1 Predlogi in utemeljitv~ zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega barja Proposals and reasons for the protection of lhe some parts of Ljubljana moor Andrej Sovinc, Dare Šere Zaradi vsestranskega napredka, visoke življenjske .ravni in uoobja človek vedro bolj nepremišljeno posega v naravo. Poseboo rročvirni predeli so večkrat priza- deti ali celo uničeni. Ljubljansko barje trenutoo še ni tako ogroženo kot zmogi drugi predeli pri nas in drugod. Res pa je, da je vse področje Ljubljanskega barja staloo v potencial- ni nevarnosti, pa naj bo to zaradi izsuševalnih del, pozidave, odlaganja srreti, rrorebitne industrijske oone ali česa drugega. čeprav zdaj še nimano celovitega popisa ptic našega Barja, lahko miroo trdino, da je .to bila in je še ena našili ornitološko najzanimivejših lokalitet. Narcen člankov, ki jih objavljano v Acrocei;:halusu je predlagati nekatera važna pxlročja za zaščito. S temi popisi pa tudi uparro, da bcm:> vzpodbudili koga, da bo zbral starejše in oovejše podatke o pticah Barja in vse skupaj objavil v J:X)Sebni rrooografiji. To praznino v naši ptičeslovni literaturi sno Barju ve~ jetno dolžni zapolniti. Zavarovanje najzanimivejših barjanskih lokalitet baro skušali doseči s paročjo Zavoda SRS za varstvo naravne .in kulturne dediščine. ·v 15. številki ACT'Oa:!i;:halusa je bil objavljen prispevek z naslovan "Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu". Zapis, ki se nanaša na obročje reke Ljubljani- ce, je bil objavljen v številki 17 - 18. Tokrat objavljano prispevek o predelu m:rl Havptmancami., Lavrico, Škofljioo in Igcm, sledil pa_ bo še sestavek o Bevkah. O BARJU Ljubljansko ~e neri o~ 160 km2 in se razprostira v južnem delu Ljubljanske kotline . Zaradi specifičnih razrrer prostranih in zanočvirjenih travišč, z gmovjem in trstičjem obraslih rek in nočvirij sodi ned naše ornitološko najbolj zanimive predele . Ljubljansko barje je ravnina tektonskega nastanka, ki jo obkroža nižje hribovje in iz katere rrole le barjanski osanelci. Grezanje kotline se je pričelo v pleisto- cenu, poglobitve pa je sproti zasipala voda s prodan in glino. Kotlino je večkrat zalilo jezero, zadnjič v holocenu. To zadnje jezero inenujerro rrostiščarsko. Kasne je so ga reke napolnile z naplavinami in v rimski dobi je izginilo. Mlade usedline skoraj ne prepuščajo vode, zato je svet rročvirnat in večkrat tudi poplavljen. Pokrajina je prepredena s številnimi rekami, potoki in kanali. Naj!X)l'[elTlbnejša reka je Ljubljanica. Na Barju prevladuje celinsko nod.i.ficirano podnebie, ki je podoono ljubljanskemu. Specifična je kol.ičina padavin / 1500 - 1600 rnn/m /. Večja je zračna vlažnost i n z njo povezana rreg;la. Povprečna l etna ta1per atura je 9 ,4°C. Skoraj 70 % tal tnraščajo vlažna travišča in grnovje. P.edkokj~ naletim še na ostanke visokega barja in šote. Q:>zda je le malo, porašča predvsem osanelce. Glavna gospodarska panoga je krretijstvo, pcrcembno je še gozdarstvo in v zadnjem času industri ja. Barje ima važno p:ranetno l ego. 2 ORNITOLOŠKA VREDNOST Ljubljansko barje je izredno zanimivo v gnezditvenem času, ne sano zaradi velike- ga števila gnezdil.k, temveč tudi zato, ker tu gnezdijo nekatere redke vrste. Zaradi velikih količin hrane je ta del Slovenije zanimiv tudi v času preleta in prezirrovanja. že Ponebšek (1934) ugotavlja, da potekata preko Barja pcrcerrbni selitveni poti. Njegovo dannevo potrjujejo opazovanja številnih vrst pa tudi veliko ujetih in obročkanih ptic. OOROŽENOST Prvotne habitate ogrožajo melioracije, intenzivno krretijstvo, ubranizacija, izgradnja velikih cest, zastrupljanje voda, odlaganje sneti, načrti o industrij- ski ali krretijs]µ coni itd. Potencialno nevarnost pa bi predstavljala tudi rrožna ·· izgradnja šp:>rtnega letališča pri Črni vasi. Spreminjanje prvotnih habitatov ogroža ne sarro obstoj posarreznih ptic, arrpak tudi nekaterih ptičjih vrst. Zato predlagano, da se zaradi velike ornitološke vredoosti zaščitijo naslednji predeli: - Draga pri Igu - reka Ljubljanica - predel nro Havptmancami, Lavrico, Škofljico in Igan - Bevke Stopnja zaščite naj bi bila najnižja, v trenutni situaciji naj bi sarro ohranili sedanje stanje. Takoj, ko bi se začelo stanje spraninjati (zaradi zgoraj arenje- nih razlogov), pa bi rrorali naravovarstveni režim poostriti. Naša država je v Iranu (1971) podpisala t. i. Ramsarsko konvencijo, s