/ Liai so koristi delev- okegel|ud«tve. ei «o oprsviéenl d« VMga ker product rajo. Thie POP*»' devoted (• iha interest« ofih« working claoe. *ork' •ra src entitled to oil whsi thev produce. Stev. (No.) k»mc*d a iMMtBd-tikm ■»(mr, Dm. t, iis», al »S« Office' 2146 Blue Island At«. »'ChtoM« I» »»»• *f Omi«r.t. af Ma»«» *4. Ittt. wmcc. nine laiana at«-. "Delavci vseh dežela, združite se' . PAZITE! no *t« vilko v oklepaju-ki 00 aoho|s poleg va-iego naslove, prilepilo* nogo opodolall - . na ovitku. Ako Uo5) |e Atevllko . tedol vem o prihodnjo številko natega llete poteče naročnino. Proei-mo ponovite |o tako). Chicago, Dl., 18. februarl|a (February) 1913. Leto (VoL) Vm, Zmaj "Steel Trust" piruje.. •beli prti, dišeče rože — cela sobana se kopij»' v prekrasnem sijaju in razkošju . . . Jeklarski suženj v Garv se med tem vsede k večerji. Na goli mizi brez prta |M>vžije Uro/mik juhe, v katero nareae kos kruha. Sveti mu smrdeča in kadeča petrolej-ska svetilka.' Milionarji se vsedejo k mizi. Na »latih in srebrnih krožnikih so razložena najboljša jedila; v buteljkah se peni najdražji šam-pa'njee. Strežaji stoje v špalirju in na migljaj prinesejo, kar je treba. Ko je "dinner" končan, dobi vsak trustjan po eno Skatljo smotk — po $1.10 vsaka. Sodnik Garjr si jo naižge s posebno zado-volnost jo. Jeklarski earji, multhnilionarji pirtyejo,pOpivajo in žro danjih pojodbnah . . . I ^oce jeklarskih sužnjev strada m prezeba . . . Življenja in telesni udje sužnjev so zelo poceni: $300 za "življenje sužnja, W za roko, $7.95 za dva prsta, $10 za štiri zobe ... Na balkanskem bojišču je življenje bolj varno kot pa v jeklarskem pekVu v Gary' . . . Jeklarski suženj v Gary,- So. T-hicagi, PitUburgu, Joflietu ali kjer že robuje, še niti ne sanje o razkošnih pirih in pojedinah jeklarskih carjev. Delavec ne ve nič o glaso vitih gostijah v sijajno o-premljenih dvoranah, kjer se zbirajo prve glave mogočnega "Steel trusts", Cerati bi ivedel? Prvič so te gostije privatna — čisto pri-vatna zadeva carjev jekla sa-j Povprečna rodbina jeiklarskega mih m jeklarskega sužnja ne sme sužnja v inestu Gary, Ind. ne prejo praV nič brigati — dasiravno^ more več kot 21 centov za večer-zadnji plača račun . . . Drugič, j0. gostije se ne vrše v Gary. So. Ohieagi. Jolietu aH kje blizu peklov. o ne! Taki kraji od dima j spravijo sedaj na svoj in plina okuženi niso za pirovan- j ne**". Rešiti je treba več lovniku. vrže ovratnik proč iu z dragocenim svilnatim robcem mali I ja okrog sebe. Ostali pirat je — (rarp, Schwab, Carnegie, Morgan etc. — slone mirno na mehkih naslanjačih in puhajo dim. Smotke I>o dolar in deset centov ginejo brzo in strežaji donašajo "friš-ne" buteljke . . . Vsi se strinjajo s Pittsburžanom. Igra bo stala par milionov dolarjev — ali kaj je milion dolarjev carjem jekla? Vsega siti moderni piratje se "busi-"važ- je. Gostije se vrše daleč proč od peklov — (v New Yorku. kjer imajo carji jekla na razpolago veliko dvorano v veli/ki in visoki palači in kjer so bolj doma med svojci — m*d denarno žlahto na Wall Sfreetu. Pirovan je jeklarskih carjev je znano pod imenom "Gary dinner"; to pa zato. ker takim gostijam navadno predseduj« sodnik Gary. Navzoče so le prve glave "Steel trusts", ki se v ta namen pripeljejo v svoji m rt .iVnü pullmanovih karah od vseh vetrov. Sodnik Garv pride z zapa-da, Schwab k vstoka. Carnegie, preko oceana. Morgan, Perkins in ostali eaTji jekla pa od tam, kjer že so. Pirovanje, kakor rečeno. je strogo privatno: vrata so skrbno zastražena in časnikarski reporter ji nimajo vstopa. Le ma-loikedaj ave javnost^ kaj se vrši in govori na "Gary dinner jih". Kajti "Gary dinner" se ne vrši samo zato, da navzoči požeruhi popivajo in žro. kar jim srce poželi — temveč se med popivanjem in žretjem delajo tudi razni načrti. N. pr. danes je na programu načrt, kako je treba to ali ono neodvisno jeklarsko družbo pogoltniti ali uničiti; jutri pride zadeva, na kak način bi se dalo iriisniti še vec'profita iz sužnjev v peklih in povečati dividendo; drugikrat bo pogovor, kako ža-treti unijsko gibanje in kako še bolj razpresti Spijonski sistem med delavci; zopet na drugi gostiji pride na vrsto politika — koliko zakonodajalcev je še treiba kupiti, kakšne zakone je treba in kakšnih ni treba itd. itd. "Gary dinner" je torej sklican. Na programu so važne stva-ri. Od štirih» vetrov.hite v avtomobilih Morgan, arnegie. Schwab, Perkins etc. proti palači. Mrzla sapa brije — toda carji jekla v toplih površnikih z dragocenimi ovratniki iz perzijske kočuhovine ne poznajo mraza. Na Pennsylvania ulici v Gary živi fa mil i ja sedmaj-ih glav v napol podrti bajti z dvema sobama. V pečici ni ognja, ker nI premoga in mrzlo je kot v ledenici. Petero otrok se stiska v kotu pod kupom cunj in klepeee od mraza. Jeklardki carji bi ne pustili niti svojim psom. da bi prespali v tej bajti. Oče družine dela v jeklar-•nah. Vrne se čez petnajst ur in za svoje delo dobi $1.63. Carji jekla so se pripeljali v palačo in »prejme jih armada stne V krasno okinčani in razsvetljeni sobani stoji miza preobložena z vsem. kar. srce poželi. Prijazna gorkota. Blesk zlata, srebra in diamantov .'. . Snežno- nih" točk. Sodnik Garv odpre debato in da bodo besede bolj gladko tekle .zaukaže več buteljk šampanjca na mizo. Strežaj odpre buteljko in zamašek poči kot pištola ter odleti v strop. Šampanjec je najboljše vrste importirano blago, ki stane — enajst dolarjev kvart. Na Delaware St.. Gary. Ind,. stanuje vdova jeklarskega sužnja s tremi majhnimi otročiftki. Go-Vajte jI jo ukaza!, da se mora seliti. Denarja ni niti za rent niti m hrano. Zadnjih 24 ur je vdova preživela ob vodi in suhih krušnih drobtinah. Njen mož in oče treh otročiekov je bil pred enim tednom — ubit v jeklarskem peklu. Kompanijski agent vsak dan nadleguje vdovo, da podpiše odpravnino za pokojnim v znesku par mizemih dolarjev .. Carji jekla debatirajo in šampanjce poka in se peni . . . Na dnevnem je zadeva glede nekega neodvisnega lastnika jeklarne v državi Ohio. Dotični jeklar dela preveč dobička in se ne zmeni, da bi šel v trust. Zato se ima obsoditi v propast Plešasti milionar iz Pittsburga dobi besedo. Z očitnim gnjevom roti navzoče, da je naravnost škandal, da bi tak Človek še delal "business" na svojo pest. Uničiti ga je treba z enim mahom! Obraz mu poataja rdeč in v grlu ga prične dušiti vsled razburjenja. Naglo zvrne čašo šampanjca, da si zmoči grlo . . . Namočil si ga je že itak preveč ... o o Jeklarski delavec v Garv je bil pned kratkim strašno opečen, ko je vlačil dolge tračnic* v tovarni. Beložareča tračnica se ga je ovi-la kakor pošastna kača in mu sežgala na več krajih meso do kosti. Ako okreva, ne bo več nikdar sposoben za nobeno ročno delo. Agent trusta je bil takoj drugi dan pri njemu in mu ponudil odpravnino v znesku $43.60. Revež si je najel odvetnika In odbil je ponudbo agenta. Trust ga je nato zapisal v svoj črni imenik in pohabljeni suženj bo prej mrtev, preden dobi jeden sam cent odškodnine. Plešasti pittsburški pirat je izpraznil že tretjo čašo in obraz mu je postajal vedno bolj rdeč. Govori veliko, toda jezik mu teče le težavo. Tolikobolj pa maha z rokami in udarja pest ob dlan; zdajpazdaj mu roka seže po buteljki. Zrtl se. da ga ovratnik na debelem vratu nekam ttšei in tudi večerni telovnik je videti pretc-san. Ali je jedel preveč! Četo in vrat. mu oblijejo znojne kaplje, s tečavo odpne gumjfce na te- Anton l*hlip, jeklarski suženj, kateri stanuje na 1313 Washington St. v Gary, je izgubil nogo. Odtrgal mu jo je pokvarjeni stroj Agent t nista mu je ponudil za nogo $36.90. IHvilip zahteva več in trust je odrekel vsak cent. Sedaj strada in prezeba vsled pomanjkanja. — Joseph Speek, drugi suženj, kateri stanuje na 1341 Adams St., Gary, je izgubil roko. Trust mu je ponudil $20. — Nik Donzin, 17th & Penna. St. Gary, je padel s kare na kup železja in si jjjtbil štiri zobe. Agent mu je obljubil $10. za zobe. — Jos. Po-laček je izgubil dva prsta na nogi : ognanih v brezdelje in bedo, raz pršenih na vse strani, ko je jeklarski trust uničil neodvisne tvorničarje in zaprl tovarne. Na stotine delavcev je izgubilo svoja zemljišča in svoja domovanja. Mnogi pošteni delavci so bili vsled ekstremne bede primorani postati zločinci. Vojni moloh požrl 199.000 življenj. Toliko Imajo do danes mr-Ilčev na Balkanu. Vofnl . stroftkl se računalo na mlllarde. > Krvavo klanje na Balkanu, ki še vedno traja, je do danes uničilo 199.000 človeških življenj. Ranjenci in pohabljenci haravno niso všteti. Finančne izgube, oziroma stroški klanja zavezuih držav in Turčije se pa računajo na tniliarde in miliarde. Po najkonservativnejšem računu je do danes padlo v večjih bitkah : Turkov zavez, pri Odrinu in Kirk Killisiču 36.000 7.000. pri Lule Burgasu 40.000 25.000 pri Kumanovi . . 7.000 5.000 okrog Skadra . . 3.000 6.000 skupaj....... 76.000 43.000 Te številke, kakor rečeno, so pa zelo podcenjene, ker vsled stroge cenzure balkanskih držav je nemogoče zvedeti natančnih podatkov glede žrtev krvavega klanja. Zraven tega je končalo najmanj 50.000 Turkov vsled kolere in drugih bolezni, ki jih rodi vojna. Tudi zaveznikom so'bolezni požrle po najnižji estimaciji 30.000 mož. Vsledtega znašajo turške izgube najmanj 126.000 mož in med zavezniki pa 73.000, kar znaša skupaj 199.000. Te številke stoje kot najstrašnejša obtožnica proti vojni; Ali krvavega klanja še ni konec iu gornje številke naraščajo. Po zadnjih poročiHTi zmagujejo Bolgari |t>f£ >n krog Carigrada na suhem. Odrin je še v turških, rokah in ravnotako Skader.. (Nadaljevanje na 5. strani.) Organizacija Hobotov se je pridružila A. F of L. Pred kratkem so imeli vsi ho-botje (vandravci) svojo konvencijo v New Orleansu. Na tej konvenciji so sprejeli več resol-icij v katerih se obsoja današnji družabni red. Kila resolucija, katero ponese predsednik Hobo unije. C. Jeff Davis, predsedniku Ta'tn potom "hobovanja", t. j. tram-nanja v Washington. D. se peča s takozvano "vagrancy" postavo (vagabundažo>. V ••»»solu-ciji je omenjeno, da hobotje nis*> nobeni vagahundi, nego produkt današnjih gospodarskih razmer, in da je sramota za celo ameriško republiko, da se hobote po mestih zapira na podlagi tega protiustavnega zakona vagabundaže, lloboti — pravi predsednik' Davis — so delavci, ki iz kraja v kraj hobotarijo in iščejo dela, ne pa zapora. Zakon vagabundaže io treba razveljaviti, ker je protiustaven, pravi C. Jeff Davis. NAZNANILO. , f'itateljem in prijateljeni "Pro-letarca" po državi Ohio naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal sodrug in naš zastopnik Anton Pozarelli, ki je pooblaščen pobirati naročnino, sprejemati oglase itd Ro-iskom ga kar najtopleje priporočamo. Uprava "Prdetarea". Revolucija v Mehiki. Pred zadnjo nedeljo zjutraj je začela v Mexico City, glavnem mestu Mehike, revolucija. Revo-ulcijonarne čete so namreč izpustile iz zaporov gen. Reyesa in Diaza, nečaka Porforio Diaza, prejšnega predsednika Mehike, ki se sedaj nahaja v Španiji. Kakor hitro je bil Diaz na prostem, je imel takoj okrog sebe stare zaveznike in narazpolago okrog 3.000 vojaštva, g katerim se je zabarikadiral v arsenal. Iz arsenal a je nameril največje topove na mesto in zlasti na predsednikovo palačo. A tudi Madero ni drial rok križem. Zbral je takoj okrog sebe zveste mu vojake in vnela se je prava bitka, katera je, ko to nišemo, še vedno v teku. Vsa znamenja pa kažejo, da ima gen. Diaz boljšo pozicijo in večje topove, in da se bo moral Madero ukloniti Diazu. Senat ga je že pozval, nai odstopi, kajti razne velevlasti, ki žele imeti mir radi tujezemcev, pritiskajo na vlado, naj se doseže mir za vsako ceno, če ni. zna ena ali druga država poseči vmes in narediti mir, ne Hedf. če je to meksikancem všeč aH ne. Ali Diaz se izgovarja, češ, da je bil on izvoljen od ljudstva in g do glave.- Strajkarji imajo težko stališče in nič se ne ve. kaj prinese bodočnost. Premogarski štrajk v W. Va., je od strani ameriškega kapitalističnega izkoriščanja, eno najbolj črnih poglavij v knjigi zgodovine delavskih bojev med delom in kapitalom v Ameriki. Berger predlaga podržavljen je železnic. Socllallstltnl kongresalk le predložil resolucl|o, Id zahteva, da vlada zapleni vse železnice, če bo &tra|k kurjačev tra-|al čez en teden. Štralk kurjačev |e neizogiben. KATOLIČAN UMORIL SOCIALISTA I Paul Kunschak. krščanski soei-alec, je zadnji teden na liunaju ustrelili sodruga Franz Schnmei-era, socialističnega državnoabor-skega poslanca in jednega izmed najboljših govornikov v avstrijskem parlamentu Sehumeicr je tisti dan govoril na političnem shodu in po končanem shodu se je govornik odpravil proti kolodvoru severne železnice, l^mor mu je sledil Kunschak. >ia kolodvoru je Kunschak dohitel Schumeiera. potegnil revolver in ustrelil nanj. SadT. Sehumeicr je bil na mestu mrtev, storile«- se izgovarja, da se je maščeval. Krščanskosocialna stranka v Avstriji, katere Član je Kunschak, je v resnici protisoeialistWna ban-da. Stoji pod pokroviteljstvom rimsko katoliškega klerikaliama. Sodrug Berger je presetii kongres in ves ameriški kapitalistični svet. Zadnjo soboto je »odr. Berger v reprezentativni zbornici predložil resolucijo, katera se glasi, da mora vlada Zedinjenih držav. takoj zapleniti vse železnice z vsemi kolodvori, vagoni, delavnicami premogovniki m z vso o-stalo lastnino železniških družb in jih upravljati potom sedanjega poštnega oddelka dokler se ne organizira stalni železniški department. Zaplemba se ima izvršiti takoj če bo štrajk kurjačev trajal čez en teden, kajti vsled štrajka bo ljudstvo silno prizadeto in vlada ne sme dopustiti, da bi ljudstvo trpelo zaradi trmoglavosti železniških družb. Resolucija določa, tia naj vlada upravlja železnice na podlagi o-semurnega delavnika in plačuje vslužbencem dobro mezdo. Dalje nalaga resolucija tajniku trgovskega in delavskega oddelka, da preskrbi kongresu poročilo o ak-tuelni vrednosti železnic in ostalih pritiklin; na poulagi tega poročila bi potem vlada odškodovala .železniške družbe za odvzeto last-» nino^ Stroške za upravo železnic bi vlada nokrfta l hedajo posebnih obrcstnosuih bondov. Resolucija naglaša v uvodu, da so ameriške želenice pod sedanjo privatno u-' pravo na robu razpada; glede o-' p rem be in varnosti potnikov so I naše železnice najslabše v vseh civiliziranih državah na svetu. Sodrug Berger je izjavil, ko je predložil resolucijo, da en mesec trajajoči štrajk na 54 železnicah bi pripravil mesta kot Pittsburgh. Iindianapolis -itd. do neznosne bede. Grozno prizadeta bi bila tudi mesta New York, Chicago. Philadelphia. Cleveland in Milwaukee. Štrajk visi na tenki niti. Štrajk kurjačev na 54 železnicah v istočni strani Zedinjenih držav zamore nastati vsak tre-notek. Organizacija kurjačev "Brotherhood of Locomotive Firemen and ♦Enginemen" je sko-ro soglasno glasovala za štrajk. Vse načrte vladnih posredovalcev in železniških managerjev za razsodišče (arbitration) so delavci zavrgli radnjo soboto in napoved stranka so odložili za 12 ur. Koli-j kor je soditi iz položaja zadnjih dni, ne bodo železničarji spremenili svojega stališča in tako bo v tem času, ko izide "Proletarec", štrajk najbrž zc proglašen. Ako za vrši boj. bo nad 50.000 delavcev ostsvilo železniške lokomotive in štrajk bo jeden največjih, kar jih pomni zgodovina delavskega gibanja v Ameriki. American Federation of Labor slabo organizira. Štrajk v Rankinu, Pa., kjer je začela A. F. of L. organizirati ta-mošnje trpine, je končan, ali pravzaprav: strt je. Delavci, kolikor jih je zaštrajkalo. so se vrnili zopet na delo, skehje so dobili laufpgs, a dobili so ga tudi eni, ker so se predrznili zsštraj-kat. Iz vsega tega je pa razvidno najjasneje, da A. F. of L. do zdaj ni bila vstanu pokazati kake vspehe v organiziranju delavcev v jeklarski obrti. Videli bomo. kako *e obnese nje delo v drugih krajih. ( Iz naselbin« GLAS IZ PEHN8YLVANIJE. Nisem nasprotnik Slovenskega Zavetišča, a vseeno mislim, da smo mi Slovenci za tako podjetje ie prešibki. Nimam niti najmanjšega dvoma, da bi se ne moglo nabaviti potrebno zemljišče in na njem postaviti za to potrebno zgradbo. Dvomim pa, da bi mogli isto vzdrževati. Vaak trezno misleči človek ve, da bo vzelo vzdrževanje takega zavoda na tisoče in tisoče dolarjev vsako leto. Kje dobiti ta denar T Ko bi imeli par milionov kapitala, potem bi ie Slo, drugače pa bo težavno. Deluje se na to, da bi članatvo podpornih organizacij plačevalo po 5 centov na mesec. V resnici, to ni veliko — svota je prav majhna TIprašanje nam le ostane, bodo li hoteli člani to svoto plačevati? Ker veliko ipotujem naokoli po naselbinah, imam priliko spozna-ivati javno mnenje med Slovenci, naj si bo že za eno ali drugo reč. Kar se tiče javnega mnenja, moram priznati, da je isto proti S. Z. Kje in kaj je pravi vzrok temu, je težavno povedati. V prvi vrsti so osebe, ki delujejo za S. Z., jako sumljivega značaja, to je, da so večinoma osebe, ki imajo svoje prepričanje vsaki čas na prodaj. Nihče pa ne more zahtevati, da bi imelo delavstvo do takih oseb kako zaupanje. Kot je razvidno iz sklepov, ki so bili sprejeti na zborovanju S. Z., ima vsak alovenaki časopis pravico do enega direktorija, in vsaka podiporna organizacija do enega* Iz tega se da sklepati, da bodo lastniki časopisov imeli popolno kontrolo nad zavetiščem; delavci bodo imeli le dolžnoet spolnjevati sklepe direktorija, plačevati in ipošiljati svoj denar na odbor. V resnici so izvrstne ideje, ko bi se dale izvesti. A mislim. da ne bo nič. Nismo v starem kraju v kaki zagorski župniji, kjer se mora vse tako izvršiti, kakor želijo gospod žiupnik. Nismo kot nema živina, ki inorrv "fiod