JUTRA
Leto IV. (XI.), štev. 29 Maribor, sreda 5. februarja 1930
Uredništvo in uprava; Maribor, Al
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Poštnina plačana v gotovini
imurmonštl
Cena 1 Din
Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaačnO: prejeman v upravi
drova cesta it 1?
Oglasi po tarifu
Oglasa sprajama tudi oglasni oddalek ..Jutra" v Ljubljani, Pralarnova ulica it. 4
Sporazum z Bolgarijo
je sklenjen. Po dolgih mesecih, skozi katere so se vlekla pogajanja v Sofiji med delegati naše države in Bolgarske, je bila konferenca minuli pon-deljek z uspehom zaključena. Sofijski list »Mir«, ki stoji blizu zunanjemu ministru Burovu, poroča o tem važnem dogodku v daljšem članku in povdarja, da je zaključek pogajanj velik korak naprej v izboljšanje medsebojnih odnošajev. ki so stalno bili izpostavljeni nevarnosti komplikacij.
Pogajanja so se pričela koncem februarja lanskega leta, ko je bila otvor jena bolgarsko-jugoslovenska meja ki je bila polnih 18 mesecev zaprta kot represivna mera za umor generala Kovačeviča v Štipu v oktobru 1927. .ugoslovenska vlada je lani februarja notificirala v Sofiji svoj sklep, da spremeni to represivno mero, in je pozvala bolgarsko vlado na speciialno konferenco, ki naj uredi sporna vprašanja. Bolgarska vlada se je pozivu odzvala, obe vladi ste določili svoje delegate in koncem februarja se je sestala konferenca v Pirotu. Njena naloga je bila velika in delikatna. Obe delegaciji ste vršili svojo dolžnost vestno in izdelali tri protokole, s katerimi se urejuje vojaška zaščita ob meji, prestopanje meje s strani dvolastnikov v svrho čim boljšega obdelovanja zemljišč in končno redarstve-no-upravne formalnosti na točkah, kjer prestop meje ni dovoljen. Na podlagi teh protokolov so izdelali v Sofiji tri adekvatne pravilnike in jih odposlali v Beograd v ratifikacijo. Toda baš takrat so se pojavili na pozornici hrvatski emigranti, kot gostje makedonskega komiteja. Jugoslavija je radi postopanja Bolgarske (znano je, da so Paveliča In Perčeca pozdravile v Sofiji celo oficijelne osebnosti!) zavrgla pirotske protoko-le. Celo poletje se je vodila razprava o usodi teh protokolov. Končno je naša vlada v principu pristala na ratifikacijo, toda pod pogojem, da se v ro-kutreh.tednov.dotočenih za začasno aplikacijo izdelanih pravilnikov v novih pogajanjih urede vprašanja' likvidacije dvolastniških posestev in ureditve mrtve cone ob celi meji. Ti dve zahtevi naj bi sprejeli Bolgari kot kompenzacijo za sprejem pravilnikov, ki so bili bolj v korist Bolgariji nego Jugoslaviji, in pa, da se odstranijo dotedanje neprilike.
Dne 15. nov. 1929 je bila sklicana druga jugoslovansko-bolgarska konferenca v Sofijo. Pogajanja so se obnovila v mnogo milejši atmosferi po odkritem razgovoru med Burovom in Marinkovičem v Ženevi. Marinkovič je izjavil pripravljenost Jugoslavije, da bo postopala v reparacljskem vpra šanju popustljivo napram Bolgariji. Napetost med obema vladama je ponehala. Pogajanja so se vodila z dobro voljo na obeh straneh in z Iskre-i, no željo po sporazumu.
Sporazum obsega glede dvolastni-ikih posestev načelo medsebojne za-
pogodba med Itallio In Avstrijo
KONFERENCE MUSSOLINIJA Z AVST RUSKIM ZVEZNIM KANCELARJEM DR. SCHOBERJEM. — VISOKO ODLIKOVANJE MUSSOLINIJA.
RIM, 5. februarja. Včeraj popoldne sta imela ministrski predsednik Mussolini in avstrijski zvezni kancelar dr. Schober, ki se mudi v Rimu, ofi-cijalni razgovor. Kakor je razvidno iz kasneje objavljenega komunikeja, se je dr. Schober pri tej priliki zahvalil italijanskemu ministrskemu predsedniku za podporo italijanske vlade Avstriji v Haagu pri reparacijskih pogajanjih. V znak zahvale je izročil avstrijski zvezni kancelar Mussoliniju zlato ča-stno kolajno za zasluge za republiko j Avstrijo, drugo najvišje avstrijsko odlikovanje. Istočasno je izročil dr. Scho ber Mussoliniju izvod molitvenika »Galliazza Marie Sforza«, ki je bil natiskan v državni tiskarni na Dunaju.
Oba državnika sta sklenila, da sc izvrši jutri slovesen podpis italijansko-avstrijske prijateljske in razsodiščne pogodbe.
Sinoči se je vršila na čast avstrijskemu zveznemu kancelarju v operi slavnostna predstava, kateri je prisost voval Mussolini s člani vlade in tudi ves diplomatski zbor. Jutri dopoldne priredi dr. Schober banket v hotelu »Excelsior«, zvečer pa Mussolini v hotelu »Ambassadore«. Popoldne bo sprejet avstrijski zvezni kancelar dr. Schober v avdijenci od kralja, zvečer pa bo v avstrijskem poslaništvu slavnosten sprejem. Dne 8. februarja bo sprejet dr. Schober v Vatikanu v slovesni avdijenci od papeža.
Briand prispel iz Londona u Pariz
LONDON, 5. februarja. Kakor se zatrjuje v krogih francoske delegacije, so že vse delegacije sprejele francoski kompromisni predlog. Vest, da bi Francozi iz-premenili svoj predlog, francoska delegacija odločno zanika. Francoski zunanji 1 minister Briand se je iz Londona vrnil v Pariz.
Francosko-ruski konflikt
. PARIZ, 5. februarja. »Matin« poroča iz Moskve: »Izvestja« se obširno bavijo s skrivnostnim izginotjem ruskega emigrantskega generala Kutjepova in s časopisno kampanjo, ki jo je pričelo v zvezi s tem francosko časopisje proti sovjetom. List vprašuje francosko vlado, ali ji je še ležeče na tem, da ohrani diplo-matične odnošaje s sovjetsko vlado, ali pa ima morda namen, da jih prekine. Sedanje razmere, pravi sovjetski organ, nikakor ne morejo trajati še naprej, ako se pariška vlada odloči za podpiranje ca-rističnih emigrantov in briskiranje sovjetov.
»Matin« odgovarja na to, da Francija
gotovo ne bi imela nič proti temu, ako pride do preloma z Moskvo. Ako sovjeti to žele, se to lahko takoj izvrši.
V zvezi s tem poročajo iz Moskve, da je pariški sovjetski poslanik Dovgalev-ski poslal svojega tajnika Ahresa z natančnim poročilom o aferi v Moskvo. Dovgalevski je baje vrh tega prosil za trimesečni dopust, ki ga namerava preživeti v Rusiji, ker se mu zdi mnogo bolj primemo, da gre za nekaj časa iz Francije.
