£julj(jfliisEt Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliajn. vmnk tla,n rnzcn nedelj in praznikov ob £*». «ri zvečer. UrednlitTo ln apravnlitvo: Kolodvoriko nlioe itov. 16. — Z urednikom ■« more govoriti v«»k dan od ti. do 1». aro. — Rokopisi •» ne rr»6«Jo. — Znaeratl: Soetetopne potlt-rrat« 4 kr., pri »očkretnom poue* 'Jenjl daj« fu popuet. — Velja xa Ljubljano v uprevniitvu: ee oolo Uto 6 gld.( *» pol lote 8 gld., *e četrt lete 1 gld. 50 kr., ne me.01! 60 kr., poilljetav ue dom volje meaeuno 9 kr. veo. Po potit velja ee oelo loto 10 gl., b» pol lotu 6 «1*1., ■» četrt lot« 3 gld. 50 kr. iu ca Jedou meaoo 85 kr. Štev. ‘278. V Ljubljani v petek, 4. decembra 1885. Tečaj II. Kneza Bismarcka odgovor na interpelacijo o izganjanji inozemcev iz Prusije. Kmalu ko se jo bil otvoril državni zbor nem- stavili so zastopniki v Nemčiji živečega polj-p£a naroda do vlade interpelacijo zaradi one ^akoiiifno naredbe o izgonu ruskih in avstrijskih Podanikov iz vzhodnih provincij, ki je po pravici Obujala začudenje in strmenje vsega civiliziranega sveta. Dotične interpelacije pa niso podpisali samo P°ljski poslanci, ki so pri tem pred vsem prizadeti, ampak podpisalo jo je tudi veliko Število nemških Poslancev, živ dokaz, da se omenjena naredba tudi med nemškim prebivalstvom nikakor ne odo-liruje. Kako bi to tudi mogoče bilo! Saj se mora pač vsakemu nemškemu državljanu takoj vsiljevati vprašanje: Kaj pa, ko bi začele druge države jednako postopati, kaj ko bi začela Rusija, Av-strija, Francija z isto strogostjo in brezobzirnostjo »ztiravati nemške podanike? Uže ta jedina misel korala je prebivalstvo nemške države navdati z ^kim strahom pred določbo, koji zastonj iščemo Vrstiiice v mednarodnem življenji, in zato ni tako ^dno, da se je ta najnovejši korak železnega kancelarja tudi v Nemčiji sami ostro grajal in obsojal in da so se poljskim pridružili tudi nemški Poslanci, da zahtevajo od vlade v tej zadevi po-Jasnenja in opravičenja. Na odgovor, kojega je imela nemška vlada dati na dotično interpelacijo, čakalo se ni samo v Nemčiji, ampak tudi po drugi Evropi z nekako radovednostjo in nestrpnostjo. Ta odgovor je sedaj PrtŠel, in sicer je odgovarjal knez Bismarck sam. Listek. Prokleta! Spisal Emilo Richobourg; po E. Vncanovi proilo-Uvi prosto poslovenil Janko Lobu.) (Konec.) V dolino sableuse-sko se je po nemirnih iu katastrofalnih dnevih zopet povrnil bil mir. Košnja ^ bila dovršena. Se v6, da so se ljudje še več-rat» da! cel6 vsak dan razgovarjali o tajnostih 8euillonske pristave. Lucila in Blanche ste čakali; ena na otroka, (‘ruga na ljubčeka. Kako dolg so jima je zdel čas! Rouvenat je hotel svoji gospodarici položiti račun o zapuščiui, katero so našli v denarnici acque8 Mellierovi, in ki je znašala v gotovini 80000 frankov. Lucila odgovori: »Kasneje, kašlje, ljubi mi prijatelj! Dokler ne vidim svojega ne morem na nič druzega misliti kakor na-nj! .n< kar se tiče denarja, to je le vaša skrb! Saj denar dota deklice, kateri ste vi boter, namreč JUbe naše Blanche-e!“ Zmerom nemirnejše je postajalo čakanje, Lu-Cl a si je mislila: „Ali morda siua zopet izgubim? A tacega odgovora nikdo pričakoval ni. Nemški kancelar prebral je namreč v odgovor na ono interpelacijo neko izjavo nemškega cesarja samega, v kateri se izreka za nemško ustavo velevažno načelo, da državni zbor nemški nima nikake pravice ra/.motrivati naredbe, katere je odredil cesar nemški kot kralj pruski. V delokrog državne vlade ne spada, nadzorovati izvrševanje vrhovne deželne oblasti, in tedaj tudi državni zbor državne vlade ne more poživljati, da mu daje pojasnila v takih zadevah. Razumljivo je, da se na ta odgovor nihče k besedi oglasil ni. Poslancev polotilo se je vsled te izjave toliko oaupnenje, da so tiho obsedeli, n«, vedli, kako jim jo-prav sta prav v glavi in pri srcu. S tem načelom priznava se vladarjem posameznih držav nemškega cesarstva najedenkrat neka samostojnost in nezavisnost od državne vlade, koje si le-ti vladarji do sedaj morda sami niso bili v svesti. Odslej niti državna vlada niti državni zbor nimata pravice zanimati se za t6, kaj se vrši v posameznih državah in kake naredbe se ondi odrejajo. V tej izjavi sprožilo se je pravno vprašanje, na kojega nikdo izmed poslancev v nemški državni zbornici ni bil pripravljen, zato se tudi nihče v razpravljanje spuščati ni mogel. Razen vsebine odgovora pa se mora tudi na poseben način, kako se je odgovarjalo, ozir je mati. Navada je bila do sedaj pri nas in v druzih ustavnih državah, da je na interpelacije odgovarjal vselej le jeden ud izmed odgovornega ministerstva. Pri tej priliki pa je govoril h poslancem monarh sam. Uže pred Be je knez Bismarck jedenkrat izjavil, da se ne zlaga z dosedanjo navado, da državni zbor le po posredovanji vlade zamore z monarhom govoriti. Vidi se tedaj, da je nemški kan- Ah, on ne ve, da ga pričakuje materinsko srce; bi li sicer odlašal?