slučaju zopet in zopet, kako malo jim na resnični koristi železničaijev in da j i oi gre vse le za koristi stranke, ki jo hočejo vzdrževati celo s tako nizkimi sredstvi, kakor je farbanje delavstva in laž. Veliki Ciril-Metodov ples, ki se vrši dne 3. februarja t. 1. zanima že najširše mase in vse sloje našega naroda. Vzbujajo se zopet oni rodoljubni spomini na te domovinske ljubezni polne prireditve v pretepenih letih, katerih vsako naslednje je po-menjalo rekord glede gmotnega uspeha nasproti prejšnjim. Tako mora biti tudi letos I Združena siovenska tržaška mladina, ki se letos zbira k predpripravam za ta ples, si |e siavi a nič manjši c >j nego da lanjski in prejšnje uspehe ne le doseže, ampak prekosi. Svesta si je pri tem navdušenega sodelovanja celega našega naroda v Trstu in iirši okolic'. Svtdok, da se v tem pričakovanju ne moti, je geslo vseh pravih Slovencev: Vse za družbo Svetega Cirila in Met jda. Rudolf s wert-M0ttling. Resno besedo na adreso hrvatskih listov. Peče nas vsikdar, ko moramo čitati — in to se prepogosto dogaja — v zagrebških listih o Lichten-waldu, Gurkfeldu itd., da-si bi jim morala biti znana slovenska označenja za te slovenske kraje, ker jim leže tako rekoč pred nosom. Te dni je neki zagrebški list — imena nočemo navajati — pisal o železniški progi, ki se ima graditi od Novega mesta preko Metlike in Like v Dalmacijo in je za mesti Novomesto in Metliko točno zopet rabil označenji Rudolfswert i n M 61 -ti in g, torej o krajih, ki so v najbližnjem sosedstvu s Hrvatsko. A ne le to, ampak tudi v najtesnejih gospodarskih in kupčijskih stikih. Belokranjci hodijo n. pr. po svoje potrebščine na semnje v Karlovec. S kako pravico se pritožujemo potem, da Nemci pačijo naša krajevna imena in potajujejo narodni značaj naših pokrajin, ko pa mi sami skrbimo, da se ta značaj kaže v nemški barvi ? ! ! Prosimo torej tudi v imenu hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Stalna razstava izobraževalne umetnosti v Trstu bo odprta v začetku febru-varja. Razstavljeni bodo umotvori umetnikov več narodnosti. Veliko zanimanja vzbuja prvi kostu-mirani ples O rok, ki ga priredi Šentjakobska Č talnica pustno nedeljo popoludne v gledal, dvorani „Nar. doma*. Vspored, ki ga objavimo prihodnje dni, bo nudil otrokom in odrašenim obilo zabave. Ples se bo vršil pod pokroviteljstvom požrtvovalnih narodnih dam in nadzorstvom cenj. gospic učiteljic in gg. učiteljev. Vstopnina bo izredno nizka: za otroke 40 stot., za odra-šene 1 K. Pr pravite se za to najprisrčnejo zabavo v letošnji pustni sezoni I V kiparski in slikarski šoli se Še vedno sprejemajo učenci. Šolnina nizka. Podrobnosti v Šoli: Trst, trg. Goldoni 6/1 nadstr. Prospekt gratis in franko. Maškarada tržaškega „Sokola". Od nekdaj že spada velika maškarada našega „Sokola" mej najlepše in na.živahnejše plese tržaškega mesta sploh. — Zato je bila ta predpustna zabava tržaških Slovencev tudi vedno zelo dobro obiskana. Do sedaj se je ta prijetna prireditev vršila vedno na pustno nedeljo, kar je pa nekaternike — ki jih v ponedeljek čakajo polne roke dela — oviralo, da se pri vsej dobrej volji niso mogli vdeležiti. Upoštevajoč vsestranske želje, je odbor „Sokola" sklenil, da se bo letos maškarada vršila na sobotoj in sicer dne 10. februarja v veliki dvorani „Narodnega doma", na kar že danes opozarjamo prijatelje prijetne pred-pustne zabave. Darovi za tombolo za CM ples se vsfirejemajo pri gospeh: dr. Gregorinovi in dr. Rybarevi. Z ozirom na plemeniti namen in vedno bolj se bližajoči dan plesa se prosi slavno rodoljubno občinstvo, da se požuri se svojimi doneski. Hajdrih-Prošek. Danes popoludne ob 3. uri se bo vršil na Prošeku slavnostni 25 letni občni zbor pev. društva „Hajdrih". Kakor dozna jamo obeta ta redki, vele-pomembni občni zbor razviti se v pravi narodni praznik na Prošeku. Ta dan bodi praznik ne le „Hajdrašev" ampak vseh nar. čutečih Pro3ečanov, ki jim je to pev-društvo z milodonečo narodno pesmijo dolgih 25 let užigalo in utrjevalo narodni čut in ponos. Zategadelj udeležite se vsi delujoči (pevke in pevci) in podporni člani, kakor tudi vsak prijatelj petja in društva, te vele-pomembne in redke slovesnosti. Prihodnjič kaj več. Neki gospod, absolviran g-mnazijalec, izvežban v notarski in odvetniški pisarni, kakor tudi v železniški stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu in italijanskega jezika v besedi, sprejme takoj primerno službo v kaki pisarni. Več pove uredništvo „Edinosti". Družbi CM je poslala gdč. L. Erjačeva, učiteljica v Krminu, 10 K, katere je nabral med prijatelji g. Zucchiatti, župan v Me-dani, za božićnico družbene Šole v Krminu. — Na Silvestrovo sta tekmovali med seboj obe CM podružnici v Ajdovščini; stareja je nabrala 75 K 83 v, ženska pa s požrtvovalnim posredovanjem gdč. Erne Bratinove 97 K 20 v. Tako tekmovanje je prekoristno, torej zelo priporočljivo. G. Anton Osolin iz Sv. Vida-Prevoje je nabral na svatbi Brdske družinske kuharice v gostilni g. Iv. Ber-ganta v Krascah pri Moravčah 4 K. Hvala! Vsem narodnim delavcem; slava! Popravek. Z ozirom na vest, da se je g. Franc. Saunig v Gor.ci zaročil z gospico Katico Muznikovo v Kobaridu, nas prosi g. Saunig, naj objavimo, da na omenjeni vesti ni nič resničnega in da obžaluje onega, ki se je predrznil kaj tacega spraviti v javnost. Loterijske Številke, izžrebane dne 20. januvarja 1912: Dunaj 90 82 85 51 34 Gradec 70 8 49 15 68 Koledar in vreme. — Danes: HI. ned. po Sv. 3. Kraljih. Neža dev. muč. — Jutri: Vincencij muč. Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne 2* Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: 5 Večinoma motno. Tupatam padavine. Tem-p rat ura naraša. Vztočni vetrovi. Naše gledališče. Danes popoludne ob 330 se ponovi ob ljudskih cenah burka „CHARLEYJEVA TETKA«. V tej burki gostuje g. Danilo De ve t a k, ki je zadnjič dosegel velik uspeh kakor mična .teta-. Ta burka, ki spada med najboljše te vrste, doseže tudi danes — to je gotovo — velik uspeh In veliko smeha. Zvečer ob 8. uri se prvič v tej sezoni vprizori krasna opereta „MAM' ZELLE NITOUCHE". Opereta je na novo naŠtudirana in opremljena. Glavno vlogo igra g.ca Janova, ki šteje vlogo Denize med svoje najboljše. Svira popolni vojaški orkester. Predstava je v abonementu. _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Radi indispozicije baritona Bor-ghese se prenese za danes določena premijera opere „O t e 11 a" in ponovi se „A i d a", ki je tudi sinoči napolnila hišo. Velik uspeh je dosegel tenor Palet, ki je prvič pel Radamesa. EDEN. Danes dve varijetetni predstavi. Tržaška mala kronika. Ljubezniv soprog. 32-letni težak Ivan Gabrievčič i c Trsta je ponovno žugal svoj« ženi s smrtjo ter jej doma razbil vse pohištvo, tako da je ista morala pobegniti z doma. Ljubeznjivega soproga je včeraj policija spravila pod ključ. Aretirana, ker je ranila zahrbtno vojaka. Kakor se bodo čitatelji Še spominjali, je dne 29. decembra m. I. neka Frani ca, Jazbec stara 28 let doma iz Lokavca, na oglu ulic Stadion in Aque od zadej, torej zavratno, z nožem zabodla v hrbet vo-jatta deželne brambe Antona Luksa, na način, da je orožje obtičalo v hrbtu ter je nato naglo pobegnila. Omenjena Jazbec je prej služila v Puli, se tamkaj spoznala z Lukso in pričela ž njim ljubimkovati. Luksa pa se je je s časom naveličal in ni hotel nič več vedeti o njej, zato je ona prišla v Trst, ko je Luksa bival tukaj in se hotela maščevati. Dolgo ni mogia policija najti Jazbecove, predvčeraj jo je pa iztaknila in izročila deželnemu sodišču. Predrzen tat. V petek po noči se je gospa Marija Roth, stanujoča v ul. Molin piccolo št. 7 vračala domov, ko je zapazila, da jej sledi neka oseba, sumljive zunanjosti. Gospa je pospešila korake, hitela skozi vrata hiše proti svojemu stanovanju, a ona oseba jej je bila vedno za petami. Ko je prišla gospa na hodnik drugega nad-stopja, je neznanec nakrat skočil proti njej, |ej iztrgal iz roke ročno torbico, vzel ven denar — 6 kron — vrgel proč torbico in pobegnil. Gospa je pa tekla za njim, ter je na ulici pozvala redarja, ki je kmalu dohitel predrznega tatu in ga aretiral. Temu pošte-njakoviču je ime Ezio Cosulich, je star 2S let in je star znanec na policiji. Društvene vesti. Pevski zbor „Glasbene Matice44 v Trstu. Kakor uže omenjeno ima pevski zbor tekom te sezone še tri velike nastope. Prvi že februarja. Ker je treba veliko vaj, bodo od sedaj naprej deljene pevske vaje. Ta teden ima pevsko vaja v pondeljek so-pra v sredo pa alt. Basi imajo vajo v torek, tenorji pa v petek. Vselej pa prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Nihče naj ne manjka. Študiramo „Jefteva prisega" za soli, mešan zbor in orkester ter 4 velike moške zbore. Novi pevci in pevke, dobro došli. Pevovodja. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. XXX. redni občni zbor se bo vršil v torek 30. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav brata staroste. 2. Poročilo tajnika, blagajnika, načelnika in preglednikov. 3. Volitev staroste, odbora, preglednikov in zastopnikov v Tržaško župo. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor ne glede na število prisotnih članov. — Na zdar! Odbor. Odsek Trž. Sokoka v Rojanu naznanja, da se vršijo danes običajne plesne vaje. i Kmetijska družba za Trst in okolico priredi 23. t. »n., t. j. v torek ob 4. uri popoludne v družbenih prostorih redno odborovo sejo, h kateri vabi uljudno odbornike in zaupnike družbe. Nar. del. organizacija. Danes v nedeljo od 4. do 9. in pol zvečer navaden ples. V sredo oblčajM plesna vaja. Poučevalo se bo med drugim tudi »Moravsko besedo". V četrtek vaja za „Kolo*. Ples poučuje tov. Fran Bonano. Pevci NDO in drugi tovariši, ki imajo veselje do petja, so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil prihodnji torek, v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška žt 2, I. DAROVL — Zavoda sv. Nikoiaja so odposlale iz Aleksandrije z novoletnim pozdravom g.d Marica Čtbin in Urška Kern vsaka po 10 krcn, skupaj 20 kron. — Skupina della petizza je plačal« za junij 1911 K 5*20. Srčna hvala. — Pevskemu društvu „Hajdrih" so darovali za 25-letnico: Pevci od novoletnice K 70 61, ob SH-vestrovem večeru K 22 29, A, Goriup K 20, * društvenem nabiralniku K 15, ob godu Št. Cibica pevci K 10, Gospodarsko društvo K 10, v spomin na pok J Lukša pevci K 9, Sokol na Prošeku K 8 80. Po 5 K H Leban, M. Luxa, F. Kenda, I Nekerma« 4 K, po 3 K A. Bune, N. N., po 2 K Cisti dobiček Silvestrov, večera, J Pertot, P. Posega, A. Martelanc, V. Cibic, po 1 K E. Sosič, j. Starec, F. Martelanc, A. Kante, A. Nabergoj, F. Semič, S. Štrekelj, J. Štrukelj, J. Brišćik, F. Ban, I. P.rjevee, M. Rupelj, F. Lukša, 57, M Milič, J Lkmar, I. Kalin, A. Bukavec, J. Mezgec, A. Dolenc, I. Čok, D. Furlan. Vsem p. n. g.om g.cain in g.em izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. Vesti iz Goriške. Narodna delavska organizacija v Gorici. Danes v nedeljo se bo vršil občil zbor v prostorih g. Hvaliča, Stolni trg štev. 10. Poleg delavcev in delavk so vabljeni ubl to zborovanje vsi, ki jim je na tem, da se ta organizacija zopet povspne do vspešnega dela. Iz Volč. Tu je umrla minulo sredo po dolgem oolehanju gospa Antonija Hvala, soproga tukajšnjega posestnika in trgovca in navdušenega narodnjaka, gospoda Drago-tina Hvala. Snrt te v cvetju let preminule žene je vzbudila splošno sočutje. Rodbinama Hvala-Hrast izrekamo naše najiskreneje so-žalje. Iz Sežane. Dne 9. avgusta 1911 je umrl v Gorici c. kr. redar v pokoju, gosp. Ivan Beuc, čegar pozemski ostanki so bili prepeljani v Sežano in tu položeni v rodbinsko grobnico. Pred smrtjo se je pokojni večkrat izrazil napram svoji soprogi, naj oaa po svoji volji daruje kaj naši Ciril Metodovi družbi. Rodoljubna gospa vdova Ivana, sedaj bivajoča tu, je ustregla želji svojega btagopokojnega soproga in proslavila njegov spomin s tem, da Je uplačala sedaj naši družbi kamen 200 kron, ki naj nosi ime pokojnika. Hvala prisrčna rodoljubni in blagi go^pej Ivani Bsuc, da Je s svojim darom naši šolski družbi pokazala na tak !