Nemška banka znižala diskont
BERLIN, 5. februarja. Nemška banka je znižala diskont od 6 in pol na 6.
mednarodni šahouski turnir u San Remu
SAN REMO, 5. februarja. V predzadnjem, 14. kolu, je porazil Aljehin Rubin-steina, Niemcovič Kmocha, Bogoljubov Romija, Ahues Araizo, Spielmann Graua, Maroczy Monticellija, Colle Tartako-werja, Yates dr. Vidmarja, ki ostane vsled tega poraza brez nagrade.
menjave na ta način, da bodo bolgarski lastniki, ki imajo posestva na našem ozemlju, dobili v zamenjavo posestva naših državljanov na bolgarski strani in obratno. Prostovoljna sprememba lastništva posestev se bo vršila do 1. aprila. V slučajih, kjer ne bi prišlo do sporazuma, bo odločila mešana jueoslovensko-bolgarska komisija, ki bo delovala stalno, vsled česar je upati, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Glede nevtralne obmejne cone se je sklenilo, da bo obsegala pas šestih do desetih kilometrov, v katerem se ne bo smel nihče nanovo naseliti, razen domačinov in državnih uradnikov. Kontrolo nad Izvrševanjem tega dogovora bo vršila posebna stalna mešana komisija. Delegati obeh držav so obljubili, da bodo svojim vladam priporočali mere, ki bodo najprimernejše za vzdrževanje varnosti in reda ob meji. Obmejne oblasti bodo dobile v tem pogledu točne instrukcije. Ustanovila se bo stalna mešana komisija, sestavljena iz po enega višjega častnika, po enega uradnika ministrstva za notranje po-, sle in po enega iz ministrstva in zu-
nanje posle. Ta komisija bo avtomatski proučila vsak obmejni incident in ugotovila odgovornost po pristojnih anketah. Proti sklepom komisije ne bo priziva, sankcijonirale pa jih bodo vlade obeh držav v skladu z državnimi zakoni. Komisija bo imela tudi pravico sprejemati motivirane pritožbe proti postopanju organov oblasti v enem ali drugem sektorju in izvršiti pregled o upravičenosti pritožb ankete.
Sofijski »Mir« zaključuje svoja izvajanja z besedami: »Ako se bodo ti predpisi točno in vestno izvrševali, o čemur ne dvomimo, lahko računamo, da bodo sklepi sofijske konference prinesli dober in trajen režim na celi jugoslovensko-bolgarski meji in bodo tako bistveno pripomogli k srečnemu razvoju odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo«.
Nedvomno je, da bo novi sporazum odločilnega pomena za razvoj političnih razmer med obema državama in za nadaljevanje prijateljske medseboj ne politike. To pomeni za našo državo v njenem zunanjepolitičnem položaju nedvomno veliko pridobitev.
Stanje po 14. kolu je sledeče: Aljehin 13, Niemcovič 10, Rubinstein 9, Bogoljubov, Yates in Ahues 8 in pol, dr. Vidmar in Tartakower 7 in pol, Spielmann in Maroczy 7, Colle in Kmoch 6 in pol, Monticelli 4, Araiza in Grau 3 in pol, Romi 2 in poL
NEW-Y0RK, 5. februarja. Med Hamburgom in Newyorkom je prišel parnik »George Washington« v velike stiske in se je mogel le s skrajnimi napori rešit) v mirnejše vode.
Rekord na narodno prosuet« nem pollu
2e v pondeljek smo kratko omenili, da je ZKD ustanovila 3. II. 1930 12 novih javnih knjižnic na en dan. Dopoldne ob 10. uri so se zbrali v pisarni ravnatelja pom. šole A. Skale, ki je tudi predsednik ZKD — odposlanci iz raznih obmejnih krajev Dravske banovine. Tako iz Sto« govcev, Sv. Janža pri Dravogradu, Sv. Miklavža, Vel. Nedelje, Dramelj, Stranic, Sv. Ruperta in Sv. Roka — teh osem odposlancev je vzelo knjige s seboj — odposlanci iz 4 nadaljnjih krajev Majšperka, Kuzdoblana, Lokavca in Sv, Tomaža — pa še pridejo ponje, ker ustanovitev javnih knjižnic je tudi v teh krajih že pripravljena.
Predsednik ZKD je navzočim razložil način poslovanja in vodstva knjižnic« ter izročil vsakemu odposlancu, ki bo tudi knjižničar nove javne knjižnice, potrebne tiskovine. Vse knjižnice bodo po* slovale v šoli.
Zanimalo bo, kje in kako je ZKD dobila knjige za 12 knjižnic. V vsaki knjižnici je 52 lepih, vezanih pripovednih in poljudno znanstvenih knjig — 52 — kolikor je tednov v letu. Je to primerno število za vaško knjižnico, kjer je računati na 20 do 30 rednih čitateljev in čita večina le v zimskih tednih. Važnejše pa je ustanoviti v dveh krajih knjižnico po 52 knjig, kot v enem kraju knjižnico s 100 knjigami, od katerih se nad polovica praši v omari.
Mariborska ZKD je do sedaj ustanovila že 42 javnih ljudskih knjižnic tu ob meji naše domovine — z ustanovitvijo 12 knjižnic na en dan — pa je gotovo dosegla svojevrsten rekord.
Knjige za teh 12 knjižnic je nabrat predsednik ZKD tekom leta 1929. oziroma jih nakupil iz sredstev, ki so jihi prinesli kulturni filmi, s katerimi je v Mariboru začela Zveza kulturnih društev in pri katerih daje uvodno ilustracijo predsednik sam. Iz takih sredstev se je poravnala tudi vezava knjig.
Med darovatelji knjig je več neimenovanih — vendar pa so nekateri podarili tako lepo število dobrih knjig, da jih moramo navesti. So to gosp. višji sodili svetnik v p. Levec, ki se je odselil iz Maribora, š. nadz. g. Iv. Tomažič, notar g. Ivan Ašič, dr. Kac in ravnatelj g. Pi-šek. Tem in vsem drugim najsrčnejša zahvala, kajti vsi ti darovatelji so pomagali do prav lepega razmaha narodno-prosvetnega dela ob meji. In teh 42 dobro poslujočih knjižnic ZKD, zlasti pa posled* njih 12 knjižnic na en dan, naj bo nai* večja zahvala vsem darovalcem knjig, kakor tudi ustanoviteljem ZKD, knjižničarjem pa bodrilo, da složno delo rodi najlepše sadove.
Zlasti na polju knjižničarstva ob me« moremo govoriti o slogi. Saj je mariborska ZKD skupno s Prosvetno zvezo ustanovila knjižnico v Apačah in bosta obe zvezi dali knjige tudi za knjižnice v Stogovcih 1n Lokavcu. Tu ob meji JO treba sloge vseh narodno mislečih-
Stran &
Mariborski V p C f M ! K ‘jatrfc
VMariboru, dne 5. II. 1930
Mariborska i@leznl$ko-pro> metna voraianja
KOLODVORI, PROGE IN RAZVOJ KOLODVOR ZA DESNI BREG. —
MESTA. — GLAVNI KOLODVOR. PREMESTITEV ZVEZNE PROGE.