pritiskom biča voziti tako, ko»fc želi gospodar. Časi so minuli, ko se je pustilo delavstvo slepo voditi od posameznikov. Delavstvo se zaveda, ako si hoče izbolj šati današnje slabe razmere in se rešiti sedanjega industrialnega suženjstva, da si mora samo pomagati in se osvoboditi. Posamezniki ne morejo in ga tudi ne bodo osvobodili. Pri tem pa imamo mi Slovenci zadnje čase to bolezen, (če sploh smem to tako imenovati), da posameznikom več ne zaupamo. Bojim se. da bodo posamezne podporne organizacije trpele na agubi Članstva, ako se bodo zavezale agitirati in delovati za S. Z. Samoobsebi je umevno, ko se posamezne organizacije zavežejo delovati za zavetišče, bodo morale vedno nadlegovati svoje članstvo za »prispevke. Eni bodo dali prostovoljno, druge bo pa treba vedno nadlegovati, predno se ibo od njih kaj dobilo. Ti poslednji bodo v dosti slučajih raje odstopili od podpornih organizacij, kot da bi se pustili vedno nadlegovati. Par tskih, slučajev mi je že zdaj znanih. Pred kratkim sem se nahajal v neki naselbini, ko ravno organizirali podporno društvo. Na vsak način so hoteli, da bi bilo to društvo samostojno in to le radi tega, da bi jim ne bilo treba plačevati za S. Z. Precej sem moral govoriti, prednio sem jih prepričal, da je veliko bolje, ako pristopijo h kaki podporni jednoti ali zvezi. To ni bil 1e slučaj ali izjema, to mnenje prevladuje povsod, kjerkoli potujem. Radi tega svetujem vsem podpornim orga< nizacijam, da ne silijo svojih članov (plačevati prispevke za S. Z., ako žele svojim organizacijam obstanek. Čital sem že par izjav posameznih odbornikov podpornih organizacij, da bode njih članstvo v celoti pristopilo k S. Z» Ti gospodje se «elo motijo, ako mislijo, da bode članstvo tako delalo, kot bodo oni vkazovati. Da je javno mnenje proti. S. Z. je tudi to, da se do sedaj še nikjer ni pokazalo odkritosrčno zanimanje za isto. "Proletarec", ki je last raz-rednozavednih delavcev, ni priobčil do sedaj niti enega članka kot tudi ne dopisa za S. Ž. Ne vem, kje tiči vzrok temu. (Op. ured.: To je prvi dopis, ki smo ga prejeli kodaj, kteri se ba-vi a 8. Z., pa še ta je |>rc*i.) Piše ae, da bo 8. Z. pouoa Slo-vencem v Ameriki in da bodo radi tega tudi nas drugi narodi bolj spoštovali. Večina je naa, ki ne vidimo v S. Z. prav. nobenega po-uosa. Za nas delavce bo ponos, če bomo deJovadi na to, da postanemo, kakor hitro mogoče državljani Združenih držav in f>otem kot taki glasujemo za socializem, kot v nadomestilo sedanjega gnjilega sistema, ki je povod vseh sirot in revežev. Z upeljšvo socialist i čue vlade bodo priskrbljeni tudi starčki in sirote. Toliko na željo mnogih, ki so proti sedanji reklami in bobnan-ju za S. Z. J, P. Opazovalec. Chisholm, Minn. — V tukajšnjih rudnikih imajo zdaj delavci oseinurni delavnik. S tem pa delavcem ni dosti jftmagano. Delo. ktero so prej opravljali deset ur, morajo sedaj zvršiti v osmih urah. Plača od vmzov ali čevlja, je ravno tista kot prej in mogoče še slabša. Če je kteri nekoliko bolj delaven in izvrši svoje delo pred časom ter gre par minut prej domov, mu zato pridrže četrtino dnevne plače. Ako se pa radi tega pritoži, mu odkažejo takoj počitnice. Pred letom dni se je v rudniku ponesrečil rojak in pri tem izgubil oko. Kompanija mu je prspo-znala in plačala malo odškodnino, zraven tega mu pa zagotovila bolje delo. Ko je omenjeni rojak nekega dne prišel par minut pred časom k izhodu jame in radi tega so mu skiršaJi pridržati četrtino dnevnice. Ker se je pa drznil proti temu protestirati, so ga takoj odslovili. Pred par tedni je nesreča doletela našega rojaka v rudniku (Op. ured.: Zakaj ne sporočite imen ponesrečencev?) tako, da bo najbrže oslepel na obe očesi. Nesreča se je pripetila na slede<> način : Bilo je že skrajni čas končati delo. Ker je pa p > ■ udnikih ta navada, da delavci, ki delajo po dnevi, izstrele rudo za delavce, ki delajo ponoči in naohratno in tako je imel tudi on isto za izstreliti. Hotel jo izvršiti hitro. Pri njegovem hitrem delu je pa stre-Ijivo eksplodiralo in njega smrt-nonevarno poškodovalo. To je zopet dokaz, da potrebujejo delavci po rudnikih boljega nadzorstva in boljega sistema za svoje lastno varstvo. S soe. pozdravom, . Anton Mahne. High Bridge, la — V prigibu pošiljam vam celoletno naročnino za list "Proletarec" in $1.00 v tiskovni fond za dnevnik. Delamo le s polovičnim časom, drugo polovico pa porabimo za premišljevanje, ako bodo prihod nja štiri leta res tako blaga in dobra. kot so nas zagotavljali de-mokratje pred volitvami. Kar se pa nas delavcev tiče, lahko rečemo vže naprej, da ne bo take pro-speritete. kot se je nam zagotavljalo. Oospod. ki bode zasedel stolček v beli hiši, ne bo repre-zentiral delavstva. Tukaj se nahaja prodajalna z mešanim 'blagom, ki je last štirih kompanijskih nadzornikov. Kot je že navada od delavskih sovražnikov, so tudi ti gospodje imeli do sedsj v svoji prodajalni na .prodaj le skebske iadelke. Zdaj pa zahtevajo prerrtogarji od njih. da dobe v prodajalno izdelke, ki so izdelani od organiziranega delavstva, (goods with union label on^ ako ne, ne bo nihče veq kupil kake reči v tej prodajalni. Kako se •bo ta stvar razvila, bom poročal prihodnjič. Tukaj nas je dvanajst {ne mislit* pa, da apostelnov) ki smo se zavezali, da postanemo Michigan-ski farmerji. Nekaj od teh namerava iti že to pomlad na farme, drugi pa pozneje. Vreme imamo prav lepo. Snega ni nič. Vse je tako kot, na pomlad. Pozdrav vsem zavednim delavcem. Tebi list "Proletarec" pa obilo uspeha in da bi kaj kmalu postal dnevnik! Blaž Lom bar. 1 Detroit, Mich. — Vedno in ved no naraščajo eeua živilom in malenkostne plače silijo delavce v vedno večje in večje mro«sityo ter pomanjksnje. Pomanjkanje in ulnmtvo pa zopet naobratno sili siromašno delavstvo večkrat do nt» postavili h sredstev. Časopisi še sedaj poročajo o bogatili poljskih pridelkih lanskega leta Pri vsem tem ae pa vodno ponovno čujejo klici Lačnih po koščku k niha. tflbogi premo-garji v W. Virginiji so šli na stavko zaradi kruha. Kako hud je ta boj za košček kruha, nam pričajo sredstva, katerih se lačni in obupani premogarji iKiShiiujejo. V par okrajih vlada že več časa vojno stanje. Zakaj f Samo radi tega, ker ubogo delovno ljudstvo zahteva nekoliko več plače in pripoznanje njih organizacije. Kavno tako je tudi pomanjkanje povod večino vsem drugim stav-kam. Posebno se je pa to jasno pokazalo v Lawrence, Mass.,' Little Palls, N. Y. in sedaj zopet krojaški št raj k v New Yorku. Ob Novem letu je navada, da se vošči in želi srečno Novo leto. Leto 11)12 je minulo, nastopilo je nove, ljudje so si podajali roke in si voščili srečno Novo leto. Časopisje je pisalo lepe članke o njem: pisalo in priporočalo je dosti reči, katere naj bi si ljudstvo izvolilo kot svoj cilj v letu. Ali dejstvo ostane, da smo delavci po novem letu na ravno na sistem sta lišču, kot smo bili v starem. Boj za kruh in za eksistenco se bo nadaljeval ravno tako v tem letu, kot se je v lanskem. Vse upitje po časopisih in javnih prostorih «o splošnem bi« gost an ju, ne koristi lačnim delavcem prav nič. V delavskih družinah vlada pri vsem tem bobna n ju še vedno revščina in pomanjkanje. Kot še glase poročila, so Zdr. države lansko leto dosegle rekord v izvozu' in uvozu blaga. Ta rekord pa ne koristi lačnim delavcem prav nič. Pri njih se še vedno nahaja pomanjkanje, bolezen in strah pred bodočnostjo. Kako mizerno je sedanje življenje za delavca, dokazuje najbolje sflede-ča statistika: Samomori so se .pomnožili za 17. uboji zA 6 in ropi za 12 odstotkov. Ravno tako so se razširile tndi bolezni. Samo jetika se je razširila za 23 odstotkov. Večinoma vsi ti samomori, uboji, ropi in razne druge 'bolezni izvirajo iz uboštva. Kdo sili žene in mlada dekleta na ulico in v hišo prostitucije, koft revščina in pomanjkanje. Le vprašajte eno ali drugo dekle, zakaj je prišla tako daleč, da se je podsla v tako nizko čast življenja, vsaka bo vam odgovorila : zato, ker ne mo»rem živeti ob zaslužku, kterega dobivam v tovarni ali pri kakem drugem podjetju. Kdo drugi je povod splošnega nemira v jeklarski industriji, kot revščina, povzročena po sedanjem kapitalističnem siRtemu, po izkoriščanju človeka po človeku. Ce se utprašamo. kaj pomeni ta nemir, ta nestrpnost med delavstvom, dobimo odgovor: želja po eksistenci, po življenju. Tupatam prinese časopisje izjavo kakega zelo "učenega" profesorja. ali pa kake zelo "imenitne" dame, kaj je vzrok sedanji draginji in kako bi se jo dalo odstraniti. Vse je po navadi jako smešno, posebno še zato. ker prinesejo na dan vsakojake stvari kot dokaze, a to. kar je v resnici povod draginji, pa lepo zamolči-jo. Ako bi hoteli s praivimi doka-zi na dan, bi morali obsoditi najpr-vo sedanji izkoriščevalni kapitalistični sistem in mesto tega priporočati socialistično formo siste-ma. ^Tega pa naši profesorji in dične dame ne bodo storili, ker na ta način bi obsodili sami tebe in svoj razred. Z vsemi svojimi dosedanjimi izjavami niso imeli drugega namena, kot delati si brezplačno reklamo v javnosti, ravnotako kot Sojar lft Lojze. Statistika poroča, da so se življen-ske potrebščine v A meri Vi podražila za 60 odstotkov, plače pa le od 20 do 40 odstotkov. Če je to istina — kar ne dvomimo naj-manje — potem vsakdo lahko, vidi in ve, kje je vzrok draginji. Oovoril sem že z mnogimi ml*, dimi in čilimi mladeniči, kaj je vzrok, da se'ne ženijo. Odgovor je bil, da komaj toliko zaslužijo, da sebe preživijo. Tn to je resnica. Dandanes mora imeti človek že-lezno dušo ali kamenito vest. ako se ženi kot delsvee. Plača, ktera zasluži pri delu, ni nikakor tako velika, da bi mogel sebe in družino pošteno preživeti. Da bi pa kdo ¿al iz proste volje direktno v pomanjkanje in revičino, ni vendar nihče tako nespameten. Preostaja nam le ena reč, in ta je odprava sedanjega izkoriščajo-čega družabnega reda, katerega moramo nadomestiti z drugim (bkrijšim,. bolj človekoljubnim in pravičnim. Nadomestiti ga moramo s socializmom. Frank Oglar. Indianapolia, Ind. — Sporočiti moram, kaj se je tukaj dogodilo. V nedeljo, dne 2. febr. se je imel vršiti tukaj protestni shod za svobodo govora in tiska, oziroma protestni ahod proti persekuciji soe. lista "Appeal to Reason" in aretaciji sodr. Debsa. Shod se je imel vršiti v Tambisonovi dvorani, katera je bila vzeta v najem za ta dan, že pred tednom dni. Malo prej, predno se je imel vršiti imenovani shod, je šel tozadevni odbor, da pregleda to dvorano, ako je vse v redil. Ko stopi ta odbor v dvorano, zagleda, da je vse navzkriž in vse zmešano. Ko upraša. kaj to pomeni, se inn odgovori, da pripravljajo dvorano za razstavo, ktera se ima vršiti" drugi dan. Na uprašanje: kje je oskrbnik dvorane, dobe odgovor. da ne vedo zanj. Preostalo ni pie drnzega, kot hitro najeti drugo dvorano, ktera se je t/idi takoj dobila. Shod se je na to vršil v "Oermania Hali", v po polno zadovoljsrtvo vseh. Dne 3. febr. je priredil naš soe. klub štev. 25. plesno veselico v korist kluba ve Magajne m /a ti-akovni fond za dnevnik. Naša srčna želja je pomagati» da postane list "Proletarec" dnevnik. Mi moramo v boj. Ne z mečem, pač pa z živo agitacijo, naj si že bo ustmena. v časopisih ali knjigah. Dolžnost naša je. da dovedemo naše tovariše delavce v razredno zavedne vrste. Naša parola je sedaj "Proletarec" mora postati dnevnik. Socialistični pozdrav! John Markieh. Rešitev tega trprašanja je po pofcnoma enostavna, ker odvisno je edino-le od delavske mase. Prilika, katera ae nam nudi dan danes, da ai opomoremo iz te moderne sužnosti, je vedno med nami, treba je le vstrajne požrtoval-nosti v agitaeijski akciji za socialistično stranko, v katere j uživa vsak vse enakopravnost ne oziraje se na verske sekte ali narodnosti, ker soeializem je le drutfba, katera strmi za zboljšanje proletariz-ma; torej ako ae združimo vsi delavci v,eno skupino, nam je premoč gotova in padli bodo junaki mogočnega kapitalističnega režima, ter prijeli za orodje in ai po-izskusili svoj kruh z lastnim trudom služiti, kakor smo mi primo-rani dandanes, pod njih kruto dik tacijo. Na zadnji seji soc. kluba je bil izvoljen odbor za tekoče leto in sicer: Jakob KoejHu, tajnik, Frank Pavlovčič, blagajnik, Gregor Ošaben, zapisnikar in Andy Vidrich, organizator. Tem potom apeliram na vse slovenske soe. klube in zavedne de lavce, Sirom Zedinjenih držav, da neumorno agitirajo med neorga-niizranimi delavci, ter jih čim več mogoče pridobijo v naše socialistične klube ter ob enem tudi pri-pomoremo listu "Proletarcu", da postane čimprej dnevnik, kar lipam, da je vsakega posameznega razredno zavednega delavca želja. Vsem zavednim delavcem soc. pozdrav. • Jakob Kocjan.. Franklin Conemaugh, Pa. _ Dne 4. M>r. t. 1., to je na pustni večer, vršila se je veselica socialističnega kluba štev. 5. v dvorani Slov. Izobr. Doma. Udeležba .je pričala, da *e tukajšnji slovenski delavci zavedajo svojih dolžnosti, katera nas veže v socialistični organizaciji, ter nam pripomogli do uspeha, katerega je naš klub tudi pričakoval. Kakor je bilo že omenjeno v tem listu, da se čisti preostanek odpošlje v pod-poro dnevniškega fonda za list "Proletarec". bojevniki delavskih interesov, smo tudi do-tično vsoto $30.00 odposlali v isti nimen. Prisostovalo je tudi pev. in izobraževalno društvo "Bled", ter proizvajalo lepo doneče delavske pesni, kojih pomen in melodija istih napravi v človeških srcih, temvečjo simpatijo do združenja delavske mase. enjeni delavci! Ako bodemo tako složno delovati v razevit.našc soc, stranke, moral bode kapitalizem in vsi dandanašnji nedostatki izginiti; ampak brez krvavih revolucij, katere nekemu maziljencu (als Sojar) neprestano delajo mnoge preglavice. V slučaju, da bi on moral pod zemljo ali v tovarni delati, kakor morajo mnogi izmed istih, kateri ga rede, bi svoje privržence na-šuntal na nemir in potem hajd v boj z orožjem proti kapitalistom. Sploh ' pa moje mnenje je. da se taki osebi, kot je Sojar rte odgovarja več potom našega lista, ker je škoda, da se papir kvari, ako se mu odgovarja na njegova prismuknjena vprašanja; posebno pa kot tak je mnogo manje vreden za širšo javnost, kakor naj-bolj priprost delavec. Delavski položaj je nekoliko bolji nego prejšnja leta ampak ne za proletarist, marveč za lastnike rovov in tovarn, ker temveč kot delavci producirajo, toliko več produkta zleze v kapitalistične malhe, delavcu pa ne ostane drnzega, nego izčrpanost in oslabelost moči ali pa kak izlomljen ud in včasih še celo smrt. katera ga reši iz krempljev kapitalistične sužnosti.' \ Delavci I Koliko časa naa bode še izkoriščal kapitalizem! ■Sil» It TY; Youngston, Ohio. — Čas hitro beži mimo nas. Dnevi, meseci, leta minejo, ne da bi se uprašali: gremo li z duhom časa naprej. Ko hi nas kdo to uprašal, bi težko da li odločen odgovor. Sramovali bi se povedati resnico, da živimo v času, ki je privatna lastnina vredna, kot pa delavčevo ii je; sramovali bi se povedati, živimo v času, ko hna človek vico izkoriščati človeka, «vo. brata; sramovali bi se pov da živimi v pomanjkanju in ščini. To pa radi tega, ker js mnogo ljudi, ki se Čutijo ar da si ne mučijo svojih motž premišljevanjem preteklosti, danjosti in ne o bodočnosti, pak pustijo mirno hiteti časj mo sebe. Mirno gledajo tlačam gorja in bede brez misli, ne da se uprašali. je li to treba ali Želeti bi bilo, da se te vrste lju. dje vsaj enkrat vzdrainijo ¿«panja brezbrižnosti. Čas je, da se tudi delavec enkrat reši ropstva svojih moči in svojega dela. čas je, 9 da opustimo pot robstva in pm pada. Na mesto te, poprimimo ae poti, ki vodi delavca k industrial. ni svobodi, kjer ne bo prilike, da bi nas kdo mogel izkoriščati, piti1 našo kri in tirati zaradi svojih sebičnih namenov v smrt. Prav nič nam ni pomagano, ako samo trdimo, da tako življenje in delo kot ga imamo sedaj ni pra-, viLno. Prav nič nam ne koristi, ; ako samo trdimo, da moram delati dan za dnem dolge in trde ure 1 in pri tem še skoraj vedno pri delu svoje življenje reskirati in to samo za eksistenco, za borno živ- i Ijenje in žuljave roke.. Delavci! Koliko časa bodemo še JLgledali in mirno vsak zase godrnjali. Čas je, da se zbudimo iz spanja brezbrižnosti in da vstanemo. Delavec si ti, delavec sem jaz! Podajva si roko v bratsko vez! Združiva se za vedno. Organiziraj mo se v močni industrialni in politični organizaciji. Le potom močnih organizacij se zomoremo osvoboditi. Čitajmo pazljivo pravo delavsko časopisje in knjige. Naš Feelinó Better Already !raa^ M^U^Ufifik {You! Srečen v som, ker sem poslušal vris svet in se zdravil z Dr.Richterjevim Pi-ElPELLEBJEfll. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. r. AO. RICHTER O CO.. 215 Pearl Street. New York. N.T. Dr. RiehUr)*»« Congo PllaU olajfejo. (SS«. all SOe.) 0 POZOR BRATJE SLOVENCI! ; All te tmH kje je dobiti najboljte mas p« najnliji ceni? — Gotovo ▼ Bori prri Slovanski moderno ur «jen i meeaiei Ferko Bros., 271—1st Ave. la Park St. Tu se dobijo najokusnejie «vete i« prek »j ene KRANJSKE KLOBASE, kakor tndi jetrno in krvav« dom^ega izdelke ter najokoanejte PREKAJENO MESO; ree p« najnižjih centi. Pridite m p rep rl črn J te m «ami e naAih cenah kakor tudi o kakovosti naiera blaff*- NIZKE CENE IN DOBRA P08TREIBA je naie getlo. s Ne pozabite naa torej obiekati v nafti sovi mesnici ▼ Joe. Trataike-tmb peel op ju. MILWAUKEE. WIS. Telefaa: South Uit, )MMMMMMMMM>M»M»MM»IMMMM)Mjasnim, da samostojno društvo v Conemaugh, nima nobenega pomena. Storil sem predlog, da se isto spremeni Slovensko delavsko podporno zvezo. Predlog je bil podpiran in v celoti sprejet. Za glasilo sem predlagal naj sa dobi delavski juniski list. Proti temu predlogu sta glasovala Rovanšek, Pajk & Co Ti posledni so bili navdušeni za list humbugar-jev v N. Y. Bratje, to je moj dokaz kakšen nasprotnik S. D. P. Z sem bil v začetku, kakšen sem zdaj ko poročam o nepravilnem poslovanju glavnih odbornikov Br. Krive delegat društva štev. 8 iz Primero, Colo., na drugo konvencijo "Zveze'" mi je rekel: "l)elegatje smo se posvetovali in sklenili, da te izvolimo v tisti urad v glavnem odboru, ko želiš, ker prepričani smo, da imaš zmožnosti, stojiš za pravico in da si pošten. Br. Krivcu sem se zaliva lil za zaupnico in povedal, da odklanjam vsak urad. To sem odklonil radi tega, ker sem vedel, da bodo gotove osebe v glavni odbor izvoljene, ki bodo S. D. P. Z. izrabljene v svoje sebične buznes-ške namene Moje prepričanje in poštenost mi ni dovolila, da bi bil v odboru s takimi osebami in proti katerimi bi se ne mogel uspešno boriti za koristi ZKeze same. Brata Krivca sem zagotovil, da bom vseeno vedno čuval koristi Zveze in če ne bo drugače bom nje izkoriščevalce tudi javnosti pokazal. Br. Krive lahko potrdi to. Obljube se držim in se jo tudi bom. Branil bom vedno koristiti Zveze in vsake druge de lavske organizacije proti izkoriščevalcem. Br. Rovanšek trdi, da nisem mogel še nič dokazati. Ali nisem prišel na konvencijo, da dokažem, kar sem pisal. Le na željo bratov delegatov in v korist Zveze same sem Vam segel v roko, ki ste mi je ponudili Kar sem pisal o posameznih odbornikih in o poslovanju istih, pa nisem še nikdar preklical ne ene «aine reči. Pišeš, da Pajka dobro poznaš že od vojaških let. Verjamem. Poznaš ga kot velikega igralca za denar in goljufa na karte. Ti sam bi ga bil vrgel ven iz hiše, ko bi ne jenjal ogoljufati fantov, ki so bili pri Tebi na hrani in stanovanje. Pa pustimo to, je dovolj. Žalostno je le, da nasprotuješ bratom, ki se vresnici borijo za dobrobit S. D. P. Z. in zagovarjaš tiste, ki jo izkoriščajo, vresnici žalostno. Br. Rovanšek, ako se držimo pregovora, ki pravi:'"Da med tistim, kklestvo drži in onim, ki krade, ni nobene razlike, se Ti pokažeš v zelo. slabi luči Prosim cenjene člane in Članice S. D. P. Z., da se ne ustrašite teh oseb. Delovati moramo na to, da se ta zalega iztrebi in smrad od strani. Zvezo smo ustanovili, da se delavci zavarujejo za slučaj boletnl in smrti. Ne pa, da bi služila hum-bugarjem kot sredstvo za njihove sebične nemene. S. N. P. J. zato ta-ko napreduje, ker je iz glavnega odbora od stranila smrad. <'as je, da ga tudi mi odstranimo iz S. D. P. Z. Preričan sem ko se to izvrši bomo tudi mi napredovali. Orga nizacija bo Sla z duhom časa na prej po začrtani poti. Bratski pozdrav članom in članicam 8. D. P. Z.! Frank Pavlov&č, član dr. Zaveznik, itv. 3, r Franklin, Pa. Isjava 8. Zabrlca. Oarrett, Pa. 9. febr. 1913. — Ker svet sovraži me — srce se mi smeji. Propalice si pomagajo, duhovi vstajajo, goljufi, lažniki in sleparji se zagovarjajo s tem, da silijo nezavedne v pogubo. —- Ne bojim bc p ropal »c, ki mi očitajo, kar ni res. — Bojim se le zavednih, ki opazujejo moje delo. Ne bojim se žurnaTlekvirija, ki mi zida vislice. — Bojim se avtorjev, ki bodo sodili moje delo. Ne bojim ae infainnih napadov od strani propalic, ki kontrolirajo moje delo pod zaščito črne roke. Ne bojim se nikogar — bojim se le potomcev, ker očitali mi bodo, zavedal si se. da si suženj, a premalo si se zavedal za osvoboditev suženjstva. — Teh poslednjih se bojim! Kaj vodi talente v socialistične vrste? V naših dneh se gotovo nihče več ne čudi, da hiti ves delavski proletarijat pod rdečo zastavo mednarodnega socializma; najlju-tejši njegovi nasprotniki razumejo, da ne more biti drugače. Samo kjer je izobrazba ljudstva Se jako zaostajala in se vsled tega proletarijat ne zaveda svojega položaja. ne pozna virov svoje bede, samo kjer je slepa vera še absolutno močnejša od misli — samo tam se posreči čuvajem sedanjega "reda", segnati nekaj delavnega ljudstva v svojo čredo iq tedaj jim je največja skrb, da te ovčice ne odpro oči in ne začno premišljati. Kajti ako se to zgodi, so jim tudi one izgubljene. vZJie sladkorju in biču odkorakajo s plapajočimi zastavami v socialistični tabor. Delavec, ki vidi, da ga sedanji "red" tlači kakor tovorno žival, da mu naklada neznosna bremena, da mu pa zanikuje vse pravice, mora prej ali slej spoznati, da je ta "red" velikanska laž, in kaj je bolj naravno, nego da se pridruži tistim, ki hočejo odpraviti suženjstvo in preosnovati člove ško družbo na taki podlagi, da bo tudi delavec lahko svoboden v njej? Ta proces je neustaven in — kakor pravimo — nihče se mu ne čudi. Ali — kako je mogoče, da se pridružujejo socialistom tudi elementi, ki nimajo pravega delavskega značaja, zlasti mladi talen ti? Tega vprašanja filistri nc morejo razvozlati in zato se jim zdi kakor uganka sfinge. Ali stvar je vendar jako umevnav da bi bilo pravo čudo, ako bi bilo dnigače. Prikazen ima različne vzroke, glavna pa sta dva. Večinoma so pisatelji in glavni umetniki sami proletarei, zlasti pri naših manjših narodih, kjer ne morejo niti sanjati o velikanskih honorarjih, kakršne zaslužijo n. pr. angleški, amerikanski, deloma tudi francoski, nemSki, ruski literati in umet niki. Življenje naših talentov je materialen boj z najhujšimi težavami in malo je takih inteligen-tov, ki ne bi vedeli, kaj je stradanje. Ali tudi duševnim delavcem velikih narodov se včasih ne godi bolje, zlasti ako hočejo ostati neodvisni v svojem delovanju in še ni dolgo toga, ko so morali /a enesra najboljših nemških pesnikov pobirati, da so ga rešili smrti od lakote. Ta težki položaj odpira talentom samo dve poti: Ali slikati, pisati, kipariti tako, kakor ugaja mogočnežem sedanje dmžbe, t. j. prodati svojo neodvisnost. ali pa se pridružiti voj-ščakom za novo4družbo, v kateri bo vsako delo lahko uživalo svoje plodove. Talent, ki se ne more svobodno razvijati, pogine: pisatelji in umetniki po milosti vladarjev, škofov, finančnih magna-tov postanejo navadni pisači in rokodelci, onim ki hočejo ohraniti in razviti svoj talent, pa poalcfl-njič ne ostane nič dmzega, kakor upor proti sedanjim društvenim oblikam. Drugi vzrok pa tiči v dejstvu, da stremi vsak talent po uspehu. Pisatelj in umetnik želita, da ju svet razume. Ali dandanašnji je to težka naloga, zlasti pri mladih, modemih talentih. Duržvazna družba je preveč filiatraka, da bi se mogla povapeti do višine njihovega pojmovanja, in čuvstvo>-vanja, širokim plastem ljudstva ps ne dostsje splošne izobrazbe. Ta sveti "red", ki pregauja vse, kar je duševno višjega, z malomarnostjo mišljenja ali pa i meta fizičnimi strahovi, jemlje talentom svet, ki ga potrebujejo, da jih razume in jim pokazuje, da potrebujejo drugega reda, «»ko hočejo doseči uspehov. Drugi red, ki lahko zamenja sedanjo kapitalistično družbo, pa ne more biti drugačen, kakor ao-cialističen. V socialistični družbi najde talent gmotno neodvisnost, brez katere je njegov razvoj nemogoč; tam najde tudi prilike vplivati na umno življenje naroda in «i pridobiti krog, ki ga lahko razume. Zato se opazuje jasneje in jasneje, da združujejo literarne ter umetniške talente in delavski proletarijat isti cilji, iu valed tega pa morajo imeti tudi ista pota. S tem je tudi pobito brezmiselno čitanje, da je socializem protikulturen. Socialistična družba šele poda kulturnim elementom potrebne svobode in Se le socializem porodi višjo kulturo. ADVERTISEMENT , Kaj je klerikalisem. To je tisočletna in stoglava pošast, ki imas voje požrešno in nenasitno telo v Rimu, a glavo izteza po celem svetu. Klerikalizem je političen tok, ki zvira v Vatikanu in se razliva po celem svetu. Ta politična struja hoče, da bi imel rimski škof oziroma papež, svojo državo in vojsko, kakor drugi posvetni vladarji, da bi papež zapovedoval celemu svetu in bi se pred njim tresli kralji in cesarji. Klerikalizem je čistokrvni naslednik lakotnega imperializma rimskih cesarjev. Klerikalizem je nasprotnik narodnega razvoja in vsakega napredka, najhujša pijavka človeške družbe; klerikalizem šČuje narod proti narodu, da igra potem ulogo tretjega, ki ma dobiček. Klerikalizem nima s krščansko vero nič opraviti, on smeši Kristusovo vero in jo izkorišča v najpodlejše namene; edini namen klerikalizma obstoji v tem,.da podjarmi celi svet, vse narode Vatikanu in jih spravi v njegovo duševno in telesno odvisnost. Klerikalizem prodira in vlada ga podpira, isti interesi družijo oba, namreč boj za obstanek. Tako ojačen klerikalizem je nepremagljiv v sedanjih razmerah: sicer pa je navadno pisal nemški učenjak, da ima klerikalizem komaj polovico življenja za seboj, ker bo trajalo še par tisoč let, predno izgine s sveta neumnost, ki je edini steber njegovega obstanka. Klrikalizem je pošast, ki raste samo v odporu; ako ji odsekaš eno glavo, zraste takoj deset drugih. Klerikalizem samo izziva in gorje mu. kdor se spusti ž njim v boj! Srečno hodi le tisti, ki zna ubrati tako pot, da se mu izogse. Naročite si knjigo: Cvetke iz papeževega vrta OD A. H. Skubic, 2740 So. Clltton Park A., Chlcsflo STANE 50c. - Ali socisjslizem razdira dom? Ta knji ga Vam pove kdo razdira dom. L STRAUB URAR 1010 w. 18th Bt. Ohicafe. ID Im veijo saiogo «r, verifcs, jmm mor ta dragik Srsfotfe. Isvrtaje »a* popravite ▼ Uj «troti p« CARL STROVER Attorney at Law Zsstsps it Ttik todiiiih. St. so be 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 «JOS. A. FISHER Buffet Ima 11 razpelago vsakovrstno pive, vis«, emedke, i. t. d. Itvratni proctor r% okrep£il«. 3700 W. 2Sth St.. Chlcsg«, HI- Tel. Lswsdsle 1761 POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e ■s|eese|e Is Naia parobrodna posiovnics je največja na Za padu hi ima vn najbolj*« oceanske (rt« (linij«). Sifkarta prodajamo po kompaaltakih cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DaLE SVETA. CENEJE KOT POSTA. K a« par Dr tarna Banka knpnfe In prodal« ta zamen|u|e denar vseh držav •v«ta. — Pri Kasparjevi Drtavni Banki m ¡spleta sa K6 $1, br«s odbitka. - Največja Slovanska Banks v Ameriki. — Daje 1% obresti. - Slovenci poatre-ftenl v «lov r na kan» lealku. - Banks ima $6,118,821.66 premoftenja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blua Island An., CHICAGO ILLINOIS Dobra domača kuhinja, sj Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA M. Poldruga* IN POOL TABLE -> 1816 So. Centre Ave. Popolna razprodaja Nsis popolna rszprodsja m j« za-č«la. Veliko znilanj« ns vsein zimskem blagu, kot obleke, suknje, klo buke, kspe, itd., zs gilad<*nife iu od- ' raiene mole. « Imamo najboljie obleke tvrdk: j Cluett, Monarch, Interata and Wil- < ► •on Broa., ter arajce in spodnjo oble ko in klobuke tvrdke "jStenson". K0TRBA BRATJE S. Hf. Car. 26th SI. i Millard Ave. < Tel. Lswodsle 3682. Obleko po meri. < * Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chleago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK Nsie podjetje je pod usdzorstvom "Clearing Houss" ¿iksikih bsnk, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi densrni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vloiec v ns*o banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da je pri nas denar naloien varno ln doblčkaaosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-60 Bine Island Avenue, Chleago, III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Telefon: Monroe 3447. H. 8CHWABTZ ima popolno zalego trpeinih eblek ln druge moAke sprave: klobuke, kspe, tevlje ter vsskevrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Oklcsgo, ni. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ss notranje boleanl ln ranocelnlk. tsdravniiks preiskava brezplačno— pla ftati je le sdrsvils, 1924 Blus Island Ave., Chicago. IT redu je od 1 do 3 p« p«l.; od 7 do 9 zvečer. Izven Ckieag« tiveti bolniki nsj pitejo slovensko. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim kegljlUes pire v sodSklk ia kaUlJha* pijaft« Ur Polalki **« be t«6as la tal te WARTIN POTOK AR, 1620 8«. Centre Ars. Ohloafs ALOIS VANA • — izdelovstelj — sodovice, mineralne vode In raz-, nlta necpojnlh pijač. 1887 Bo Fiak St Tal. Canal 144ia H. COOPER trgovec s tivili ns drobno in debelo. Popolns zslogs ssdjs in zelenjsve. Dobre in svete jestvine ns zspsdni strani. 3744 W 20th St., Oklcsge, 111. Nsročils rapoAiljams ns vse štreni mests. — Telefon Lswsdsle 762. M. A. Weisskopf, M. D, Iikuism zdravnik. Urad oje od 8—11 pred poldne ia od 8—9 zvečer 1842 So Ashland Ara. Tal. Canal 476 Ohieaco, DL p k O L E T A H K< •»ROLKTAREC UST IA limNtVIE DELAVSKEGA LJUDSTVA. t IZHAJA VSAKI TOREK. ; tal UdaJaUlJ: i delavka tiskovna šriAl v Ckicafa. HI. Naročnina: Za Ameriko $2.00 sa eelo leto, 1.00 za pol leU. Za Kvropo $2.50 za eelo leto, $1.25 za pol lata. ^i^iU^AMMa MkikatkAmAit /imIi S T A M / >Aifili PROLETARIAN OvMd ud pabliataed K v z» t Tuuoay by ImU Stavk Workarca's Pablishiaf Coaipaay CfckSf. uUaak. Glasilo Slovenake organizacij* Jugosl. socialistično Zvezo t Ameriki,________ Subscription i a tee: United «tate» and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising liates on agreement. NASLOV (ADDRESS): , "PROLETAREC" 214t» HIue Island ave. Chicago, HI V čem je naše najjačje orožje. Socialist i-delavci, verujemo v svojo lastno moč v boju proti sedanjemu krivičnemu družabnemu sistemu: Za ta boj pripravljamo in vadržujemo dvojno orožje: organizacijo in časopisje Ako se vprašamo: "Ali je mogoče delavstvu /mahati — to je uvesti socializem — brez organizacije in časopisja"? moramo odločno odgovoriti: Ne! Socialistični. nauk nam razodeva jasno in ne izpodbito, da samo socializem za more konečno osvo-hoditi delavstvo in človeštvo sploh »z |>od kapitalistične sužnosti. Socializem nam razlaga: da dokler obstoji kapitalistični sistem, se ne more nič i/.premeniti v korist delavstva. Lahko nastopijo reforme, ki provzroče spremembe, ali izkoriščanje delavstva ostane nedotakljivo. V današnji druibi sta dva svetova. dva razreda »ljudi. Na eni strani so tisti, ki delajo od zore do mraka v potu svojega obraza, na drugi strani pa tisti, ki nič ne delajo, a se žive ob delu prvih Na prvi strani 'so delavci-proletarci, brc »posestnik i. ki ne posedujejo druzega nego svojo delovno moč, katero morajo prodajati, če se hočejo preži veti.-^-na drugi pa mul-tihiiljonarji, ki od le-teh kupujejo delovno moč. katera jim ustvarja zopet nova bogastva Tako pride, da prvi, ki vse vstvarjajo nimajo kruha, drugi p«, ki le narijo, /ive pa v razkošju in preobilici. Če bi se vse to dogajalo po kak- «ti božji", nego n svojo močjo. In vladal bo tako dolgo, dokler ga no vrle druga moč-moč delavstva, moč socializma. Nikjer ni sicer zapisano, kdaj bo delavski razrod vrgel kapitalizem ob tla, ali brez koledarja se lahko iaračuna in pove, da takrat, ko ho dovolj organizirali, ko ho njogovo časopisje dovolj močno Za vspešeti boj mora proletari-jat pridobivati vedno nove moči, katera je potrebna za končno zrnato. Te moči so organizacija in časopisja.' Kapitalisti in njih zavezniki — posvetni in n-epoavetni — hlapci, vedo prav dWbro ceniti moč časopisja, zato je kapitalistično časopisje tako močno Moč časopisja je ogromqa, časopisje je izzvalo vojske" in diktiralo mir .;|>ostavljalo in odstavljalo vladarje; časopisje je in se dane« pripravlja kapitalistom polja za izkoriščanje. Brez časopisja hi se kapitalizem ne bil nikdar razvil do svojega viška, ne bi mogel vladati, kakor ne bi mogel ustvariti kapitalizma brc« železnic, parabrodov in dru>-erih industrija!nih pripodmočkov, časopisje je kapitalistom mefc, zagovornik in prerok S pomočj« kapitalističnega časopisja, vlada ka pitalizem krutejše nego katerikoli kronan glavar. Od kar se je začelo delavstvo zavedati, spoznavati svoj* naloge in zbirati svoje moči, da začne boj za gospodarsko neodvisnost, je i-melo kapitalistično časopisje se e-no nalogo: odvajati delavce od njih cilja in napadati njih sobojevnike, z namenom, da še v nadalje si»*žijo zvesto interesom kapitalizma Kapitalistično časopisje ae je od ti je posluževalo vseh, še tako umazanih sredstev, samo da so imela vspeh v dosego njih mani ena: zbegati delavce in jih pahniti nazaj v temo in nevedo Zato najdemo v tem časopisu članke o proslavi izkoriščevalcev, o pokorščini delavstva napram kapitalis toni in o poveličevanju patriotizma, kateremu so sami najmanj zvesti. Ljudje, ki so pokrali največ narodnega l*>gastva, se jih postavlja za vzor — in kapitaliste, ki so izprešali iz delavstva največ krvavih dolarjev, za patrijote in državnike. Zadnji čas, ko vidi to časopisje, da socializem raste, je začelo prinašati trudi vesti o socialistih in socializmu, toda vedno v taki luči, da služi vedno le kapitalizmu, kajti vsebina teh vseti je zavita in zlagana po kapitalističnem načinu Na stotine laži o socialistih prinesejo ti časopisi vsak teden. Po eni strani se delavstvu laskajo, po drugi ga pa napadajo in grdijo. Nasproti temu časopisju piše snem nam nerazumljivem zakonu,]vp :| Znano je, da imajo mnogi kapitalisti iz Zedinjenih držav velika posestva v Mekarki. Jeklarski trust ima tam velike železne rudnike, drugi imajo srebrne jame, tretji plantaže itd. Toda upravljanje rudnikov in ostalih poses-tev v Meksiki gre bolj težavno kot pa tostran meje. Politična situacija je bila že od nekdaj nadležna ameriškim kapitalistom in že od nekdaj so gojili prijetno željo, da bi bilo boljše, da je Mek-«ika — kolonija Zedinjenih držav. Tn v tem tiči cela poveat. Danes je že javna tajnost, da je Madero-vo "revolucijo" financiral — ne Madero sam. ne meksikanski na rod — temveč Wall Street! Ameriški kapitalisti so "založili" par milionov z namenom, da provzro-čijo tik za mejo krvavi kavs in ravs. pade naj par Am eri kancev rebeli naj razrušijo par ameriških hiš in povod za intervencijo bo tukaj. Dosegli so le polovico. Bi je res krvavi dirindaj, krvolok Dioz je padel, ubitih .je bilo par ameriških podanikov, kroglje so frčale celo čez mejo. rmeno časo pisje je vpilo po intervenciji Taft je ukazal mobilizirati 20.000 vojakov iu jih poslal na mejo v Texas — ali intervencije le ni bilo. Javno m neti je ameriškega de lavstva je bilo močnejše kot pa želje kapitalistov in kongres se ni upal storiti blaoraega koraka. Ali kapitalisti niso mirovali. Tn vse kaže, da so zopet na delu za kulisami najnovejše revolucije -Vprašanje je le: Koliko je sedaj dobil Felix Diaz — liecak prejšnjega tirana — "kateri vodi vstajo proti Maderu! Da bi Diaz začel kar tako iz nič na svojo pest, to naj verujejo bedaki, če hočejo! Stara igra v prid intervencije se nadaljuje. Tn glejte! Že spet kriči rmeno časopisje: "Naša armada mora čez mejo!'' Že spet je Taft pred kongresom in apeluje: "Ar mada je pripravljena, samo če vi dovolite." Ali bo kongres dovolil? Tnterveneija! (emu? Kaj je ameriškemu ljudstvu cialktično časopisje, » katerega mar. če ima par kapitalistov «vo- vzdržuje delavstvo samo j-e rudnike v Meksiki* Ali naj Socialistično ^časopisje in socia ameriško delavstvo preliva svojo eakati. kaj vse pride še na vrsto. ]jstiena organizacija, kjer je kon- kri in plačuje dras denar za ne- Toda mi vemo danes prav dobro, j riMltrirano delo za vsnešno agita- kaj privatnih posestev ameriških kje leže vzroki te neznosne bedeji0jj0 socialističnega časopisja in tmstjanov? Ljudstvo menda še ujo socialistienefira. easopisja in krivice, ki se gode delavstvu. j¡toratmv jp e(jino in najvspei-jni tako daleč na glavo padlo' Mi vemo, da je vzrok gospodar- „^ sred*tvo v boju proti seda-1 Ako hočejo kapitalsti kupovati ski bedi med proletarjatom v tem, njemn krivičnemu sistemu, kate- rudnike v Meksiki, nihče na svetu ri mora pasti, čim bo delavstvo Ü m tej?