«p in plemenit način, kako zna ceniti želja svojega nepozabnega soproga. Naša najiskre neja želja je, da bi temu plemenitemu izgledu sledili tudi drugi in da imena svojih blagopokojnikov vpišejo s slovi slovenske požrtvovalnosti v imenik naše Ciril-Meto-dove družbe! Smrt moža poštenjaka. Povir-Gorenje 19. jan. 1912. Bleda žena smrt je posegla med nas ter pobrala moža, ki je bil vse svoje življenje trpin. To je bil pokojni Anton Stok. bivši gozdni čuvaj. Prišedši od vojakov poskušal je svoje življenje pri železnici, bil je pri orožnikih, slednjič pa je nastopil službo gozdnega čuvaja. Kakor vse, tako je opravtlal tudi to vestno. Marljivo je sodeloval tudi na pogozdovanju Krasa. Natančen, strog v vršenju svojih dolžnosti pridobival si je blagi pokojnik prijateljev med tukajšnjim občinstvom Seveda ni imel samih prijateljev. Tudi na sprotnikov si je nabral vestni, natančni mož. Vendar ob odprtem grobu stoje vsi in pravijo: umrl je možak, preminol je mož-po-štenjak. Ko je omagal v težki službi, stopil je v pokoj, toda ne v pokoj, saj to bi bila laž, ko bi to trdil. Prevzel je službo lovskega čuvaja v Divači. Opravljal jo je vestno. Bil je uzor moža, ki ljubi red. Ali bolan ali zdrav, bil je vedno v službi. Toda šibko zdravje ga je kmalu zapustilo. Polotila se ga je do'go zadrževana bolezen, ki ga Je priklenila na bolniško postelj in po malo tednih je preminol. Danes smo ga izročili materi zemlji. Udeležili so se pogreba znanci in prijatelji ter tukajšnji lovski najemniki. Hvala! Klub »Golob* priredi danes ob 4. uri ! popoludne v gostilni „Adrija* na trgu Giu-seppina St. 7 svojo zabavo, na katero so vabljeni člani in njihovi znanci in prijatelji. Tržaško kol. društvo .Balkan" Ima danes ob 3. uri pop. volilni sestanek v kavarni Minerva vseh članov iz Trsta, Duto-velj in Zgonika. Potrebna polnoŠtevilna udeležba. Odbor. OSTČEDNi BANKA CESKta ODODITCI CM PODRUŽNICA v TM1V OrUnl I LLC.II :: hkiu i£L NJITEtOJtt 1. Vloge na tnjižije ±lu°l0 P;tmue?e Tloge 47/, Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VAUIJE u KAVCIJE --- MENJALNICA. Urada« ur% od 9.— I a. dopol. In 3.-6 pop. V Trstu, dne 21. januvarja 1912. »EDINOST« št. 21. Stran 111. Hvala Vam, gospodje lovci, imenom sirot otrok, hvala Vam imenom vseh znancev is prijateljev pokojnika I Tebi, dragi Tone, pa bodi lahka zemljica. Počivaj v miru v zemlji domači 1 X. Vesti iz Istre. Iz Sp. Škofij. Zanimati bi morala naša ▼as vse bližnje okoličane, zakaj ta Vam je kraj pravih čudežev. Menda bi mislil kdo, da lažem; ali ni tako, kajti resnico trdim, ko pravim, da se gode pri nas čudeži. Za danes evo enega! V tuk. slov. Ijud. šolo je vpisanih nič Manje nego 320 otrok. Učni moči sta le dve stalni, v tem, ko je mesto tretje sisti-mizirano le začasno. Cemu to ? Bržkone mislijo razni čiči in iči, kakor imi in nimi, da pade število tuk. slov. učencev v prilog tuk. italijanski enorazrednici. Računi pa se iira križajo vspričo dejstva, da število tuk. slov. učencev letno narašča, laški učenci pa ostajajo vedno le eni in isti, da: njihovo število celo pada !! Upati je, da se ne izpolnijo tako hitro besede nekega gospoda, ki je rekel da se tuk. slov. šola razširi jedino-le, če se razširi istočasno tudi italijanska- Ko je pa mož to govoril, imel je gotovo tudi zagotovil za to. Kako pa ne ? Že v letu 1908. je predlagal c. kr. deželni šol. svet razširitev tuk. slov. šole v trorazrednico. Deželni odbor je na predlog že vložil priziv na ministerstvo za uk in bo-gočastje. A bržkone se je domislil: bolje je, da vse skupaj odtegnemo in zadržimo lepo vso zadevo v Poreču. Lepo se je izmislil in tudi izvršil je svojo misel dosledno, kajti že Štiri leta ni ne duha ne sluha. V zadnjem času se je pa celo italijanski kraj. šol. svet v Miljah s posebno ulogo na dež. šol. svet zavzel za tukajšnjo slovensko Šolo. Italijanski Miljčani zahtevajo odločno razširjenje tuk. slov. Ijud. šole, v tem, ko se v to poklicani faktorji klatijo okoli tega vprašanja kakor mačka okoli vrele kaše. Zganite se in dajte nam, kar je našega I Tuči. Pevsko bralno in sokolsko godbeno društvo „Zvezda- v Herpeljah priredi veselico dne 2. februarja t. 1., v prostorih g. I. BaŠa s petjem, igro, avtomatično sliko, plesom in svobodno zabavo. Toliko v znanje bratskim društvom. »Utisi z Brega". Prejeli smo: Izvolite priobčiti izjavo, da graja, izrečena v dopisu „Edinosti" pod gornjim naslovom na naslov naše inteligence, nikakor ne zadevlje g. učitelja Venturinija, ki je vedno delaven v vsakem pogledu. Cirii-Metodova podružnica za Breg dasi ustanovljena pred komaj par mesecev, je vendar že nabrala svct'.co, ki priča, da je bila podružnica neobhodno potrebna tudi v našem kraju. V tej kratki dobi je podružnica prejela 80 K letnine, 8 K podpor-nine in 49 K 54 st. darov. Trije nabiralniki so v 18 dneh nabrali 28 K 79 st., to je sabiralnik g. Jos. Pagerc v Dolini 13 K 50 st., g. Iv. Auer iz Boršta 12 K in g. Iv. Kosmača Boršt 3 K 29 st. Torej skupnih dohodkov 166 K 33 st. Za nabiralnike se je zglasilo častno število 14 gostilničarjev. Od glavnega vodstva smo jih prejeli le 9, — ker slučajno ni bilo gotrebne zaloge. Oddali smo jih: Ricmanje: Švara Anton, „Konsumno društvo", Komar Ivan. Boršt: Auer Ivan, Kosmač Ivan. Bo-ijunc: .Konsumno društvo", Sancin Ant. P., Kraljić Ivan. Dolina: Pangerc Josip. Trije nabiralniki Auer-Pangerc-Kosmač so bili izročeni pred novim letom, drugi pozneje. Zato nismo mogli za sedaj poročati o vspehu poslednjih šestih. Vodstvo podružnice izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo gg. Auerju in Pangercu ter želi, naj bi se tudi ostali gostilničarji ravnali po nji,u izgledu ob veselih ali žalostnih prilikah naj bi svoje goste podražili z pušico: „Mal položi dar domu na altar." O vspehu podružnice bode vodstvo poročalo javnosti v časopisju, ako nanese potreba za vsaki mesec posebej. Onega „Ci-ril-Metodarja" pa, ki je minolo nedeljo priobčil v „Edinosti" znesek iz samo enega nabiralnika, prosimo, naj v bodoče raje to opusti, ker — so bili ostali — misleč, da jih vodstvo prezira — užaljeni! F. Venturini, predsednik. BRZOJAl/NE VESTI. Ustoličenje dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. LJUBLJANA 20. (Izv.) Danes ob 11. dopoludne se je izvršilo v mestni posvetovalnici ljubljanski slovesno ustoličenje novega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. V navzočnosti skoraj vseh občinskih svetovalcev je prečital deželni predsednik baron Schwarz v slovenskem in nemškem jeziku potrdilni odlok in je nato v svojem nagovoru čestitai novemu županu in poudarjal, da je uspešnega delovanja v mestnem občinskem svetu pričakovati le tedaj, Če se čuti žup3n edin z vsemi sloji prebivalstva, če župan upošteva potrebe vsega mestnega prebivalstva in če blagonaklonjeno sodeluje ž njim tudi vse prebivalstvo. Vlada bo rada podpirala mestno občino v njenem stremljenju, posebno pa s podpiranjem naprav pospeševanje tujskega prometa. Pričakuje od župana vnetega delovanja v preneienem delokrogu in želi sploh občinskemu svetu najboljših uspehov. Nato je prisegel Župan dr. Ivan Tavčar v roke dež. predsednika in podal obširno izjavo, v kateri je izrazil ljubljanskega mesta in svojo udanost cesarju, priznanje prejšnjemu županu Ivanu Hribarju na njegovem delovanju in vladnemu komisarju vit. Laschami; na njegovi objektivnosti V nadaljnem je poudarjal, da ostane' zvest naprednim načelom, ali kot župan' hoče biti pred vsem uradnik ljubljanskega mesta in ostati zvest veljavnim postavam, in je razvijal svoj gospodarski, socijalni in finančni program in poudarjal, da se mo-! rajo tisti, ki so odgovorni za mestno go- -spodarstvo, gibati v mejah dosegljivih sredstev in pametno dtediti. Dela je čez glavo, naj z največjo pridnostjo sodelujejo vsi mestni svetovalci pri tem delu. Spoštovati hoče vsako državi potrebno avtoriteto, braniti pa hoče tudi avtonomijo mesta proti vsaki nepostavni kršitvi. Z zahvalo deželnemu predsedniku je zaključil svoja izvajanja ob viharnem odobravanju občinstva. Ko je zapustil deželni predsednik dvorano, so županu častitali magistratni uradniki, katerim je župan obljubil, da bo vedno upošteval njihovo vestno službo, v kateri Želi ž njimi prijateljskega sodelovanja. Občinstvo je tudi ta odgovor županov pozdravilo z živahnim odobravanjem, nakar |e bila instalacijska slovesnost končana. Ban Tomašić odstopil. — Čuvaj imenovan banom. DUNAJ 20. Cesar je vsprejel demisijo hrvatskega bana TomaŠiča in je imenoval sekcijskega načelnika Ivana Čuvaja pl. Ivanska njegovim naslednikom. — Novi ban bo zaprisežen jutri predpoludne v Schčnbrunnu. ZAGREB 20. (Izv.) Imenovanje Čuvaja za bana je napravilo v celi hrvatski javnosti zelo slab utis. Čuvaj je namreč še predobro znan iz zlih časov Rauchovega banovanja, še bolj pa iz Khuenovih časov, ko je bil podžupan v Liki in je z največjo brezobzirnostjo delal v Khuenovemu' smislu za mad-žaronsko stranko. Za časa Rauchovega banovanja je bil podban in so ga sploh imenovali zlega duha Rauchovega. Ko je padel baron Rauch, je izginil iz javnosti tudi Čuvaj, a znal si je ohraniti zveze navzgor in je tudi sedaj dosegel bansko čast, katere ni hotel sprejeti grof ErdOdy, kateremu jo je ponudil Khuen-Hedervary. Za Cuvajevega banovanja je pričakovati najhujših nasilnosti, kakorŠne so se godile edino le pod banom-krvnikom grofom Khuen-Hedervaryjem. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Novi hrvatski ban pl. Čuvaj je že predvčerajšnjim prisostvoval ministerskemu svetu v Budimpešti in je obljubil, da bo vodil svojo bansko politiko v strogo unionističnem smislu in popolnoma po intencijah ministrskega predsednika grofa Khuen Hedervaryja. Voditelj ogrske opozicije, bivši zbornični predsednik Justh je izjavil, da je odstop bana dr. pl. Tomašiča treba smatrati za uspeh neodvisne stranke, in kakor bivši ban dr. Tomašić ni hotel verjeti, da mora iti, tako tudi ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary noče vedeti, da je že padel. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Novi ban hrvatski pl. Čuvaj ostane le provizorično na svojem mestu in to toliko časa, dokler se ne razjasni položaj tudi na Ogrskem. Dnevi Khuen-Hedervaryjevega ministrskega predsedstva so Šteti in popolnoma gotovo je, da bo obenem s padcem ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja tudi konec Cuvajevega banovanja. Za enkrat je naloga novega bana Čuvaja, da z vso brezobzirnostjo izvede nove saborske volitve in skuša pri teh volitvah zagotoviti vladi večino. Obenem z banom dr. Tomašicem odide tudi podban pl. Cavrak, in kakor se zatrjuje v političnih krogih, dobita oba odstopajoča oblastnika od cesarja odlikovanje za svojo požrtvovalno službo in sicer dr. pl. TomaŠič red železne krone I. razreda In s tem baronstvo, Levln pl. Chavrak pa veliki križ Fran Josipovega reda. Nadškof dr. Sedej in dr. Gregorčičeva politika. LjUBLJANA 20. (Izv.) Današnji .Slovenec" priobčuje med dnevnimi vestmi sledečo izjavo: „Z ozirem na vesti, ki krožijo po različnih listih glede izjave, ki jo je dal goriški nadškof dr. Sedaj neki italijanski deputaciji, smo od kompetentne strani pooblaščeni izjaviti, da vsebina pogovora, ki nikakor ni bila namenjena za javnost, ne odgovarja povsem resnici, je deloma po-tvorjena, deloma pretirana. Tako se glasi nadškofova iz|ava. Da pa nadškof želi sodelovanja obeh katoliških ljudskih strank, je znano in tudi s stališča nadškofa naravno". .Slovenec" ne dodaja tej „izjavi" nika-kega podpisa in tudi ne pove, kdo je tista kompetentna stran, ki ga je — „Slovenca" — pooblastila za to izjavo. Stvar je to-i rej precej čudna in najbrž je ta „izjava" nastala na zelo nekompetentni strani in je kot taka pač apokrifna. JtaAHjnjaj 4iilci6ci/ S ge> vv 20 tej t msm^Gso/ J fllfr. FrMel (Delniška družba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu jj Nobena razprodajo in nobena Fratelli Hauber TrPt, ulfca Csrducri (cr^t Torrante = ZaJrga ustrojenih kož. — Velika itbera \ otrebBčin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. množino Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 fllfjalk. — 1200 delavcev ARfUBO M0DRICKY Prcdsjalnica. macuf. bisga In droboih pr dmeiov Trss, nI. Belvtdero 32. Zaloga odej, prešitih od K 6-40 dalje, flanelaste od K 240 dalje, volnene od K 3-— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati koakareoce. blag« za ionske i > sukno,za moške obleke, zadnje mode razpošilja rsajoeneje Jugoslovanska razpoftlljalna R .Stermecki v Celju 8t. 302 Vzorol na zahtevo piitnlna prosto. 3KS0 Dr. Al. Martine!!! Cesare Cosciancich 15 koncesijonirani zobo-tehnih ordinira od 9.—/. In od 3.-6. Trst, Barrlera vecchia 33 IL nad. Telefon 1708. s PRIMER: Moški čevlji . od K 7-— do 17 Ženski čevlji . * K 6*50 » 18 Nizki ženski . » K 3, 3 80, 5, 7-50, 10, lo Otroški čevlji . » K 2*— dalje Galoše iz gum. » K 4*— do 8 - Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt i ARGAMAN zgamoeno prrstav. preproge, najmodernejše in v naj epših =— barvah vsake velikosti =-= Linoleum Haas Trst, Corso 2. Telef. tO.L Cene, s katerimi ne more konkurirati nihče, ker tvrdka preskrbuje nakup za osemnajst filljalk. Vel izbor flrtov. pijnt \i blap. P 18 S & ii Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST f> < N S «> SL S I ANDREJ JUG - TRST -f §1 * Via 8. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 % S F BOGATA, nr LEPA IZBERA FINESA IN NAVADNEGA POHlfiTTA TAPETARU ( • J DELO SOLIDNO U raak.ttltalk »tuli«. CENE ZMERNE, fl Olg. !! Velikanski dohodi za zimo !! angleškega blaga za moške in žen ke obleke. Ifnštanji raznovrstni za obleke. £awn-tennis v vseh barvah. Odeje: volnene in šivane. Zavese, preproge itd. Velika izbira raznovrstnega perila, pri edino dobroznani slovenski tvrdki 3(rižmančič sgreščak Trst, ulica Jfuova št. 37. ]TB. Za naročil!! nad 20 kron poštfjaino poS nUie presto. Uzcrci se sošJjsjo na zahtevo J.artko. Stran IV. »EDINOST« it. 21. V Trstu, dne 21. janUTarja 1912. — CENTRALA V PU4GI. s Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Kraicovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - JLi-bercili - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu DelniSka glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. = Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje vloge ma Tložne kujižice po V tekočem rafuiu f% digonro. Kupnje in prodaja vrodno^tn« papirjo, vize in vaiute. Daje PREDUJME a» vre4-nostne papirjo in bls.g;o. Dovoljuj« S1AT-BENE m CAKINSKE KREDITK. — I/ promese Zavarujo srečka pro^i Itarvuii gubi. - Oskrbuje inkasa a» v«ek tcsMa^iA in inozemskih tr^th a obroke!! Vsakdo, ki pošlje 10 kron, dobi takoj i.rbsno ešektro zlato uro rementoir z dvoj-liim pokrovom, s petletnim jjiros-tvora in 14 karatno zlato v tri Ž co moderne oblike, 56 gramov težko, uradno punci-rano za 150 kron na obroke po mojih najugodnejših pogojih B.t-no 5 krcn mesečno z;\ eospode in — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju. ZLATARSKA TVRDKA N. WE1SS, Nagysallo N. 14 Kom. Bars (Ogrsko). Banka „Slavija" sprejme v službo nekaj izurjenih potovalcev za živ-ljensko in požarno ^^ stroko. k erite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena r ura za K 4-20. Službeni pogoji po dogovoru. Ponudbe naj sa pošiljajo Krasna, pozlačena, nsjfinejn ura Anker-Heinout s po slečenim fetevilnikom ; ima dobroidoče 3S-urno koleuje, r.a kar se jam i 3 leta, 1 krasna ovratne igU u ^iitili - briiautooi. 1 pozlačen praian s poa. ks-rnnoui za gospodo ali gi upe, 1 l rasen collier iz okohi 150 t njentalakih \ erl, najmoderne;5i u-kit za dai_L,e, 1 kranna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p/m. zajamčeno Double-zlat» s pa-t< ntirhiiiu' zatvon to, 0 platnenih robcev, 1 eleganten repni Črnilnik ,z nik;a: 1 fcraeno zrcslce, 1 kosuad dlstčega toaletnega mila, 1 fr. vezana boležnica 72 »ngleŠkih peres rsz ičnih komad-.jv za korespon-nenco in Se 396 drugih [ redmetov ki io koristni in neobhodno potrebni. Vse »kapaj z zlato uro vred, ki sama velja d.akrat toliko, stane uamo K 4*20. Od-pošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SFlftGARK, Krekovo št.240. Kdor kopi 2 paket« dobi Jo zsptonj zraven iep n«-e dve m i težili. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožiČ. Za to kar ne ugaja, b« vrne denar. Torej je izključen vsak riziko. i generalnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani. Najboljše in najcenejše gorivo Briquettes Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, ulica Golši štev. 3 TELEFON 18-89. Ceno: K 450 — 100 knosromoo % dostavljenie3> fr~nko ■ajbsljil češki tir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg etveaa, tfsfcrM« peri« 2 K; boljše vrste 2 K 4$i\ prima napi belega K 2M ; belega 4 K; belega. Rakastega S K 10; 1 kg zel« Snega. anelao belega perja K 6 40, K 8-—; 1 hg nega perja, rtvega 6 K. 7 ] belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12.1 Pri nakupu 5 kg frank«. J Že nnpollene pernice it debelega, radecega, modrega, belega ali rumenega platna. I I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm lirok z 4verna blazinama j vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm Široka, na pol j en novim, sivim zel p trpežnim, dlakastlm perjem K 16'—; • srednjim perjem k 20 —; z drobnim K 24'— posamezni tnhentl j 1« K. 12 K. 14 K. 16 K; blazine 3 K, K 3-50, K 4—, Tebenti 2» cm dolgi. 140 cm Široki K 13-—, K 1470, K 17-», ; 21"—; blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke K 4 50. R 5'2t, K j Prntuhentf iz trdnega, pisanega platna 191 cm 4«tgi. i J 116 cm široki K 12-80, K 14-80. Pošiljke preti pnvzet,« ' K 12"— nsprej Iranko. Menjanje je dovoljene, za t», kar >- ugaja, denar nazaj. |S. Benisch, Dešenice st. 265, češka.) m Bogato Ilustriran eenlk gratis la franke. Stara grška žganj ama .*. v Trstu, VI* O&T&na 6. Ta se dobi bogata Izbira likvoijev; specijalitete: griki in francoski r>»jsk, kranjski brinjevec, kraSki slivovec in briaki tropine-vec in rnm. Oene nizke. Izbeia grenSie. HlaSfice in tapeten cd. GhSica mastici iz Sija. — Se p n poro I« Andrej Antonopnla. ^vtorlzovana dunajska šola. s — — aatu o vijena — — azanja oblek, izidovanja oblek in perila AJtA (IOVAK - THST «Um tka Laisars 16, HI. Ne zamudite! Prav lepo posestvo Redka prilika! (grajŠČina) v lepem in rodovitnem kraju slovenske Spodnje Koroške, ne daleč od železn. postaje, se radi družinskih razmer iz proste roke e ali bree fundns instruktura cen« proda. Posestvo meri ca. 230 (torej: 230) mler, je arondirano, ima najlepše im rodovitne, vse v ravnini ležeče, njive ; ima velik« lepik in radovitnih travnikov (senožeti); velik in lep vrt z vodo na 3 krnjik in z zimska vrtnarsko hišo (Warm-kans); ima lastni ribnjak, lastni lov, bogat na knretlni (posebno faaanih), kakor na zajcih, srnah in drugi divjačini; ima velike lepe pa*e za govedi itd. Poslopja so vsa zidana, lepa, dobra in vsa v najboljšem stann. Kepalna soba z vedo. Moderni kJevi za govedi, konje, svinje itd. Ledeniea. Odpre ee lahko gostilna, prodajalna ali kaka druga obrt. Posestvo ie tudi aelo pripravne za Mlekarstvo. DomaČa voda, ki žene vse gospod, stroje in ki se porabi lahko za elektriko je tik pri klši. Domači ribnik. Cena po dogovoru. Polovica ostane lahke na posestvu. Pisma pod : „99, pošta ^Galicija. Koroško". Zglasite se takoj, ker se da posestvo drugače v najem! pekarna, slaščičarna —^ (laMlfolitilMn Mina >—^tO Colombin & Pontini [I] Trst, ulica Nuova štav. 39. ♦} Vse zimsko blago je na prodaj po mjttgodtiejših cenah. ^ Vjr s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče i. .i. i moke iz prvih mlinov. ———■ Prevzemajo se pečenje in naročila za žunltve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št.25 MmmMBBmasssBEEBtmBBBBBBumaKmsmmm 1700 ženskih srajc iz neke konkurzne mase Iz^otovljene so iz npjfinejšega naturalnepa š fona s švicarskimi vezeninami in uSitki, najsolidnejie dela, ra£-pr SiljHjo se po kron 1 85 komad po povzetju, nadalje /.en-;ke srajce iz najbo^iega „fleure*-šifona. s krasno vezenino na roko, komad po kron 2-70, ženske spodnje hlače iz najfinejšega sifona s švicarskimi vezeninami K 1'75 komad« posteljna pokrivala i', najboljšega platna, dve iz tr.benta in 6 prevlek za blaži«e, obrobljenih, solidno izdelanih, vsakojake veii-kosti, cel i garti;tnra K 14 30, obrisalke za posodo najboljše vr te, 68*cm široke in 68 cm dolge, tncat K ročne obrisalke, čisti lan. dvoj. i damast, tucat kron 10 70. Priložnostna ttrdka Em Rotholj, Oonaj VII. Kfcustiftgasse 77. Naročila mrrtj« H ti najkasneje » »reflo na Dunaju. ——-- 2a ntogijajoče f>e *rno d^nar. —---- Zahtevajte »Kollnsko cikorijo!« Proe z brivvio britvijo! Zakooito ziiameen Zakonito zajamčen! HigijeniCno britje brez britve, br«2 aparat«. N j prej se namaže, potem Tami j o in t 5 minutah je 4. 2»£>«ir«l*a msv dim. Poitue pošiljat t« po 6 kff. - Josip Stolfa Belj^der« fcvtv. • izvrlajc vsakovrstna mizarska rieia. Mihael Lampe SV-^iSK^ sladčifi&rna. Većkrat na dan mvol Si:wJk Posebnost vino la lika l ▼ sts^lemlaak. — Postrežba tndl na dom. Antossio Alberti zav>d za fed*iovaa<« U barvanj* ionako v T ratu, ulica Ponzana 131. T«lef$ Kalac^ in bogata izbera T^akovm'aih ko€»hovi«. Pr^TMak« narečbe ia VBhko popravljanja. Čuti i« ;»«e vsak« vrgeo k'jžuhovine. »7? Ut vil. Mulej in ŠZLTgsr: koloaijaL Zalogi sve^, mila in *!*ixl% t prid dif* 17 Cirila in .rrt2toda. Pfiporob I^an Rt l^^C Robert Cian. urar, žepne in stenske are t«r sprejecaa t»U* poprat!janj3 po nliki ««nl z dvoUta&sa Jamstvom. 