Vsa danes pomembnejša in večja me sta Jugoslavije so dobila železniške zve ze in kolodvore že v tistem času, ko na bodoči nagli razvoj še nihče ni mislil. Ko se je gradil n. pr. sedanji glavni kolodvor v Ljubljani, je stal na skrajni periferiji mesta in tudi železniške linije niso ni kjer sekale zazidanih komleksov, da nes pa postaja ta glavni kolodvor že skoraj mestno središče, proge pa tečejo po sredi mesta in so prometu in razvoju v vedno večjo napoto. Prav tako je pa bi lo tudi v Mariboru. Ko se je gradil glavni kolodvor in se je določala sedanja glavna proga Lajteršberk - Tezno, je stalo v Melju šele par hiš. Odcepek od glavne proge preko Magdalenskega predmestja na Koroški kolodvor se je nahajal skoraj na skrajni mestni periferiji, koroški kolodvor je stal sredi polja in leta 1863. otvorjena delavnica tedanje Južne želez nice ni bila, kakor danes, združena z o-stalim mestom. Sicer pa tedaj tudi nihče ni mogel slutiti, da se bo Maribor proti koncu stoletja, posebno pa v prvi četrtini dvajsetega stoletja tako nag'o razvijal, kakor se je, zato je razumljivo, da na bodočnost in na posledice tudi nihče .ni mogel misliti.
Danes pa stojimo že pred celo vrsto važnih vprašanj, ki bodo leto za letom postajala bolj nujna in jih bo naposled le treba temeljito rešiti. To so kolodvorska in železniško-prometna vprašanja, katera je ustvaril razvoj Maribora proti vzhodu in jugu. Glavna proga Lajteršberk - Tezno seče danes Maribor in njegovo okolico na dva dela in-glavni kolodvor ni več na periferiji, ampak v najbolj prometni sredini. Vsa terenska situacija pa je tu taka, da nista niti kolodvor niti proga prometu in razvoju mesta v napoto, bolj v napoto pa je mesto kolodvoru, ki je izgubil vsako možnost, da bi se razširil ali povečal. Tu ni mogoče zgraditi nobenega novega tira, razširiti in povečati se more samo še kolodvorsko poslopje samo. Na to pa bo treba Čimprej in na vsak način misliti! Kakor-hitro se namreč praktično uveljavi z Avstrijo sklenjeni sporazum glede skup-ne>carinske in obmejnopolicijske postaje, bodo sedanji prostori postali mnogo pretesni. Najlažje bi se pa ta problem rešil tako, da bi se sedanji glavni stavbi prizidalo še eno nadstropje. Priporočati bi pa nadalje bilo tudi, da bi se med glavnimi tiri za osebni promet pred peronom postavile strehe in zgradili prehodi. Sicer pa bo ta kolodvor prej ali slej postal v glavnem samo kolodvor za osebni promet.
Tovorni promet se bo moral v bodočnosti koncentrirati na kolodvoru na Tez--nu, kjer postaja od dne do dne tudi bolj nujno potreben kolodvor za osebni pro-
met. Maribor se vedno bolj razvija na desnem bregu Drave in gotovo je, da bo v nekaj desetletjih število Magdalenča-nov presegalo število prebivalcev starega mesta na levem bregu. Pot na kolodvor na levem bregu bo tedaj za prebivalce desnega predolga, saj je to tudi že danes. Pomisliti moramo samo, da se mora danes prebivalec desnega brega, Tezna, Pobrežja ali Tržaške ceste in njene okolice, ki se pripelje z vlakom od juga, peljati tik mimo svojega stanovanja na glavni kolodvor na levi breg, od koder mora potem pol ure ali še dlje domov, torej nazaj tja, kjer je že bil! Poleg tega pa postaja desni breg tudi drugače važno središče. Na Teznu nastaja nova industrija, tam se prirejajo vse dirke in tekme, tam imamo sedaj letališče in hangar, tam bo v kratkem zračna postaja za mednarodni promet in tam v bližini bo tudi postaja bodoče vzpenjače na Pohorje. Nujno in neobhodno je tedaj potrebno, da se za desni breg čimprej zgradi postaja za osebni in tovorni promet.
V zvezi s tem pa stopa v ospredje še drugo pereče vprašanje: vprašanje premestitve sedanje zvezne proge med glavnim in koroškim kolodvorom. Zadnja nesreča, ki je zopet zahtevala človeško žrtev, nas je nedvomno opozorila na to, da se mora sedanji tir preko najbolj prometne Tržaške ceste čimprej odstraniti, ker bo sicer povzročil še nešteto nesreč in zahteval še več žrtev. Ne glede na to, pa je ta sedanja zvezna proga tudi v napoto vsemu razvoju mesta na desnem bregu. Dokler se ne premesti, bo vsaka regulacija Magdalenskega predmestja popolnoma nemogoča. Če bi ta proga ostala kjer je, bi se morala le poglobiti, tako da bi vodili cestni prehodi preko nje čez mostove. Taka preureditev bi pa bila manj prikladna in dražja kakor radikalna premestitev na mestno periferijo pod Pohorje. Odcepek zvezne proge med glavno linijo in koroško progo naj bi se pričenjal pri novetn kolodvoru na Teznu, ki se mora postaviti, in se potem v loku zaokrožil na koroški kolodvor. Ta zveza bi bila sicer daljša kakor je sedanja, a vezala bi zelo prikladno, in direktno vse tri kolodvore, sedanja proga, ki je v napoto razvoju mesta, prometu in ki je poleg tega tudi nevarna, bi se pa do koroškega kolodvora odstranila. Gotovo je, da bi izvedba vseh teh načrtov zahtevala precej denarja, toda prej ali slej bo vendar posta-a neodložljiva. Čim dlje pa se bo to od-ašalo, tem več bo škode in tem večji bodo postali tudi stroški, zato bi bilo želeti, da bi se mestna občina resno zavzela pri prometnem ministrstvu za čim skorajšnjo ugodno rešitev teh vprašanj.
Mariborski in dnevni drobil
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Netopir« ab. C.
Petek, 7. februarja. Zaprto.
Sobota, 8. februarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 9. februarja ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Za deco neprimerno. Kuponi. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Za deco neprimerno.
»Sneg« v marib. gledališču. Skrajno zanimiva poljska drama slavnega poljskega dramatika Przybyszewskega, kije ni vseh odrih dosegla krasne uspehe, se uprizori tudi v marib, gledališču v kratkem. Režira g. J. Kovič.
Sinja ptica v marib. gledališču. Sloviti ruski groteski teater »Sinja ptica«, ki ima svoj stalni sedež v Berlinu in gostuje sedaj po Jugoslaviji s kar največjimi uspehi, uprizori v drugi polovici februarja tri večere tudi v marib. gledališču.
Poziv javnosti.
Protituberkulozna liga v Mariboru se obrača do vseh slojev s prošnjo za podpiranje njenih človekoljubnih stremljenj s pristopom k društvu. Ker znaša članarina le 10 dinarjev na leto, je upati, da pač ne bo nikogar, ki ne bi hotel z malenkostnim zneskom podpirati te tako važne humanitarne ustanove. Ker izvršuje Protituberkulozna liga vedno nove in večje naloge, se preplačila članarine hvaležno sprejemajo. S pobiranjem članarine se je že pričelo te dni. Upati je, da inkasant ne bo nikjer naletel na zaprto roko.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 10. februarja, bo predaval univ. prof. dr. Aleksander Jelačič iz Skoplja o ulogi žene pri ustvarjanju modeme družbe.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek, 6. t. m. ob 19. bo predaval g. Robnik o ustroju človeške družbe.