« ne brani: tod» storiti dovlj jako morajo to na svojo odgovornost. Brez socialistične organizacije in a P^stva sami branit! svol>odilo! Toda denarni kralji iz Wall Stree- vZatorej naprej — v organizacijo tn 110 bi Plavili nasproti pu ker posedujejo kapitalisti orodje, tovarne in ostala produktivna sredstva kakor zemljo, fabrikc, rudo in premogokope. železnice in prevozna sredstva itd Mi vemo. da je gospodarska odvisnost vsled tega, ker delavec ne more ničesar producirati brez orodja, katerega posedujejo kapitalisti, in da mora vsled t«*s?a biti izročen na 1 milost in nemilost kapitalistom, njegovim izkoriščevalcem Tn ker to vemo, vemo ob enem tudi. da bo delavec šele takrat osvoboden, ko preneha kapitalističen sistem, ki to odobrava ; kajti le v družbi, kjer lpHipsjnarod last oval produkt i vni^redst*a in plod dela, je gospodarska svoboda delavstvu zagotovljena Ker kapitalisti vladajo gospodarsko, vladajo ob enem tudi politično, kajti politične razmere so le odsev gospodarske moči. Dokler je delavec suženj v rudniku, na železnici, v rudokopu, v fabri-ki itd. je suženj tudi v občini, de želi in državi. Če vse to vemo, potem "ne more« mo čakati in upati, da pride kakšno odrefcenje od zgoraj ali da se bo zgodil čiidež in da se razmere same spremene v na* prid. Zavedati se moramo, da je vsak vspeh odvisen od moči. Samo stremljenje in želje in prazno upanje, da bo že boljše, niso rodile nikdar sadu; vedno je odločevala moč. Kapitalizem ne vlada "po milo- in na asritaeijo za našega "Pro-letarea*. ki je srlasilo slovenske J. S. Z. za Ameriko! Meksika. Tam dol v Meksiki imajo spet '^frišno" revolucijo. Te "revolucije" so kaj sumljive. Ko je predlansko jesen Madero stri tirana Diaza bilo je pričakovati, da se potem naseli .v nesrečni Meksiki mir,>ivilizacija in kultura. Toda prišlo je-ravno narobe. Čim je bil Madero izvoljen predsednikom, vstalo je proti njemu tucat raznih protirevolucij. Ko je sel Madero v boj proti Diazu. je veliko obljubil meksikam»kemu ljudstvu; ko je pa izšel iz boja kot zmagovalec, je na vse svoje obljube hitro — pozabil. &e več! Pokazal je.TTa ni dosti boljši od tirana Diaza. Madero je večkratni milionar in posestnik ogromnih zemljižč. Toda Madero gori ali doli. On je le predsednik in pri bodočih volitvah ga lahko Meksikanei pošljejo v pokoj, nakar bo neSkod-lljiv. Diaiz je "pred«ednikoval" trideset W '» ves čas je zadušil z škam rebelov niti za milion dolarjev — zahtevajo pa, da se ameriški vojaki postavijo zn $13 na mcsec! Revolucija v Meksiki je čisto notranja zadeva. Mek*ik$ same. Meksikanei sami naj uredijo to stvar. Wall Street se bo že enkrat naveličal "futrat" profesionelne rebeluhe in takrat bo vsnke spe-kulativne revolte onkraj Rio Crande konec. * Zločini družbe. — V Scooba, Miss., je pijhna drhal zadnji petek linčala črnca. Par.ur pozneje se je izkazalo, da je bil umorjeni črnec popolnoma nedolžen. Ralph Oregg, vodja lin-čamke t-olpe je sel nato v cerkev, kjer je jokal nad «vojim grehom in drugi dan se je usmrtil. Oregg je bil dober kristjan! — V Collinsu, Miss.. so 10. t. m. oilicsili mrtvondnega črnca, kateri je bil spozna/n krivim umora. Obsojenca so prinesli pod vešala v nosilniici in dva rabljeva poma-gača sta ga držala na rokah, dokler so mu nategnili zanjko okrotf vratu, ( rnca «o na bogu vjeli krv^ ni psi, ki so ga tako ogrizli, da je bik popolnoma mrtvoudeo in tak je moral tudi na ve&ala. — George H. Shippy, bivši poli-cijaki šei v Chicagi, je bil predzadnji teden spoznan blaznim in od:pelja.n v norišnico v Kankakeo. Sedaj je dognano, da ni bil Ship-p.v Ae, več let pri zdravi pameti — in najbrž Jo bil blazen že takrat, ko je na brutalni način usmrtil mladega zida Lazarja Avertiucha na svojem domu. Dotični uinor je bil izvršen pred dobrirhi petimi leti in Khippv se je oipral v javnosti s tem, da je naslikal Aver-bucha kot anarhista, kateri ga je baje hotel umoriti. Poznejša poizvedovanja so pa odkrila, da Averbuch ni bil noben anarhist in da je šel k šefu le radi nekega spričevala. Nasprotno je pa Ship-py vedno sanjal, da mu anarhisti prežijo po življenju in prejkone je v tej svoji m a ni j i usmrtil človeka popolnoma po nedolžnem. Tn tak človek je bil šef policije?! — Al len Von Behren, 22 letu i sin milionarja B. F. Bebrena in lastnika tvornic v Evansville, iod. se je 8. feb. pripeljal z avtomobilom svojega očeta v tovarno, potegnil revolver i/ žep« in ustre lil tri črnokožne delavce pri delu. Vsi trije so na mestu obležali mrtvi. Lopovski morilec "se izgovarja, da so mu dotični črnci nekaj grozili. Milionarski smrkovec si je najbrž domišljal, da čmo-ložni delavci in delavci sploh niso nič več vredni kot psi in da zato ni nič. ako se "jih jednosta.v-no vzame krocrlji za tarčo. Taka je pač bogataška vzgoja v kapita Cistični družbi. — Valentin Santer. lastnik krojaške delavnice v Rochestem, N. V., je C. t. m. ustrelil s puško v gručo štrajkujočih šivilg, ki *o stale pre«ti in drugi dve delavki sta bili ranjeni. Kapitalistična javnost se nad tem umorom — niti nad trikratnim umorom v Evansville. Tnd. — čisto nič ne. vznemirja. Direktna akcija anar histov - kapitalistov napram de lsvcem in delavkam je popolno-, m a v redu! — Pred sodnika TTopkinsa v (lark Sf. sodišču v Chicagi je zadnji teden policaj pripeljal neko mlado ženo. Obtožena je bila vlačugarstva. Sodnik jo je izpra-ševal. "Jaz sem perica, delala sem v perilniei", šepetala je ob-to/enka. "Trudila sem se dosti, da hi pošteno živela. Tmam majhno hčerko in postarno mater zunaj na de/eli. 'Obe moram preživljati. Ako bi mogla dovolj zasJu žiti v perilniei, delala hi z veseljem. ali nisem mogla. Dobiln sem ♦7. na teden in delala 10 do 12 ur. Moja moč, moje zdravje je ginilo. Pnplejte moje roke! To nasede kemikalije, ki jih uporabljajo pri pranju perila Perjtnica je bila vedno polna dima in pare uosteiše od megle, da ni bilo mo-go^e dihati. Kaj Če bi bila zbolela? Tn videla sem. da hiram vsak dan bolj. Kdo bo potem živel otroka in mater? Če ne delam dva dni — nimata kaj jesti. Premišljala sem noč in noč in teškt> sem se odločila . . . Druec poti ni bilo . . . Veliko sem trpela in še danes trpim, toda nazaj v pe rilnieo ne morem več iti. Naredite z menoj kar hočete, toda otrok in mati morata živeti." Sodnik je ženo <*prosfil. Rože. (Etbin Kristan.) Pri Dolinarjevih je bilo veselo, da je bila hiša premajhna za toliko veselja. Vsa vas je bila polna godbe in potja. tenko žvenke-tanje kozarcev se je slišalo daleč naokrog, a glasnejši od vsega hrupa in iuma so bili ženinovi klici in vriski. Boirati Petek je praznoval poroko in zmago. Sedaj ko je dosegel cilj. se mu zazdelo smešno. fla je moral tekmovati s takim člove.kom, s svojim'vrtnarjem. Tn da je obupaval in norel, resnično norel, misleč, da ima Minka rajši berača, ki ga on lahko zapodi čez prag, kadar hoče. Kakšna zmota! Ej, dekleta so navihana, hahaha. in tudi Minka je, vedela, da je ljubosumnost najboljša kurjava za ljubezen. Tako zalo dekle, pa da bi ljubila navadnega delavca*?! Kje je bila njegova pamet? Jernejcu bi bilo že dišalo, seveda 1 Neinanič, pa da bi dobil tako posestvo! Verjel je pač, hehe; saj ga je znalo da k le gledati, da «o mu godli saini keruhini, dočim «o njega, bogatega Petka, ščipali Vsi satani. A danes ima Petek nebeške muzikante. Jerneje si pa jutri zveže culo, pa liajd premerit, koliko je svet dolg in širok. Pameten mož. kakršen je Petek, že ve, kaj dela. Težko je bilo. gledati zaljubljene oči svojega delavca, a bolie jih je bilo gledati, nego pustiti, da bi s*» vrt izpremenil v puščavo. Sedaj je delavec opravil, kar je bilo treba in jutri — srečno pot! Take so bile Petkove misli sedaj, k o je imel golobičico v kletki in je bil premagan strah, ki ga je bil vendar spremljal skoraj do cerkvenih vrat. Zdaj je zavezano in blagoslovljeno — torej veselo! "Pijmo! Zapojmo!" Vino se je razlivalo in hripava grla so stiskala pijane glasove i?, sebe. Srečni ženin se je potil, vse je šumelo, le nevesta je molčala. "TTqho, srečna je, vendar je srečna", je pomislil Petek. "Če bi bila glasna, bi lahko mislil, da hoče preslepiti * svoje srce. A v-njenih očeh je blagost." Ponosen je bil tudi nevestin oče, ki je znal računati kakor ni-, hče v celi fari. Ure so uhajale, nihče jih ni štel. Zakaj bilo je veselo in vse veselejše. Ko se je ženinu obesil spanec ob trepalnice, sb bledele zadnje zvezde na nebu---- Nekateri gostje so se razlezli: hiteči po najkrajši poti proti domu. kjer čakajo prijetne sanje, so izbirali najdaljše ovinke — vedi vrag. Kar jih je bilo pravih junakov, so ostali brez muzikan-tov pri vinu, zakaj gospoda Petka bo veselilo, če najde tako lepo družbo, ko se zbudi, hehe — ko vstane — eh! S prečndnim pogovorom se je poslovil ženin, Besede so skakale sroirindol. smukale zdaj na desno, zdaj na levo. poslušalci so se sme jali. nekateri so celo vzdihovali, a vsem se je zdelo lepo in gospod Petek je bil ponosen. *—"T — a. ne štejmo let", je dejal z modrim izrazom: "leta dajo izkušnjo, ženitev je namreč, resna stvar in možitev duh". Minka se ni zgenila. Petku T>a se je naredilo na čelu še nekoliko gub. zakaj hotel je. da bi vsi spoznali njegovo resnobo. pa je nadaljeval : — Če ne bi nebesa vedela, kai delajo . . ."Oho. moja žena je zadela temo. kajti nikar ne mislite . . . jaz že vem. kaj je, trebn in moja žena bo spoznala . . . boste že videli. Minka je sedela "kakor «oba. Petek je govoraneil dalje, v čudnem redu naštevajoč svoje vrline in odbijajoč vse. kar bi se dalo misliti slabotnega. nazadnje na mu ie zmanjkalo besed in obšlo srn ie nerazločno euvstvo kakor človeka, ki občuti, da je la-een, a ne ve natanko, če mu je fek v redu. Pod plešo srn je nekaj pošesretalo in domislil si je: \ha. to je ljubezen in koprnenje. Čas-je . . . Pogledal je Minko in zdelo «e mu je. da so njegove oči zaljubljene. Pokorno je vstala nevesta in ne da bi se ozrla, je odšla za njim.-- Stopila sta v vežo in Petku se je zazdelo, da je preveč pil. Vsa ve/a je bila posuta z rožami. Pa to ni mogoče; ako reče Minki, da \>di ro/e. bo takoj vedela, da je preveč pil in' tega ne sme vedeti zdaj, nikakor ne zdaj. A tudi Minka je videla rože in čutila njihovo dišavo. Kakor da je prišla iz ječe na prosto polje, kjer piha sapa in prinaša dišave z njiv in iz gozdov. V vežo je že plaval dan, v sobi so se brlele sve tilke, ki so jih pozabili ugasniti: čudno se je mešala različna svetloba in čudne sence so smukale čez steno. Minka jih ni opazila. Vso jo je opojila dišava rož. TCdo jih je nasnl? Kje jih je porezal! Toliko, toliko ! Kj. Minka je dobro poznala vrtove, v katerih so bile vzcvetele in poznala je roko, ki jih, je bila porezAla. A kaj je moglo takrat čutiti njegovo srce? Kakšen pomen imajo rože v tej veži . . .? Petek se jo opotekal. I šla Minka za njiin, komaj premikala noge. OImvo je i globoko sklonjeno — ali je dala rože, ali je mislila — la? Glej, tudi po stopnicah jo vse polno — vse gor do sobs zdaj, ko so se imela odpreti ta, so se naenkrat pomnožili m paji njenega srca in postali t močni, kakor da ima v prsih klo in kladivo. Zdaj — zdaj — zdaj — Petek je jvrijel za kljuko, po ozrl na nevesto. Njogove mot oči so opazile plamen na Minki* nein obrazu in luči v njenih oieh, opazile so njeno razvnetje in tedaj je planila zaljubljena pohot«, nost v njegovem srcu. Sklonil se je k nevesti jecljaje: — Ne misli, Minka, da zaradi očetovega bogastva. Minka; le zaradi Tebe, Ti. Ti — ' Sklonil se je še bliže in» Minki je puhnil v obraz ostifidiii did ust pijanca. Ta hip je spoznal njegovo gnusno pob ©tn ost in sna ji je bila vsa bodočnost krepko pestjo ga je sunila, da se je opotekel in telehnil na tla. Prfc pognila se je. pobrala rožo in n da bi se ozrla, je stekla po stopnicah, skozi vežo, iz hiše. Pred durmi je stal Jernejec. . —Ti . . .? — Da. Jaz sem vedel — Tz vrtov je ♦ prihajala dišava rož. Narocjni (osrednji 1 komite stranke je dal na referendum vsega članstva predlog sodr. si ob o-^ dina iz New Yorka, kateri se gla- j si, da stranka dovoli iz svoje l^la-l gajne $1000 v podporo srbskim ini bolgarskim socialistom na Baikal nu. *r>0n ima dobiti srbska social! no demokratična stranka in dru^j gib $500 pa bolgarska stranka, da se opomore iz teškoč. v katere .jui je vrgla vojna. Pričakujemo, da bo predlog soglasno sprejet. Novo delo krušnega trusta. Pittsburg, Pa. 9. febr. t. 1. — V zadnjem šasit čujemo vedno več o krušnem trustn. Posebno v našem mestu je že precej vkorenin-j«n. Dne 3. febr. je trust "Ward Baking Co." kupil zopet eno največjo tukajšnjih pekarn "Baur Bros" na Penn Ave. T.isti sicer nam poročajo le o prodaji zemljišč, na kojih stoje stavbe, namreč: lots 250x48 feet, 84x120 feet in 77x80 feet na seventh ward in to skujpno za $300.-000. Jasno pa je. da nima pomena za trust, nakupiti le svet pod) stavbami. Zakaj pa trust ne da v javnost podrobnosti? Vzroka ima dovolj za prekriti svojo- dejstva. V zadnjem času odklanja zavedno delavstvo AVardove izdelke. Z njegovim "Tip Tolp" torej ne gre več kot hi imelo iti. Treba je najti drugo pot za razpečavan-je trustnih izdelkov. V to svrho naj bi služila pekarna "Baur Bros", katera obdr/i svoje staro ime kljufb temu, da je v lasti "Ward o v. Ti delavec ne m a ras jesti War-j dovega krtih a — ker je trustni iz-l delek. —• Zapomni si. kar velja zav Warda, velja v bodoče tudi za kruh izviren iz pekarne "Baur Bros". , Kako močen je krušni trust v našem mestu, nam kaže dejstvo, j da imamo seda j že štiri velike pe-i karne pod trustom namreč: Ward Baking Co., General Bakintr Co. Nacional ^Bisquit Co. in Baur Bros. Co. Poročevalec. Udobnost. Vsakdo ljubi komfort, to je, tla je prost bolečine ali sitnosti. Fi žično udobnost dobite, če strogo pazite i\a vsako nerodnost pri delovanju telesa. Ponavadi prinese dobro »Iravilo. kakor je Trinerje-vo ameriško grenko vino, takojšno zboljšanje, ker očisti organe in jim da novo moč. Ogrejo telo. naredi dober apetit, prisili prebavljalne organe k delu in je pozitivna pomoč pri želodeijih ne-*Jj prilikah organih. Rabi naj se pri j Zjjrubi apetita, napet ju. neprebav-1 nosti, bruhanju, bolečinah v že- , lodeu, zaprtju, glavobolu in sple- | šni slabosti Po lekarnah. Jos. Tri-ner, 1.113 So .Ashland ave.,-J Chicago. Tli. Trudne mišice in trdi udi se naj drgnejo s Trinerjevim linimentom. PKOLKTAKKC Zmaj "Steel Trosi" pl-ruje... (Nadaljevanje s prve strani.) lSrovanje io ni končano. Na programu je sedaj o kakšni poštni zakasnitvi sploh še niso prejeli, naj to takoj naznanijo gl. tajniku Frank Petriču da jih dopošlje. Vsak klub je o-nravičen do zadostnega števila glasovnic. Tvažuite to, da ne bo pozneje pritožb. Klubom, ki poprašujejo po pravilih in onravilniku, se naznanja, tla dobe pravila, kakor hitro bodo tiskana. To se zgodi takoj po od-glasovaiiju pravil. Tajništvo J. S. Z. Inozemci držaye Pennsylvanije pozor! Postavodaja države Pennsylva-nije je sprejela 30. marca, leta 1911. predlogo, ki pod kaznijo prisili inozemee plačevati davkeN katere zahteva okraj (eoimty), mesto ali vas v tej državi. Vsi, ki prebivajo več kot eno leto v državi, no podvrženi temu zakonu, ravno tako, kot državljani. Chicago, 111. — Sodrugi, pred nami je prihodnjost Jngoalavenske socialistične zveze v Ameriki Ve\ikega pomena jc za nas, kako bomo glasovali o predlogih, ki so bili sprejeti nji našem kongresu v Milwaukee, Wis. Glavno uprašanje je, kako naj bode sestavljen ekseku tivni odbor J. S. Z.. Isti naj bo sestavljen iz 4 sodrugov vsake narodnosti ali naj pa izvoli vsaka narodnost posebej na vsakih 200 dobrostoječih članov po enega« Oba predloga sta bila stavljena za popolno centralizacijo J. S Z.. tO je: da bi imela eksekutiva J. S. Z. popolno moč sklepati, kako naj se vrši agitacija med Jugoslovani. V