* „On je bogat postal in plemenit!" mčnila je Blanche v strahu. »Morda me je pozabil?!" Neke sobote pa stopita dva moža na pristavo. GospOda je bi!a baš pozajutrekovala ter je bila še v jediluici. Zdajci zakliče Serafina v sobo: „Gospod Rouvenat, gospod Jean Renaud, gospo-dičina Lucila: gospod Dumoulin iz Pariza je tukaj in želi z vami govoriti!" Omenjene štiri osebe v istem hipu vstanejo izza mize. »Prosite gospoda Dumoulina, naj vstopi," deje Lucilu. Odvetnik je slišal te besede. Svojemu sprem* Ijevalcu reče: »Jaz grem prvi notri, kaj ne?“ »Da, da, da!“ Gospod Nestor Dumoulin stopi v jedilnico ter resno pozdravi. Rouvenat mu ponudi stol. »Hvala", deje smehljaje se. »Imam le gospodu Jeanu Renaudu povedati nekoliko besed." Ta se približa advokatu. Blanche se trepetajoč stisne k Lucili, ki je tudi tresla se. „Jean Renaud," izpregovori gospod Dumoulin, povedal sem vam, da se vrnem, iu evo me tu- celar takoj hotel vpeljati novo svoje načelo tudi v praktično življenje. Je-li vse to le formalna zadeva, ali knez Bismarck v tem tudi še kaj druzega namerava, o tem se danes se ve ne d& še razpravljati. Kako se to ujema s sedanjimi ustavami, o tem pa bodo brezdvojbeno izrekli kmalu juristi svoje merodajno menenje. Misel sama na sebi morda ni slaba, spraviti vladarja s svojimi podaniki še v ožjo dotiko, nego je bilo to do sedaj v navadi. Puščaje tedaj pravno to vprašanje za sedaj na stran, spregovoriti hočemo nekaj besedi le še o komentaru, ki ga je knez Bismarck pridejal cesarjevi izjavi. Cesarjevo pismo ugovarjalo je le kompetentnost državnega zbora, staviti v tacih zadevah interpelacije do vlade, ne da bi se spuščalo v razpravljanje tega, zakaj se inostranci izganjajo iz Prusije. Kuez Bismarck pa je prav za prav povedal, kar se je z interpelacijo skušalo zvedeti. Odgovoril je na kratko, da se Poljaki izganjajo zaradi tega, ker se v posameznih provincijah poljski živelj na škodo nemškega širi, da so tedaj zgolj nnrnHnnafni »|n|rihiZnanO je, da so se od strani naše vlade v državnem zboru iu v delegacijah navajali razen narodnostnih tudi verski nagibi, iz kojih je pruska vlada tisočim in tisočim inostrancem ukazala zapustiti dosedanje svoje bivališče ter iskati si novega domu onkraj mej. Izjava nemškega kancelarja je tedaj v nekakem nasprotji z izjavo naše vlade v tej zadevi. A naj je temu uže kakor hoče, naj so uže ua-rodnostni ali verski nagibi, ali oboji skupaj napotili prusko vlado do tako nenavadnih, v mednarodnem življenji do sedaj nepoznatih naredeb, obžalovati moramo vsakako, da se s tako brez- kaj!“ To rekši potegne papir iz žepa ter ga izroči starčku. »Jean Renaud, ki je bil obsojen k dožitnemu posilnemu delu zaradi zločina, kojega on ni zakrivil, pomiloščen je bil pred nekolikimi meseci. Dane3 pa je Jean Renaud za nedolžnika spoznan ter vrača se mu zopet čast kot državljanu in človeku. Ta papir, ki vam ga tu izročam, ima uradno potrdilo." Jean Renaud je hotel govoriti, pa ni mogel; tako je bil ganen! Blanche veselo klikue ter objame svojega očeta! Gospod Dumoulin se obrne zdaj k Lucili iu Rouvenatu govoreč: .Gospa Lucila Mellier, gospod Rouvenat, jaz nisem prišel sam. Ali mi dovolita, da vpeljem tudi svojega spremljevalca?" »Gotovo, čestiti gospod," odgovori Lucila. Odvetnik odpre duri ter pomigne. Njegov spremljevalec se prikaže. Jean Renaud zakliče: »Moj dobrotnik!" spusti se na kolena pred grofom Bussi&resom ter poljubi njegovo roko. Grof Jeana Renauda vzdigne ter reče s trepetajočim glasom: »Gospod Jean Renaud! S pomočjo mojega prijatelja, gospoda Nestorja Dumoulina, posrečilo obzirnostjo bije v obraz narodu, ki je do sedaj zmiraj še spolnoval državljanske dolžnosti, ki je na bojnih poljih isto tako prelival kri za nemško cesarstvo, ko vsaki drugi nemški podanik. Nikakor si ne prilustujcmo pravice soditi o tem, je-li skrb kneza Bismarcka za nemški živelj opravičena, ali ne, je-li res poljski narod nevaren nemškemu, vender mislimo, da naj hi se pri tacih naredbah, ako se uže izvesti morajo, postopalo z največjo obzirnostjo in da bi se no žalili čuti, ki so vsaki narodnosti globoko ukoreui-njeui. Z ozirom na to bilo bi morda bolje, ko bi nemški kancelar k izjavi cesarjevi ne bil dodajal še lastnega komentara. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. EnkOta, katero je sklical koroški deželni predsednik, da se posvetuje, kako bi bilo možno omejiti žganjepitje, je v dozdanjih sejah sklenila: 1.) Poviša se davek na žganje kot—dežehiado-klada. 2.) Dela naj se na to, da se omeji število Žganjarij z ozirom na število prebivalstva in na oddaljenost jedna od druge. 3.) Sklene se zakon, po katerem se bode strogo postopalo jnceti jgijan-cem. 4) Prodajanje jia drobno se more samo vršiti po tri litre vkup, prodajanje opojnih pijač na drobne se ima ločiti o druge trgovine, skušajo se zabraniti shodi, pri katerih se družno pije žganje. Nekaj drugih naredb se še sklene. V gališkem deželnem zboru se je vnela burna debata pri predlogu, naj se deželni odbor in vlada naprosita, da gledata na to, da so pri nakupovanji žita za vojsko bolj ozir jemlje na Gališko, nego se je to do zdaj zgodilo. V Galiciji se namreč rž ni smela nakupavati, češ, da ima v sebi zdravju škodljive snovi. Vojaška uprava naj bi se torej bolj ozirala na Gališko. Tuje dežele. O položaji na Balkanu ni posebnih potočil. Zatrjuje se uradno od srbske in bolgarske strani, da se sklene premirje. Toliko bolj pa se bavijo zdaj s Srbijo in Bolgarijo ruski listi. Skorn vsak dan prinašajo Qgtr^čIajiJy^j_^m^ratomors^m boji; osebit^pikn^reapacivania slišati mora Salis-bury, češ, da-jeAnglužka^MaZzdavna s svojo razdirajočo politiko vzneoiimlaj&lliari, zdaj konečno je vjina djriva^vojslje^ meil^Šrbijo^in Bolgarijo; in £na je kriva, da se poslaniki—pri konferenci v (litrigrad n ne moreio z jediniti. In ti listi pišejo zdaj zopet zel<5 prijateljsko za Bolgare, o Srbiji a izrekajo sumnjo, da najbrže porabi premirje to, da se na novo bolje oboroži ter potem zo-t prične vojsko. — Najbolj pa se ugiba zdaj, se mi je, da sem vas zopet spravil v vašo domovino. Danes bi vas za to nekaj prosil “ »Kaj tacega, kaj tacega? dobrotni mi gospod.“ »Gospod Jean Renaud, čast mi je, da vas prosim, da daste svojo hčerko, gospodičino Blan-che-o Renaudovo, v zakon mojemu vnuku, grofiču Leonu Bussičresu!" In obrnivši se k Lucili, dostavi: „Grofič Leon Bussičres je vaš sin, madama!" Lucila zajeclja: »Gospod grof... gospod grof!..." Več ni mogla izpregovoriti; obile solze udušile so ji glas. A grof nadaljuje: »Lucila, vaš sin vas obo-žava; mi vsi vas ljubimo. In vas, gospodičina Blanche, ljubi grofič Bussičres iz vse svoje duše. Dovolite mi, da vas objamem!" Skupina presrečnih ljudij! — — Dočim sta grof in gospod Dumoulin peš bila odšla na pristavo, ustavil se je grofov voz v Fre-micourtu pred ondešnjim pokopališčem. Leon in grofinja, njegova stara mati, bila sta izstopila ter peš šla na grob umorjenčev. »Tu je", reče Leon. Grofinja poklekne na grob, zakrije si obraz z rokama ter dolgo moli na mestu, kjer je otrok njenega srca spal večno spanje kake pogoje stavi bolgarski knez pri sklepanji premirja, v koliko jih bode hotela sprejeti Srbija; nekateri listi hote vedeti, da se na vsak način prizna zjedinjeuje vzhodne Rumelije in Bolgarije. Angleškim liberalcem gre pri volitvah vedno bolje; do zdaj izvoljenih je 234 liberalcev, 196 konservativcev in 46 Parnelloveev. Za konservativce izginila je vsa nada, da bi si pridobili absolutno večino. Pogodba glede Karolinških otokov je uže znana; obseza namreč šest članov. V prvem članu priznava Nemčija suvere.net.cto Španije nad Karolinškimi in Pahio-otokTTDrugi čjanlodločuje meje in tretji govori o trgovinski svobodi Nemčije. Četrti član dovoljuje Nemčiji, da se napraviti postajališče za svoje ladije. Vojska z Birmo se je za Angleže kaj ugodno, skoro brez prolivanja krvi zvršila. Dnč 26. novembra prišle so britske čete pred mesto Ava; prošnja birmanskega kralja za premirje se je zavrgla ter se zahtevalo, naj se Birmanci udado brezpogojno. Ko na to niso dobili nobenega odgovora, šli so Angleži drugo jutro v mesto, a našli so je prazno. Od Ave dalje bila je pot v Mandalay prosta, in potem so šli dalje brez ovire v Man-dalay. Kralj Thibo se je na to brezpogojno udal; Angleži so ga takoj odveli na svoje ozemlje. Razne vesti. — (Nazaj poslan rod.) Iz Petrograda se poroča : General Cornajev pgslal, je k ral j u Milami Ta-kovski rod z opazko nazaj, da ga ona bratovska ljubozen, vsied katere se jo vojsko lota 1876 vdoložil, sili, od-novedati _sa. jgakemu srbskemu -počasteuju, ker so kralj ki^so^et^Um; Tfakor »Rus" piše, sleOTB bode veliko ruskih častnikov gjr^ajftvemii redu. — (Ža lostna smrt.) Iz Št. Vida na Triesting-i so piše: Danes se je tukaj končala žaloigra v vseli krogih dobro znano in spoštovane obitolji. Soproga tovarnarja Josipa pl Rohrbiick-a, ki jo zaiadi svojo ljubeznivosti in dobrotljivosti