Igralci državne razredne loterije
se opozarjajo, da ima uprava »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 še nekaj četrtinskih srečk na razpolago. Žrebanje JI. kola se bo vršilo že 10. februarja. Ne zamudite in -abavite si srečke pravočasno! —
Blizu 34 milijonov dinarjev za javna dela
bo letos izdala mariborska mestna občina, ako bo višja oblast njen proračun potrdila. V programu letošnjih zgradb so nova carinarnica, v kateri bodo uradi in stanovanja, nova carinska pošta in nova kolodvorska pošta. Tudi se bo izvršilo tlakovanje dovozne ceste na tovorni kolodvor in Aleksandrove ceste do mestne meje pri Krčevini. Z nakupom sedanjih carinskih skladišč, ki bodo še naprej v te svrhe uporabljena, so za vsa ta dela v proračunu predvideni stroški 23,900.000 Din.
Akcija za stanovanjske zgradbe v Mariboru
je zadnji čas — zdi se — nekoliko trpela, zlasti odkar je mestna občina začasno ukinila dajanje garancij za stavbne kredite. Zanimivo je, da je dala občina tekom 2 let v 52 slučajih za 7,439.250 Din gradbenih posojil garancijo. Mestna obči na se letos ne bo več spuščala v zgradbe stanovanjskih hiš in prepuščala to 'izanaprej privatni inicijativi, ker smatra,
; da je za svoje materijalne razmere v j tem pogledu dovolj storila. Pač pa bo tudi še zanaprej šla po svojih močeh na roko vsem, ki bi hoteli graditi. Sicer pa se že občuti znatno olajšanje glede stanovanjske mizerije, dasi še ni vse popolnoma v redu. V normaliziranih prilikah pa se bo nedvomno še marsikak zasebnik lotil zgradbe stanovanjske hiše — vsaj za sebe, enodružinske, tudi tekom letošnjega leta. Prijave pri gradbenem uradu to dokazujejo. —
Smrtna kosa.
Umrla je 4. tm. v Sv. Lovrencu na Pohorju v starosti 78 let gospa Ivana Paj-tler. Pogreb bo jutri dopoldne. — V Mariboru pa je umrl v starosti 66 let vpok. žel. uradnik in hišni posestnik Jos. Kukovič. —
Palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev prično graditi v maju.
Kakor smo izvedeli na merorajnem mestu, se prične z zgradbo palače OUZD nasproti sodišču v mesecu maju in bo do jeseni dogotovljeua. V palači bodo kopališča s kadnimi, prsnimi in parnimi kopelmi, mehano-in elektroterapija, diater-rnija, ambulaitca, stanica za zunanje pa-cijente s posteljami, uradni prostori OUZD, prostori za Delavsko zbornico ter za pisarne raznih strokovnih organizacij, v pritličju pa na obe fronti (v Sodno in Marijino ulico) poslovni lokali za odvetniške pisarne, trgovce in obrtnike itd. V nadstropjih bo 15—16 stanovanj.
Himen.
Na Svečnico se je poročil v Sv. Lenartu v Slov. gor. g. Josip Babič iz Košakov pri Mariboru z gdč. Marijo Solak, hčerko znanega gostilničarja in veleposestnika v Sv. Lenartu. Pri cerkvenem obredu v cerkvi je pelo ženinu, svojemu članu, pevsko društvo »Luna« iz Krčevine ter želo za svoje izvajanje splošno priznanje. — Obilo sreče! —
Občni zbor Zveze privatnih nameščencev v Mariboru
se je vrši! včeraj v hotelu »Orel« ob precejšnji udeležbi članstva. Predsednik g. Josip Petejan je uvodoma pozdravil navzoče goste ter podal sliko dela organizacije v preteklem letu. Omenjal je med drugim, da bo izdelana v najkrajšem času nova uredba o delovnem času. Potrebno je, da vsi privatni nameščenci stopijo v skupno fronto v obrambo dosedanjih pravic in dosego čim več socijal-nih dobrin. Kolektivne pogodbe obstojajo v vseh modernih državah, ker je to v obojestransko korist, da se regulira s pogodbami medsebojno razmerje med delodajalci in delojemalci.
Iz poročil tajnika g. Kagerja in blagajnika g. Novaka je razvidno, da je bilo delo odbora plodonosno. Tajnikovo poročilo navaja, da se je v Mariboru ustanovilo glavno tajništvo Zveze za dravsko banovino in da izhaja v Mariboru tudi strokovni list »Privatni nameščenec« kot mesečnik. Na predlog revizorja je bila izrečena odboru zahvala ter absolu-torij, na kar je bil izvoljen po večini stari odbor z dosedanjim predsednikom gosp. Petejanom na čelu.
Pri slučajnostih je predlagal g. Petejan, da se naj poda deputacija nameščen-oev k banu dravske banovine, da predloži želje nameščencev k novi uredbi delovnega časa ter ev. reviziji socijalnega fakona, kar je bilo soglasno sprejeto.
, Z apelom na delo za poglobitev medsebojnih zvez nameščencev je bilo lepo 'uspelo zborovanje zaključeno. —
K-'l»s. k'iib .Ede!we’ft 1900'
Vesela nož na planinah
12. februarja
Union
Ste že oodoisar de'eže za oohorsko vzpenjačo
7
Novinarski klub.
Jutri, v četrtek ob 18. uri seja v kavami »Bristol«. —
Službeni pregledi motornih vozil, ki služijo javnemu prometu,
se vrše v mariborskem okrožju po sledečem vrstnem redu: 5. in 6. febr. ob pol 15. pregled avtobusov mestue-nega avtobusnega podjetja v Mariboru v garaži podjetja; istotam 7. in 8. febr. ob pol 15. pregled ostalih javnih avtobusov iz mesta in okolice: 7. in 8. febr. ob 8. na Slomškovem trgu pregled avtobusov iz Maribora in obeh mariborskih srezov; 11. jn 14. febr. ob 8. pregled v Celju; 18. febr. ob 10. v Ptuju, 20. febr. v Mur. Soboti, 25. febr. ob 8. v Prevaljah. 27. febr. ob 12. v Ljutomeru, 1 marca ob 10. v Rog. Slatini, 1. marca ob 15. v Poljčanah. —
Staro mestno pokopališče.
Ker so se dogodile na starem mestnem pokopališču v Strossmayerjevi ulici zadnje čase razne nerednosti, se obveščajo interesenti, da ima čuvaj pokopališča strog nalog, da sme pri-pustiti izpremembe na tamkajšnjih gra bovih, kakor odstranjenje nagrobnih spomenikov, nagrobnih kamnov, ogra je itd. le proti dovoljenju, ki se dobi pri mestnem in stolnem župniku gosp. Moravcu. —
V past je prišel včeraj mariborski policiji 30letni te* sar Fr. Kosmajer iz Murščaka. Are* tirali so ga na Glavnem trgu. Zasleduje ga^ mariborsko okrožno sodišče radi težke telesne poškodbe staršev in radi žalitve javnih organov, osum* ljen pa je tudi soudeležbe pri vlomu v železniško postajo v Bučečovcih, kjer so v noči na Silvestrovo odnesli krog 400 Din gotovine in iz skladi-sca deset kilogramov podplatov. Danes ga je policija oddala sodišču. —
Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah
naznanja, da se lahko vplača članarina za tekoče društveno leto tudi pri Celjski posojilnici, podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 11. —
Pri zapeki,
krvnem prenapolnjenju trebuha, ičon-gestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefo-vo« vodo tudi pri nadlogah klimakte-rijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	j.
Predpustno veselico s plesom priredi pevski odsek 'Drave* 15. februarja pri Gačniku v Studencih. Maske dobrodošle. Vstopnina 5 Din.