119» Marino ^attulich Trat, al. ohiva — v lekarni Mop|iaip^|ai Trst, ulica S. Cilino. M BH Urar In zlatar Casimiro Hlasotti Trut, nI. Bjrr1«ra vs««hta t» popravlja žepne ure ia *»e mogoče pofikodbe, kakor tudi repert. kronoractre ki druge kompl. ure. - Sile MU Fuprirti si iirr?!Tt utik n'nC<« a 3 Franjo Festelj — pnporoca cenjenemu obči*itTa svojo —• pekarno In sladUčarno nnhajajočo se v oHcl iv. Marka it. 17, Trst (prej Panificio . Trikrat na daa sv«i krmk in vsakovrstno aladčice. Prodsjt ruior, s«kb in mieko Sprejema peoiv-> po »Lzki «aai. Gomače vino v steklenicah — Ptstreiba na Svoji k *Yojim ! do«. Svoji k svsji* ! rozort Opoldne In zvečer abonement, zeio ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan j V Trstu, dne 21. januvarija 1912. »EDINOST« St. 21. Stan T. POSTAVE*) za vojaški bataljon mesta Tersta In njegove okolice. — Terst, tiskarnica arstrijanskega Lloyda 1860. Razdelek L Namen bataljona. § 1. Vojaštvo je namenjeno za to, da skrbi, kadar je mir v deželi, za red in očitno varnost v mesta in njegovi okolici, kakor zapovedujeta §§ 72 in 94 postave občinske za neposredno teržafiko deržavno mesto; v vojski pa ima namestovati posadko in varovati morske bregove, to da samo znotraj teržaške okolice, ako to zapove poglavar c. kr. vo-jaStva. Razdelek IL Kako se ima bataljon sostavljatl. § 2- Okolično vojaštvo ima obstati iz enega bataljona in ta iz Sest kompanij. Poveljnik njegov je vidi častnik oficir. Druge službe za častnike in drage stranke se podedujejo po naslednjih določbah. Od višega lovca v navzdolni versti ima obstati bataljon sploh iz doma&th zemljišnih ali gruntnih posestnikov in njihnih moških ljudi okolice teržaške. Službina dolžmst terpi od 18. do spol-njenega 45. leta. . . . Ker mora bataljon v vseh okoljSinah najmanj 1000 mož imeti, se smejo, ako bi domačih posestnikov manjkalo, tudi drugi občinski možjć, ki so za to, k bataljonu vzeti, da se število dopolne. V tem pri merleju so ti, kakor tudi uni, dokler služijo, oprošteni voja&čine. Razdelek lil. Stan In uredba. §4* Stan bataljona ima v mirnih časih, kakor tudi ob vojski obstati: Pri štabu, ie 1 višega častnika 1 lajtnanta aH nadlajtnanta, ki je adjntant 1 kaplana 1 avditorja s častjo stotnikovo, 1 najvišega zdravnika s stopnjo polk-nega zdravnika 1 lajtnanta ali višega lajtnanta za pri-meček 1 lajtnanta ali višega lajtnanta ko ma-gacinskega ali proviantnega častnika 3 zdravnikov, ki imajo stopnjo viših zdravnikov, ako so vsaj doktorji medicine, sicer so pa na enaki stopnji kot nižji zdravniki c. kr. armade 1 računskega oficijala 1 banaerarja 1 bataljonskega hornista 1 višega lovca I 1 lovca bataljonska nradka 21 postakov j 1 profosa 1 vodnika 1 puškarja. Pri vsaki šestero kompanij iz 1 stotnika — v bataljonu so fctirji pervega in dva drugega reda, 1 višega lajtnanta 1 la tnanta 1. reda 1 lajtnanta 2. rada 2 viših lovcev 4 vodnikov 7 nižjih lovcov 11 patrolnih voctfev 2 hornistov 2 tesarjev 130 lovcev. K bataljonski maziki in za horniste, se smejo tadi mladeniči domači jemati, ki še niso 18. leta spolmli, ako imajo Že 15 let in so pripravni za to. Takim mladeničem se odrajtajo leta, ki so jih pred 18. letom do slulili, od qjihne dolžnosti, do 45 leta služiti. Razdelek IV. Sprejemanje in povišanje. § 5. Poveljnik je štabni častnik c. kr. armade; njega volji Njegovo veličanstvo cesar. § 6. Za sprejemanj častnikov, avditorja, zdravnikov in računskega ofioiala pokliče bataljonski poveljnik komisijo, ki obstoji iz dveh stotnikov, dveh viših lajtnantov in dveh lajtnantov, kakor pride ver>ta nanje. Ta komisija ima določiti, če ima tisti, ki se ima Bprejeti, potrebne lastnosti. Bataljonski poveljnik je pri tem opravilu predsednik. Nsjviii zdravnik mora biti doktor medicine in kirurgije, drugi zdravniki praviloma doktorji medicine ali vsaj patroni kirurgije. *) Pod tem naslovom je leta 1860 tedanji tx2a6ki župan vitez Tommasini v posebni brodari ▼ slov* nskera jeziku izdal ca tedanji okoliCanski bataljon pravilnik, ki ga je bil cesar Fran Josip I. potrdil najvišim odlokom z dne 29. aprila 1800. Ka naslovni strani brošure je tadi grb tržaškega mesta. Iz tega je razvidno, da je bil tedaj na mestnem magistrata v rabi tadi slovenski jezik. Omenjeni pravilnik je bil izdan tadi v italijanskem in nemškem jeziku. Upamo, da ustrežemo nadim Čitateljem, sosebno tržaškim okoličanom, od katerih so mnogi še slutili pri bataljona, ki je bil razpušćen let« 1867, ako ponatisnemo rpostave" po izvirnika. Br .dara utegne biti zelo reuka ia ie vaakako iatarea«ataa prispevek k zgodovini nafllh vkolifiaaov. I t > Tisti, ki se imajo za častnike sprejeti, JI 1 morajo biti pošteni ljudje brez madeža in kolikor mogoče samostojni, ne smejo biti več v letib, v katerih so še vojaštvu podvrženi. i Mladenči, ki so še v teh letih se smejo le takrat priporočati in voliti, ako so postavno takso za oprostenje od vojaščine že naprej kakor zagotovilo v mestno dnarnico plačali. Potem ne smejo biti v nobeni dr-. žavni ali mestni ali kaki drugi cčitni službi. § 8. Predlog komisije Be ima izročiti mestnemu magistratu, ki ga pošlje deželnemu na-mestništvu ; to volji častnike po pogovoru z vojaškim tržaškim povejstvom. Ako bi se bataljon poklical k vojskim službi in bi bila kaka služba častnika prazna, in bi se ne mogla po zgorej rečeni poti dopolniti, se bo taka služba podelila kakemu častniku c. kr. armade za čas vojske. V ta namen oznani to bataljonski poveljnik s posredstvom deželne namestnije in teržaškega poveljstva, višemu armadnemu poveljstva. § 10. Bataljonskega dušnega pastirja volji ško-fijstvo, za kar mora bataljonsko poveljstvo naravnost škofa prositi. § 11. Možtvo se nabira kakor sploh vojaki Nabirna komisija obstoji iz enega ma-gistratnega uradnika, enega častnika in per-vega bataljonskega zdravnika. Ta komisija ima pravico, določiti, kdo je pripraven ali ne pripraven. § 12. Pritožbe zoper nabiro se pošiljajo mestni gosposki, ki reč preiša in razsodi. § 13. Častnike povila deželno namestništvo po dogovora z vojaškim teržaškim poveljstvom. Predlog ima storiti bataljonski poveljnik in ga podati mestni gospodski, da ga dalje pošlje. Pri teh predlogih se nima gledati samo na stopnjo, temuč tudi na zmožnost, pridnost in rabio. Šarie od višega lovca v navzdolni versti volji poveljnik sam, in sicer ie stanu bataljona. Razdelek V. Dolžnosti posamnlh šarž. § 14. Dolžnosti posamnih šarž so zapopadene v različnih postavah za c. kr. armado, po kterih se je ravnati, kolikor dopuščajo posebne rszmere. Poveljnik sostavi v ta namen notranja postave, ktere mora poterd ti vojaški poveljnik mesta Tersta. § 15. Ko se izvoli kak častnik, se mu imajo pričujoče postave vpričo posebne komisije prebrati in razložiti in sicer ima to storiti poveljnik sam; prostakom pa ima brati in razlagati kompanij ni poveljnik samo tiste pa-ragrafe, ki se njih tič jo, vpričo dveh mož, § 16. Prisega, ki je ima storiti vsak, razun poveljnika, je tale : „Prisegamo Bogu vsemogočnemu slovesno, da bomo Njegovemu veličanstvu, našemu presvitlemu knezu in gospodu Frančišku Jošefu pervemu, cesarju austrijanskemu, kralju ogerskemu, češkemu itd. itd. itd. gospodu fcržaškema, zvesti in pokorni, da bomo vse s veje predpostavljena spoštovali, častili in varovali, njihnim poveljem v vsem, kar nam postave velevajo, podložni, da bomo dolžnosti a gorečnostjo in natanjko po postavah spol-novali. .Prisegamo, ako nas bi poklicala vo jaška oblast za brambo cesarja in domovine v okolici teržaški, da se hečemo voj skini službi in vojskinim postavam zadovoljno podvreči, ukaze vojaških poveljnikov ubogati, hrabro in moško bojevati se, naših vojakov in bandera nikdar ne zapustiti, s sovražnikom v najmanji pogovor se ne spuščati, se vedno tako obnašati, kakor je pristojno verlim deržavljanom in bojnikom in tako v časti živeti in umreti. „Kakor resnično nam Bog pomagaj ! Amen." § 17. To prisego opravi poveljnik v roke deželnega poglavarja in vpričo vojaškega poveljnika in župana teržaškega. Častniki imajo ravno to prisego opraviti v roke mestnemu županu in vpričo bataljonskega poveljnika, šaržo in prostaki pri razvitem banderu v roke bataljonskemu poveljniku in vpričo odposlanca mestne gosposke. Razdelek VL Pravice in dolžnosti poveljnikov,%. § 18. Poveljnik ima pravico, izvoliti častnika Iza bataljonskega adjntanta, nabirnega in ma-gadnsk'ga častnika in mozičnega vodja. Muzika je pod eržena osebnemu vod-s£tu izvoljenega vtdja in posebnim ukazom povelj ni ko vim. ; Profoza volji bataljonski poveljnik iz stanu bataljona ali ie civilnega stanu. (Nadaljevanje v prihodnji nedeljski prilogi.) AjLJ£JL». FKAM AAli£tt - TttftJ žgalnica kave TELEFON 1743. »^»•Vfft vir la CsKVtiJt paftaaa kav:. O/erraval/o^ ca bolekne in rekonvalescenta Provzroči vol]« to Jedi, utrjuje želodec is ojačuje tudi orgaaizsm Priporočeno od nijalovečih mdravnikor r raeh slučajih, kadar ae je treba po bolesni ojačlti. Odlikovano s 22 kolajnami na rasnih razstavah In ■ nad 6000 sdravnlikiml spričevali. Izborni oku«. WtT Izborni okna. Lekarna SerraVallo - Trst -a TOVARNA GLASOVIRJEV Pečar & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi-Janine, harmonije, orkeatrijone itd. ~ Oglaševanje Izvrstno In točno po nizkih cenah. Jfans Schmidt TELEFON št 1085. zobotehnlk TRST ul. della Zonta št. 7. I. 1995 Gostilna konsumnega društva ..Jadran*' pri 8v. Jakobu, ul. Industrla IO. katero vodi Jakob Zvanftld toči izvrstno Kernovo pivo. Ipavska, Istrijanska in dalma-ca tinska vina prve vrste, a Na razpolago Ima gorka in Mrzla jttflft la kraaaa krog Jl»oa. — Cene zmerno. Za eh.len obilic se priporoča udani ODBOR. Odlikovana krojačnlca Avgust Stular • TRST • Via ćelis Poste štev. 12, i nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. — Delo solidno. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških ia svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo s« vsakovrstna tiskarska in knjiži govežka naročila. -Z JOSIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. s: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: U* s GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. ko Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig papirja In pisarniikih po-sk trebftčin. cs s Velika zaloga mu* i kalij, molitvenikov in Časopisov ađaMMHM oan ii GRAMOFONI ZNAMKE „ANGELJ" (najbolji na svetu) Direktna importacija. - Velika izbera najnovejših modelov in plošč. :: ZAHTEVAJTE CENIKE. Sramoftni drugih ml od K 25 napr. Slovenske ^mtraask? ptaSf? po K 1*80. NOVA ZALOGA GRAMOFONOV Glorjlo Anzulata. Trst. Corso-Via San Siacomo 7,1, II Veliko skladisce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, m.Škh nogovic itd. itd. jvjv K. CVENKELTrst' °oreo 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodaa trgovina. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št JI priporoča slavnemu občiastr Mino Jestoln In KolonUnlnesi blisa. svojo Ta trgovina - dobro poznana od Trsta, Slovencev v okolici ia in aa deželi ia pod vodstvom gosp. Jaaoba BambiĆa - postreže enako dobro sL občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korala ia moka. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. Priporoča tudi stojo prvo in staro trgovina Jest vi 11 v ulici Farneto 10. Stran VL „EDINOST" St. 21. V Trstu, dne 21. jamnarja'*1912' t-rfr^t- : linozlo Potocnig: DHct Bitorp 21, rocal d. Beeclerie. VELIKA IZBERA Zagotovljenih mo&klh oblak za odrasla Ia m dsčks; specijaliteta: volneni it platneni kostumi, jopice is alppgrsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cen«, ds m al bati konkurence. Zitott obuuolo In lastno deMca KRAINER Trst, allcs Gioranil Boccacei« 4 Velika »logi moških, ženskih in otroških čevljev. Poprave se Izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah. Pekoma Ia slattltarna Josipa Zavadlal Trst, Ola 1 Harco $L 15. Kruh sve2 trikrat na dan. Vino in likeri v Steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. odlikovana firžoSka prodajaln, obuual ULICA QI08UĆ CARDUCCI ŠT; 21 _ rsdUkik i*bero* nsjfinejlih moških in ien- skfk obuval po najnižjih o snah sa prodajajo tud' po izrednih eenak t Osaje BezeaH t trakovi.... po K 10- 3Boxcalf i elastiko . . • . po K 10'— Bozcalf eollka 0erby . . po K 10 50 Bozealf z zaponaml Trionph po K 1050 kki m dečke 1 K manj. - Vsskov. blago L vrst*. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Skladišče šivalnih stroje* Luigi Gramaccini TRST, ottea Barrlera vocohla it. 25 Platilo na obrob Sprofoo to popravljanjo šivalnih strojev vsakega zJstsma. Prodaja igel, olja lo aparatom Kupuje in prodaja že rabljen« Šivalne stroje. 