delavcem nasproti jajco (ui-ljubljon, postala je pred pol letom naenkrat melan-bolična. Prepeljati so jo morali vsled tega na Dunaj v privatno norišnico. Pred nekoliko tedni pa se je zopet povrnila nazaj; a ker še ni bila po polnem zdrava, dali so jej čuvarico, katora naj bi jo povsod spremljala. Danes popoludne sprehajala se je s svojo čuvarico v bližini hirtenberškega gozdiča. Kar začuje )ne daleč od pokopališča bolnica bobnenje visoko na-jasle Triesting-o. Kakor blisk iztrga se iz rok čuva-^ičinih Ouvarica leti za njo, spregledala jo takoj njen n^jnon. Ko jo dohiti, nastane boj za življenje in smrt Ko zapustita grob ter korakata proti izhodu, ustavi se naenkrat Leon. Primši grofinjo rahlo za roko, pokaže ji še novo gomilo, na kateri je stal črn križ z belim napisom: „Jacques Mellier." Oba se ustavita. Leon se zamisli. Naposled izpregovori: »Tam v kotu počiva moj oče, tukaj moj ded; Leon Bussičres, Jacques Mellier: žrtev in morilec!" Grofinja milo odgovori: „0u se je dovolj greval! Bog odpusti nam vsem !. . . . in zdaj — k tvoji materi, Leon moj!“ In, ko dospeta na pristavo, prileti jima Lucila naproti, in mati in sin se z veselim vzklicetn objameta ! Rouveuat je grofinji pomagal iz voza. »Hvala lepa, gospod!" dčje grofinja ljubko se nasmehljavši. »Gospod Pierre Rouvenat, kaj ne?" — »Da, milostiva gospa grofinja: Pierre Rouvenat, stari služabnik seuillonske pristave." Iz naročja svoje matere leti Leon v naročje Jean Renaudovo. Tudi Rouveuat. se zdaj približa, rekši: »Milostivi mladi mi gospod, kojemu se imam zahvaliti za svoje življenje; ali vam smem roko poljubiti V" Leon Rouvenata objame vzkliknivši: »Povra-čam vam poljube, ki ste jih dali pred trinajstimi leti v gostilnici saint-ii uuski malemu Leonu!“ Obo žčmki "padoti v vodo. Pri hirtenberski postaji potegnili so čuvarico, pri Klinger-jovom mlinu v Enzens-fold-u pa tovarnarjevo soprogo iz vodo, se vč da obe mrtviH Sočutje nrohiu-qlatya im tragični usodi težko zadete obitelji jo odkritosrčno in sjdošno. — (TolažTjiV od^ovVr.) K nevarno bolnemu skopuhu poklicali so zdravnika, ki jo bil zaradi svoje grobosti povsod poznan. »Gospod doktor", vpraša skopuh s tihim in boječim glasom zdravnika, ko mu jo zapisal ta zdravila, »koliko vam imam plačati?" „N° novčiča no !“ odgovori zdravnik. — »Srčna vam hvala 1 mrmra bolnik. »Vaši dediči mo bodo nže plačali!“ - (Proračun občino dunajske.) Po P>'°' računu za leto 1886 znašali bodo izdatki dunajske občino 18 812000 gold., dohodki pa, in sicer brez davkov 7 331 190 gold. in davki 10 212 350 gold, tedaj skupaj 17 543460 gold.; kažo še tedaj primanjk-ljoj v znesku 1 268 460 gold. Kor so bo za tamošnjo magistratno poslopje tudi šo 2 450 000 gold izdalo, znaša cola potrebščina 3 718 460 gold., katera so bo s toni pokrila, da so bo nekoliko obligacij poprodulo, katerih ima dunajsko mesto več kakor za deset milijonov Domače stvari. Deželni zbor kranjski. (2 soja dno 2 decembra | (Konec.) Poslanec Murnik poroča v imenu finančnoga odseka o računskih sklopili kranjskih dobrodelnih zakladov za 1. 1884 Vkupni dojanjski prihodki za 1. 1884 znašajo pri bolničnem zakladu 94025 gold. 30 kr., k temu prišteti zastanki konci 1884. lota, torej vkupna svota 98 836 gold. 61 kr. Čisto promožonjo bolnišničnega zaklada znaša toroj 163 654 gold. 75 kr., katero so jo v primeri z lotom 1883 zmanjšalo '/A 2284 gold. 20 kr. Vkupni dojanjski dohodki Pr' blazničnom zakladu so znašali 146 676 gld 82*/g kr-> k tomu zaostanki iz 1884. leta s 4985 gld. 72 kr., vkup toroj 51462 gld. 54 ’/s kr. Čisto premožonj® blazničnoga zaklada znaša 121961 gld. 56'/» kr., katero so je v primeri s 1883 letom pomnožil® 5476 gld. 99 kr. — Računski zaključok pri porol" n iško m zakladu kažo dohodkov 6257 gold 42 kr., v tomu zaostanki iz 1884. lota s 342 gold. 55 kr., vkupno toroj 6599 gld. 97 kr. Čisto premoženje porodniškega zaklada je znašalo 11004 gold. 69*/2 kr., katero se je v primeri s 1883. letom zmanjšalo za 337 gld. 4 kr. — Računski zaključok najdoui-škega zaklada kažo dojanjskih dohodkov 11963 gld 10'/a kr., k temu šo ostanki iz 1884. leta, toroj vkupno 12189 gld. 5 */2 kr Vkupno premožonjo naj-deniškega zaklada znaša torej 7325 gld. 95 kr. Dolgovi znašajo šo 15 557 gld. '/a kr., kateri so so v Grofinja reče Lucili: »Vi se ne smete več ločiti od svojega sina; to veljd; ne-li ? Vi ostanete z nami na d’ Arfeuille-u in v Parizu!" Lucila odgovori med solzami se smehljajoč-' »Hvala vam lepa, gospa grofinja. A meni pristoja samota. Saj moj sin bo srečen, in to bo tudi mene osrečevalo tfi na pristavi. In on izvestno večkrat pride, da objame mater svojo!" — »To vam ne smč veljati. Medve sve obe materi, ki sve dosti trpeli, draga moja Lucila! Medvč morave skupaj živeti! Jaz vam bodem tukaj družbovala, in vi bote isto nteni delali v gradu d’ arfeuillesken* Kako vrlo dobro se bove imeli! Kaj ne?