371
V M a t i b o r u, dne 5. 11. 1^30.
jVt«rihurfeki 'v t: c t k \ l K jutra
Č~ilkh >•
Lanska In letoSnla zima
VELEZANIMIVA RAZLAGA PROF. SARDENA. — VDOR TOPLIH ZRAČNIH PLASTI NA SEVERNI TEČAJ IN MRZLIH S TEČAJA. — DOBA TOPLIH
ZIM.
Lanska izredno ostra zima, ki je spremenila vso Evropo v pravo Sibirijo in prinesla sneg celo prebivalcem Alžira, Tunisa in severnega Egipta, kar se menda že stoletja ni bilo zgodilo, je vzbudila po vsem svetu velikansko zanimanje. O njenih vzrokih so se pisale dolge razprave, katerih je bilo polno vse strokovno in dnevno časopisje. Vendar pa se zdi, da pravega vzroka tedaj ni nihče pogodil. Iz raznih napačnih zaključkov o lanski zimi so pa nastala tudi mnoga pro-rokovanja o letošnji, ki so trdila, da mogoče ne bo tako huda kakor je bila lanska, da bo pa še vedno izredno ostra. Ta prerokovanja se pa seveda niso uresničila in letošnja zima je v primeri z lansko pravo pravcato poletje. In zopet imajo vremenoslovci in drugi strokovnjaki vzrok, da razpravljajo o tem, zakaj je letošnja zima tako izredno mila.
Mnenj je mnogo, zdi pa se, da je še najbolj verjetno ono, katero je objavi! te dni v pariškem »Matinu« belgijski meteorolog prof. Pierre Sarden, ki že dolgo vrsto let študira premikanje zračnih plasti na severnem polarnem ozemlju. Po njegovih ugotovitvah, se že nekaj let vrše na severnem polu znatne klimatične spremembe. Temperatura postaja baje vedno višja in prof. Sarden trdi celo, da je ugotovil tudi vzrok tega procesa. 2e krog 1. 1923. je opazil, da se je pojavila pri zračnih tokovih Atlantskega oceana nova tendenca pritiska toplejših plasti proti severnem tečaju, zato zime na Grenlandiji niso več dosegle prednje nizke temperature. Pritisk toplih zračnih plasti iz srednjega Atlantskega oceana proti severu pa se je nadaljeval tudi vsa naslednja leta in je dosegel maksimum baš proti koncu 1. 1928., torej ob nastopu lanske izredno ostre zime v Evropi in Ameriki.
Že to dejstvo, pravi prof. Sarden, me je napotilo do misli, da mora biti ta pojav v vzročni zvezi z našimi vremenskimi pojavi, a tekom nadaljnega proučevanja sem se popolnoma prepričal, da sem sodil pravilno. Tople zračne plasti, ki so udrle iz Atlantskega oceana proti severnemu tečaju, so preklale tamkajšnje ozračje ter potisnile mrzle polarne plasti na eni strani proti Evropi in Aziji, na drugi pa proti Severni Ameriki. Posledica je bila, da se je temperatura na severu močno dvignila v vseli
onih predelih, kamor so vdrle s tečaja potisnjene mrzle zračne plasti, pa neprimerno padla. Ker se je pa proces nadaljeval tekom vse lanske zime, so prihajali v Evropo in v Severno Ameriko vedno novi valovi mrzlega polarnega zraka in sicer tako, da jih je bilo vedno mogoče že vnaprej najaviti. Valili so se s precejšnjo brzino in dosegali tudi najjužnejše dežele Evrope, Sredozemsko morje in tudi obale Afrike in Male Azije. Tako je bilo vso lansko zimo ob obalah Sredozemskega morja bolj mrzlo kakor na obalah Islandije in celo Grenlandije.
Zračne plasti, pravi prof. Sarden dalje, ki so lani vdrle s severnega tečaja proti ekvatorju, torej v subtropične in celo tropične pokrajine, so se pa na svoji nadaljni poti tako segrele, da so se sčasoma popolnoma izenačile s toplimi ekvatorialnimi. Posledica je bila, da se je razlika med mrzlimi polarnimi zračnimi plastmi ter med zmernimi v Evropi in toplimi ob ekvatorju znatno zmanjšala, obenem je pa skoraj docela ponehal pritisk z Atlantskega oceana proti severnemu tečaju. Tako je tedaj razumljivo, da letos s pola niso mogle vdreti v Evropo več mrzle plasti, posebno ne tako mrzle kot so bile lanske, ki so se segrele v ekvatorijalnih pokrajinah in se tedaj niso več vrnile. To pa je tudi vzrok, da je letošnja zima v Evropi tako topla.
V svojih nadalinih izvajanjih se pa prof. Sarden bavi tudi z vprašanjem, ali je ta pojav bil samo trenuten ati bo sprememba zimske temperature v Evropi stalna, to se pravi, stalna vsaj za nekaj let in izraža mnenje, da se nam v dogledni bodočnosti ni več bati hudih zim, posebno ne takih, kakor je bila lanska. Z letošnjo zimo nastopa po njegovem mnenju vrsta izredno toplih in milih zim. Zgodi pa se še vedno lahko, da pride nepričakovano do novega premikanja zračnih plasti z Atlantskega oceana proti severu in s severa proti Evropi, a te tendence za enkrat še ni opaziti. Ta razlaga, ki je precej verjetna, je vzbudila med meteorologi veliko zanimanje in prinašamo jo tudi mi. ker se tudi pri nas mnogo razmišlja, zakaj je letos tako toplo in zakaj je bilo 'ani tako vražje mrzlo.
Češkoslovaške kolonije na 1 Bolgarskem
Nedavno je izšla spominska knjiga zgodovine češkoslovaških kolonij na Bolgar skem. L. 1868 je odšlo na Bolgarskem nekaj čeških idealistov, da — kakor pravi knjiga — »s svojim znanjem in sposobnostmi nudijo bratskemu narodu pomoč v delu kot učitelji, inženirji, obrtniki itd.« Bilo je to v času naglega kulturnega in civilizacijskega razvoja Bolgarske po njenem osvobojenju, v katerem so ravno Čehi-idealisti izdatno pripomaga-i. Kasneje so prihajali vedno novi: leta 1879 profesor Konstantin Jireček, poklican od bolgarske vlade za organizacijo bolgarskega šolstva, ki je bil tri leta minister narodne prosvete in je tekom 5 let napisal zgodovino bolgarskega naroda. Mnogi češki inženirji so delali na novih zgradbah. Nastajale so nove pivovarne, sladkorne tovarne, rudniki, lesne industrije itd. V letih 1880 je bilo v Sofiji že kakih 100 Čehov. Prvo češko društvo je bilo ustanovljeno 1, 1892. S tem se je pričelo organizačno in prosvetno narodno delo Čehov; dobivali so iz domovine časopise, prirejali predavanja, za bave. Sodelovali pa so tudi v drugih slovanskih društvih. L. 1903 so poklicali v Sofijo poslanca Klofača, ki je imel predavanje. V ostrem nasprotju je stalo društvo z avstro-ogrskim poslaništvom, zlasti medvojno. Več članov kolonije je bilo zaprtih.
Po vojni je kolonija ustanovila svojo četrto šolo (1922) in češki dom T. G. Masaryka (1924). Tudi je bil ustanovljen češki Sokol. Tudi kolonija v Gornji Orehovci ima svojo češko šole in St.kola. Večje češke kolonije so še v Anačuku, Varni, Plovdivu in drugih večjih krajih. V bližini Rachova ob Donavi je tudi cela češka vas Vojvodovo.