601 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V.Tuschsr zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - ultea delle Cassrma »t, i a, II. n. Hermanglld Trecca BmrrisrM recchia Ater. $ ima veliko zalogo mrtfftikik predmetov venci im Prva primorska tvornica za letne Izdelke s vodno oUo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HiSE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA Itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE. PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Parketna tvornica ftćlce Iz hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vtako množino I Sincmti oddelek m rci t stmiarsto siroto »alsu&fe iiSeltc. - JAMSTVO! Vaa dela so solidno in atrokovnjaSko izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen^ - FR. ŠEVCiK, puškar. Ljubljana, 8* Židovska ulica 7.= priporoča stojo llogo PUŠK in SAMOKRESOV lastnega izdelka, k »-kor tudi belo'Jsklli, sslsklh In čeik h strefe preizkusa h ouik, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke trs cevke in psike Bsck s Kruppovimi cer r> i za brezdimni sm< dnik. Priporočam tudi vslks zaloge vseh levčkih potrebiftlu os nsj-ni j>h cesah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točno in zanesljivo - Cerovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Todn« In solidna postrežba. ANTON SANCIN, Skedenj 302 (pr! lekarni) priporoča slav. občinstva svojo (pr! lekarni) novo trgovino manu-^fakturnega blaga^g Bogomil Fino = urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Bell in! St. 13 Miirsfl ctim it. iitoii uieft Bogat Izbor ur vpake rr^ta, kaksr tadt ubunav, prstanu? s dijamanti la krei dljamas. tov, gensko Tsrižlse, alate ln srebrno za naške, po kfmkurttn^nih r^inh Ivan Čergol trgovec z jestvinami in mešanim blagom v Barkovljah, Blago vedno sveže in cene zmerne. i- giulio Mitm 4 TRST, uflca Giosua Carducd itev 23 » TBLKFCN Iti?, » :: x\ rarfi£fis erodje, ert>^»di2ai aparati, icrci, umetne roko ha mofo, berflje, tllmt past, elastični sasl aogjrlee, elekcrcSerapoTtlčao pri erara, aparati sa ■ iiimiiii m 11 Inhalacijo. iommmim SKC>aJ)ZAdC sotr»;>*fllD za blTarpl^a* ctiav-»J^r-J* ffctroMdin« is ln a^jrmšlnmg » : : : t si£2HSSES3BS Pokrivanje streh z opekami-strešniki znamka ATvemm.m/' 99 iz opekarne grofov Thurn v Sorgendorfu-Pliberk na Koroškem. Piitentovani sistem, najenostavnejši brez vsakih vezi in žebljev, najsolidnejši in najtrpežnejsi proti vsem nevihtam, cajpripravnejŠi tudi zato ker se jih lahko naravnost postavi na lestve in se prihrani deske in deŽčice. — Glavni zastopnik : Salvatore Bonivento, TRST. — ulica Chiozza št. 7. — Telefon štev. 842. ■ i ■■■■■■ ■■■■ | Dr. Fran Korsano Specijalist u slfllltlJne In kola. bolezni Ima svoj s« AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlco16 itev. • (sad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In 5o/i do 6.Vi pop Scheidler jsobotehnik = bivfii : prvi zsbatekaik Dr. Ferdinanda Tanzcx Sprejem* od 9—1 ln od 3—6. Trst, Piaizft C. Goliloml it. i II. Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva ia zalega: Evsa trsi tiica ^iiiitii 9. TBLZrOM »7« IT. Srž" Izredna prilika V ulici Barriera št. 16, vogal Sapone. Otvorjena je bila nova trgovina z velikanskim izborom manufakturnoga b-aga. — Radi napredujoče sezone se zniža vse zimsko bla£0 na realne cene. Sukno dvojne visokosti po 80 vin. met. fuitanj svilen in velour na izbero, Ugotovljene mo ke obleke, kakor tudi: odeje, ogrinjala, spodnja krila, šerpe, malje, spodnje hlače, srajce, nogovice, predpasniki, jopiči, razen tega: perilo, p!a:neno bbgo tri ž Priložnost: dežniki po 2 kroni. Vse v velikanskem izboru se bo prodajalo na debelo in drobno. GITMED. Kupujte „Narodni koleka! •4 porcelana in biserov vezanik s teio Šio«, od umetnih ovetio « tw ko vi in napiai. Sliki u prccluastih fUlUh n sptaailt Vijaki« ktakarnia« ee*e. iiless. Giordani Speoljallat sa sdrarjenjo karjlb »ies, diplomiran ranorelalk Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi t&kjj na radna Ia castarau% kuna oć.-au t ar jin izdere aa aajtiavj iueiii oa-čia ::: brez vsake bolečiaa. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nontov. Ko£« nohte vaase debelosti. Na zahteve prida tod! sa isv DL PEĆNIK CPetschnieiD Trst, Via S. Caterina 5t 1, Trst (hiSa Greinitz) ima fwt Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo no^eliL Kodom Koro»ec (Podroićica) bil je tivoj čaa zdravnik v već bolnLSnicali na L>u-najuter 5ef-zdravnik Fran Josipove^a zavetišča v Egiptu, kjer je bival dol^a leta. Za notraoje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot ipeeljullst sa koine bulernl in V/o-lbzni na vodi (spolne) strogo ls od lll.'» do 1. ure. Restauracija FINOIMG Trst, Via Mlogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 90 stotink, po 8. u H 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. JL- TRGOVSKO-OBRTNA ZADROGAifflIS, ?X1 ul. S. Francesco (TAsisi š^. 3 I. nadstr. Poštno btasilslćfll račun 74.679 Telefon .16 04 Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni uajem _____male hraiillne »krirjlce ■ Vsaka drui na, kakor tsdl vsak posan-.eznik lahko dobi take skrinjic*, ki so primerne za prhrsnjevssje malih in »efijih svot. Skrinjice se duba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po 8vr 4Vlo ^m Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj, na razne obroke in i roti mesečnim odplačilom. Nadali na pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami *i so: On delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. ul, s. Franceseo Žtev. 2. L nadstr. W Varstvena znamka: BSIDR0". i Liniment Capslcl Co. nad. mesU-k za StĐRO-P PELL 0" je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnienje pri oze-@ bljenju splošno priznano; dobiva so za SO vin., 1 40 K. in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v Akatljicak z naAo varstveno znamko »Sidro", potem so je gotov, da se je dobilo pristni izdelek ®L, Dr. Rlchterja leKar. [^.V. Ellzabetna ulica St. 5, novo. ev iarniea „Alla Sartorella^ Trst "rr im V etika izberm otroka. — BUft lx- V Trstu, 4ne 2). januvarja 1S12. ^KDTSOOT« St 21. Slovensko delavsko in obrtniško, konsumno in gospodarsko društvo ,Jadran" Tplsaaa zadruga z omejenim poroštvom ulica Industria št. 10. -rabi na redni občni zbor kateri se vifci v nedeljo 11. febr. 1912 ob 3. uri pop. v druStvenib prostorih. d ne vin: RED : 1. Pezdrav predsednika. 2. Poročilo tfjnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev rač. zaključki za let« 1911. 5. Tolitev odbora. fi. Volitev aačelstva. 7. Eveatuelni predlogi. ODBOR. more Benedetich m nsoja naznaniti slav. občinstva, kakor tudi .svejim cenjenim odjemalcem, da odprl Trst, ulica Caserma štev. 13 : MESNICO : EX vd CARLINA. Ka prodaj je najboljše goveje, telečje, ovij« jn ^cštrunovo meso. perutnina, kakor tadi »peaijsiliteta : GRAŠKO ME^O. Postrežba tudi na dom. Telefon štev. 57/1V. V dobroznani Žg^hrnl Ferdinand Mmm - Trst ulica Miramar št. 1 sn dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec fn brinjevec, kakor kadi mrzle pijača frambois, tamarindo in "asnade* :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. S 21 C. kr. priv. 3iunicn8 Adriatica di Sicurtž Glavnica in rezervni zakladi društva glasoi 31. decembra 1010.-szrccs^ -adinirr. glavnica :.popoInoraa iz p!ii Jaaa) ......»»..- zakladi dobičkov ... „ zaklad proti vpadarju vTodaoatii javnih efektov • • . Uezerrni r.aklad premij za zavsru vanja............ Savarovnja na fiivljenje v veljavi 31. dtcemrira 1910 ...... Trplačan? Skoda v noh oddelkih od nrta*oriive društva [1838—1910; Druitvo sprejema po jako a^odnlb pegojffe zavarovanja proti požaru, streli, 6kodi v.-dod razstro: :!o»d kakor tcdi prevozov po suhem in vkisps pogodbe ta zavarovanje življenja po tertr*. v:*lteia kombinacijah, za glavnice, rente piaSjiv? r. f^ljenia mi po smrti zevsrovanca, doto otrokom 10,000.03 UOOO.Otf 2,086. «ii 130.46S.979 472, ,73.5» 69^,189.119 Zaloga pohištva -- G. KERBLEK -- Trst, ulica Molino a vento Štev. 7. Trpnost, eleganca i! staraj 10 Bilke cene! T zbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA ; Zaloga slovitega solkanskega pohtStva. Železno in kuhinjso pohištvo. Menjuje novo pohištvo za staro. Podpisani «i usoia naznaniti ilav. oh&citvu, aa j* prevzel na svoje ima Kopališče jOesterreteher4 t ulici Lazzaretto vec. 53 nbod tudi iz zagate & Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice 89 Martirl ter da bo sku&al pripraviti vse potrebne izbolj&ave da nttreže glav. občinstvu. Kopallift. Je odprto vaak dan ob 7. *J do 7. pop. Cena enkratne kopelji v va§ki, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —'90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo «L občinstvo Čim najbolje obiskalo beležim udani P. Lantschner. Narodpa posojilnica ip hranilnica v Trstu ulica Caserma št. 17, pritličje. ulica VLOGE na knjižice,vložne liste in tekoCi račun obrestuje od dni vloge do dni dviga po dogovoru = s polnimi ■ Preskrbuje vrednostne papirje in srečke na obroke po najugodnejših pogojih. Izplačuje drugje zastavljene vrednostne papirje. laja posojila aa vrednostne papirje, srečke in vrednote manjšega cbse$a itd. ESKONTIRA menice, fakture in račune. Podlije IMirasta ia starastao zmerni?, ia im ovaajs p eti behih, Tiomi iti. ili PRESKRBUJE VADI J 4, KAVCIJE IN ČEKE. MENJAVA VALUTE. *Izdaja štedne listke za delavstvo. Broj 7. Oilns natječaja. Austro - Američana = brza zveza z Ameriko. ====== Trst—New-York „ARGENTINA" 10. februvarj«. Trst-Buencs-Ayres pSOFIA HOHENBERG" 8. februv. „ATLANTA" 22 februvarja. M cd potoma se ustavi v Cadtz«, Las Paliaas, Saatoa, Monterideo 1. Rio de Janeire.: Majte^ji konfori. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informaeije • prodaji prevoznih listkov L, II. im razr»da »oliko sca Ameiiko, kolikor aa P*trae, P«l««o, Oadix ia Las Palma, obrni« se j. .. Urad ia petelks v Trste, .Itoa M o lin plačala it 2, aa tovor ia blago pa pri C. Taraksshia * t a, Trat, allaa Poelarossa H.3.L«. Otvara se natječaj na mjesta opoaa-skog Iječnika zdravstvenog okružja Re£— Buzet sa sjedištem u Roču i to na temelju pokrajinskog zakona od 12. kolovoza 19*7. kr. 39 Sa ovom službom skopčana je godišnja plača od K 3000 ea liječena siromaha. Osim toga zaslužiti će privatnom praksom i za lijekeve, pošto je dužan držati farma-ceutički ormar, nadalje tiepljenjem kozica. prigvKlom sudbenih komisija i za vrieeie epidemija i pošto c. kr. državna želeaniea železnica nema u blizini svojeg Iječnika, nije izključeno, da bi s vremenom mogae postati 1 železničkim Iječnikom. Uz kvalifikacije ustanovljene u gere-spomenutom zakonu mora natjecatelj pe-znavati hrv. ili koji od slavenskih jezika. Dokumentirane molbe treba podaeiri-jeti do 10. veljače 1912. na predsjedaiCtva ovoga zdravstvenoga okružja puteai »p-činskog glavarstva u Roču. Zdravstveni Odbor zdrawtoeno$ okrožja Rot-BozU U ROČU u Istri, dne 9. I. I912. Predsjednik: BUŽDON v. r. PotretuD JriJtfo Jriiatej" t BirtTliih Taki »a redni občni zbor ki Tili v nedeljo dne 28. januvarjm 1.1. 9b 1 \ p»p. v dvorani nObrtnljskegm drmštvtt*. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Predlcženje letnih računov. 3. Poaameani predlogi in nasveti. 4. Volitev odbora za dobo 3 let. Velikanska zaloga pohištva in tapecanj :: Paolo Gastwirib :: lan, ul Stadion & 6 - Telefon 22-85 ©!ša sf^aliffa Fealce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kotosaim izbor. 