“ V tem je Leon letel bil v hišo in tam najde Blanche-o, katera jo bila zarudela čez in čez )"' lici. Blaženi mladenič! Zasvetila ti je zopet zvezda, sreče zvezda! .... 25. Meseca Reptembra jo. Velika družba oživlj8 grad d’arfeuilleski. Celo Itouvenat je oskrbovanje seuillonske pristave izročil za teden dnij starem** višemu hlapcu Jeanu, katerega je užo vnaprej določil za svojega naslednika. Saj moral je vender vdeležiti se poroke Blauche-e, kateri je bil tem letu zmanjšali za G813 gld 95 kr. — Vsi računski zaključki so se potrdili. Posl. Luckniann poroča o proračunu muzejnega zaklada za 188G. leto. Potrebščino znašajo 3332 gld. 70 kr., vkupna zaklada 271 gld. 121/* kr., torej se kaže primanjkljaja 3061 gld. 57* 2 kr., katori se ima pokriti kot donosok k režiji deželnega muzeja in deželnega zaklada. Cisto premoženje muzejnega zaklada koncem 1884. leta znaša 158 255 gold Posl. L nek man n poroča na daljo v imeni finančnega odseka o računskem sklepu za loto 1884 zaklada prisilno delavnico. Dejanjski dohodki so znašali 134873 gold 29'/s kr- Vkupni stroški so znašali 131129 gold. 82 kr. Skupno premoženje znaša 104112 gld 55'It kr., torej v primeri s promoženjem koncem 1883. lota pomnoženo za 14G1 gld 38 kr. — Računski zaključek so potrdi. Posl. De to la poroča o prošnjah glavnih odgon-skih sprevodnikov Josipa Altmanna, Petra Mileka in Matijo Eppicha za povečanje plačo. Poročevalec predla, naj so vsem trem prosilcem plača poviša od 25 na 30 gold od l. januvarija 1886 počenši, če v to dovolita štajerski in koroški deželni zbor, katera imata tudi plačovati odgousko sprevodnike. — Predlog so sprejmo Posl. Korani k predlaga v imeni finančnega od-8oka, naj so prošnja podpornega društva dijakov c. kr. visoko kmetijsko šole na Dunaji za podporo usliši ter 86 jim dovoli podporo 30 gold - Predlog so sprejme. Konec seje ob 1/a 1. uri. - ( Klub narodnih poslane e v) imol je pred- 'čeranjim popoludne zopet sejo, in v tej so jo razpravljala dolen jska volitev. Kakor se nam poroča, je qb^av-nava, ki jo l^lizu^lvo-^ri^rala, bjl^dusti >4ivalina Gosp. posl. jo pri toj priliki, da didatom za volitve dolenjskih mest in trgov v državni zbor postavil, na kar jo d^i^jyjslanQc s^avil^pi^llog, naj n^rodui^klub gle4e_to_^volU^o-^vojo i^o-rtpalupst in odločitev propušča volil c era ^ Zu^TnjPta p rod 1 og_j o 4>j 1 »4> r ejot^s 15glasovi proti 7 glasom; gosp. Pfeiferja predlog jo bil tedaj zavržen. — (P ro da va n j o v k a tol i š k i družbi.) Prcd-včoranjim zvečer govoril jo v katoliški družbi g. prof Marn spomenico trem slovonskim pisateljem o stolot-»ici njihovega rojstva Prvi jo dr. Jakob Zupani rojen dno 4. julija 1785 na Prevojah, v duhovnika po-svečon 1809, umrl dne 6. fobruvarija 1852 v Celovci Drugi jo duhovnik Jauoz Nop. Primic; narodil so je dne 23 aprila 1785 v Zalogu pri Šmariji Bil j« slovensk pisatelj tor od 1 1812 javen učitelj slovenščino v Gtradci; umrl je v Gradci za sušico dne 3 fobruvarija 1823. — Tretji jo duhovnik Franco Pirc, rojen v Kameniku dne 20. novembra 1785, od In ztluj je bila lepa Blanche, hčerica Jean Renaudova in uboge Genevi6ve-e, grofica Bussiš-res-ova! Pod slavoloki, ua preprogi svežih cvetlic vra-se je mladi par iz cerkve v grad d’arfeuille- 8ki. Izredna krasota nevestina očarovala je gledajoče občinstvo. Dobri Goš je vodil svojega prijatelja Rouve-nata in ui se hotel od njega ločiti. Jean Renaud, za dvajset let pomlajen, bil je sume sreče ves omamljen. Le časih je med sol* z&mi zašepetal: »Kaj bi rekla Genevičve?" Lucila reče grofinji: »Meni se zdi, da sem presrečna! Stara gospa milo odgovori: »Sreča otr6k je plačilo nesrečnim materam!“ Potem je bila velika pojedina. Možnarji so Pokali in umetalni ognji švigali v zrak. Park i® bil razsvetljen; tudi godba in ples nista manjkala. Sredi občnega tega veselja nasloni si Leon kodrasto glavico mlade svoje soproge na prsi ter iej zašepeče v uho: »Zdaj mislim na gostilniško sobo, v kateri si '»i pri prvem snidenji rekla besede: ,Bog vas ne zapusti!1 1. 1835 misijonar v Ameriki, od 1. 