štev. 282 "Proletarea" je po natisnjena konstitucija, ki je bila razposlana ven na soc. klube, da o njej glasujejo. V tej izdaji je bila od «oc. kluba, Štev. 1.. Chi cairo. priporočim sodrugom. kako naj glasujejo o konstituciji. V štev. 283. Proletarea" priporoča sodr. Fr. Petrich, tajnik J. S. Z., nekaj. Povedal pa ni, zakaj naj tako glasujemo kot priporoča. On samo misli, da je dob ro. kar priporoča in ker on to misli, hoče, da vsi glasujemo za isto. Skušal bom dokazati, da isto. kar on priporoča za glasovanje o sestavi eksekutive, (Eksekutiva, točka 23), ni tako fino in dobro, kot misli on. Ako bomo glasovali tako. kot priporoča sodr. PetriČ, bomo glasovali proti fondamen-talnemu principu socializma, ki se srlšsri: Večina naj vlada. On priporoča. da srbski in hrvatski so-drngi. katerih je okoli ft.V) članov. naj imajo osem članov v eksekutivi. Slovenci pa, ki imamo Čez 1000 članov, pa le štiri. Če se to izvrši, bomo Slovenci, ki imamo več kot polovico članstva v •T. S. Z. zastopani v eksekutivi v manjšini. Socialisti trdimo, da v socialistični stranki nima nihče več pravice. kot jaz ali ti. Petrich pa hoče drugače. On hoče. da naj mi crlasujemo za predloge, kateri Hi dali tistim, ki so v manjšini, moč onim. ki -so v večini. On hoče. da ho 1 ;V) srbskih sodrugov imelo ravno tako moč v eksekutivi, kot čez 1000 slovenskih. V nobeni organizaciji ni pravilno, ako ima manjšina absolutno moe čez veči no. To bi ne bila demokracija, smpak absolutizem. Socialisti se borimo zoper absolutizem, a tukaj tra hočemo pa sami zanesti v našo organizacijo. A ni to smešno? Sodnici. ki priporočajo kaj takega, niso dobri socialisti, ali pa ne razumejo socialističnega gibanja, ker drugače bi tako ne delali. Slovenski delegatje na konvenciji v Milwaukee, Wis., so se prepričali, kako so srbski in hrvatski delegatje — katerih jc bilo 40, — nasprotovali delu in akciji sloven akim. katerih je bilo le deset. Naj bolj važne točike dnevneea reda so morale izostati zaradi akcije, ki so jo vršili hrvatski in srbski delegatje na konvenciji Ni ga človeka. kteri bi me prepričal, da bi srbski in hrvatski sodrugi v ekse-kutivnem odboru ne porabili vsake prilike — ako bi jim bila dana —» da bi nasprotovali slovenskim sodrugom. To sklepam iz dela, ki so ga vršili na konvenciji, katerega pa sedaj ne bom opisoval. O-menim naj le resolucijo, ki so jo prinesli in ako bi se vresničila. bi primorala . list " Proletarec plačevati dolgove in druge stroške za "Radničko Stražo" in 'Na rodni Olae." Kakor se bojnijemo za jednake pravice na političnem polju proti privilegijem, tako se moramo tudi bojevati \ naši laatni organizaciji proti vsakojakira stališču, ki ni v smislu socialističnih principov. Zato bomo tudi glasovali (Eksekutiva, točka 23) za priziv manjšine. Vsak sodrug, ki ima bodočnost J. S. Z. pri srcu, naj glasuje in dela zato, tla bomo glasovali sledeče : VI. Glavni odbor. Toč. 22.--------da. j' - — a) Eksekutiva. Toč. 23.--—-----ne. Priziv manjšine---— da. Seje glav. odbora itd. — — da. In za vse oil 24—31 toč. — da. 0) Nadzorni odbor---da. Priziv manjšine-----ne. Nadz. odbor ima itd. — — da. V sLučaju kakega itd.--da. Priziv manjšine. Glavni odbor. Zvezni doneski. Narodni oaredni ocjbor. Vse od 33 do 37 točke--da Priziv manjšine — —--ne. Toč. 38 in 39 —---— — da. „ 40 in 41 ne. 47 do 49-----da. Pravila krajevnih klubov J. S. Z. Od 1. do 8. Člen-----da. Člen 9. — —-----ne. Priziv manjšine —- — — da. Člen 10.-------da. Resolucije o zveznem tisku. 4. (a) — -- —-----ne. Jos. Zavertnik ml. in Fr. Podboj. dejegata J. S. Z. na konvenciji v Milwaukee, Wis. gotovo naša, čim preje, tem bolje, kajti le v *lo«ji je inoč. Kancem dopisa pozdavijava v«o socialiste in soeialiatinje sirom Amerike, tebi vrli list pu Vlimo, da bi v najkrajšem času postal dnevnik. Pošiljam tudi 25 c za ti-*kovni fond. Mary A. Strainer, taj. soc. kluba, J. F St rainer, org. t#oc, kluba Eaat Helena, Mont. Naznanjam članom soc, kluba, štev. 101. J. S. Z., da se bodo vnaprej vršile redne, mesečne seje vsako prvo soboto v mesecu v Frefternall Hali. Mary A. Strainer, tajnica. "Proletarčeva" armada. Za Kenosha, Wis. Jugoslov soc udružemje priredi v nedeljo, dne 23. februarja v "Schlitz" dvorani javni ljudski shod. na katerem bo govoril sodr. Cvetkov iz Valparaiso, Ind. o dolžnostih in pravicah človeka. Pričetek shoda je ob 2. uri popoldne. Občinstvo se poživlja, da se udrieži »hoda v velikem številu. Carona, Kans. — V nedeljo, 23. febr. ob pol dveh popoldne, se vrši v dvorani sodruga Fr. Zupančiča javni shod, na katerem se ho raznmtrivalo o zadružni mesnici. Potrebno jc. da se vsakdo udeleži tevra shod«. Poživlja se rojake i/. Mineral, Skidmore in Caronc, da si» blacrovole kar v največjem šte vilu udeležiti shoda! Blaž Mezori. tajnik. East Helena, Mont. - Ker so ni še nobeden oglasil iz naše naselbine v listu "Proletarec", hočem pa jf\A nekoliko opisati našo naselbine/ I>elav?ke razmere ne bom opisovala, ker je kot povsod po kapi talističnein sistemu, da je tlela ve*» sr,'.en.j, dokler ne pride do svojega spoznanja. In prišel bo čas, ko se bo ,-sak delavec prebudil iz dolgega spanja. Na socialističnem polju dobro napredujemo, ker smo ustanovili socialističen klub štev. 101. J. S. Z. Že pri začetku vStanovljenja kluba fce je vpisalo 15 sodrugov in 6 sodruginj. Le tako naprej sodrugi in sodruginje, od boja do zmage. Kapitalistični sistem stoji vedno na <»ni iu isti podlagi ter se nič ne ozira na delavce in na svoje trpine; on izmozguje in sesa njihovo kri, dokler ne pade delavec pod bičem kapitalističnega jarma. * Delavci, trdno ha noge in do zmage v boju proti kapitalizmu, da si izboljšamo naše delavske razmere. Ako se ne bomo sami bojevali in pomagali iz kapitalističnih krempljev, bomo vedno in vedno tia eniinisti podlagi, kakor smo danes. Prišel bo čas, ko bodr plapolal rdeči prapor, prapor socializma Potem bode naše tlelo končano. In mir ljudem na zemlji bo zavladal. Delavei združujte se in zmaga bo Alix, Ark. — Nekoliko poročila z naše naselbine. Po nekaterih jamah se dela vtsaki dan po drugih pa le toliko, da se Človek preživi. Brezposelnih delavcev je veliko, radi tega ne svetujem nobenemu sem hoditi iskati dela. Z našimi kapitalisti smo prišli zopet nekoliko navzkriž in to ra-' di dela pri kopanju premoga. Mi zahtevamo plačo od premoga, kot ga pošiljamo ven iz jame, (run of mine), oni pa hočejo plačati, ko je že enkrat premi>g prerešetan (screened). O tem se vrši splošno glasovanje med premogarji po državi Arkansa-s, Oklahoma in Texas Gotovo, kapitalisti bi še najraje dobivali in plačevali od istega delavcem na. "screen", pa ne bo šlo. Kjer plačujejo jwemo-garski baroni od tehtanja premo s?a na "screen", dobe veliko zdrobljenega premoga zastonj, katerega potem prodajajo po $1.00 tono ali pa še dražje. Pri takih razmerah se dobe še vedno ljudje, ki trde. da je vsak delavec plačan za svoje tlelo. Ko bi bili delavci nekoliko drugače poduče-ni, bi tudi drugače mislili. Ako malo pomislimo, kako smo bili vzgojeni, ne moremo od sebe nič boljega pričakovati/ Ozrimo se nekoliko na naša otročja leta. Kaj je bilo? Ako smo hodili v šolo, smo hodili le radi tega ker je postava tako zahtevala. Ko smp pa enkrat sodo končali, bilo je treba pričeti garati in delati, in pa masne bukvice čitati. Ako je kdo pffjel knjigo ali časopis v roke. se j* takoj čiilo: Sekiro, sekiro ali pa lopato v roke in delati, ne pa citati in lenobo pasti, kaj ti bo branje koristilo. Tz tega je razvidno, da ne moremo od delavcev dosti več pričakovati za sedaj, kot je. Ponosni smo lahko, ko vi dimo. kako hitro se širi med de lavstvom razredna zav**dnost. To nam dokazuje, da nimamo delav ei tako trdili glav. kot se misli na splošno. Dokazuje nam. da so tudi naši možgani voljni misliti in i preučevati. „Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam lista "Proletarec"? John Prudieh Cleveland, O. 13. febr. - - Vsi člani soc. slov. kluba štev. 27. se vabij-o. da se gotovo udeleže pri-! hodnje mesečne seje, dne 23. fcb. Na dnevnem redu bo debata o novih praivilili. katera so bila napravljena na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. Nadalje naznanjam, da se dobe v klubovi čitalnici razven sedanjih Še sledeči listi: "C.las Naroda", "Glas Svobode", "Narodni Vestnik" in "Clev. Amerika." Skupaj dobivamo v čitalnico 14 raznih šasopisov. ( lanom se priporoča. tla se istih pridno poslužujejo. M. Petrovcič, taj NAZNANILO! t Concmaugh-Franklin. Pa. N'a zadnji redni mes. seji soc. kluba št. 5. se jc soglasno sklenilo, obdržava{i redne mesečne seje. vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer popoldne po dokončani seji podpr. dr. "Sv. Barbare", štev. 56. 1'videlo se je namreč, tla jc koristnejše, da se redne seje vrše popoldne nego predpoldne; posebno pa za iste člane koji žele pristopiti k soc. klubu. Jacob Kocjan.^ajn. _ Socialistični aldermani v Flint, Mieh., sc borijo za municipalno skladišče premoga Toda aldermani nasprotnih strank so za enkrat !>orazili njihov načrt, ker raje vidijo, da privatnih trgovci preskrb bljajo premog po otjeru^kih cenah, namesto da bi za premog skrbelo mesto po znižanih cenah. Kontest za 1000 novih naročnikov zaključen. Proletarčeva armada je svoje tlelo izvršila. • Najagilneiši člani armade so dosegli v tem kontestu sledeči rekord v glasovih : Frank Pavlovčič, Conemaugh, Pa....................13.700 Louis Glažer, Piney Fork, O..................... 9.700 F.S. Taueher, Rock Springs, Wyo................... 9.000 J.P. Novljan, Aurora, Minn.-8.6(X) M. Petrovčič, Cleveland, O. 8.200 Jos. Ferjančic, Panama, 111. 6.100 Karol Petrich, Huntington, Aark..................5.200 Blaž Novak. Pittsurgh, Pa. 4.90(1 Chas.. Pogorelec, Pueblo, Colo...................* 4.700 Martin Meznarich, Klein, Mont . .........:...... 4*600 Teh deset članov armade dobe v kontestu naznačene dobitke v kratkem, a tudi ostali kontestant-je, katerim st; ni bilo moči pov-speti v vrsto deseterih dobe pri-mirnc nagrade. Čast Proletarčevi armadi! Sodrugi ! Sedaj pa tia tlelo za dnevnik; na tlelo za zbiranje tiskovnega fonda. Seveda, tudi za nabiranje novih naročnikov, tiaj ne orestane delo; kajti če hočemo tla postane Proletarec dnevnik, moramo imeti, kakor smo že enkrat omenili, vsaj sc 2500 novrh naročnikov. To število pa Proletarčeva armada, zastopniki lista in agitatorji jugoslovanskih socialističnih klubov, lahko pridobe, če bodo delali vsi po vzoru dosedanje armade. — Na tlelo torej zvesta Proletarčeva armada in njeni zavezniki! Math Rihter, Chisholm, Minn.................. Fr. Bregar, Springfield, III. Frank Yager, Keevatin Minn.................. J. Zakšck, Ralphton, Pa... John Gartnar, Fayette Qity, Pa.................... Vencel Obid, La Salle, 111. T. Pet rieh, Youngstown, O. Miss Helen Zavertnik, Chicago, 111............. J. Petrovčič, Waukegan, 111. " Andrej Podlesnik, Pittsburg. Kans.................. J. M. Majcen, Sheboygan, 111. ................... Louis Sporar, Butte. Mont. 1000 900 800 800 800 600 . 600 400 400 400 300 200 Listnica uredništva. A. B.. Frontenac Kans. Kar poročate v dopisu, se jo kot pfiete, izvršilo že pred meseci. Zraven tega ne poročate iinena dotičnega rojaka, ne meseca in ne dneva, kdaj se je to zgodilo. V vseh takih zadevah morajo biti dopinni-ki natančni in takoj, ko se kaj pripeti; o vsem poročati in ne čakati nekaj mesecev. Nadalje: prt vseh takih poročilih naj se filozofijo pusti na strani, ker filozofija ne spada med taka poročrla. Stevo Preler, Winterquar- ter, Ctah .............. Anton Drasler, Forest City, Pa. ................... J. Zakovsek. Waukegan, 111. Frank Daniiek, Bear Oreek, Mont/.................. John Teran, Ely, Minn, .. Miss M. A. Strainer, R. Helena, Mont............. John Kvartich, Morgan. Pa. Val. Razhornik, Milwaukee, Wis................... John Merzel, McMeehen, W. Va..................... Fr. Rataic, Vandling, Pa. Anton Strazisar, Lloydell, Pa................... Louis Fnrlan, Muddy, 111. .. J. PogaSnik, Stone City, Kansas ...'............. John Koklieh, Canonshurg. Pa................... Ant. Ausec, Staunton* 111... Louis Korosee, Pueblo, Colo. Jos Hocevar, Pueblo, Colo. Blaz Mezori, Carona, Kans. Jacob Selak, Pittsburg, Kans. . . ................ Mike Kulovec, Chicago, 111. Anton Skoffar, McDonald, Pa.................... 4.2(H) 4100 4100 4000 3T>00 3500 3200 3000 3000 2700 26(H) 2100 1900 1900 1800 1500 1300 13(H) 1200 1100 1000 Popravek. V 282. štev. "Proletarea" je bil priobčen dopis in poročilo ia Yukon, Pa. o neegodi Jolin Mle-kuša. Po pomoti se je zapisalo, da je bival ponesrečeni John Mle knš štiri leta v Ameriki. Glasit» bi se moraio: bil je le 4. mesece v Ameriki. Zahvala. Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je luč življenja ugasnila naši preljubi materi Tereziji Ermenc, 288 Grove St., Milwaukee, Wis., dne 28. jan. 1913. Umrla jc po kratki bolezni. Pogreb se je vršni «Ine 30. januarja. Na tem meortu izrekamo iskreno zahvalo vsem. ki so izkazali svoje sožaljo o smrti naše matere in se v tako obilnem številu udeležili pogreba, ^e posebno se zahvaljujemo Slov. pe»v. zboru Zvon za mile žalostinke, ki jih jc zapel pri krsti ranjke, po kateri zelo bridko žalujemo. Gregor Ermenc, mož; John in soproga, Joseph. Maria, otroci. Milwaukee, Wm KJE SE nahajata moja brata Iv. in Jos. Stimee. Cul som, da bivata nekje v TCansas City, Kan sas. Če kteri od rojakov ve za njihove naslove se prosi, da blagovoli iste poslati na Sledeči naslov: Alojz Stimec. Box 136, Barber fan. 0 Vražja trojica : profit, obresti in rent. Tn ta trojica je en sam bog: — kapitalizem! V ' 6 Vabilo na veselico, katero priredi ? ( slov, soc. klub skupno z dr. sv. Barbare i i DNE 23, FEBRUAR1JA 1913 v dvorani J. Biloh a Jarksvillc. Kinsas , ob' 1.'uri popoldan. Ker je Čistiftlobii^k namenjen v tiskovni fond rm dnevnik r» list "Proletarcc", pričakujemo obilne udeležbe od utrani naAih zavednih delavcev. -:- -:• Za dobro pivo in izvrstno ¿odbo bode skrbel ODBOR« ^ proletario MATI. Socialen roman t dveh dehk Spisal Maxim Oorktj. — Nikolaj je imel prav! — je dejala Ljudmila vrnivši ae. — Gotovo ao ga zaprli. Poslala aera tja dečka, kakor «te dejali. Dejal je, da je na dvorišču policija, za vra-trni je videl skritega policaja. Tudi vohuni ae plazijo naokolo, deček jih poana. — Tako! — je dejala mati in pokimala i glavo. — Siromak . . . ' Vzdilmila je brez bridkosti in se sama sebi začudila. '— Zadnji čas je silno mnogo predaval mestnim delavcem in čas je bil, d» zgine! — je mrko pripomnila Ljudmila. — Sodrugi so mu dejali: "Beži!" Pa ni poslušal! V takih slučajih niao umestne prošnje, treba je povelja . . . Na durih je stal črnolas, rdeče-ličen fant lepih sinjih oči in grba-fttega nosu. . — Ali prinesem samovar? — je zvonko vprašal. — Le, Serježa! . . . Moj rejen-ček. Saj ste ga. že videl i t . . — No. — Časih je prišel k Nikolaju, pošiljala sem ga . . . ; Materi se je zazdelo, da je Lju d mil a danes vsa druga, preprostejša in bolj domača z njo. V gibkih kretnjah njenega vitkega telesa je bilo mnogo lepote in sile, ki sta blažili njeno strogo in bledo obličje. Čez noč so se ji kolobarji pod očmi poviečali. Čutiti je bil v njej trajen napor, krepko napeto struno v njeni duši. Deček je prinesel samovar. Predstavi se, Serježa! Pe-lageja Nilovna, mati delavca, ki so ga včeraj obsodili. Serježa se je molče priklonil, stisnil materi roko, odšel, prinesel zemljo in sedel za mizo. Ljudmila je nalivala čaj is pregovarjala ma ter, da s& ne vrne domov, dokler se ne razjasni na koga preži policija. — Mogoče — na vas . . . Vseka kor vas zaslišijo . . . — Naj me zaslišijo! — se je odzvala mati. — Me zapro — ne bo velike škode. Da bi le raznesla Pavlov govor. „ — Je že postavljen. Jutri ga bo natiskanega dovolj za mesto in predmestje ... in tudi za okolico. Ali poznate Natašo t — Seveda! — Nesete ji ga . . . Deček je čital časopis, kakor da ne bi ničesar slišal, časi pa so njegove oči pogledale izza čela na materino obličje; in kadar je mati zasačila njegov živahni pogled, ji je bilo prijetno in se je nasmejala. Ljudmila se je zopet spomnila, ne da bi obžalovala njegovo aretacijo, a materi se je zdel njen glas popolnoma naraven vas je patekal hitreje kot druge dni, in ko so popili čaj, je bilo že okolo poldne. — Tako je! — je vzkliknila Ljudmila. V tem trenutku je nekdo naglo potrkal. Deček je vstal in pogledal vprašujoče gospodinjo. — Odpri, Serježa! Kdo bi bil T Mirno je segla z roko v žep in rekla materi: # — Če so orožniki. Pelageja Nilovna, stopite v ta kot ... A ti, Sergjeoža ... — Že vem! je tiho odgovor.' deček in izginil. Mati se je nasmehnila. Te> priprave je niso vznemirile — niti oddaleč ni slutila nesreče. Vstopil je mali doktor. Hlast- no je dejal: — Prvič, Nikolaj je aretiran... Aha. ste tu. Nilovna! . . . Vas ni frils doma db aretaciji f% — Sem me je poslal. . _Hm ... ne mislim, da je to koristno za vas . . . Drugič, so danes po noči mladi ljudje natisnili na hektografih petsto Pavlovih govorov . . . Videl sem — dobro je napravljeno, čWrto. jasno, zve-čer jih hočejo razdeliti po mestu : temn nasprotujem — ra mesto so boljši tiskani letaki. Te je odpo- slati kaTTtdmpram — Odnesem jih Nataši!.