3G ASSICURA2IONI GENERALI IN TRIESTE (Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena L 1831. Zaklali aa Jamstva 4ne 31. deeembra »»10 K SM,74«.S6a-4T. — Glarnle. zn zavararasje IIv. I.ai. te. SI. lemiabn 1910 K 1.1M.OM8MM — JaaJa te« 81. deeetabra 1910 K 11M.OMIMN — PlaMaa palvračila od leta 1831 da 81. daeeiabra 1»1» K l,eiS.e74^1f€S. 8 L jaaavarjem 1907. je druStva nvalo sa £ivljen«ki oddelek se*« glavne pogoje polioe nadarjen« •ajr«6o kalaataostjo. Povdarjati je aledače agodnoati polio.: 1. Veljavnih takoj od ladanja: a) braeplaćno nadaljevanje veljavnoati police ta eelo vlogo, kadar mora eavarovanec vrfiti voj •lužbo, ako je Tpisan v polah črne vojaka. b) ako plača eavarovanec lee/tte od »varovana ivot«. lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno valad pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teka 6 mesecev po preteku rok XX. Veljavnih po prstska • m.aeo.v od ladanja: .) zavarovaasc more — ne da bi ca to plaval posetma pramlje i. brez vaake f >rmalitete — pot>vati in bivati ae samo v ceiej Evropi, ampak tndi v katerej»ibodi deteti teg* *veta (^veovae police) Drultvo je zavecano pltčat* celo vtogo, tadi v ■ laćaj u če pade zav.rovanac v dvoboj m. XtL Veljavnih po pratoka enoga leta pr ladanja polio«: a) aavararovanea m oprosti plačevanja ea mateaa ra varovanj a v »laćaj n, da postane nesposobei ca Celo. XV. Veljavnih po pretekn troh let od ladanja: a) Absolutna aetzpedbojnost zavarovaaja razne »lučaja prevare. b) Druitve je zavesnno plačati eelo vlogo, tedi ko b« aavarova.ee armrl valed samomora, ali posku- c) ienaga samomora. Za«a*«v:ncc sme dvigniti posojila proti pUčevanju 4 /,*/,. Droltve sprejema zavarovanja tndi za življerje, požar, prevažanje In alom. K ebilai adslafki vabi ODBOR. KonsMmno drsštvo v Banak ragjabrevaa* zadrega z esomsjanim jamatrveat vabi na redni občni zbor ki se vrši dae 4 februarja 1912 ob I. ar! pop. v lastnih prostorih „Kom. druitv*". Di»«vnl re. : 1. Pezdrav predsednika. 2. Poroiilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Tolitev odbora ia earelafcva. 5. Sluiej.osli. Ko bt ob tej ari a« zadostovale itevtfe adov, se vrli občni aber pol ar« kaaaeje. K ebilai mdeletti vabi Odbar. „Obrtnijsko-komsumno in posojilu* društvo" v Skednju rej;, zadraga z om^jeniaa porodavoM. vabi na redni občni zbor ki se vtSi v nedeljo, dne 4. svetoma 19& v gostilni „Konsumnega \n posojifeega društva' v Škednja št. 182. a sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predtednilca. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Kazni predlogi in nasveti. Začetek ob 2. url popoludn«. Na obilno udeležbo ulj n dno vabi Odbor. POZOR! V novi trgovini ul. Sette Fontane 2 (biša na ogli trga Barrlera) ae dobi vedno na izbero moško perilo srajce, spodnje hlače, «p«4nge sr«jce, ovratniki, ovratnic^ šerpe sa vrat, nogovice, dežniki itd. žensko perilo: sraiee, spodnje hlade iz š fo a in fu&tanja. Moderne fuStaniast« hhuet -podnja krila, torbice ea uaknaovaoie, drage torbice. Garniture glavoikev la drugI prednel. Se priporoia adana ANTONIJA RIEOER. Stran Vili. ►EDINOST« St. 21. V Trstu, dne 21. januvarija 1912. Gališki deželni zbor. Hrupna obstrukcija Malorusov. LVOV 20. (Izv.) V današnji seji gall-škega deželnega zbora so maloruski poslanci nadaljevali hrupno obstrukcijo. Hrupa uiso delali samo s trobentami, raznimi avtomatičnimi instrumenti, velikimi činelami in drugim takim glasbenim orodjem, temveč so Bolezen grofa Aerenthala. DUNAJ 20. (Izv.) Bolezen ministra zunanjih zadev grofa Aerenthala postaja mnogo resnejša, kakor pa se splošno sodi. Grefa Aerenthala stalno zdravijo trije zdravniki, med njimi tudi znani specijalist dr. Ortner. Zdravaiki so svetovali grcfu Aerenthalu, naj bi se Šel zdravit v Levico, česar pa grof Aerenthal nikakor noče storiti. Zdravniki so pripeljali v deželno zbornico cel stroj, se- konstatirali pri grofu Aerenthalu leukemijo stavljen iz zvoncev, ki ga je gnala elek- (belokrvnost). trična sila. — Stroj je delal hrup, da ni Bolnik se počuti vedno slabše. Po noči bilo mogoče slišati absolutno nobene be- čujete pri njem vedno po dve usmiljenki. sede. A .... - Kakor hitro je pričel govoriti pred- 1 Čez dan prihaja minister Še v urad, a zdravniki izjavljajo, da sicer ne morejo soditi, koliko časa bo še mogel opravljati svojo službo, nikakor pa ne več dolgo. i Po vsem tem se da računati, da grof Aerenthal kmalu poda svojo demisijo in da bo velik del vzroka za njegov odstop nje- sednik ali kak drug govornik, so Malorusi odprli stroj, ki je s svojem zvonenjem potopil vse. Nrt povelje metropolita Septyckega je malc-rusk! poslanec Senyk, ki je duhovnik Jii udi obstruiral v prvi seji gali-jgova bolezen, škega d, žetega zbora, moral odložiti svoj Delegacijsko zasedanje ostala brezuspešn... delegata*, da se posamezni delegacjskl PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v IjnMjal Podružnice v 6orid, Celer«, Sirajeven ia Spljctb Oftlolška glavnica K„,000.00a Rszervnl zaklad K°<>-\CC0, obavlja najkolantnaja Tae bankovne In mazalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnim! pogoji devize In oje onte denarja. - Ulofie na knjižice abrostuje aa sedaj a čistimi 4^2 ^jo Prodaja srečko na majhna mesečna obroke. Papežev nuncij Bavona.' odseki sestanejo še-le koncem meseca februvarja, ne pa že koncem januarja, kakor se je poročalo pred kratkim. Z ozirom nato nodr^edal1^1^ * Vossische Zeitung« £ Sa se začne S?£ SSSSri-K manfa kako^e0^stike*'e meseSa podatke: Bavona je bil moj 'er intrige in me fca febmvaria P ' široke uipiomatične kombinate ter je prišel; ieDnivar,a. v Avstrijo z namenom, da razdere zvezo: Obstrukcija v gornjeavstrijskem dež. Avstrije z Italijo, in je skušal v dosego! zboru, tega namena onemogočiti potitiko grofa? LINEC 20. (Izv.) Napredni poslanci na-Aerenth2la. — Nastop krščaiisk.n socf-; daljujejo v gornjeavstrijskem deželnem zboru jalcev proti grofu Aerenthalu je sad njego- j obstrukcijo proti izpremembi deželnega reda, vega dela. j kakor jo hočejo uvesti klerikalci po vzorcu Bavona je bil prepričan, da mora v j kranjskega deželnega reda, in je delovanje najkrajšem času priti do vojne med Avstrijo: deželnega zbora popolnoma onemogočeno, in Italijo, in je upal, da po tej vojni, ki bi Gornjeavstrijski deželni glavar Hauser bo se končala nesrečno za Italijo, bi izgubila iutri konferiral z ministrskim predsednikom Italija značaj velevlasti in bi se zopet grofom S flrgkhom, pri čemer pride do mogla ustanoviti papeževa država in morda j odločitve, ali naj se deželni zbor odgodi, ali tudi beneška republika. V ta namen je z I pa naj večina Še na dalje poskuša zlomiti ■'» inif n V DOBROZNANI TRGOVINI Brosch & Iiaurenčid - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Glovanni) se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik Izbor blagi, fuštanj«, tkanine velour, pfgnet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialit ta mornarskih malij iz same volne. ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje „ flanelaste..................... - 180 „ „ prešite s satenom....... ........... 850 „ Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugajR, ne menja. vsemi silami deloval na padec grofa Aerenthala. DUNAJ 20. „Wiener Allg." Zeiiung-piše, da je nuncij Bavona užival na Dunaju v vseh krogih največe simpatije, da Je bil korekten diplomat, gentleman in odkrit prijatelj trozveze. Državni tajnik Kiderlen-Wachter v Rimu. RIM 20. (Izv.) Državni tajnik Kiderlen-W3chter je ob 7. uri zjutraj dospel semkaj. Nemški poslanik Jagovv, ki ga je vsprejel na kolodvoru, ga je potem spremil v nemško poslaništvo. RIM 20. Državni tajnik Kiderlen-Wach-ter se je opoludne podal v Consulto, da poseti ministra za unanje stvari Dl Giuliana. Obisk je trajal približno eno uro. Obed v nemškem poslanstvu je bil ob 115 uri. — Ob 4.30 uri se je minister za unanje stvari San Glutiano zopet podal v nemško poslanstvo, da vrne obisk državnega tajnika. Socijalnodemokratičnl poslanec f Arnold Riese. CELOVEC 20. Danes predpoludne je v tukajšnl deželni bolnišnici umri državni poslanec Arnold Riese. Pokojni Rtese, ki je pripadal socijalno demokratični stranki, je umrl na posledicah operacije slepiča, kateri se je bil podvrgel predvčerajšnim. Obstrukcija soc. demokratov v graškem mestnem svetu. GRADEC 20. Tehnična in hrupna ob- moč obitrukcije. Kralj Peter obišče angleški dvor. BELIGRAD 20. „Politika- je zvedela iz baje dobro obveščenih krogov, da so zaključena pogajanja med srbsko in angleško vlado glede obiska kralja Petra v Londonu. Kralj Peter obišče angleški dvor začetkom meseca marca. Škandal v plemiškem institutu. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Z ozirom na škandal, ki se je pred kratkim odkril v ta-kozvanem cesarja Frana Josipa internatu, o katerem smo poročali, je vzel nadvojvoda Josip svojega sina nadvojvodo Josipa Karla, ki je študiral kot eksternist na internatovi gimnaziji, iz te gimnazije. Glavna krivca onega Škandala, vsled katerega je mlsda hči strojnika v interatu izgubila svoje življenje, baron Liptai In grof Bethlen sta bila izključena iz zavoda. Nezgoda nadvojvodinje Marije Terezije. ŽYW1E3 20. (Izv.) Kakor poročajo iz nadvojvodskega gradu, je nadvojvedinja Marija Ter t zija, ki je ponesrečila pri sankanju, iz nevarnosti. Profesor dr. Eischberg odide jutii zopet in izjavlja, da je zdravstveno stanje nadvojvodinje zadovoljivo. Nadvojvodinja je danes popoldne nekoliko spala. V grad je dospelo na stotine brzojavnih vprašanj, kako se počuti nadvojvodinja. Veliko izpretje delavstva. PRAGA 20. (Izv.) Praške tovarne stro- Dr. Mlert Bolter i okulist večletni prvi asistent na vseučilišču v Inomr.stj Trst, Piazza della Borsa 7. II. ord. od 10-11, 3-4. Telefon 147 Vili Pekarra in sladčča*na Fani Taučer lastnica modnega salona v Trstu, ul. Fameto pit. !, IV. nadstropje izdeluje vsaKOvrstne obleke == im gospe = po dun.-fskem, francoskem in angležkem kroju. Prevzeir, je tudi diia na deželo Leopold Milic Sv. Ivan štev. 556 (nasproti Brocheta) ima trikrat na dan svež kruh. — Sprejema na dom. — Cene zmerne. Skladišče kož strukcija socijalnih demokratov v graškem J?v so sklenile, da izpro vse svoje delavstvo, mestnem svetu je trajala do 10. ureZjutraj, i je izjavilo, da noče sprejeti novfo delav- nakar je župan prekinil sejo in naznanil, da|nth jedov. Tvrdka Kolben in Novak ,e ze pismenim potom naznani, kdaj se bo seja ^P?1* Češki narodnosocijalni nadaljevala poslanec Fresl se je odpeljal na Dunaj, da .*...