1873 pokojnik v Ljubljani, kjer je umrl dne 22. januvarija 1880. Spisal je knjigo ^Kranjski Vertnar" tor posebno marljivo do-pisaval „Novicam" in „Danici". — (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji) Kanonično investirana bila sta gospoda Martin Dorčar na Preski 18 novembra in Ignacij Šalehar na Dolih 1. docombra. Gosp Ignacij Ključe vše k. župnik v Spodnjem Logu, dobil jo župnijo Št Mihael pri Žužemberku Gosp. Jakob Kalan, župnik v Morovcu, prezontiran je za župnijo Kopanj Gospod Janez Vaksolj, kaplan v Poljanah, gro za administratorja v Leskovico nad Loko. — Umrla sta gospoda Mihael Sc h os s, vpokojoni župnik na Studencu, IGega novembra t. 1 in Josip K a stol o e, deficijent poreško škofijo, tudi 16. novembra 1.1. — Razpisani sta župniji: Spodnji Log in Morovoc, obo na Kočevskem. (V kranjsko hranilnico) je v minolom meseci novembru 1569 strank vložilo 368 998 gold, izplačalo pa se jo 1760 strankam 513 584 gold. 66 kr. — (Visoka starost.) Na Dobrovi umrla jo dne 29, novembra Uršula Solan z Šujce, katera jo bila rojena dno 7 oktobra 1784. lota. tedaj stara nad 101 loto Umrla je nagloma brez bolehanja. — (Otroško truplo) našli so včeraj zjutraj pri snažonji gnojišča v Vogovi ulici štev. 9, vulgo pri „Šikci“. Truplo bilo jo od malega otroka ter jo bajo ležalo užo kakih osem do devot tednov v gnojnici; truplo je bilo užo tako sognito, da so niti spol ni mogol določiti Detomora sumnivo doklo so zaprli tor izročili deželni sodniji. — (Požar.) Iz Kresnic so nam pišo. da jo pogorelo 29. novembra t. 1. popoldan Jakobu Kralju iz Kresnic št. 21 gospodarsko poslopje. Škoda znaša okolu 300 gld. Da se jo požaru tako hitro v okom prišlo, zahvalili se je prod vsem načelniku tamošnje železniške postajo, ki jo poslal nemudoma brizgalnico na mesto požara. — (Novaron tat.) V Zagrobu prijela jo policija Jožeta Vovka iz Britofa pri Postojini. Preiskava je pokazala, da jo Vovk ukral dne 3. septembra t 1. posestniku Stefanu Klopčarju v Nadanjem Selu 800 gld. Z donarjom je potom potoval v Ljubljano, v Trst in na Roko tor konečno obiskal še Zagreb, kjer ga je dosegla roka pravice. Jeden stotak podaril je Vovk svoji ljubici Rozaliji Turkovič iz Velikega Brda pri Novem Gradu. — (Nova knjiga.) „Kres“ poroča, da se ravnokar tiska v tiskarni družbe sv. Mohorja v Colovci: »Slovensko berilo za V. in VI. razred srednjih Sol." Sestavil ga jo g. prof. dr. J. Skot po novem gimnazij .skoiu jučlUi no^godhrsL ne^jšo n(^šo,li$£nttwH}. Knjiga bode obsozala 25 p61 in pride cola najbržo mesoca aprila na svitlo; prva polovica knjigo, p»R»ififuiJ obsozajoča, i_zido pa n*n v kakih desotih dnevih. Prva polovica knjigo stane 80 kr. „In jaz", odgovori mu Blanche šepetajoč, »jaz mislim na zeleni sableuse-ski breg, kjer si mi rekel: ,Vi ste srečna moja zvezda!1 Tam sem vprvo vedela, da te ljubim !“ To rekši pozori mična rudečica ljubeznivo lice. Na drugi strani parka sta se razgovarjala Ilouvenat in Goš. »Zdaj nemam nobene hčere več!" deje Rou-venat. »In jaz nobenega sina!" zavrne Goš. In starčka povesita glavo ter umolkneta. Meni se zdi, da sta jokala oba. »Kaj mislite prav za prav?" deje potem Rouvenat. »In vi? . . povpraša Goš. »Gospod Goš, kaj bote zdaj počeli?" »Povem vam resnico, da ne vem!" »Veste kuj? Pridite k meni na seuillonako pristavo!" Goš nekoliko pomisli »Tu je moja roka: udariva! Jaz grem z vami; pa . . .“ »Pa? . . .“ »Moji marijoneti morajo z menoj!“ »Dobro! dobro!" lu udarila sta! . . . — (Odlikovanje.) Deželni šolski nadzornik Aleksander Rož o k v Gradci dobil jo red železno krone tretje vrste v priznanje njegovega mnogoletnega odličnega službovanja. — (Železnica čez Ture.) Solnograška trgovinska zbornica poslala jo do vseh avstrijskih deželnih zborov prošnjo, naj bi so potozali za železnico čez Ture (Grozna nesreča) Vas Grahovo pri Reki bila jo vsled zemeljskega plazu in dolgotrajnega dožo-vanja spodkopana; izmed 21 hiš podilo so jih je 19 Škoda jo velika; človek so nobeden ni ponesrečil. — (Volilno giba njo v Trstu.) Volilni shodi za V. okraj vršili so so v nodoljo v Bazovici, v Trebčah in na Opčinah. V vseh krajih so volilci brez dru-zega izrekli so, da ne marajo za druzoga kandidata, nogo za dosedanjega, katori jo neustrašljivo poležal so za pravice okoličanov. — ( R e d o k vzrok samomora.) Iz Gradca so poroča, da so jo včeraj zjutraj tam obesil 181otni kleparski pomagač iz obupnosti, kor so ga boleli zobje Tako jo Citati pismo, katero jo pisal pred smrtjo. — („Vrtca“) št. 12. prinaša naslednjo vsebino: Po zimi. (Poson ) A. P in. — Odkupljeni z življenjem (Svetonočni obraz iz Krkonoških gord.) Iz češčine provol R. K. -- Lev in zajec. (Bason.) — Božično drovosco (Peson.) F. Krek. — Vida. Sp. H. Podkrajšek — Propir v gozdu. (Basen) F. K rok. Mož z opico. F. G. — Ovon in bik. (Basen.) M. Gosi in žerjavi. (Basen.) — Najkrajši pot v nebesa. (Po stari pripovedki zapisal J. S a) Najdražja