— je B-Tahno vzkliknila mati. — Dajte. da to oskrttrim! Strašno rada bi bila čim preje razdelila Pavlov govor, posejala vso zemljo s Pavlovimi besedami; s čakajočimi, prosečimi očmi je gledala doktorju v obraz. — Vrag vedi, če je prav, da se sedaj ukvarjate s tem! — je neod. ločno dejal doktoT tu potegnil u-ro in žepa — Sedaj je enajst in triinštirideaet . . . Vlak odhaja ob dveh in pet ter vozi pet ur in p«t-najat minut , . . Zvečer pridete, a ne dosti porao ... in zato tudi ne grt, • • —Jlato ne gre! — je ponovila gospodinja in namršČila obrvi. — Zakaj pat — je ' vprašala mati in ae ji približala. — Če gre le zato, da dobro opravim * . . . to znam! Ljudmila jo je gledala nepre mično. otrla si čelo in dejala: ~ Nevarno je za vas . . . — Zakaj t — je goreče vzklik-nila mati. — Zato! je izpregovoril doktor hlaatno in neenakomerno. — Iz stanovanja ste izginili uro pred Nikolajevo aretacijo. Odpeljali ste se v tovarno, kjer vas pozna jo kot teto učiteljice. Po vašem prihodu so se pojavili škodljivi letaki. Vse to se vleže kakor zanj-ka okolo vašega vratu. — Ne opazijo me tam! — ju je prepričevala mati. — A ko se povrnem, me aretirajo in vprašajo, kje sem bila . . . Beseda ji je zastala za treno-tek, potem pa je vzkliknila: — Že vem, kaj jim porečem! O-dondot se peljem naravnost v predmestje, tam imam znanca Si-zova { . . Pa jim rečem, da sem prišla naravnost od razprave k njemu , . . žalofct me je privedla . . . tudi njega je zadela nesreča — nečaka so mu obsodili ... In ves čas sem bila pri njem . . . Tudi on izpove tako . . . Vidite? Čuteč, da odneliujcta pred silo njene želje je govorila vse trdo-vratnejše. Pa sta odnehala. —Pa se peljite! — je nerad privolil doktor. Ljudmila je molčala sprehajajr se zamišljeno po izbi. Obličje se ji je skalilo. upadlo, a glavo je držala z očitno napetimi mišicami na vrstu4 kakor da ji je naenkrat postala težka in da ji leze na prsi. Mati je to opazila. Neprostovoljno soglasje doktorja ji je zbudilo vzdih. — Samo name sc„ ozirate zmerom! — je dejala smeje. — Sebe pa ne varujete nič . . . — Ni res! — je odgovoril doktor. — Čuvamo se, moramo se čuvati! In močno karamo, kdor nekoristno trati svoje silo. da! Govor dobite na kolodvoru . . . Razložil ji je, kako in kaj* potem ji je pogledal v obraz in de-jal: — Uspeha vam želim! Imate srečo, kaj? Odšel je nezadovoljen. Ko so se zaprle duri za njim, se je Ljudmila približala materi in se za-snsejala: — Imenitno . . . Raznmem vas.. Vzela jo je pod pazduho in ao tiho sprehajala po izbi. — Tudi jaz imam sina. Trinajst let je star. a živi pri očetu. Moj mož je držamesra pravdnika namestnik, sedaj nemara . državni pravdnik. Tn deček je pri njem... Kaj bo rz njega si večkrat mislim. Njen vlažni glas se je potr«sel. potem pa so tekle besede zopet zamišljno in tiho dalje. — Vzgaja ga zaklet sovražnik ljudi, ki se meni najbližji in ki jih smatram za najboljše na svetu. In deček vzraste lahko v mojega sovražnika . . . Pri meni ne sme živeti, pod tujim imenom živim. Osem let ga nisem videla . . . To je dolgo — osem let! Obstala je pri oknu in gledala na bledo, pusto nebo nadaljujoč: — Če bi bil pri meni. močnejša bi bila in ne bi imela te razne v srcu, ki me boli. Tudi č«e bi umrl. bi mi bilo lažje . . : Umolknila je in dostavila glan--no: — Tedaj bi vedela, da je le mrtev, ne pa sovražnik tega. kar stoji nad materinskim čuvstvom. kar je najnujnejše in najdražje v Življenju. — Draga moja!—je tiho vzkliknila mati čuteč, kako ji sočutje sežiga srce. — Srečni ste! — je smeje dejala Ljudmila. Tmenitno je, da sta mati in sin v eni vrsti ... To je redko! Vlasovka je, vzkliknila na lastna presenečenje. —Da, lepo je! — Tn kakor da bi ji sporočala tajno skrivnost. Je z nizkim glasom nadaljevala: -Vse drngačno življenje! . . . Vsi — vi. Nikolaj Tvanovič, vsi ljudje resnice — stojite tudi v eni vrsti! . . . Naenkrat so ljudje postali sorodni . r-. rszumem jih . . . besed ne raznmem. a vse drugo — razumem . . . vse! . . . — Tako! . . — je zararmrala Ljudmila. Mati ji je položila roko na prsi, jo nalahno potrkala in ji dejala šepetaje, kakor da sams šele opaža to, o čemur govori. — Pq svetu gredo otroei! To je, kar razumem — po švetu gredo otroci, po širni zemlji, odpovsod — k enem cilju! Najboljša srca ljudje poštenega razuma gredo zoper zlo, zoper temo in teptajo laž s svojimi krepkimi nogami... Mladi in zdravi zastavljajo svoje sile, vse nepremagljive svoje sile — za resnico! Na zmago gredo nad človeškim gorjem, za uniče nje vse nesreče na zemlji so se o-borožili, brezobrazje pobijajo . in ga — pobijejo! Novo nolnce ?sž gemo, mi je dejal nekdo, pa ga — zažgo! Vsa razbita srca združijo v eno srce! Z roko je zamahnila proti nebu. — Tam je solnce. In potrkala se je na prsi. — Tu zažgo drugo,'veličastnej še solnce človeške sreče, ki bo razsvetljevalo vso zemljo in vsa bitja, živeča na njej z žarom ljubezni človeka k vsem in k vsemu! „ — Domislila se je besedi, pohabljenih molitev: zažgala jih je * novo vero in jrh škropila kakor iskre iz svojega srca. — Vsemu donašajo ljubezen o troci, korakajoči po potih resnice in razuma in vse oblačijo z novimi nebesi. Vse razsvetljuje z večnim ognjem, izhajajočim iz srca, iz njegovih globočin. Tako nasta ja v plamenu otroške ljubezni do vsega sveta novo življenje. In kdo pač pogasi to ljubezen, kdo? Katera jija je krepkejša od nje, kdo jo premaga? Zemlja jo je rodila, in vse življenje zahteva njeno zmago . . . vse življenje! Odstranila se je od Ljudmile in utrujena od vznemirjenja je težko sopeč sedla. Tudi Ljudmila je odstopila oprezno, kakor da bi se bala, da kaj razruši. Gibko se je premikala po izbi. gledala predse 7 globokim pogledom svojih trudnih ofi in postala še nekam višja, ravnejša. tanjša. Suho strocro obličje je bilo napeto in ustni nervozno stisnjeni. Tišina v izbi je mater kmalu pomirila: opazivši L jud milino razpoloženje jo je vprašala potiho: — Morda nisem kaj prj|v resicami v rokah, neokretno so po- kla? Ljudmila se je urno obrnila, jo pogledala, kakor preplašena, in dejala hlastno: — Vse je tako ... da tako . A ne govorimo več o tem ... O. stane naj tako, kakor smo rekli . . . da? — In mirneje je nadaljevala: — Kmalu se bodete morali odpeljati . . . daleč je! — Da. kmalu! Kako rada. če bi vedeli! Besede sinove ponejtem, besede svoje krvi! To je, kakor da bi bila moja duša! Smehljala se je in njen nasmeh se jo nernTločno zrcalil na obrazu j.judmile. Mati je outila. da Ljudmila ohlaja njeno radost s svojo molčečnostjo, in naenkrat se je pojavila v njej silna želja, da j>rilne v to mrko duše svojeea ognja, da jo zažge. Vzela je roke Ljudmile, jih krepko stisnila rekoč: — Draga moja! Kako je le;>o, če človek ve, da je v življenju luč za vse ljudi in da pride čas. ko jo vsi uglcdaje in ko vsi, vsi zagore a neugasnim plamenom . Njeno dobro, veliko obličje sije potreslo, oči so se žareče sme-jale in obrvi so trepetale nad njimi kakor krila. Velike misli so jo mamile, vse je vladala vanje, kar je irorelo v njenem src.iv vse. kar je upala preživeti, in misli je sti skala v kristale svetlih besed. Vse silneje so se porajale v njenem jesenskem srcu. razsvetljenem od stvarjajoče sile pomladnega soln-ca, vse bolj jasno so evele in rdele v njem. — Kakor da bi se nam ljudem rodil nov Bog! Vse za vse, vsi za vse, vse življenje v enem, v slednjem je vse življenje! Tako vas razumem vse, zato ste na svetu, to vidim! V resnici ste vsi sodrugi, vsi sorodniki, zakaj vsi ste o-troci ene matere — resnice. Resnica vas ¿£ rodila in z njeno silo živite V«a oblita od razburjenja je u-molknila. zasopla, razmaknila « široko kretnjo roke kakor za objem in dejala: — Th kedar izgovorim sama zase besedo: sodnitri — slišim v svo jem srcu, da prihajajo! 0<1 povsod prihajajo, v množicah, vsi k enemu eilju!. Radosten hrup ču- jem kakor zvonenje z vseh cerkva na zemlji . . .* Dosegla je, kar je hotela — obličje Ljudmilo je začudeno vzplt-menelo, ustni to trepetale in druga za drugo so se iz njenih utru jenih oči točile po licih velike prozorne solze. Mati jo je krepko objela, »e ti ho zasmejala, mehko ponoHna i zmago svojega srca , . . Ko sta ae poslovili, jo je Ljud mila pogledala v obličje in jo ti ho vprašala: — Veste, da Vam je lepo? In saina sebi je odgovorila.: — Zelo! Kakor zjutraj visoko na gorah . . . XXIX. Na ulici je leden zrak suho in krepko objel telo, zlezel v grlo, zaščegetal v nosu in za hip zadušil dihanje v prsih. Mati je obstala in se ozrla naokolo: blizu nje na vogalu je stal izvošček v kosmati kučmi, dalje je korakal sklonjen Človek, iztegajoč glavo iznad pleei, a pred njim je poskakoval vojak in si mel ušesa. — Vojaka so nedvomno poslali v prodajalne! — si je mislila mati in šla naprej poslušajoč z zado-voljnostjo, kako mlado in glasno je škripal sneg pod nogami. Na kolodvor je prišla prezgodaj, vlak še ni bil pripravljen, a v umazani, od dima okajeni čakalnici tretjega . razreda se je nabralo že mnogo ljudstva — mraz je prignal cestne delavce, izvoščki so se prišli pogret in drugi slabo oblečeni ljudje brez strehe. Tudi potnikov je bilo nekaj — kmetje, debel trgovec v rakunovein kožuhu, duhovnik s hčerko, kozavo deklico, pet vojakov, marljivi mešča-nje. Ljudje so kadili, razgovarja-li &e, pili čaj in vodko. V bifetn se je nekdo grmeče smejal, nad trlavami so plavali oblaki dima. Duri so škripale pri odiranju, stekla so se potresala, in zazven-čala, kadar-jih 'je kdo zaloputnil. Duh pp tobaku in po osoljenih ri-bah ¿e gosto silil v nos Mati je sedla ob vhodu in čakala. Ko so se odprle duri — je udaril vanjo oblak hladnega zraka; prijetno ji je bilo in globoko ga je vdihala, s polnimi prsmi. Prihajali ao težko oblečeni ljudje s cu- A P V KRT ISEMENT trstmmviimm m. juutvji IMJ UkoriMrtran« M (iktnvji im v SrUvi - Se*et: Frontenac, Kans. OLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minsrai, Kana Podprads : FRANK AUOU8T1N, Boa 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Broszy Hill, Mulbarry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulbarry, Kans Zapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, K aas. NADZORNIKI-. PONGRAO J URSE, Box 357, W. Mineral, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edes Dolar. Vs: dopisi se nsj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. stajali med durmi, zmerjali se, zmetali svoje reči na tla ali na klop, otresali suho ivje z ovratnika in z rokavov, otirali ga z brade in brk . . .. Vstopil je mlad človek z žoltipi kovčegom v rokah, se ozrl bistro naokolo in šel naravnost k materi. — V Moskvo? — je neglasno vprašal. — Da. K Tatjani! — Tukaj! Postavil jo kovčeg poleg nje na klop, vzel cigareto, je nažgal, snel svoje čepico in je molče odšel skozi druge duri. Mati je z roko po-gladila hladno kožo kovčega, naslonila se s komolcem nanj in zadovoljno ogledovala ljudi. Čez minuto je vstala in odšla k drugi klopi, bližje izhodu na peron. Kovčeg je lahno držala t roki, ni bil velik; z zravnano glavo je Šla ogledujoč ljudi pred seboj. Mlad Človek v kratkem plašču zavihanim ovratnikom se je zadel ob njo in molče odskočil ter segel z roko v lase. Nekaj znanega se ji je zdelo na njem, ozrla se je in opazila, da jo gleda s svetlim očesom izza ovratnika. Ta pozorni pogled jo je zbodel,» roka. v kateri je držala kovčeg, je omahnila, breme je naenkrat postalo težko. Nekje sem ga videla! — si je mislila in zatrla s to mislijo neprijetno in nejasno čuvstvo v prsih, ki ji je kakor hlad tiho. a silno stiskalo srce. A rado je in se vzdigovalo v grlo, napolnjevalo usta s suho grenkobo; neodoljiva želja ae je je lotila, da se ozre še enkrat. Obrnila se je — človek je oprezno prestopal z noge na nogo, ostal na prostoru, in bilo je. kakor da nekaj hoče, a ae ne mone odločiti. Desnico je imel zataknjeno med gumbi plašča, drugo je tiščal v žepu. vsled tega je desna rama bila od leve. (Dalje prihodnjič.) Spremembe pri krajevnih društvih A. S. B. P. D. v mesecu januarju 1913. Novo pristopli člani: K društvu štev. 3.: Jo«, liam-¿&k, Ant. VezovLšek, Fr, Randl, Rud. Potušek in John Steel. K dr. štev. 5: Martin Mišma*. K dr. št. 10: Mat. Lorenc. K dr. štev. 11: John Joger in Fr. Štrukelj. K dr. štev. 13: Ant. Ometrzu, Mat. Hu-domal, Alb. ftort in Martin Sepič. K dr. štev. 16: Jos. Meserko, Ant. Simončič, Fr. Boc, John Prasni-kar in Kari Košir. K dr. štev. 17: Fr. Kleindinst. K dr. štev. 20: Fr. Majcin. Jakoib Konstelj, John Oblak, Lov. Čimžar in John Burger. Prestopli člani in članice: Od dr. štev. 1 k dr. štev. 11: Fr. in Neža Starehich in k dr. štev. 22: Ferd. in Ana Markov-šek. Od dr. štev. 2 k dr. štev. 9: Wolfgang in Neža Steinkelner. Od dr. štev. 11 k dr. štev. G: John Žužman. Od dr. štev. 16: k dr. štev. fi: John Brenčič. Od dr. št. 18 k dr. štev. 11: Ignac Grill. Suspendirano društvo štev. 5 Weir, Kansas. Suspendirani člani in članice: Pri dr. štev. 2: Peter in Terezija G oš. Pri dr. štev. 4: Edw. Rau-niker, Martin Lakner in John Šavs. Pri dr. štev. 8: Avgust in Antonija Končar. Pri dr. štev. 0: .Tosetf in Josefa Grifberg. Pri dr. štev. 11: Peter in Magdalena Par-tel, Alojs Vene in Matija Ulepič. Pri dr. štev. 17: Jos. Pust in John Koss. Pri dr. štev 10: John Pri-možik in Fr. Mlekiiš. Izključeni člani: Pri dr. štev. 11: Fr. T vet kovic. Odstopli člani: Od dr. štev. 2: John Lesjak. Od dr. štev. 21: Mihael llauiptman in Fr. Krivec. Umrli člani: . Pri dr. štev. 5 Weir. Kans: Fr. Gorenc, crt, štev. 1275. Umrl 21. dec. 1912. Opomba: — Vsem članom in članicam A. S. B. P. D. podamo nekoliko pojasnila, radi suspen-dacije krajevnesra društva, štev. 5 Weir, Kans. Omenejeno društvo že sedem mesecev roje proti našim pravi -lam. ter se nikakor neče ukloniti in pokorovati popolnoma pravilnim ukazom glavnega odbora. Vse prizadevanje z mnogoštevilnim dopisovanjem pripraviti društvo k pravilnemu poslovanju, ostalo nam je brezuspešno. Radi tega je pa trlavni odbor primoran nastopiti strogo pot in sicer po določbi naših »pravil (Člen 25, točka 1). John Čeme. gl. tajnik. IŠČE SE Janez Smole. Pred jednim letom je bival v Lloydell. Pa. Za njegov naslov Želi zvedeti Prank 8usman, Box 294 Midway, Pa Wash. Co. Ljubljana, 18. jan. 1913. Slavno uredništvo! IVoaimo, blagovolile spodaj navedeno notico v prihodnji številki svojega c. lista objaviti ter se Vam za to uslugo že v naprej is-krmo zahvaljujemo. * Z odličnim spoštovanjem ! SLOV. ILUSTROVANf TEDNIK Ljubljana Anton Pesek. Zelo zanimiv je letos "Slovenski Ilustrovani tednik". Zadnja t. j. 3. številka priobčuje 14 slik, poročila o mirovnih pogajanjih, v Londonu, o grško vzhodnem patriarhu Joahimii.IIT. v Carigradu itd. Posebno zanimive m poučne so razprave "Od Berlina do Londona" (o herlinskem 1878 in o londonskem 1913 kongresu) "Ii čarobnih kuhinj moderne vojne" (s 4 slikami, kako izdelujejo moderno orožje: granate, šrapnele itdO in "Kaj je vzrok turškega poraza? '"Slov. Ilustrovani tednik si je pridobil kot sotrudnike moči prve v^ste. V 1. številki t. 1. je priobčil n. pr. sestavek »lavnega ruskega vojnega pisatelja Nemiroviča Dančekova; v 2. štev. izpod peresa župnika 6egula živ-ljenjepi« prof. Bezenšeka, ki živi v Sofiji n«, Bolgarskem: v 3. štev. črtiso bolgarskega i>isatelja Sp. Konstantinova in Bezenšeka; je-dernato pisano črtico "Doktorjev dolg" od Vlad. Levstika itd. — Sodelovanje so obljubili "Slov. Ilustr. Tednikn" priznani pisatelji in umetniki, tako da bo lehko zadovoljil čitatelje. ki žele doibre-ga zanimivega Čtvva. Zahtevajte "Slovenski Ilustrovani Tednik" povsod ter si ga naročite! "Za svobodo in ljubezen". Za ta izviren roman z Balkana vlada vse obče zanirhanje. oelo srbski in bolgarski časopisi so opo®orili svo je čitatelje nanj, tembolj bi naj zanimal nas Slovence, ker bo izhajal v "Slovenskem Ilustrova-nein Tedniku". Priporočamo vsem, da se naroče na "Slov. Ilustrovani Tednik", ki priolbčmje-razun tega velezanimivega romana "Za svobodo n ljubezen", obilo slik. povesti, črtice itd. Ze Ameriko stane celoletno le 3 dolarje. — Kdor se zanima za roman "Za svobodo in ljubezen", dobi v našem uredništvu 1. zvezek zastonj. Končno in poj>oluo število socia 1 ¡stičnih glasov pri zadnjih predsedniških volitvah je glasom popolnega uradnega izkaza 901,062. Glasovi ao torej narasli v zadnjih štirih letih za 112 odstotkov.' Iz kitajske republike poročajo, da se je prod kratkim vršil v Nan-kingu kongres kitajskih socialistov. Kongres je bil mnogobrojno obiskan. Kongres je sklenil, da se ustanovi socialistična stranka, katera se pridruži internacijonali in obenem se ustanovi socialistični časopis z imenom "Kitajski republikanec". V minolem letu je "faliralo" 117.r» trgovskih podjetij v Zedinje-nih državah. 75 odstotkov propadlih tvrdk je imelo manj kot $5.-000 kapitala. Skoro tisoč malih "businesHnranov" gre vsak mesec rakom žvižgat. Kaj to pomeni? A-li morda to potrjuje bombastični rek: "Pod zvezdnato zastavo ima vsakdo priliko, da se povspe na najvišje mesto?" KNJIŽEVNOST. "Naši zapiski", socialna revi-ja. za januar 1913 imajo sledečo zanimljivo osebino:' Uvodnik. — Dr. 11. Turna : Spolni problemi. — Dr. Valentin Kos^ O smotrih in ciljih svobodnega zidarstva. — II. Pajer: Scout. Pregled: Dijaštvo. — Ci<*cro Altoma re: lliše govore (pesem). "Naši zapiski" ae, naročajo v Gorici in stanejo za Ameriko ♦1.35. Prejeli srno Koledar slov. ilu-strovanega tednika, ki je izšel kot priloga tedniku. Koledar vsebuje več slik. nekaj pesmi in povesti, odredeb in seznamov. Dobe ga naročniki slov. Unstrovanega tedni ka kot priloga. » ZGODOVINARJU PRI SLOVENCU. Nekdo odgovarja v 'A. SI" na zgodovinsko črto o rednih do-«likih."ki SO sa vršili 1{U 1572 v noči «v. Jerneja. Ta "Nekdo" Je vzel odgovor za rgračtco. fiel je v jezuiUki kohtfj. v«4 "farski leksikon' »a odg"* varjanjc, kateref. so Ar »«o oe-atavil očetje je««^. Tam> našel našteto vrsto .