Tudi Slovakov je na Bolgarskem krog 1500 v raznih občinah. Tudi slovaški kolonisti imajo svoje šole in Sokola. V bolgarski trgovini in industriji zavzemajo čfthi in Slovaki odlično mesto. Največja sladkorna tovarna s podružnicami v Gornji Orehovici je last češkega kapitala, istotako sladkorna tovarna v Kajali, Proškova pivovarna v Sofiji in nekaj drugih. Ena največjih tobačnih trgovin je istotako v čeških rokah. Radi velikih trgovskih zvez z ČSR je bila tudi že ustanovljena bolgarsko-češkoslovaška trgovska zbornica, ki izkazuje znatne uspehe.
Od prostaka do generala in grofa
O predniku grofa Leva Tolstega, ki je prvi dobil grofovski naslov, se pripoveduje sledeča zanimiva anekdota:
Pred vratmi carja Petra Velikega je stal navaden vojak na straži. Mimo njega je šel neki aristokrat in hotel iti naprej po hodniku. »Žal mi je«, je rekel vojak, »toda car mi je ukazal, da ne smem pustiti tod nikogar«.
»Jaz sem knez!« se je zadrl aristokrat bahato nad vojakom.
»Jaz sem pa vojak Tolstoj in delam to, kar mi je ukazano!« je odvrnil vljudno vojak.
Knez ie nato potegnil bič ,iz žepa in parkrat udaril z njim vojaka, ki je sicer stisnil zobe, nato pa zopet mirno rekel-»Vendar ne pustim tod nikogar, ker ie tako ukazal car!«
V tem hipu se odpro vrata, vojak Tolstoj salutira, knez se globoko prikloni. Na pragu se je pokazal car Peter Veliki in vprašal, zakaj tak hrup pred njegovim kabinetom. Knez je povedal, kaj se je zgodilo. Car ga je poslušal, nato pa se obrnil k vojaku in rekel:
»Poslušaj! Knez te je udaril, ker si izvrševal moje ukaze. Vzemi svojo palico!« Vojak je vzel palico in osupnjeno gledal carja.
»Udari! Maščuj se!« ga pozove car.
•Cnez je prebledel in zajecljal: »To je vendar nemogoče, Veličanstvo, ta človek je navaden vojak!«
»Imenujem ga za kapetana!« je odvrnil car.
»Toda jaz sem gardni oficir, Veličanstvo!« je pripomnil knez.
»Dobro, potem pa imenujem za polkovnika carske garde!«
Šport
»Dovoljujem si sporočiti Veličanstvu, da sem jaz general.«
Car se je nasmejal, stopi! potem k vojaku in mu rekel: »Res je, ne morem dovoliti, da bi kakega generala udarii navaden vojak, kapetan ali polkovnik carske garde. Zato pa te 'imenujem za generala svoje garde. In sedaj izvrši moj ukaz. General generala lahko udari!«
Vojak Tolstoj je vzel carjevo palico in oplazil ž njo parkrat kneza. Car se je nasmejal. Eil je očividno zelo zadovoljen, da je na ta način rešil mučni položaj. Že naslednjega dne pa je dobil vojak Tolstoj še pismen ukaz carja Petra Velikega, da je imenovan za generala in zvišan obenem v grofovski stan. Potomec tega grofa je bil tudi slavni ruski pisatelj in mislec, grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je imel sicer najiskre-nejšo željo, da bi se rešil grofovske časti.
Pasivnost uelike barcelonske razstaue
Mednarodna razstava v Barceloni, katere se je udeležila tudi naša država, je bila nedavno zatvorjena, otvorila pa se je istočasno nova nacijonalna razstava, ki se bo najbrže spremenila v stalno Špan sko razstavo, ki naj nudi tujcem bogati resume španske kulture vseh stoletij. — Barcelonska razstava je stala krog 200 milijonov pezet (poldrugo milijardo Din) in je ostala globoko pasivna. Se nedavno so morali najeti posojilo v iznosu 50 milijonov pezet, da so krili najnujnejši deficit. To vkljub temu, da je obiskalo razstavo krog 12 milijonov ljudi, od katerih je 9 milijonov plačalo vstopnino. S tem pa ni bila krita niti četrtina investicijskih stroškov.
Primorsko biološko postajo na Rabu
nct->*ioyi!a posebna družba češkoslovaških znanstvenikov-biologov. Češka znanstvena akademija v Pragi je svoj čas s pomočjo države najela rusko primorsko biološko postajo v Villefranche v južni Eranciji. Vendar je Čehi niso mogli primerno izkoristiti, ker je postala nekako mednarodna. Zato se je že pred vojno pojavil predlog za ustanovitev lastne češkoslovaške biološke postaje na otoku Rabu in je češka znanstvena akademija že takrat imela v to svrho znaten fond. Akcijo je sedaj spravil v tek hotelir in župan mesta Raba, Čeh Albert Macha?, ki je ponudil svoja finančna sred-',rva dela. Na spomlad bosta poslana na Rab iz ČSR po en zoolog in en botanik, ki naj v 6 mesecih izvršita vse predpriprave za ustanovitev postaje.	-
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja upravnega odbora v četrtek 6. trn. ob 20. uri.
SPD - ZSO, Črna - Mežica
ima v soboto 8. tm. svojo zabavo ter v»' bi k udeležbi. Tajnik.
Izredna glavna skupščina Jugoslovefl' skega nogometnega saveza
se bo vršila dne 16. marca v Zagrebu.
Svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu.
V nedeljo so se nadaljevale v Chamo-nixu tekme v hockeyu na ledu za svetovno prvenstvo. Rezultati so bili sledeči: Nemčija:Madžarska 4:1, Poljska:Ja- * ponska 5:0, Švica:Češkoslovaška 3:1. V prijateljski tekmi je Kanada porazila angleško moštvo 6:0. Rezultati včerajšnjega tekmovanja so: Švica:Avstrija 2:1, Nemčija:Poljska 3:1. S temi tekmami sta se izločila kot zmagovalce iz obeh skupin Nemčija in Švica. Zmagovalec iz tega boja pa nastopi v finalu proti Kanadi.
Turkestansko—-sibirska železnica
ki bo dolga 1448 km in bo najdaljša železniška proga, ki jo sedaj grade, je do 80% dograjena. Lani 1. avg. je bilo gotovih 941 km. Zgradba je pričela predlani in bo gotovo 1. 1931. Preko reke Jrtiš v Kazakstanu je zgrajen ogromen most, največji, kar so jih zgradili sovje* ti. Za njegovo izgradnjo so porabili 5100 sodov oementa, 16.000 kub. metrov kamna in peska ter 3340 ton železa. Na mostu je delalo včasi po 1000 ljudi. Lanska ostra zima jih je včasi prisilila, da so morali z delom prenehati za dva do tri dni. Mraz 48" pod ničlo je bil takrat tam nekaj navadnega, mraz 35° pod ničlo pa je bil maksimum, pri katerem so delali. Most so dogradili v 10 mesecih, 14 dni poprej nego je bilo v načrtu. Stroški so znašali 2,841.000 rubljev. Danes se dela na izgradnji železnice z izredno pridnostjo nadaljujejo na severnem in južnem delu. Severna proga bo dolga 724 km in dela na njej nad 20.000 ljudi, istotoliko na južni progi. Na severnem delu je danes 10 potujočih kinematografov, 30 klubov in 60 tečajev za pobijanje nepismenosti. Proga je, od Semi-palatinska, izhodišča proge na severu, do Balkaša v dolgosti 514 km že od lanskega 12 avg. v uporabi.