dodšina. K s a v eri j. — Prirodopisno - natoroznansko polje. Rudeča mušnica. Anton Kosi. — Listje in cvetje. — „Vrtec" zvršil jo užo potuajsti točaj; mnogo obiloga truda jo bilo treba, da so jo ustanovilo tako vzorno glasilo za mladino kakor je „Vrtec“; reci so smo, da je »Vrtec" popolnoma jodnakorodon vsem nemškim listom za mladino. Naj bi ga toroj ro-rodoljubi obilo naročevali za svojo otroko, kajti v „Vrtci“ najde mladina zdravo duševno hrano. Kako izvrsten list je „Vrtec“, priča jasno to, da jo c. kr. deželni šolski svfet kranjski z okrožnico dne 31. oktobra 1883 priporočil ga vsem okrajnim, učiteljskim in šolskim knjižnicam „Vrtoc“ stoji za vse leto samo 2 gld. 60 kr. Naročnina naj se pošilja ,.Vrtčevemu“ uredništvu, Ljubljana, Mestni trg št. 23. Narodno - gospodarstvene stvari. Letošnje vipavsko vino. Spisal R. Dolžne. Ker je letos v vipavski dolini zaradi glivico „l’o-ronospora viticola" —- po domače rečeno, zaradi strupene rose — trtam v dostih krajih listje veliko prej odpadlo, kakor ima sicer odpasti, jo bila bojazen opravičena, da ne bode letošnje vipavsko vino tako, kakor je bilo druga lota. Zdaj imamo vina v sodih, sv. Martin je minul, vina so užo zolo čista, doloma tudi popolnoma čista, in ustreženo bodo vipavskim vinskim producentom in ne manj zunanjim vinotržcem, ako Cisto pravično in resnično poročam, kakošno je letošnje vipavsko vino. Da v obče ni tako, kakor po navadi, to je, ne tako ognjevito, alkohola bogato, trupla polno, kakor druga leta, je istina. Toda najdejo se pa vender kleti, če tudi no v prevagljivi množini, katore hranijo vina lo malo ali čisto nič drugačna memo onih drugih let Po celi vipavski dolini nahaje so namreč tudi dosti prav visoko ležečih vinogradov, in v teh je „perono-spora" lo malo ali še celč čisto nič gospodarila O takih vinih tukaj niti govoriti nočem, ampak le o takih, iz vinogradov po „peronospori" več ali manj poškodovanih. No, ta naredila so so pa tudi proti vsemu pričakovanju. Kratka sodba o njih, toda popolnoma pravična bi bila sledeča: ona imajo nekaj manj alkohola in trupla, kisline pa le malo ali skoro nič veC, kakor sicor; zato se pa ravno jako ljubo, jako prijetno pijejo. Letos so zamoro reči. da „vipavca" lahko tako „švrkamo", kakor sicer običajnega „dolenjca" ali „štajorca". Treba ga je precej voč popiti kakor druga leta, prodno komu zaide v lase. No, to jo pa ravno mnogim vinopivcetn po Slovenskom prav ljubo in všeč. Z okusom ali boljši rečeno s slastjo letošnjega „vipavca'' so tudi ujegova kemična sostava — kar se dveh glavnih dostojnih delov tiče — popolnoma vjema. Dvoje šolskih vin, ono iz bolj navadnega grozdja nizko ležečega vinograda, druga pa ros da iz posebno finih sort — zelen, traminec, nemški rizling — bolj visokega vinograda, pokazala sta pri preiskavi: prvo 7°/0 alkohola, 5'8°/0« kislino, drugo pa 8 25°/0 alkohola, 5-3°/00 kisline. Alkohola obdržd torej letošnja vipavska vina v obče 8 do 4°/0 manj, kakor druga leta, kisline nimajo pa pri vsem tem skoro nič več. Da pa vina pri vsem toni lotos vendor odločuo bolj kislikasti okus razodevajo, kakor druga leta, izvira od tod, kor imajo veliko manj ekstrakta, kakor sicer. Obilni ekstrakt, obilno truplo vipavskega vina, sicor kislino močno zakriva, tako rekoč maskira, letos je pa jako očitna, kar harmoniji okusa jako, jako ugaja. Kadar pijem dobro letošnje vipavsko vino, zdi so mi, kakor da bi pil prav dobrega „dolenjca“ ali „štajerca“. (Konec prihodnjič.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 4 decembra. „Wiener Zeituug“ javlja: Cesar je Hekcijskemu načelniku v naučnem mini-steratvu Fidlerju povodom zaprošenega umirov-ljenja podelil komanderski križ Leopoldovega reda v priznanje njegovega mnogoletnega izvrstnega službovanja. Sekcijskim načelnikom v učnem mi-nisterstvu imenovan je Enzenberg, dvorni svetovalec pri graškem namestništvu. Sofija, 4. decembra. Oficijalno srbsko poročilo o napadu Bolgarov pri Vlasini ni resnično. Vojni načelnik pa nam poroča, da so srbske dete streljale na naše straže. Ministerstvo je še vedno v Pirotu. Madrid, 4. decembra. Včeraj je bil prvi mi-nisterski sv6t pod predsedstvom kraljice. Sngasta je kraljici pokazal potrebo splošnega pomiloščenja. Vladarica je potrdila predložene načrte. Temešvar, 3. decembra. Vsled večdnevnega deževanja sta neki Bega in Temea zel6 narastli; Temes je danes izBtopila, ker se je pokvaril jez pri Dragzini. Petrograd, 3. decembra. Tukajšnji listi izražajo bojazen, da ne bi Srbija uporabila premirja za novo oboroževanje. „Novoje Vremja" svetuje bolgarskemu knezu, naj se s Turčijo in Rusijo po polnem spravi; potem se bode lažje in bolj krepko lahko pogajal s Srbijo o miru. Telegratično borzno poročilo 7. dnfe 4. decembra. gW. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................ 82 30 » » > » srebni.............................82 80 Zlata renta...........................................108180 50/? avstr, renta........................................99 ■ 90 Delnice ndrodne banke................................... 874' — Kreditne delnice ..................................... 285 80 London 10 lir sterling..................................125 65 20 frankovec . .......................................... 9'985 Cekini c. kr.............................................. 5.97 100 drž. mark.............................................61-75 Uradni gplasnik z dnž 4. decembra. Dražbe: V Logatci posestvo Jan. Klemenca iz Jakovc (4055 gld.) dnč 9. januvarija (1. rok.) — V Litiji pol. posestva Leop. Drnovšeka iz Zagorja (1500 gld.) dn6 22. decembra. Razpisane službe: Učiteljska služba v Kopanji pod Ljubljano; 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. decembra. — Na novi jednorazrednici pri Sv. Ani nad Tržičem; 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. decembra. — Služba 2. učitelja na trirazrednici v Ratečah, 500 gld. ProSnje tekom 4 tednov. — Na čveterorazrcdnici v Senožečah z lelno plačo 500 gld. in prostim stanovanjem. ProSnje do 15. januvarija 1886. leta. Umrli so: Dn 6 2. decembra. Jovana Lukanič, uradnikova soproga, 80 1., Mestni trg St. 24, starostno opešnnje. Dn6 3. decembra. Marija Krisper, zasebnica, 59 1., Mestni trg št. 19, prsni rak. V civilni bolnici: Dn6 1. decembra. Fran Berčič, delavec, 43 1., jetrna hiba. ,-r- Marija Trontel, gostinja, 66 1., želodečni lak. Srečke •/. d n h 2. decem b ra. Brno: 29 24 20 22 68. Nove nasoljene slanike lov 1885. 1., lepe, velike in debele, pošteno robo, razpošilja blizu v lOfuntnih sodčekih po pošti (v sodčekili je blizu 40 slanikov) za 1 gld. 79 kr. franko proti povzetji: (172) A. Jonas’ Witve. Croslln a. d. Ostsee. 10—6 bohinjski sir (160) 13 prav po ceni priporoča J. R. Paulin v Ljubljani, specerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2. Y knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg se dobivajo: Josipa Jurčiča ■j ,l, *) H ■J "J HIP Bill I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, KloSterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. V.zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški v&lpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi pO pošti naročili, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 59 Tisočerno izkušeno domače zdravilo: »Pristni SPair^-Eisrpeller 19 l£OtviCO» ne bi smel manjkati v nijedni hiši. Velja 50 fenigov. V našem založništvu se dobiva: Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O lej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljilblj. Zvon*. «Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nase mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, daje lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se laki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezam knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči» ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, »da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. XJže 07 let o"bstoječa, c.es. kralj. (lož. priv tovarna za odeje in koce od prejšnje firme Liohtenauer-jeva vdova & sinovi razpošilja po svoji dunajski zalogi konjske odeje 190 cm. dolge, 130 cm. široke v nepokončljivi kakovosti temni podlagi in živimi ohkrajki, komad po 1 gld. 65 lci«. uštevši zavitek, torej brez stroškov. Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno, te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni. Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki u* ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj. (158) 6-6 Pazi naj se natanko na adreso: Glavna zaloga: Silberstern, Dunaj, I., Rothenthurmstrasse 14. Tujei. Dnč 1. decembra. Pri Maliči: Kunz, Schidl in Leonhardt, trgovci, z Dunaja. — Fischer, potov., iz Budjejevic. — Gruber, krčmar, iz Kočevja. — pl. Gar-zarolli iz Senožeč. — pl. Pa-ciani, inžener, in Carbonaro, stavb, podjetnik, iz Udine. Pri Slonu: Dengremont, virtuoz, iz Pariza. — Borchert, ravnatelj, iz Berolina. — Hansel, trgovec, iz Biirna. Hatschak, trgovec, iz Linča. Thaller, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Pleteršnik, žel. uradnik, iz Kranjske Gore. Pri Bavar. dvoru: Mauth iz Železnikov. Pri Juž. kolodvoru: Dachler, trgovec, z Dunaja. O a ■o o o sx o a ■o ■& o o »H o ® N N . N .