^ovmarjev i„ potrebne, izpuljene stavke. Ne. kdo je to prepisal, se odel s plaščem "učenega" zffodoviuarja in vso domr. ki trdi>° n**P'rotno' pnovttl i lažnjivci. . Pribita resnico ostane, da je „»«i popešesn. Filipom 2., Karlom 9.. in njegovo nič vredno materjo obstala zarota, da se izvaibi voditelj«» protestantov v past in pomori Leta 1565 so se posvetovali Ka rel 9.. Katarina de Medici in voj voda AFba zastopnik Filipa 2., ka ko bi pomorili krivoverce, kakor so imenovali protestant*. Na tem posvetovanju se je Alba, zastopnik najbolj "forifoefo kralja izjavil, da je treba najprvo polo viti "velike ribe". Določili so, da se bo klanje vrfcilo v Moulinsu Bourbon eau. Kasneje so pa preložili umor na debelo na noč sv. Jerneja 1572. Katarina de Medici je sporočila po kardinalu Santa Cro e« papež» Piju V., da ji nobena stvar ni tako pri srcu, kakor da izroči admirala in njegove privržene* klanju (um maeello), obžu-lnje pa. da do sedaj še ni moprla izvršiti dane obljulbe. Orepor 13 je bil izvoljen za papeža dne 15 maja 1572. torco je imel dovolj Časa. da je stopil v zvezo z zarot niki v Španiji in Franciji, dasirav no še niso imeli takrat telefona in brzojava in so sporočila morilcev na popeskih , in kraljevskih prestolih prenašali brzi lrurirji. Ko je Evropa izvedela »a stra nno klanje v Parizu, je bila ogor cena nad zverskim klanjrtn, kate re pa-pe¿ izvedel, da eela Evropa pro-klinja zarotnike, je vspričo kardinalov ^objokaval pariške žrtve, da bi odvrnil od sebe sum. da je vedel za podrobnosti zarote. Kofliko so vredne solw» na "farškem lien", nam pove sedanjost. Vspričo natlačene dvorane je Sojar prosil Kristana za odpuščanje. ker pra je po krivici napadel. Štirinajst dni kasneje je pa v "Am. Slov." lopnil po njem zopet z loparjem. O škofu iz mesta Lisieux pripoveduje zgodovinar "Nekdo" v "Am. Slov.", da se mu je posrečilo preprečiti krvolitje. Zgodovina pripoveduje nasprotno. Škofu s« ni prav nič posrečilo. Mestni uradniki kot pametni " možje so zabranili klanje. Klanje TTufpenotov se je vršHo med tretjo in četrto versko vojno, ko je vladal mir. O tem zgodovinar "Nedçdo" prav nič ne ve! Katoliki so na povelje iz Rima tekom verskih vojna morili protestante 18. do 20., mejtem ko so protestanti vrnili šilo za ognilo le 4. do 5. Perefixe. pariški nadSkof trdi, da je bilo poklanih v 17. stoletju do 100 tisoč protestantov. Drugi zgodovinarji navajajo man-šs števila. Gospod "Nekdo" pri "Am. Slov." naj le čita še enkrat zgod"o-vino o verskih vojnah in o krvavih svatbi, pa' se bo kmalu prepričal, kako debelo m mastno je l'a-«al. V zgodovini bo na»cl, kako je Filip 2., španski kralj lovil "ne-vernik" kot divje zveri in stupe-ne kače. Inkvizicija je bila ustanovi jftia in "farji" so z grmadami razširjevali vero tistega, ki je ozntuijeval mir in ljubezen. Vojvoda Alva je razširjeval vero na Holandakem. Protestante je sežigsl žive in s kleščami jim je dal ftčipoti jezike« in trepalnice. "Nezmotljivi" pape* Klement VTTT. je proganjal Oiordano Bruna, dokler ga niso sežgali na Campo de Fiori v Rim«. Zgodovina nam ne pripoveduje le o omenjenih zločinih, Wi so se izveršili v interesu katoliške cerkve, marveč potrdi, da so na pa-peškem prestolu časi sedeli največji zločinci, ki so se imenovali ■vidne božje namestnike na zemlji. Papež Stefan IV. je kot "Kristusov namestnik" dal iztakniti oči svojemu predniku Konstantinu. fckofu Theodomsu je odrezal tROLKTARKC jezik Človek, Iti je bil boiji na meatnvk. Tega škofa ao vrgli v ječo, da je poginil žeje. Papeža Leona HI. so prijeli na c*#ti in ga gnali v ofkeV, kjer so mu netjaki >ape/a Adriana skuhali iztakniti oči in odrezati jezik Štefana V. so spodili iz Rima. Od leta 89G do 900 je bilo ponve-čenih pet papežev, Leona V. je Ohristofer dal vreči v ječo, se predno je bil dva meneča papež. Chriatoferu je zopet Sergij III. spodil iz Rima. Ta papež je bil eden največjih nemoralnih pohot-nežev. Končno je poginil v ječi. Njegov naslednik je |>oetal Jane* XI., katerega je dal vreči v ječo njegov lasten brat Alberic, ki je poatal papež Janez XII. Bil je pravi smrkovec, ko je postal papež. fttel je komaj 19 let. Ta smrkovee na papeikem prestolu je živel tako nemoralno, da je moral poseči vmes nemški cesar Oton I. Papež je bil "gambler", baranjal je s škofijami, lateransko palačo je pa spremenil v hišo nemoral-nooti Janeza XIII. so «adarvMi v ječi. Bonifacij VII. je vrgel v ječo Benedikta VII., kjer ga je pustil umreti lakote. Janeza XIV. so tajno usmrtili v ječi na gradu St. Angelo. Telo Bonifacija je ljudstvo vlačilo po ulicah. Čitatelji naj si zapomnijo, da je nezmotljivi božji namestnik moril nezmotljivega božjega namestnika. Papežu Janezu XVI. si iztak-nili oči, odrezali nos in iztrgali jecik, posadili ga na osla, da je gledal nazaj in kot taikega vodili po ulicah. Benedikt IX. je bil star dvanajst let, ko je postal papeč. Eden njjgovih naslednikov Viktor ITI., je izjavil, da je Benedikt živel ta ko razuzdano, da ga je sram opi sati njegovo življenje. Aleksander VI. je bil pravi tolovaj. ki je izvršil vse grehe, ki so v spovednem navodilu za jezuite, ki so pa vsi odpustljivi, »ko jih je lo pov izvršil v interesu cerkve. Zgodovinar "Nekdo" zmašite zopet članek in recite nam, da smo šleve in neznadice. SOCIALIZEM IN VOJNA. Način socialno demokratičnega delovanja ob pričetku vojne je odvisen od razpoloženja ljudskih mas. To razpoloženje je pred vsem uravnano po gospodarskih razmerah. Bebel ga je slikal v Jeni na sledeči način: "Miljone delavcev odpokličejo od njihovih rodbin, ki nimajo ničesar več. kar bi grizli, od česar bi živeli. Stotisoče malih obrtnikov la^iko napove svoj bankrot, ker jim nedostaje sredstev za nadalje vanje svojih obrtov. Kurzi vseh vrednostnih papirjev padejo tako zelo, da se izpremene deset tisoči premožnih rodbin v navadne berače. Izvoz se ustavi, prekinjena je naša mogočna svetovna trgovina. Nešteto tovarn in obrtnrh podjetij mora — v kolikor ne izdelujejo vojnih potrebščin — mirovati. Na vseh koncih in krajih brezposelnost, nikjer nikakega zaslužka! Uvoz živil preneha popolnoma ali pa v velikem obsegu. Cene živil dosežejo nedostopno višino. To istinito spominja in pomenja vse-občno lakoto. Tedaj ne vpijejo mase po velestavkah. tedaj vpijejo po delu in kruhu." H gospodarskemu pritisku se pridruži še vpliv narodnih in pa-triotičnih strasti. Pred vojno bo vsaka vlada z vsemi sredstvi skušala zbuditi te strasti. Razširjala bo prepričanje, da je domovina v nevarnosti, do jo hoče nasprotnik ponižati, da je vlada prisiljena spustiti se v obrambni hoj, da bi se dala vodna prepečiti samo za ceno časti in najvažnejših interesov lastne dežele. Temu v nasprotju seveda deluje propaganda socialno demokratičnega tiska in or-ganizaeije. Ali ta propaganda je zelo otežkočena ob izbruhu vojne; vpoklic rezervistov napravi široke vrzeli v proletarski organizaciji, ljudska beda otežuje razširjanje strankinega tiska. V takem položaju bo socislno demokratična propaganda celo v nemški državi s svojim razširjenim tiskom dosegla le manjšino, v vseh drugih deželah samo majhen del ljudstva. Večina ljudstva bo podlegla vplivu patriotične in nacionalne sugestije. Ako bi se vzhc temi» poskusilo a generalno stavko, bi jo silama uduiili ob zadovoljstvu ljudske večine, ki je prežeta nacionalnih in patriotičnih strasti. V deželah splošne brambne dolžnosti bi dr. žava "militarizirala" železničarje in delavce iz tovarn za orožje in m uničijo, brez katerih dela ofo takih "urah ne more izhajati, prisilila bi jih pod pritiskom vojnega prava k nadaljevanju dela, vsak upor zlomila z usmrtitvijo potom obsednega stanja. Zaeno bo mobilizirala vso moč državne oblasti proti tisku in proti organizacijam proletariata. 0 Vojna je zadnje sredstvo- kapitalistične koiikurence, zadnji izliv kapitalističnega načina v proizvajanju. Z mehaničnim sredstvom ustavitve dela se ne da preprečiti. S splošno stavko se sme šele takrat pričeti, kadar so dani predpogoji za prehod v neposredno revolucijo, v oboroženo vstajo. Ali revolucija proletariata ni nikdar manj mogoča kot ob izbruhu vojne, ko ji stoji sovražno nasproti koneetrirana sila državne oblasti in vsa moč razbrzdane narodne strasti. Ce bi bil proletariat tako močan, da bi se upal kaj takega, potem bi bilo nerazumljivo: zakaj da se ni že zdavnej oprostil kapitalističnega barbarstva. Pod danes danimi okoliščinami je pre prečitev vojne s splošno stavko utopija. To velja tudi za Avstrijo. Sicer je tukaj državna oblast ob izbruhu vojne slabejša- kot v narodno-enotnih državah, ker se narodi ne identificirajo z državo, ker goje za svoje narodne tovariše izven državnih mej močne simpatije, ker mora torej vsaka vojna naleteti na odpor celih narodov. Na drugi strani pa je Avstro-Ogrska, kot celota razmotrivana, pretežno še agrarna država, delavski razred tvori manjšino prebivalstva, pro-letarično delovanje obsega samo majhen del ljudstva, nasilna sredst va državne oblasti proti tisku in proti organizacijam so zelo velika. Ako se na primer Avstrija spusti v vojno proti Srbiji, taka vojna gotovo nasprotuje željam Jugoslovanov; ali Jugoslovani so agrarno ljudstvo, delavci tvorijo le majhen nlomek tega naroda, z orožjem splošne stavke se Jugo slovani ne morejo postaviti v bran Preprečitev vojne s pomočjo splošne stavke je toraj tudi tukaj utopija. Toda če to orožje ni j>orabno, razpolaga proletariat vendar z drugim orožjem proti vojni. Z vsemi sredstvi propagande — od razprave v časopisju in parlamentarnega govora do ulične demonstracije — more delavski razred otežiti razširitev vojnega razpoloženja; mobilizirati javno mnenje proti hlastanju po vojni. Socialno-demokratični protest obremenjuje vladajoče razrede s težko odgovor nostjo za vse vojne grozote in vse njene posledice. Vladajoči razredi vedo, da bodo od ljudskih mas pozvani na odgovor: na odgovor za prelito kri, na odgovor za stisko in bedo, na fldgovor za poraz. Strah pred to težko odgovornostjo zmanjšuje njihovo voljo. Tako socialdemokratičr.a akcija lahko reši mir. Ako pa se vlade drznejo začeti vojno vkljub ugovoru proletariata, potem pade odgovornost z vso silo nanje. Vsaka bitka, v kateri jih na tisoče pade, vsaka poostritev ljudske bede zaradi vojne, zlasti pa vsak poraz razljuti ljudske mase proti vladajočim razredom. Soeialnodemokratične obtožbe, ki so ob izbruhu vojne naletele na odpor razjarjenih nacionalnih strasti, izzovejo tekom vojne v ljudskih masah glasen odziv. Tako se pripravlja razpoloženje ljudstva za razredne boje po vojni. Ako se posreči na dan po vojni konce-trirati razjarjenost razočaranih ljudskih mas proti kapitalističnemu državnemu redu in družabnemu redu, ki je vrh vojn zadnja korenina, potem ne padejo žrtve vojne zastonj. Ravno vojna, ki se prične proti volji, proti glasnemu protestu proletariata, lahko postane mogočna pomočnica zgodovine. k Krimski vojni je sledila odstranitev tlačanstva na Ruskem; vojni 1. 1859 konec absolutizma v Avstriji, ujedinjeflije- in demokratizi-ranje Italije, okrepitev liberalizma in zopetna upostavitev soeial-o i i __- ne demokracije na Nemškem; vojni leta 1866. splo&na volilna pravica v Severni Nemčiji in liberalni režim v Avstriji; vojni 1870. 1. republika in komuna v Franciji in liberalni režim na Nemškem; rusko-japonski vojni revolucija na Ruskem, splošna volilna pravica v Avstriji, revolucionarno gibanje v Perziji, na Turškem, v Indiji, v Egiptu, na Kitajskem. Evropska vojna bi "bila dane« veliko stra-šnejša nego vse one vojne. Toliko mogočnejše bi bile tudi njene socialne in politične posledice. Prevel: I. G . . .c. Razno. , Kodeks francoskega delavskega prava. Krancoska vlada je raz glasila od poslanske zbornice Ln od senata odobreni zakon, ki ko-dificira vse na Francoskem veljavno delavsko pravo. Kodeks, ki obsega dve knjigi, nima novih določb, temveč spravlja le dosedanjo zakonodajo o delavskem varstvu v pregleden sistem. Največji zločin bi bil. če bi delavci nosilno razdjali svoj lastni produkt: (mawine, fabrike. mostove, železnice itd.), katerega s te-ško muko ustvarijo. Pač pa imajo naravno in človeško pravico, da 8voj produkt vzamejo v svojo posest in ga vporabljajo v korist vseli. In to je socializem. Križev pot biviega katoliškega duhovnika. Iz Olomuca poročajo: Peter Vlasanik je bil pred leti katoliški duhovnik na Moravskem. Izstopil je iz cerkve ter postal protestant, da se je lehko poročil z dekletom, s katerim je imel otroka. Na-to je napravil izpit za učitelja in dlje časa poučeval na protestantovskih šolah po Nižje Avstrijskem. Ali njegovi bivši du hovtiiški solbratje so ga zasledovali povsod in mu odjedali kruh. Olomuški konzistorijat ga je ovadil in sodišče je izreklo, da je njegov zakon neveljaven. Seveda je moral zapustiti zaradi tega službo. Nato je prestopil Vlasanek k starokatolinki veri in se znova poročil s svojo ženo. Zopet so ga klerikalci naznanili in ovadili sodišču, a sodišče je razsodilo, da je Vlasanekov zakon veljaven. Dobil je zopet službo in sicer pri odvetniku v Visovicu. Klerikalci so uprizorili tedaj gonjo proti odve-tnikovi pisarni in jo bojkotirali. Vlasanek je morel iti iz službe. Potem je delal kot dninar pri regularnih detih Ostre in sedaj je tovarniški delavec v Novi Paki in zasluži po dve kroni na dan. Njegova družina — osem oseb — živi v največji bedi in "Pokrokove Novinv" poeivljajo sedaj javnost, naj pomaga družini preganjanega duhovnika, ki vkljub sijajnim ponudbam cerkvenih oblasti ni hotel zapustiti žene in otrok Seveda, ko hi bil bivši duhovnik zapeljal le dekleta, jo potem zapustil in na to ogorčen grmel nad pokvarjenostjo in nenravnostjo, to hi bilo kaj drugega. Ali on ni hotel posnemati sobratov, ki delajo tako. temveč je sprejel tudi posledice svojega dejanja. Zato se mora zda*j silno pokoriti. toliko," kolikor leaeno sribljieo. Vojak se moro noučiti sukati težka kopja in težke meče. Ti ae moraš učiti kar ae ti zdi Še teiko,"kajti tvoje časopisje ni za zalbavo, ampak za boj. Kadar boš imel do-voflj orožja in dovolj ostrega orož ja, bomo lahko mialiH tudi na zabavo. Ampak prvo je boj. Delavec! Če sedeš pet minut, pa resno razmiiljaš, bos moral priznati sam v sebi, da je res tako. Ko pa spoznaš, ni dovolj, da praviš: Rea je. S tem samim priznanjem ne pomnožiš delavskega Orožja niti za eno puščico in ne povečaš svoje moči niti za en sunek. Ce je res tako, tedaj ravnaj po svojem spoznanju. Naroči se na delavski časopis \ npr idn o ga čita j. Če ne razumeš tega ali onega, vprašaj ao-druga. vprašaj v organizaciji, pa se posvetujte. Ne misli, da ao težave nepremagljive. V treh mesecih se boš smejal, da se ti je vse zdelo tako težko. Čitaj. čitaj či-taj! Preden mine leto, boš igraje razlagal novim čitateljem, kar se ti zdaj zdi težko. Papež s Kristus v engleftkem fezlku. Poživljamo duhovnike in katoličane, da zanikajo fakte, ki so v tej knjigi, v katerej dokaiemo, da je rimsko-katoliika cerkev nekrsčaoaka. — Vsaka stran posebej odpira oči. 224 itrasl. Cena 2fic ■ poitnlno, 6 za 91 Vsak. moftki ali ženska, interniran v ameriških institucijah in v svobodi, bi moral naročiti vei komadov te knjige in jo raziiriti med prijatelji in znanei. AMERICAN LIBERTY PUB. CO , Dept. 140. Box 814. Chicago, I1L Še danes naročite DRUŽINSKI KOLEDAR! Le še neka) Jih |e na razpolago! — Delavci in čaaopiaje. Marsikateri delavec, ki ne mara brati, pravi: Ne čitam delavskega časopisa, ker mi je pretežak. Naravno: povestice o krvavih umorih, o smrdljivih škandalih in vsa šara navadnih listov je lažja. Toda pomisli, delavec! Kaj hočeš? Kak šna je tvoja naloga in Tvoj namen? Porušiti hoče« svet krivice in na njegove razvaline postaviti svet praviee. Ali je to igrača malenkost? Izvršiti hoče« največje delo vseh časov. Pa se ustrašiš dveh, treh stavkov, ki jih danes še ne razumeš, a jih boš moral razumeti, če hočeš opraviti svoje delo. Tvoje delo je boj. Zmagati hoče* v tem boju. Kako bo« zmagal brez orodja f Ozri se po vrstah nasprotnike vojske. Ogromne arze-nale ima, polne zastrupljenega o-rožja. S svojim časopisjem, ki ga izdaja za tvoj denar in podpira s tvojim denarjem zanaša strup v tvoje vrste. In ti se hoče* bojevati brez orožja, ali nemara z njegovim orožjem? — Tega se ne hoji, saj ga pozna, sai ve. da seka tebi rs ne. Ali hočeš proti punkam in težkim topovom nastopati z leseno sabljica? Glej, č* hočeš "la-hko" časopisje, pomeni to ravno M. JO VANO VI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia. PRODAJA &IFKARTE. Pošilja donor po pošti in briojav no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna lnč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjifa raxgreda na parniku Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington Na krova se govorijo vsi Avstro-ogcraki jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6m'I Agt't, 2 Wishligtii St., In Yark. ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KRAINO, 317 Florido St., Milwoukee, Wis. Ter popravljs, čisti pegla in barva stare. Najboljše delo in nojnižje cene. Obuvala M maik« od 91-10 d« m« «Misk«: od 11.00 do M otrok», od «te do Mi vas hočemo vnele j zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wia. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lit Ave., Milwoukee, Wis. Izborna pija^a, izvrstna po stredBba. Vsalrdo uJjwtno sprejot. MMMMMMMMMMM»» Severov Želodčni Grenčeč (Ssveras Stomacb Bltters) je izborno zdravilo za slab želodec in prebavne ne prilike.' Ustvari zdravo slast, Pospešuje izločevanje sokov. Odpravi neprebavo, Povrne naravno moi. Dobra tonika za Onemogle ljudi. Cena $1.00 steklenica. Severov Balzam za Pljuča (Severa's Balsam for Lsbki) - je prestal izkušnje it več < > nego eno tretinjo stoletja < > Uživajte ga kadar Vas < > nadleguje prehlad, kašelj, hripavost, davica ali vnetje sapnika. t Cena 25 in 50 centov. ; Na prodaj so v vseh lekar- j nah. Vprašajte za Se vero va. < Ako jih nima Vaš lekarnar, \ naročite jih od nas. Zanesljivi zdravniški svet pišite na W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA ROJAKI v VVankegann! Če kočete piti dobre pijače in se soboriti po domače pojdite k B. Mahitich-u, 709 Marke! Streti, Haakefu. Pri njem« je voe najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepita. LOUIS RABSEL moderno urejen salun n 460 0MI0 AVE . IEI0SHA, VII Telefon 1199. Vso oči obrnjene no Milwaukee. Ako se zanimate oa napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer soeialisfti kontrolirajo meate in county in vršijo veliko del«. To pa najlažje storite, akj> se naročite na "Milwaukee Leoder", nov. soc. dnevnik. Leader je tovrsten in metropolitoki casopio, ki prinoša vse novice, največ pokornosti pa posveča delarvskrm in-tereoom. Naročnino zo celo 'leto znošo $3.00, 25c no mesec. — Naslov: The Milwaukee Leoder, Milwoukee, Wis. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restov-nurijo, domačinom pa svoj soloon, vsem skupaj po vse. IG. KU^LJAN 229-lat A v«. ^_MILWAUKEE. WIS. Mfhrauke«, Wis Bodruf LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenne priporoma Slovencem ln ttrratom it«4 debro aaloieni SALOON. yVoino upraianje? D o mi °praY* ntjbtijt m «qctnqt i f Konzula sodnijske »«/i WKakßP vojaikiGrove st 'IrVJ vCMihratikec. \Vi*. p rt oi. E Ï a K E c Kaj piše Jaka Štrigelj. jaka ôtrigelj v žoletu. Dragi 'Proletarec"! — Well — živ sem pa le sel Doggoned! Pravili so mi, da kdor gre v Žolet pa ueče tako pet' kot zahteva Janez presnet — primojdunaj ! — mora pustit kosti zunaj,... Morda je to res. Ali Jakà je ponesel vse seboj : kosti, kožo in "goflo" in topot vse tudi srečno odnesel. Jesrr! Povedal boni vse po vrsti. Ko sem pritnarčal po štreki Čikago Altn v Žolet. videl aem že od daleč dva sajasta turna. (ViŽoletu je sieer mnogo sajastih turnov, tôda iz teii dveh se ni tisti čas nič kadilo). Aha ! — si mislim — zda i i»a že vem, kje je kranjski firklc. Alo tja ! Znajdem se pred nizko in dolgo kapelo, ki ima napis "Ame-rikanski Slovenec". Torej tukaj kraljuje« ti neskončno izpufana modrost, studenec neslanosti, turn kralja Janeza (in Toneta), peč-niča Tonetovih klobas! Bajraš! Tukaj si ! Well — le naprej ! Vstopim. V resnici je zadišalo po klobasah in «tarih ocvirkih. Na gizdavem gu-galniku je široko sedel Kranjski Janez — poznam ga še iz &i>ic-purga — in "čez je dajal"! To se pravi: diktiral je grozno dolg članek zoper socialiste — kar sera takoj pogruntal — in nekdo v kotu je urno drsal po papirju. Na kole nu je irçiel Janez velik plehnat lonec j za vsako deseto besedo je posegel z dvema prstoma v lonec in iz lonca so šli prsti pod nos. Tako' je Janez diktiral in šnofal. .šnofal in diktiral. Gaš! "Lep in dober dan!" pravim. Janez me .še ne pogleda. "ffavdujudu srr!" Nič. I)a bi te — kje pa sem pravzaprav? Aha! — 'Slava Rimu in papeževi familiji!" se zaderem. XNe smete zameriti, človek mora poznati trike). — "Amen", odgovori Janez. 'Kje pa so eospud urednik?" vprašam. — Janez vstane in pogleda iz glaževinc: : Editor tega lista — srarc ! — sem .samo jaz —smrc! — Kdo ste pa vi?" — 4'Jaka Stricelj", pravim in zatisnem nos. — "A tako? Kaj oa bo. Jaka? — srarc! —" — 'Nič posebnega; prišel sem malo "oHedat, kako se imate in kako trre biznes." — "A tako? Biznes je naša stvar — ja deiu — smrc ! — Od kod Da ste vi?" — "Prišel .sem po potrebi. Ampak to je po-.stranka stvar. Čujte gospud Janez ! Vi imate zadnje čase strašan-<-fko fin apetit. Tako so mi povedali. Koliko socialistov ste po-hrustali od zadnjega božiča?55 — O, da ste «*a videli Kranjskega Janeza, kako me je debelo pogledal' Kar s celo pestjo je zagrabil v nlchnati lonec. "A ste vi — smrc! — socialist? — smrc!" — "Do zdaj še sera, toda če me po-hrustate, potem ne bom več." — tako? Socialisti -— smrc! — so hudičeve dlake, vrag jim v diši — smrc! Socialisti so cigani -—. smrc ! Vrag jim v pari — ja dem smrc!" — Janez je bil očitno jezen, jesrr. Belo je gledal in neprenehoma smrčal. "Že vidim, da hote kmalu vse socialiste posmrca-li", rečem polglasno. — "Kaj ste rekli?" — "NiČ. Čujte gospud Janez! Slišel sem da ste imeli nred kratkim veliko krvavo revolucijo v Žoletu. Ali je res?" — "Krvavo — smre! — revolucijo? Kaj ,pa smotlačite? Smrc! Kje pa so socialisti v Žoletu?" — "Revolucija se je izvršila brez socialistov. Bila je Čisto kotališka révolta. Povedal mi je bartender tukaj na vodu : Bila je že ena popolnoči, ko sem sel snat. Na kornerju pred bajto Kranjskega Janeza zapazim Črno postavo. Natanko sem videl, kako se je črnuhar držal za fenc in uesrečui fenc sukal s« je naokrog; tudi sajdvak se je sukal in zibal... Naenkrat je črna prika zeu butnila z nosom ob fenc iu izdajalska lampa na kornerju je razsvetlila revolucionarni nos s krvavim curkom. Zmagal je fenc. Crnuhar je obježal na tleh ... Ta ko je pravil bartender. In jaz mu verujem. Torej dokaz je tukaj, da pri vas v Žoletu ne samo verujete v krvavo revolucijo, temveč jo tudi nrakticirate, doggoned!" — '4 A tako ? To je vse olrajt — smrc! — toda sera li jast, Kraujski Janez — srarc! — kriv če kakšna pi-jaua glava buta ob fenc pred mojo bajto, ja dem. — "Vi morda niste krivi. Ali bartender mi je tudi povedal, da je bil tisti krvavo revolucijoiiarni nos precej kalili sodoben iu črna prikazen/ ki se desni roki pleiuiat lonec ... Iu jaz sedaj vidim, da je vaš nos vrlo kahiast iu vi imate tudi lonec — eskjuz mil" O joh. o joh! Prejoh! l)a ste videli Kranjskega Janeza, kako fr-damano prijazno rac je gledal! Gaš! S pestjo je posegel v lonec, stnrcnil je desno in levo, a iz oči mu je gledalo tristo krvavih revolucij — kanoni, puške, bajoneti, vitrijol, bombe, guojue vile... vse se je križalo pod glaže-viuo. Vstal je Janez in roka njegova je držala pravi kranjski pi-oee . .. O sedem kosmatih repov! Jaka, gudbaj! Prav-ti je; zakaj nisi noslušal dobrih ljudi, ki so rekli: v Žolet nikar! Tekla bi bila moja nedolžna kri--toda, o sreča! — v uredništvo je stopil naglo — kdo? Nihče drugi kot prijatelj Tone Sojarc. Kranjski Janez je naglo skril pipec. "Vražji Jaka, povsod te zlomek drži!" me pozdravi Tone. "Kar si zadnji teden pisal v "Proletarca", je vse olrajt, samo prosim te, rao-i o kuharico nri uiiru pusti." Svečano sera mu obljubil, da se njegove Miss kuharice nikdar več ne dotaknem. Never igen! Proti Janezu pa Tone reče: "Brate Janez, kaj je pa z mojo zadnjo klobaso, da je nisi skuhal?" — "Klobase, Tone — srarc! — niso za nost. Zdaj bomo kuhali samo prekajene žabe, ocvrto'ma-. slo iu ribje repe. Zato sem tvojo klobaso vrgel Neinaničevim cuckom, pa še ti je ne poduhajo — smrc! — ja detli! Če nimaš boljše robe, pojdi spat. Tone! Vrat? ti je v pari!" — "Kaj! Ti nadloga* zašnofana iu osmrcana boš mene učil ? Čakaj, jaz te bom že segrel. tebe in tvoj nesramni lonec! —" Revolucija je bila zopet v naj-lepštem cvetju. To priliko sera porabil in urno sem jo odkuril skoz vrata. Gudbaj! — V petih minutah sera bil že na t reki in mahal sem jo naravnost v Klevelont, 0-hajo. DoggonH! Kako sem se imel v Klevelontu, hote brali prihodnji teden. Solong. „Vaš "bngavi Jaka Strigelj. članom in članicam slov. del. podp zveze na zna nje. Kot je večini članom in članicam že znano, je v blagajni S. D. P. Z. že dalj časa primankljaj, kateri pa še celo od časa do časa narašča. Pri letni reviziji v mesecu januar t. 1. se je izkazalo, da manjka v blagajni $662.95 (namreč v banki je bilo $662.95 manj, kot pa izkažejo knjige S. D. P. Z.) Ko sem sestavil račune, sera jih predložil nadzornem odboru, kot tudi gl. predsedniku in gl. blagajniku v podpis; a med tem, ko so nadzorniki pronašli iste pravilnim, mi je poročal glavni predsednik, da blagajnik nikakor nfe pripozna, da bi on imel kaj za do-ložiti. oz. da bi bil prekratek, ter toraj računov niti predsednik ne blagajnik ni podpisal. Ker sem med tem časom bil opozorjen od različnih strani (namreč društev in posameznih članov), da naj pridejo računi v javnost, sem se dne 30. januarja podal do državnega uradnika, ter sem pred njim zaprisegel, da so sestavljeni računi pravilni, na kar sem iste s kopijo iste prisege vred poslal v New York, dosedanjemu glasilu Glas Naroda v priobčitev. Ker je v izdaji z dne 4. febr. Glas Naroda glavni predsednik zopet priobčil neko zagovarjanje, ter namigaval, da blagajniške knjige so popolnoma v . redu, * "nekdo drugi" pa nima, v redu ter ker se je vrhu tega še osebno izrazil proti meni, da moji raČu-tii niso nikakor pravilni, sem bil priinoran obelodaniti pojasnile, katero sledi spodaj. MV štev. 35 Glas Naroda pa j« bilo priobčeno naznanilo, da se bodo uradna naznanila in dopisi pri-občevali sarao, ako nosijo podpis predsednika blagajnika in tajnika. Omenjeni raČuu je izkazoval natančno poslovanje pied krajevnimi društvi rti zvezo v celem letu 1912, ter bil previden s podpisi nadzornega odbora, ter zaprisego državnega uradnika (seveda je bilo tudi omenjeno, da manjka- na banki $662.95). Pri Glas Naroda pa smatrajo dejtsvo, ako se kedo predrzne pojasniti čjanoin in članicam glede nerednosti v uradu, za osebni prepir. Vrlo glasilo, kaj ne! ako se poroča, kako se gospodari z denarjem, kateri je last vseh, po volji nekateruikov, so o-sebnosti, ako pa nekatere osebe vodijo rojake za nos, ter si naravnost prilaščajo krvavo prisluženi denar slovenskega trpina, je pa najlepša čednost. Ker toraj dosedanje glasilo Glas Naroda ne bode priobčeval več naznanil glavnega tajnika, hodeiu razne važnosti naznanjal potom o-krožuic na društva. Dobil sem par vprašanj, v katerih se izraža nekaka hojazeu glede zveze, ter si usojain na tem mestu pojasniti, da a kaki bojazni ni niti najmaušfga povoda, kajti S. D. P. Z. še ni njkdar bila na tako trdni podlagi, kot je danes, naj si bode v premoženju, ali članstvu, llančne knjižice in privatno posojilo so dne 2. jan. izkazale skupne gotovine $11.4,">9.29, ako se pri-manjklaj v znesku (562.95, je skupne gotovine $12.125.24 (to je brez denarja, kateri se nahaja v rokah tajnika. Vseh smrtnin za izplačati je bilo ob istem času v skupnem znesku $1300.00. Od 1. do 31. jan. še razpošljem v kratkem. Ta lep napredek priča, da smo na pravi poti. . (»lede konvencije je do sedaj vposlalo glasovnice 47 društev, izmed katerih je glasovalo za konvencijo v letu 1913 41. a proti konvenciji 6 društev; toraj se bode konvencija vršila v maju 1913, a podrobnosti hodem poročal po seji skupnega glavnega odbora. Na podlagi gornjih podatkov lahko z zadovoljstvom gledamo v preteklost, ter s nrijetno nado v bodočnost, a vendar pa se stein ne smemo zadovoljiti, temveč glejmo in potrudimo se zlasti ta kratek čas pred konvencijo, da pridobimo kolikor mogoče novih članov. ter novih društev, da bode slovensko delavstvo pri prihodnji konvenciji S. 1). P. Z. tem številne je zastopano, ter bode tako možno ukreniti kar največ koristnega za našo organizacijo, kot tudi za splošno slovensko delavstvo. Vse člane in članice pa vabim, da raz-' inotrivajo in stavijo v javnosti razne predloge, da bode odgovarjalo prvič: duhu čsa, a zraven tega pa tudi potrebam in težnjam slovenskega delavstva v splošnem. Res smo začasno takorekoč brez glasila, a upati pa je, da bodo delavski listi drage volje priobčali alične dopise, oz. diskuzije. Zatoraj sobrati in sestre na delo s podvojeno močjo! S sobratskim pozdravom, Vtfjeni Hitter. . tajnik S. D. P. Z.. Ponovno štetje glasov v prid so-drutga Wm. A. Ounnea, socialističnega kandidata za državnega pravdnika v Chicagi. katerega so pri zadnjih ikovembrskih volitvah deniakratje osleparili za izvolitev, se nadaljuje. Sodnik Baldwin je dovolil, da se ponovno štejejo glasovi v nadaljnih šestih wardah; to bo do setlaj vsega skupaj deset ward. Od rezultata v teh wardah bo odvisno, ali pridejo pod ponovno štetje vse warde ali ne. Saj tako pravi sodnik. Naša stranka bo naravno napela vse* legalne sile, da se štetje izvrši v splošnem. Cunnea je do sedaj v ponovnem štetju pridobil nad 1,-500 glasov, dočhn je Hoy ne — sleparsko izvoljeni državni prav-dnik — izgiVbil nad 2000 glasov. Te številke kriče jasno, da jo treba Se enkrat prešteti vse glasove od prviega doradnjega. DENARNI TRUST Spisal Kari F. i. Siidk«r|.-Puvil I. Mstek --------- (Nadaljevanje.) Kljub «temu, tla so denarni kralji imeli vse, kar so hoteli, vendar še niso bili zadovoljni. Dozdevalo se jim je, da srebro vzlic vsem brcam, ki jih je dobilo prešnja leta, le »e giblje in da lahko še oživi. Zlasti je bankirje pogrelo, ko je kongres 1. 1898 ob času vojne s Španijo dovolil, da sinei vlada skovati veejo zalogo srebrnih dolarjev, iz srebra, ki je bilo kupljeno še pred letom 1890. Sklenili so, tla morajo srebro enkrat do-kraja ubiti; predložili so kongresu načrt za zakon, kateri bi določil izmenjavo srebrnih dolarjev v zlatu, gratlualno odpravo ShermanovHi not in zeletijakov, a na drugi strani neovirano kroženje narodnih bauknot. Kongres pa ni hoteli odobriti načrta bankirjev, temveč izdelal je svoj lastni načrt, kateri je 14. marca 1900 postal zakon. Novi zakon se je imenoval "Gold Standard Act" in po tem zakonu je postal zlati dolar jodnafiba vrednote za denar Zedinjejvih Držav in 'ves denar v kakoršnikoli obliki, kar ga izda ali skuje vlatla, mora temeljiti na tej jednaČbi. Ta zakon je še danes v veljavi. Tako je konično izgubilo srebro svojo samostojno denarno vrednost" in pravi denar je postalo le zlato. Seveda, srebrni dolarji in ostali drobiž je še vedno v cirkus laiciji. tt*Ja umerjen je po vrednostni meri zlatega dolarja. Omenjeni zakon je dalje določal: Zakladne note iz leta 1890 se imajo izmenjati v zlatem denarju in kadar so enkrat izmenjane, morajo se . uničiti, a namesto teh not vlada izdaja srebrne certifikate in. sicer v tolikem znesku, kolikor je skovanih srebrnih dolarjev na temelju postave .z dne 14. julija 1890. Zelen.iaki se imajo tudi izmenjavati v zlatem denarju. Zakladni tajnik mora oskrbeti rezervni sklad v vladni blagajni v znesku 150 milionov dolarjev v kovanem in nekovanoin zlati»; ta sklad ima služiti le za izme: njhvo omenjenih vladnih not in v nobeno drugo svrho. Vslnčaju, da pade rezerva zlata pod 100 milionov, mora tajnik izdati in prodati bon-de. ki se imajo obrestovati po 3% in obresti ka^ kor tudi glavnica se izplača le v zlatem denarju. Ob času takega primanjkljaja v omenjenem rezervnem skladu ne sme vlada izdajati zlatih certifikatov, dokler ni primankljaj pokrit. Zakladni tajnik zamore suspendirati izdajo zlatih oerti-fikaftov tudi v slučaju, če bi skupni znesek ze-l"nnjak)OV in srebrnih certifikatov y generalnem skladu vladnega zaklada presegal 60 milionov dolarjev. Kadar je treba kovati srebrn drobiž iz zaloge srebra, katera je bila nabavljena na temelju postave 1. 1890, mora vlada uničiti^ toliko /skladnih not, kolikor znaša vrednost skovane-ga srebra. Glavnica narodnih bank ne sme znašati manj kot $25.000 in ne vee kot $200.000: eksaktni zncHck se uravna po številu prebivalstva v merttib. kjer se banka ustanovi. 11 Toliko, kar se tiče važnejših točk. Toda že iz tega je dovolj razvidno, da je tudi ta zakon kolikor mogoče umerjen po željah Wall Strceta: na vse.li koncih in krajih je naperjen proti ostan-* kom vladnega papirnatega detmrja. medtem ko na drugi strani daje olajšave privatnim bank-notam. 3. marca 1!N)3 je kongres postavno odstranil vse meje za kovanje denarnega drobiža (poprej ga ni smelo biti v kroženju vee kot v znesku za 10i denarni mogotci imeli veliko več profila in vedno več in več zemljišč bi prišlo v njihove roke. A Kdo pa naj upravlja nameravano "National Reserve Associatin"? O toni se že prepirajo ves čas, odkar je predloga izdelana; prepirajo se razne banke med seboj, prt?pirali so se v kongresu. na kdnveneijah republikanske in demokratske stranke in po časopisju. Nekateri se boje, da si bo vodstvo in kontrhi prilastil Wall Street. Ali navsezadnje je čisto vseeno, kje je kontrola; eno je gotovo: kontrola in vodstvo bo sta tam, kjer sta že danes, samo da bo kontrola še bolj absolutna. Moč N. R. A. — ako ' bo sprejeta Aldricheva predloga — bo velikanska in dalekosežna. "Narodna rezervna zveza" bo zamogla narekovati cene pavolji, pšenici in sploh vsakemu izdelku in pridelku v Zedinjenih Državah; WTall Street bo potem absolutni gospodar trgovine in industrije v celi republiki. Skratka: denarni trust si bo s pomočjo tega zakona, ako bo sprejet, prilastil absolutno gospod-stvo nad republiko; nadzoroval in razpolagal bo z denarjem do zadnjega centa, nadzoroval industrije, rudnike, železnice, zemljašča, vrednoto zemljišč in farmarske pridelke; poljubno bo zni-žaval ali zvišaval cene produktom in življenskim potrebščinam. Manjše banke bodo seveda varnejše kot so sedaj, ker bodo lahko podvojile ali notrojilc svoja posojila in vsak čas bodo zamogle iztirjati posojila v gotovini; poleg tega bodo deležne dobička N. R. A Toda banke bodo izročene milosti ali nemilosti denarnega tmsta in dflati bodo morale tako, kakor se bo glasil ukaz vrhovnih carjev financ, ali pa zapreti vrata. Pristaši Aldricheve predloge trdijo, da bo vlada imela veliko korist (!) in sicer radi tega, ker ^ bo potem lahko zaprla — svojo zakladnico in prihranila izdatke. Imenitna je ta! Kaj če bi kdo rekel enemu ali drugemu bankirju, da bo imel veliko korist, ako zapre vrata svoje banke in s tem prihrani tisti denar, ki ga izda svojim vslužbencem v banki? Drugi zopet pravijo, da bi Aldricheva predloga preprečila denarne panike in gospodarske krize, ako postane zakon. Mogoče za gotovo dobo. Predloga — kakor rečeno — je sedaj v kongresu in bodočn demkratiška zbornica pod Wil sonovo administracijo se bo bržkone bavils z njim. (Dalje.)