Katoliška cerkev ne bo blagoslovila helnmehrsklh zastav.
Konferenca avstrijskih škofov jc v smislu sklepa kongregacije iz 1. 1924 določila smernice za cerkveno blagoslavljanje društvenih zastav. V bodoče se ne bodo blagoslavljale zastave političnih društev, ker mora cerkev biti nad strankami. V političnih krogih smatrajo, da se nanaša ta sklep na Heimwehr. Blagoslavljanje heirmvehrskih zastav tekom zadnjih let je mnogo pripomoglo, da se je med delavstvom množil odpor proti katoliški cerkvi.
Druga Kaligulova galija najdena.
Rimska »Tribuna« javlja, da so sedaj, ko so iz jezera Nemi spravili toliko vode, da je njegova površina padla za 14 m, našli še drugo galijo cesarja Kaligule, ki je mnogo bolje ohranjena nego prva. Dolga je 72, široka pa 21 in pol m. y, obliki je pa čisto podobna prvi.
Kako je bil Anglež neko? pruski minister
Umrli angleški minister Lord Haldane pripoveduje v svojih spominih o dogodku, kako je bil nekoč eno noč, minister Viljema II. Angleži so hoteli imeti na bagdadski železnici, ki je tvorila nemški san o direktni zvezi Berlina z Bagdadom, nadzorstvo nad dolnjim delom med Bagdadom in perzijskim zalivom. Viljem II. je bil pripravljen k temu in sir Grey ter lord Harding sta dala lordu Haldaneu smernice za pogajanja v Berlinu. Lord Haldane je prišel po gledališki predstavi po polnoči v dvor, kjer so že bili sklicani ministri. Razvila se je živahna debata, nemški ministri so imeli različne nazore. Ker je atmosfera postajala vedno bolj napeta, je lord Haldane prekinil debato in dejal cesarju Viljemu, da bi bilo boljše, ako bi se on — Haldane —- odstranil, ker je tujec, ki ni član njegovega kabineta. Viljem pa je imel humor in je potreboval lordovo podporo. »Imenujem Vas torej za to noč članom svoje vlade«, je izjavil kratko. »Sprejmem z veseljem, Veličanstvo,« je odvrnil Haldane in ostal. Predlog je bil končno sprejet, četudi z malo večino, in že drugo jutro je odpotoval pruski minister von Schoen v London, da z britanskim zunanjim uradom uredi podrobnosti. Toda pogajanja je čez nekoliko tednov razbil knez Biilovv. Lorda Haldane je bil tako edini Anglež, ki ie bil član nemške vlade.
10« kg tehtajo »odo! spte* dr. Tok«.
Sodišče v Bratislavi je oddalo 3h januarja spise o procesu proti • apelacijskemu sodišču. Spisi so težki 100 kg in so jih morali orepeliati na vozu.
Mlchel Uvace
£ukcedia
Zgodovinski roman
18
Pritekel je sluga.
»Moj čaj!« je velel gospodar.
Sluga je stekel in storil po ukazu.
»In zdaj mi pošlji lektorja...«	i
Sluga je izginil kakor senca; v hipu ga je nadomesti! mlad duhovnik.
»Angelo, sinko moj, že dve uri se obračam v postelji. pa ne morem zaspati... Beri mi kaj... Na! Vzemi četrto knjigo »Eneide«!...«
»Takoj, Sveti Oče,« je odgovoril mladi duhovnik...
X.
Madonna della Sedla.**)
Preden se vrnemo k našemu junaku, vitezu Raga-stensu, stopimo še za kratko urico k čarovnici židovskega mesta... k Magi.
Po odhodu svojega čudnega gosta je bila občepela v svojem kotu poleg kač, zatopljena v globoke sanjarije. Odprte oči so ji zrle srepo v zrak, kakor da strme v valujoče slike spominov, ki so se ji budili z bridkostjo in bo;ečino.
Nedvomno se je morala skrivati v teh žarkih in žalostnih spominih kruta bolest; kajti njene suhe oči, ki se niso zdele ustvarjene za plakanje, so kapljo za kapljo izlivale dva potoka solz, ki jih je sušila vročična razgretost njenega lica... Da, Maga je plakala!...
Kakšno neznano trpljenje se je vendar budilo v kotičkih njenega srca?... Kakšni strahovi so vstajali pred očmi uboge starke, ki jo je spremljal strah, so-vraštv in zaničevanje drugih ljudi?...
»Kir.fcli bo dan!« je zamrmrala, ko je petelin zapel in pc zdravil zarjo, ki je metala rožnate pajčolane po n.,-dre- pasu neba tam gori nad strehami, tako bližnjimi, da so se skoraj dotikale druga druge.
N: t i • in šla tipaje do stare skrinje .ter jo odklenila Pritisnila je na vzmet, in predal se je odprl.
Na dnu tega predala so njene roke zagrabile skrinjico iz javorovega lesa, prekrasno rezljano in bogato vloženo z zlatom...
V skrinjici je imela samo dvoje reči;
Bodalo s fino brušenim rezilom, ki je bilo očividno mavriškega izdelka. To bodalo je bilo zelo preprosto in
**) Rafaelova, slika, znana pod imenom »Madonna della Sedia« (sv. Devica na stolu) se nahaja v Florenci v zbirki Pltti. Rafael se je imenoval Rafaelo, ali Rafaelo Santi, ali Santo. Včasih se podpisuje tudi Sanctius.
spravljeno v nožnici, prevlečeni z baržunom obledele škrlatne barve.
Drugi predmet je bil miniaturna slika, obdana z okvirjem iz kovanega zlata, okrašenim z demanti in rubini. Že ta okvir edini bi bil zadoščal, da obogati Ma-go... če bi ga hotela prodati.
Miniaturna slika, je predstavljala mladeniča v obleki, kakršno so nosili španjolski dijaki v XV. stoletju. Glava je bila izrazita, proniknjena z značajem viso-konerne odločnosti, s črnimi in krutimi očmi, s čelom, ki ga je mejila gosta črta obrvi, porogljivimi usti in izrazom neverjetne drznosti in silovite trme.
Toda najsi je kazala ta slika še toliko trdote in makar grozovitosti, vendar se je vse omiljevalo in topilo v blestenju mladosti. Maga jo je gledala z izrazom neskončne bolesti.
»O moja ljubezen!... O moja mladost!« je mrmrala tiho. »Kje sta?... Tukaj, v tej skrinjici, ki si je že deset let nisem upala odpreti... odkar je bil zadnjikrat pri meni... tukaj leži pokopano moje srce!... Ah, ubogo srce, preveč mlado sl ostalo v mojih ovenelih prsih... Zakaj nisem imela poguma, da bi te izruvala... takrat ko...«
Nenadoma je padla na kolena in zaihtela... priti-skaje svoje drhteče ustnice na mrzla usta miniature. »Mati!... Uboga mati!... Ali plakate... o moj Bog!« Glas nepopisne čistote in neizrekljive nežnosti je bil izpregovoril te besede. Maga je planila pokoncu, burno zaprla skrinjico, predal in skrinjo ter se obrnila proti vratom, ki so vodila v sosedno sobo.