* . v . . .. posreduje pri trgovinskem ministru dr. R5s- Italija se oborožuje ob meji. , £lerjUf kJ, £ oblfubil> da bo stori| vse> Kkar GORICA 20. (Izv.) Za tripohtansko ak- j je v njegovi moči, da se prepreči najhujše, cijo je poslala Italija v Tripolis in obrežna j Posebno deputacijo odpošljejo tudi združeni mesta 115.000 mož. Oslabila je s tem skoro j tovarnarji na Dunaj k trgovinskemu mi-vse vojne kore razun veronskega. Da po-jnistru. kaže svoje nezaupanje nasproti Avstriji, je, jutri sklicujejo narodni socijalci in soci-tega skrivaj še ojačila na pritisk general-j jalni demokrati velika protestna zborovanja, nega štaba. Iz Milana in Piemonta je došlo, v ponedeljek nameravajo vse tovarne zapreti v Verono, Piacenzo in Mantovo tekom | svoje delavnice. vseh vrst črne in barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kože črne In rumene (Bokskaib). ošći a r a najbolje vrste i a barvane čevlje. Naroćbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggiarselli Trst, ul. Čase ma II (poleg kasarne Soclale) Odliko- ani čevljarski mojster Viktor Schenk inlagHlelJ obuvala <*. kr, d?i. :: oroiulSk« pa. puteijatva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, ccvalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Belueđere 3Z 61 n u n u m v U » II II II zadnjih dveh mesecev neštevilno municije, strojnih pušk in topov. Seveda vse tajnim potom v zabojih in ponoči. Da se je poslalo iz nekaterih obmejnih mest (Benetke, Ujeti morilci. BEROLIN 20. (Izv.) V Guravi se je posrečilo ujeti morilce trgovca Schulzeja, nje- Cremona) vojake v Tripolis, |e le 'pesek v' 8ove in, hCerke- Morilci so bili trije in oči, ker so te tako oslabljene polke pozneje so vsl tr,Je že v "P0""- Strahovit mraz v Galiciji. KRAKOV 20. (izv.) Temperatura je da- hitro ojačili. Vojna med Turčijo in Črnogoro ? DUNAJ 20. „Neues Wiener Journal« £es P*dja na 24 stopinj pod ničlo. - poroča iz Carigrada: V vladnih krogih se Prebivalstvo silno trpi vsled tega hudega vedno bolj računa z možnostjo vojne s ™raza' ki 'e tako hipoma in tako Onogoro. Turčija noče čuti o tem, da bi, Slln0' da se ne sp°™njajo takega, sodelovala na delu za ureditev meje, zato! Zmešnjave na Kitajskem, pa pošilja proti črnogorski meji vedno nova! Odpoved dinastije. ojačenja Mejtem skuša, da bi Probila na j LONDON 19. „Times« javljajo iz Pe-svojo stran Albance Te dni je bilo iz Ca- u dne ,g t • Vče . ^' ^ ■ £ ngrada poslanih v Albanijo več tisoč denarja skl6paiač, vršilo posvetovanje osmih mon-za šolske namene in ceste I knezov Fiz notranJe Mongolije s Krai) Nikolaj, ki e mislil da na pomlad «rincem cesarske dnJŽin ^ b| se ^ s_ obišče petrogradski in dunajski dvor, Je ^ 0 načinUf kako se'ima izvr§iti Pod^_ svoje potovanje odložil. ^ ved diliaatije> Z eno samo izjemo so bili vsi Portugalska proda svoje afriške i navzoči zadovoljni s predloženim progra-kolonije. mom. O tem programu je bilo med obema LONDON 20. (Izv). Listi javljajo, da strankama doseženo sporazumljenje. r amerarava Portugalska v najbližjem Času Izdasto se dva edikta. V prvem se mi-prr.daii svoje afriške kolo; i^e Nemčiji. nistrsk? predsednik, general Jimšik }. po- Zaloga oblek In blaga Trst, Cono45 AlFOperaio Trst, Cono 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. ru Cene konkarealiie. MOŠKO BLAGO. Ceae konkurenhe. IZDELUJEJO SE OBLEKE FO MERI. Is S prvim marcem t. I. se ta trg »vina preseli na Corso St. 37, k er je bila prej tvrdka Greinitz i Dobroznana tvrJka manufakturnega blaga Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro M. A1TE Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obkke, barhtnta (fuŠtanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago jc iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, h orekosi vsako največ o konkurenco *^^i-KZZ'irK^rriZtžsr:^^^jsasn??*«^, . n—nrumi« .. V Trstu, dne 21. j«nuvarja 1912 „EDINOST" št. 21 Stram IX cblašča, da sestavi republikansko vlado, juanšikai sprejme to pooblastilo. Konferenca delegatov sedmih pokrajin, ki sedaj zboruje v Nanklngu, ga izvoli za predsednika, dočim se dr. Sunyatsen odpove, JuanšlkaJ sprejme predsedstvo, na kar se v drugem ediktu odpove Sunyatsen. Po odpovedi pride Sunyat-sen v Peking, da se z Juanšlkajem dogovori o sestavi vlade. Republikanski voditelji so pripravljeni, pustili cesarju po odpovedi naslov cesarja Mandžov, vendar ne naslova kitajskega cesarja. Dvoru nameravajo dati pokcjnino v znesku petih milijonov taelov na leto. Gledališče zgorelo. PETROGRAD 20. Na odru ljudskega sJedališća le minulo noč izbruhnil požar, ki je v kratkem preobrnil oder v grom ado Vsa štiri nadstropja gledališča so izgorela. Zvečer se je vršila predstava sijajno opremljene iere „Sevastopol", katere glavni prizor prikazuje eksplozijo neke ladije. Sodi se, da so pri tem padle iskre na posamezne cit koradfe, ki so po končani predstavi prov-z< c čile požar._____ Ožje državnozborske volitve na Nemškem. BEROLIN 20. (Ob 10 45 zvečer) Znanih je 55 volilnih rezultatov: Izvoljenih je 5 konservaticev, 3 državne stranke, 2 reformne stranke, 2 gospodarskega združenja, 16 na rodnih liberalcev, 13 naprednjakov ljudske stranke, 4 pristaši centruma, 6 socijalnih demokratov, 1 Velf, 1 pristaš kmetske stranke, 2 divjaka. Italijansko-turska vojna Zaplenjena ladija „Charthago". RIM 20. „A*?. Štefani nI- poroča iz Ca-gliari: Parnik „Certhago" jl- b:! takoj izpuščen na svobodo, je pa odp.~ ^leobllO pop, ker se je ladjino sidro zabelo v morskih tleh. TUNIS 20. (Ag. Havas) Glasom semkaj doštega poročila je parnik Carthago od plul iz Ca^iiaii. Tukaj se ga pričakule ob 7. uri zvečer. Italijani zaplenili na parniku „Manuba* 250 000 frankov. PARIZ 20. Kakor poročajo časniki, so italijanske oblastniie zaplenile na parniku B Manuba", ki so ga medtem izpustili na svobodo, sveto 250.000 frankov, določeno za Turke. Stvar ne bo bržkone nudila povoda za diplomatične rekriminacije, ker niso turški častniki, ki so bili na ladiji, imeli pravice, potovati v skupinah. Krmljenje z oljnatimi tropinami. Uspehi živinoreje, posebno pri govedi, niso odvisni samo od pasme in dobrote posameznih živali, ampak v veliki meri tudi od krmljenja. Da imata dandanes Švica in severna Ntmčija najbolje govedo, da imata najtežje živali, najboljše mlečne krave, ki molzejo do 40 litrov mleka na dan, in sploh najbolj koristonosno živino: to ni samo za sluga pasme, ampak v veliki meri so to tudi uspehi primernega krmljenja. Ni vendar enako, če tehta enoletna junica 150 kg ali pa 250 kg; tudi gospodinja občuti, če krava daja 20 litrov mleka na dan, namesto 15 ali samo 12 litrov. In to leži ravno v naši moči, da zvišamo težo živine, oziroma pomnožimo mlečnost krav, kar dosežemo z boljšim krmljenjem. Pravo krmljenje pa ne obstoja le v tem, da dajamo živini kolikor mogoče veliko množino krme, ampak tudi v kakovosti te krme. Najvažnejša hranila za živalsko telo so beljakovine in tolšča. V senu in slami pa je teh hranil le malo, zato rabimo pri umni živinoreji takozvana močna krmila, ki vsebujejo te tvarine v precejšnji množini. Pri nas najnavadnejša močna krmila so: debeli in drobni otrobi, koruzna moka, ali koruzni drobec, plvovarniške tropine in podobno. Toda vsa ta krmila imajo v primeri z oljnatimi tropinami Še veliko premalo beljakovine in tolšče. Vzemimo n. pr.: •/„ Prebavne beljakovine « KJ W) 0 0 C e. 3 M 5» 0 JC .0 « O JC >- »0 0 CJ 8 aj U Debeli pScnični otrobi H- 35 17-5 16 K koruza 18-2 92 27-4 9*9 24 K Sezamove tropine 38 — 12 — 50- 32-5 18 K orehove tropine 43 — 14 — 57-__ 39-5 20 K 1 Te številke nam jasno pričajo, da so oljnate tropine v primeri z otrobi in koruzno moko mnogo bolj redilne, ker imajo v sebi veliko več beljakovin in toIŠče; Iz tega sledi, da so istočasno zbog tega tudi primeroma mnogo ceneje. Oljnih tropin imamo mnogo vrst, izmed katerih so za krmo najboljše sledeče: lanene, setamove in orehove. Sezamove tropine imajo v sebi povprečno 48—50% beljakovin in tolšče, kar provzroča njihovo izredno rediinost. To močno krmilo obstoji iz ostank. v sezamove rastline „sesamum indicum" in „sesamum orientale", iz katerega iztiskajo namizno in drugo olje. NajboljSe so bele sezamove tropine, ki imajo navadno 50°/o beljakovin in tolSče, za katero množino tudi jamčijo tovarne. Te vrste tropin so zelo ledilne in lahko prebavne in vplivajo ugodno na eiovanje vsega telesnega organizma, ne da bi imele kake postranske neugodne učinke. Posebno je treba opozoriti na veliko množino apna in fosforove kisline, ki Je v teh tropinah in so vsled tega posebno dobre za mlado živino. Zdrobljene ali zmlete sezamove tropine se tudi lahko dajejo konjem namesto ovsa in delavnim volom. Konjem se jih daja največ po 1 kg na dan, pomešanih z ovsem, s kakim drugim močnim krmilom, ali z rezanico; zmes je nekoliko ovlažiti. 1 kg tropin nadomešča 2V, kg ovsa. Volom se lahko dajejo v poljubnih množinah brez drugih močnih krmil, pomešane z rezanico. A najboljša krma so sezamove tropine za molzne krave, katerim se daje po 1 kg na dan, največ po iya kg, zdrobljenih ali zmletih, pomešanih med druga primerna krmila, rezanico, v začetku med otrobi, dokler se jim živali ne privadijo, in ni se bati, da bi imele kake nepovoljne posledice. Nasprotno, redno krmljenje belih sezamovlh tropin pomnožuje mlečnost in le v slučaj h, če se poklada prevelika množina teh tropin, dobiva mleko komaj znaten okus po njih. Torej nikakor lih ne poklada I ▼ preveliki množini. Lanene tropine. Zdravilnost, okusnost in redUnost lanenega semena pozna gotovo že vsak živinort jec; a premalo se uvažujejt lanene tropine, ki imajo skoro enako vrednost ter nastajajo pri iztiskanju lanenega olja. Dobre lanene tropine, ki imajo povprečno 2 l/t krat toliko beljakovin in tolšče v sebi, kolikor jih Imata oves in koruza, 3 krat toliko, nego pšenični in rženi otrobi Cena je približno 20 vinarjev za kilogram. Omenjati je pa, da jih je dandanes, ozirom na veliko povpraševanje, le težko dobiti. Koliko kmetovalcev daja teletom po odstavljanju napačno krmol Nekoliko od stavljenih telet poginja vsako leto. Koliko jih zaradi nedostatne krme siabo rase ter ostanejo mršava z globoko visečimi trebuhi I Kar se je zamudilo »n zagrešilo v tem času, se pozneje ne da več nadomestiti in popraviti. Skoraj vsi živinorejci vedo to, drugače pa ravnajo. Ta prilika je tudi najugodnejša za uspešno uporabo lanenih tropin. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej ovla-žuje rezanica, nanjo se pa potresajo lanene tropine, zmešane z malo otrobi. Glede na starost in velikost telet se daja 7« d<> 7» kg na glavo, enoletnim teletom pa Va do 1 kg lanenih tropin na dan Posebno dobro vplivajo lanene tropine na molzne krave, Če jih dobivajo v pijači 14 dni pred otelitvijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lahko prebavljiva pijača krepi živali, da lahko prestajajo oteiiiev, pa tudi pozneje ne zbole tako lahko. Pa tudi sicer so lanene tropine zelo dobre za vse živali, če hočemo okrepčati slabotne, zdelane in bolehne živali. V tem oziru lanene tropine največ izdajajo, če Jih pokladamo več časa. Orehove tropine so ostanki pri iztiskanju olja iz podzemskega oreha (Arachis-hypogea), ki je kmetijska rastlina vročih pokrajin. Ta rastlina je enoletna, dorašča kakih 60 cm visoko, in ko. je odevetela, se nagiblje, in plodni klopčič se žariva v zem IJo kakih 6 do 8 cm globoko, kjer dozoreva ter nareja orehu podoben plod z lušČ-no, kjer ste navadno dve jedri. Te plode, ki jih imenujemo podzemske orehe, je oluščiti in iz jedrc se iztiskuje olje, a ostanki so ore hove tropine. Te orehove trcptne vsebujejo okroglo 47°/. beljakovin in 11% tolšče. Tovarne navadno Jamčijo za skupno množino 57% beljakovin in tolšče. To je najrtdilnejše močno krmilo za živino, in ker tudi cena za isto ni posebno velika 20 K za 100 kg, se smatra pri svoji redilnosti kakor najceneja krma. Molzne krave se začenja krmiti s tem, če se jim da v začetku po J/4 na dan in poviša množino do največ ll/2 "g- Prevelika množina vpliva slabo na kasovost mleka Mladi živini ni posebno priporočljivo, dajati te vrste tropin, ker jih preveč debelijo Posebno priporočljive so pa za živino, ki se Jo hoče odebeliti, vendar se tudi pri tem ne sme iti čez mero, t. j. 2 kg na dan. Tudi prašiči-pitanci se izkazujejo hvaležni za tako krmo. Majhnim, 3 do 4 mesece starim pujskom se poklada 7* kg, 5 do 6 meseetv starim 7a kg in doraslim 1 do 17» kg orehovih tropin na dan zraven repe, pese, krompirja ali zelenjave. Tudi za konje niso škodljive, če se jim daja v malih množinah, nadomeščaje del ovsa. Iz navedenega sledi, da so vse tri vrste oljnih tropin približno dva do trikrat toliko vredne, nego krmilo za našo živino in po sebno za našo govedo. Da se je pričela tudi naša kmetijska družba pečati z dobavo oljnih tropin, ji je bilo v povod dejstvo, da se kaže povsod, kjer se živinoreja zboljšuje in mlekarstvo napreduje, večja potreba po dobrih močnih krmilih po primerni ceni. Cena otrobov se vedno viša, kar bi naposled ne bilo še tako hudo, ampak re-, snica je, da prihaja pri nas na prodaj naj-■ več ogrskih otrobov, ki večinoma niso pristni in imajo razne ničvredne primesi v sebi, zlasti zmlete riževe luskine. Taki otrobi so večkrat, ozirom na svojo rediinost, zelo malo vredni, ker imajo premalo beljakovin, od katerih je zavisna tečnost krmil. V primeri z otrobi so oljne tropine najmanj dvakrat toliko vredne, nego one; vrhutega vplivajo na zdravje, hitro rast in debelenje ter na mlečnost živine; poleg tega stanejo skoraj toliko kolikor otrobi, zaiegajo pa mnogo več. Krmljenje z oljnimi tropinami ni nikakor težko. Navadno živali te krme prvi dan ne marajo, ker ima za njih nenavaden duh in okus. Privaditi jih treba polagoma na to, da se jim daja v začetku le prav malo istih, kako peščico le; potem se jim poklada vedno več, dokler ni dosežena primerna množina. Će je Žival enkrat navajena, pa jih hlastno Žre. Oljne tropine se pokladajo goveji živini pomešane med rezanico, ali druga krmila. Najbolje je, da Je krma suha, ker tako goved dobro prež veka in poslinja ter zato bolje porablja, vendar je krmo nekoliko poškropiti v slučaju če je nevarnost, da jo goved pri jedi razpihava. Če imamo oljne tropine v obliki pogač, jih najprej zdrobimo na male koščeke in jih na ta način pokladamo; ali Jih pa postavimo v škaf z vodo, da se razbuhnejo in Jih skrmimo v taki obliki. Kmetijska družba oddala gotovo množino sezamovih tropin svojim članom in sicer po znižani ceni 14 K za 100 kg (družbo samo stanejo 17—18 K) in zbog mala množine vsakemu članu le po 100 kg; cena vreče pri tem ni uračunjena. Kdor želi iste, naj se priglasi v družbeni pisarni v Trstu ulica Giorgio Galatti St. 14., II. nadstr. EEIMAL1 OGLASI ČE! Pomanjkanje zelenjav. Žetev zele-njav je letos skrajno slabo izpadla. Že sedaj so vse zelenjave silno drage, a po zimi bodo cene nedosežne. Gospodinja bo imela vsled tega eno brigo več. S čim naj sedaj svoje juhe napravi ukusne? Odgovor je povsem jednostaven: mali dodatek MAGGI-jeve zabele in zvezdo s križem da vsem juham, potem tudi omakam preseneti ivo tečen in dober okus. Maggi-jeve zal ^la — samo prava z zvezdo in križem — je jako izdatna, in vsled tega cena pri vporabi. Scottovo emulzijo vsebuje tvarine, ki utrjujejo v lahko prebavljivi obliki šibko okostje. To dokazuje razsi^ena uporaba SCOTTOVE EMULZIJE od strani vseh gospodov zdravnikov Samo pristen s to znamko — ribič — znakom Scottova ako se gre za trajno utrditev ^delovanja. šibkega okostja. Otroci zelo radi jemljejo okusno emulzijo Scott, jo lahko prenesejo dobijo lepe, ravne nožice. Pri nakupu naj se izrecno zahteva SCOTT-ova emulzija. Znamka „Scott", ki je upeljana že 35 let, jamči za dobroto in uspeh. Cena orig. steklenici K 2 50. Dobi se v vseh lekarnah v otroški praksi, Zahtevajte MALJ OGLAS M rafeuf* po 4 ikK. bMdo. ffegtao tlikiH bm-■m« m računajo takrat wt Ni]-■as]* prmojbiaa anala 40 »to . Plača m takoj liter, oddelka I nholf zaslužek sa na dom, ca fante in dekleta LdllBlv ie od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, pri katerih »e lahko zaslužijo 20 do 40 vin. na uro in to brez posebne učeuosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vid. v znamkah, katere Be mu pa vrnejo, ako delo sprejme. — Izrezli«»rska trgovina, trz Lemberg, Šmarje pri Jelšah. 151 7nnifkAnn ponudba. — Državni poduradaik £t/lll lUtJIlcl 29 let star, se ž- li v svrho Že nitbe neznan ti z gospodično ne iz ped 19 let staro, ki ima nekoliko premoženja. Le resne ponurfbe j* pisati pod na*lo*om r8rečen dom", postno ležeče glavna poŠta, Trat. 16:! CnftnnHt^n^ 9 PrmerQ) doto, ž li *n»n|a k UUSJJUU'blla g,upadom t držav i službi — Star st 30—50 let. — Ponudbe pod »Ve a' gtavu* poŠta, Trst. ___ mizarja i&če takoj hotel Balkan v _ Trstu; dobi stanovanje in brano; pU£a po dogovoru. Prijaviti se je v Ldtelski pisarni 164 Hrast >Sče praktično prodajalko. Ulica Poste 7. 16» Stalnega TZ" Tobakarna linfliAtinio prodaja krasne ktobuze, pripraviti UU ISU lljd jjtne. Kron 8. Prenavlja. Ulica Nuova 45, I. ItiT Priporoča BO 'a zR na i'otn H'* t t.ddelek Ed uoati. tfgovino. Naslov pove mseratni 168 ^M.MnKinM slavnemu občinstvu, da o >pre® naznanjam dne 27. t. m. na Opčmah itev. 176, v hili gosp. Gorjupa na novo urejeno mesnico z volovskim meaom prve vrste. Josip ViSkovi'. mesar. *** Ua4a| Balkan »e iSČe ponočni vratar La nUItJl (Nachtporti?r). Oni, ki je ie služil po hotelih, ima prednost. Soba opremljena z lepim razgledom sa takoj odda. Via Amerigo Vespu^ci 1, IV. IT. ITI nrnftaf 30 kompletna vraa, okna, ve lvr< seru). 12* 7al!m z^&nja * gospodično ali vdr»v<>. ne prek* £eiim .S0 let staro, radi ženitbe. Nasl.>v pove insrrat'ii oddelek Edinosti pod S . 134. 124 Prlin^nilfit Pohiš:vo za z-ikoo^ko sobo, Bve-rrilU2||Ul>l. tlo, v najboljšem stanju r. zmet-nicami se proda za 240 kron. G Kerbler, molim a vento 7. 7 E3E 10 vin. STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogml ul. Nuova-S. Cftterina NOV PR1HOO fuštanja, baržnua, tožuho« fuc, mallj, rokarlc, ženskoj?* ia mol kepa blaga. — Odeje prešite in ^oluene, htIIh, modrci, svila, okraski iu drobnarij«. □ff-===nn Trebuševino, gnjat, sla« ninof klobase 6 kg po pofttl kron 6 84. Govedino, teletino ali svinjino 6 kg K 5 84 — pošilja franko po povzetju OGRSKO - Hcnncse št. 167 - OGRSKO. 3IIE DIIE Samuel DubipsHy Trst, ul. Campanite št. IO. □ Manifakturno blago □ Konfekolje In čevlji za dame, gospe In otroke. Na debelo In na drobno. — Ugodne cene. 3E nn □E DE Stesui X. »J3DINOST« 6t. 21. T Tratu, dne 21. jaDuvarja. m2.'a mi IAĐUNSU BiUVBA TUST, VIA CASSA BI RiSPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). ktffdjfi hi prodaja i m PAPIBJ«, BKirtE. OBLIOAC nuoBon, DKuncK, i TALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI MTHB PAFIBJB IN BLAGO LUI JAVNIM BKLADtatiDL safb - DEPosrra — promese. BMOJAVT: JAPBAJ3TA. menjalnica. "m vlooe na knjižice OD DNEVA VLOOE 4% DO DNEVA VZDIOA inmn datbk vlačujs bakca n svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. &TTAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2V»—5V>. ESBOMTUJEt MEOCS, dktus ar PAKrtrm ZAVAROVANJE VMD9O0TNIB FAPIKIZV PROTI K UKINI I20ĐBL REVIZIJA Z&EBAVJA fiBISCK ITD. RRKAPLAtoO. RTA VB NI KKEDITL REMBOURS-KREDIT1 krediti proti dokumentom uercakja. BORZNA NAROCELA. - INKASO. _TELEFONI: 146», 1793. ■fiT FHIjalke v Opatiji in Ljubljani «7 nid0 pivu Bdelevatel] in t:" uc lesnega oglja izključni liferant vzajemne - ^ruge privatnih uradnikov, z lastno žago - klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju uu '<{ ntekem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, T .*nega oglja itd. itd. v s »vincem zaprtih vrečki, prosto na dom aa vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. lodro&nn prodola v 11 let Toro 4 fe&raa ulica del Toro Št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 20-S6. - i i a SEEIiilE^^il RESTAVRACIJA AURORfi Trst, »L Cardecci it. 13. Brzojavka. Iz Tripolisa v trst j« dospela z zrakoplovom „Ha-atld Paša" orkestralna drelbu tambarašl« obstoječa iz turških jo tr-jočib predmetov.— * * VW» govino s tchicjsko praodo vsake Trste bodi od poroelBna, re ailje emaila, kositerja ali sinka, nadalje ps-siBantPTje, kletke itd. — Za gostilničarja p'po, kn glje, eemjeno in stekleno posodo za vino. Pekarija in sladčičarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesc* d'Assisi 7. Predaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (blskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, ^utelike, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase I L ehnična poslovnica FRANC & KRAS C, Trst. (prej Schnabl & Co. Succ.) dobe vata: Tsngyes is$izvrstie{$s materje na bencin, plin, apojai plin ia mottrjs na nafta, sistem ,.Dieselu stoj«6« im lt-žeče u#tr jbe. Lekomcbiie Da benzic in paro. Prevzemajo delo iađastrijalaik tovare« kakor : Mlini za rac*kor stroji za proizvaje»je sija, tovaroo Itda, stroji za kamena »me, »troji in tovarne za cement, stroji in namešoenja zu mizarska ebrt, centralno kurjatev, »troji za drobljenje različnega blaga, kemična tovarne itd. Nainešeenjc za električno razyetfja*0 in prenos moči. filektrisaa rzdigala za I osebe (Lift) sistem Pedretu kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaiko in drngs obrti. Črtodorna transmisije. Seaulke in cevi vsake vrsti. § Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstna sevi. Orodja in stroji za poljedelstvo in preže za vino. Oljp, zamahi, pipe i d. „Anduro" najbolji ia najcsnsjii pokrov hiš. — — — Proradu! la cblak mernikov zastonj. — — — Podpirana naznanja slavnemu občinstva, di » odprla gostilno t Trstu, ulica G!uli» St«v. la. „Znr Stadt Laiba jh" ToČtJo ae vira prve vrste. Teran . po K 1*28 Istrsko črno K - X Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko. . „ 1 ........ Kuhinja vedno pripravljena. » .t MARIJA ASACHER. £ iti. 03 JC ta 8 flB CB m Zaloga moka prve vrsts Aleks. Rupoick & C.e - Trst ulica Squero Nuovo št. 11. Zastopstva iti sta zaloga najfinejših mi ponižne moke in krmnih Izdelkov poznanega valjčnega milna VINKO MftJfrlČ-a v Kranju Brzo^svl: ^leksropnick — Srst jfilek. oCukež j fmncesljonlranl zobotehnik Jrsf, Via Jfuova 13 ordinuje od 9.—12. 2—6. 28 i grenHcs HugUStO Dell' - Edini preparat iz zdravilnih rastlin. Tovarna: Trst, ul. Farneto 36. Upliva mgodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prenavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana J aa razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo (TSBtiU AHgHltl} DeU'AilOlO pred kolero. — Vhod po glavnih vratih —I Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deUa Caserma št. 2. — Telefon 952. Ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki j« Tarna proti vlonan in puiaru, v kateri so SH&AMBIOE, ki es oddajejo strankam ▼ najem in sicer za oelo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meeeo „ e Shramb i oe so 24 cm viftoke, 24 cm fiiroke, 48 cm globoke, ghrambic ne more •;rn v re-r Irarc? strrtnke, H same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni - .nti. WGST Oddaja hranilne pušico katere priporoma posebno stariSem, da na ta najnovejli in najvspeHneji nafta navajajo gtediti svojo deco. Nadaljsa pojasnils daje zsvod sb sradnih arah. Slovenci, e hočete oUleti po ceni? Obi ;te dobio znono trgovino Aila itfci di Trieste Tia f; is** Cai'duct't »t. 49 (ex via Torrente), kjer boste T 'šli velik izbor oblek, površnikov, palenti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke la otroke. Specialiteta v plaščih, loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domaČega blaga. Sprejema]* se naročila za obleke po meri. Alla ertta di Trigste Via Giusue Čard aci 3t (ex via Torrente). Z030ZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. i1nx Enrry Brili ant V. Caserma št. 17. II. (Kiša Terni) Izdelcjo zadela je 2 em Jlera, pwrtre!am>m, sretrom In zlatom. Izdeluje posamezne umotac zobove, kukar 187 tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. »»pol. jVIirodilnica jforio fer'in Trst Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivlo) PODRUŽrilCn: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rad. Skerl. Velika Izbera kramenlj. bar t, žebJjev, petroleja 1. t. (L Redil ni pradek za pitanje svinj. kraTr koaj, iUL itd. lekarnarja dr. TliNKOOZ Y-ja v Ljnbljanl. Prodaja na drobno in doboio. j Prodajal ni ca ur BIzjek Irst, Campo S. jiacoaa 5. (slovenska fcifa) - VeUk izbor tir na aidro Jn zn gospe. - Izbor verižic voake ^me. - Budllaiki K 2-30. R g' !fitorjl Kron 20. Poprave po najzmernejfh cenah. 51 Butec I ■ Še si nisi zapomnil, da ne kadim drugesra ciara- |jj retnega papirja aii ovitka :: g kakor ed;no in vedno ie ... tj