»Kje ste, mati?« je ponovil glas. »Slišala sem vas...« Maga je prižgala trsko. In v okviru vrat se je prikazala deklica kakšnih šestnajstih let.
Vse, kar more blestečega zasanjati duša pesnikova f kar je zrla duša Dantejeva, ko misli na svojo Beatrico, je sijalo na njenem čelu. Njene oči so bile čiste in prozorne, njena usta, igrajoča v nasmešku nedolžne šegavo-sti, so bila kakor venec nežnosti in kelih ljubezni.
To ni bila več devica, bila je devištvo samo.
Ko se je zasvetila luč trske, je deklica, jedva oblečena in golih nog stopila k starki, vrgla ji mramorno krasoto svojih blestečebellh rok okrog velega vratu in naslonila svojo božanskolepo glavo na njene izsušene pr\ 1.
»Rosita... Ti moje zlato! Edina moja tolažba!« je dejala Maga.
»Kako naglo vam bije srce, uboga mati Rosa...«
Deklico, ki jo je bila mati nazvala z imenom Rosita,*) je dvignila svoje oči do čarovnice. In v teh očeh je sijala cela neizmernost ljubezni.
»Plakali ste, mati Rosa,« je izpregovorila... »Velika žalost vas tare, pa mi je nočete povedati... meni, svoji hčeri!«
*) To ime je španjolsko; laški bi se reklo Rosina.
Čarovnica se je zdrznila.
»Moja hči!... Da, moja hči... edina moja hči!«
In zamolklo, sama zase, je dodala:
»Naj bo prokleta ona druga, ker je strla moje materinsko srce... kakor mi je on poteptal srce ljubeče ženske!...«
Nadaljevala je:
»Re0 je, Rosita moja, velika žalost me tare... žalost, ki mee polagoma mori. Toda te žalosti, otrok, ti ne smem razodeti, ker bi ti morala povedati svoje življenje!... Irj da bi ti povedala jaz svoje življenje... to bi pomerilo vreči na tvojo čistost nečist pajčolan, skaliti tvojo radost in tvojo nedolžnost. Ali me razumeš?«
»Sam eno razumem, mati; to je, da vas ljubim i2 vsega svojega srca in da me boli, ko vas vidim trpeti, Hotela bi poznati vašo bolest, da bi jo nosila skupaj z vami... delila jo z vami in vas tolažila...«
»Ah, Rosita moja, že sama tvoja navzočnost mi je neskončna tolažba... 2e 6no samo tvoje ljubkovanje zadošča, da za trenotek pozabim strašno zlo, ki gloda mojo duše... Glej, vidiš, zdaj ne jočem nič več... In ker si se zbudila, pokramljajve malo... Marsikaj ti imam povedati... Že dolgo sem se obotavljala... toda zdi se mi, trenotek je napočil...«
Dan je vstajal in polnil siromašni brlog s svojo svetlobo. Rosita je bila sedla. Maga je pogasila smolno trsko.
»Kakšne reči mi hočete povedati, mati?« je izpraševala deklica.
Starka je motrila otroka, ne da bi odgovorila.
»Gorje mi, da nisem v resnici tvoja mati!«
Megla žalosti je zletela deklici preko čela.
*?al ste‘* Je ^Pregovorila. »Vi ste moja edina ma
ii£^Lprava• ‘• me ie--- zapustila...«
»Da. Zapustila... In prav o tem hočem govoriti s teboj, dete moje.«
»Cernu bi, mati Rosa?... Zakaj hočete obujati te
spemine?«
»Treba je, hčerka moja.. • Toda povej mi prej, ali moraš iti danes v Rafaelovo delavnico?«
Ob tem imenu je Rosita veselo vzkliknila; obraz j) je zasijal v radosti.
»Rafael!« je zamrmrala-
Starka jo je prijela za roko.
»Torej ga zelo ljubiš?«
»Da, mati Rosa... Ljubim ga z vso svojo dušo, tako, kakor on mene ljubi... Tako lep je •.. in tako dober.«
»Res, Rafael je krasna pesniška in umetniška narava; vreden je, da ga ljubi tak angelj kakor ti-..«
»Določila sva čas za najino poroko, mati! Treba je seveda še vašega dovoljenja, to se razume! Rafael hoče priti jutri k vam, da se pomenita...«
(Nadaljevanje sledi)
Mal oglasi, M poars-leva In* l* aoaijalna naman* •Mbiatva: aaaka b«Mda SO p, Mjmanjil aaaaek Dla B*—
Mali o
tj
Žaattv*. doplso—«(* in ogla.
trg*v*lcega al raMnnmaga inadaja: maka baaada BO p. •ajntMjS BMMk Din tO*—•
Veseličnim prireditvam
v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.
82
Nezgodna, žlvfjenska, požarna
in druga zavarovanja urejuje strokovno zavarovalni tajnik K. Kraus, Maribor, Aleksandrova c. 24. Informacije brezplačno.	i35
V najem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi.	361
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvlžjo dnevno oeno. Prometna bančna dražba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
Sprejmem enega ali dva dijaka
na stanovanje. Naslov pove uprava.
Krasne pletene obleke
v veliki Izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17.	2319
Športniki!
Drsalke brusi In ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gu-stinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14.
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidnt in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič« Marl-_■ bor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po atroj in gramofon na dom.
Iščem
dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi lista.
Prodam:
spalno sobo, novo, moderno s psiho-ogledalom, dve omari, dve postelji, dve nočni omarici z apoteko, psiho, mizo, dva tapecirana stolčka, dvema-draci, dva vložka skupaj 5250 Din. Novo otomano 550 Din, kompletno posteljo s tridelno madraco 650 Din, otroško železno posteljo z madraco in vložkom 750 Din. špansko steno, japan ročno delo, črno mizico in dva tapecirana stolčka 1200 Din. Vprašati Aleksandrova cesta 45 II, vrata 11.	372
Oddam lepo malo in veliko sobo
takoj v najem. Istotako se vzame več abonentov na brano po 15 Din dnevno. Vrazova ulica 2, pritličje levo. 375
Zastore, zavese in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje m perilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo «8
V nedeljo zjutraj
se je zgubila v gostilni Gačnik v Studencih siva boa. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v omenjeni gostilni.
377
500 Din dobi tisi,
ki mi preskrbi službo nočnega čuvaja, portirja, hišnika ali kaj sličnega v Mariboru. Na zahtevo položim tudi kavcijo. Anton Stante, Jezdarska ulica 8. III. objekt.	376
mil vino
lastnega pridelka v zapečatenih steklenicah liter po 12 Din dobite pri
FIIISH. GOSPOSKI RIU tl/l
densi hodnik.
Zahvala
Vsem onim, ki so v tako lepem Številu spremili našega nad vse ljubljenega sinčka
DnrOa
na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo za krasne darovane vence in šopke.
Žalujoča rodbina MAJDIČ.
Vulkanlzacljo avtogumlja, galoš In snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro In novce kakor tudi za zobovje M. Uger-Ja sin, Maribor, Gosposka ulica 15.	1548
Inventure
Izločenega
urnim
16 vrst različnih garnitur spalnih in jedilnih sob. Privatni kupci odločite se hitro! Izrabite to ugodno priliko prištediti si
50|
**
WEKA“ MARIBOR
ALEKSANDROVA. CE9TA ST. IS
fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Br o a o v I 8 v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Maribora