katero srro se zavezali, da borro varovali rročvirja, p::.nanbna za življenje in razvoj ptic, kar naj bi dosegli z ustanavljanjem naravnih rezervatov in z nadzorom. Ornitološko najp::.nanbnejša rročvirja naj bi se vključila v seznam rrednarodno pcmernbnih rročvirij. Ljubljansko barje je poleg rročvirij pri Omožu, rročvirij Cerkniškega jezera in Sečoveljskih solin parenbna postaja na selitveni poti ptic in zato gotovo sodi v spisek rročvirij nronarodnega parena. PRISPEVEK K POZNAVANJU ORNITOFAVNE OBM)ČJA MED HAVPTMANCAMI, LAVRICO, ŠKOFWICO IN IGOM IN PREDLOG ZA ZAŠČITO TEGA PREIELA Obravnavani 2red.el leži jugovzhodno od Ljubljane , arejujejo ga prilrestna naselja Havptmance, Lavrica, Škofljica in j:g. Meri približno 15 krn2 • Je ·ravnina, i'z katere rrolita barjanska osarrelca Gnrez in Babniški hrib. Njuna nadrrorska višina je okrog 320 m. Velike travnate površine, pogosto vlažne ali nočvim~, dovolj tekočih voda, rročvir­ ne flore , trstičja ter drevja in grrrovja so glavna značilnost tega predela. Zaradi tega je ta predel zanimiv za ptice v vseh letnih časih, rred gnezditvijo, selitvi jo pa rudi rred prezirrovanjern. 3 Pedološka podoba tal je zelo pestra. Voda onenogoča prezračevanje in s tem nonnalen razvoj prsti. Z vrtinami. rred Ljubljano in Igan so ugotovili, da je trdna pxllaga šele v globini okrog 135 rn, nad njo pa je več plasti jezerskih usedlin. Usedline so nanesle reke in potoki z obrobnih g1:1ičevij. V obravnavanem predelu je najpooernbnejša reka Iščica, katere bregovi so gosto ob- rasli z drevjem in gnrovjem. Voda se pretaka počasi, vodna flora je precej bujna. V Iščioo pritekajo potoki Želirreljščica, Dcmavščica in drugi, v vzhodnem delu teče potok Izer (Škofeljščica). Predel prekriva gosta mreža poraslih kanalov in jarkov za odvajanje odvečne vode. : Večino površine poraščajo travišča, ki pa za živalsko kmo niso najbolj pri.Trema. Na obdelanih njivah pridelujejo predvsem koruzo, vrtnine in knnne rastline. Po- krajino oživljajo večje ali manjše skupine drevja in gnrovja. Južno od osamelca Gnrez so še ostanki šote in visokega barja. Na nekaterih rrestih so tudi plitve luže, kjer se voda zadržuje vse leto, kar je posebno privlačno za selivke. Levo ob cesti Škofljica - Ig je pas precej gostega trstičja. Cl)a osa:rrelca sta porasla z drevjem. Razen ob robnih naseljih in nekaj hišah ob Babniškem hribu v tem ol:::m:>čju ni sta- novanjskih hiš in industrijskih objektov. Veliko je poti in kolovozov, vendar redki traktorji in vozovi ne vznemirjajo preveč barj;u'lSkih ptic. Za talne gnez- dilke je bolj nevarna zgodnja spomladanska košnja, še posebno strojna. V obravnavanem predelu gnezdi 82 vrst ptic, za 11 vrst pa je gnezdenje verjetno, vendar nepotrjeno. Med gnezdilci je tudi nekaj za naše kraje redkih vrst. še za- nimivejše je to področje v času preleta, saj se tu zaradi obi~ja hrane ustavljajo številni preletniki, nekatere vrste tu tudi prezimijo. Sedanjo podobo tega ol:nočja ogrožajo urbanizacija, intenzivno krretijstvo z vsemi posledicami (izsuševanje, llltletno gnojenje, strupi za zatiranje škodljivcev, zgodnja strojna košnja, nonokulture •• • ), odlaganje srreti in drugo. Za nekatere ptičje vrste bi bila posebno nevarna nožna izgradnja športnega leta- lišča, ki naj bi bilo pri Črni vasi, v ne:posredni bližini tega predela. Hrup z letališča bi namreč vznemirjal ptice-v širši okolici. Predlagano, da se obravnavani predel rred Havptmancarni, Lavrioo, Škofljioo in Igom zaščiti. Ix>kler se ne bi začela fX)doba. predela zaradi različnih posegov vanj spreminjati, naj bi se ohranilo sedanje stanje. V prirre:rµ, da bi se začela situa- cija spreminjati in ogrožati obstoj nekaterih vrst pti~, pa bi norali takoj poo- striti stopnjo zaščite. METODA DELA V tem sestavku so upoštevana sano opazovanja in lov ptičev po letu 1974 in so rezultat dela obeh avtorjev. · Starejših podatkov v tem delu ne obravnavano, ker pa jih je precej in je rred njimi precej zelo zanimivih, uparro, da jih bo obdelal drug avtor. Ekskurzije na obrqvnavani predel so bile v preteklih' letih v vseh letnih časih, v različnih vretenskih pogojih~ podnevi in ponoči. ~samezne podatke sren dobili tudi ob večkratnem krajšan zadrževanju in opazovanju na tem ol:m:>čju. 4 Ptice SITO določevali na podlagi opazovanj z daljnogledi (8 x 30, 7 x 50, 20 x 50 , 10 x 50), p:> oglašanju in z lovan z mrežami. Precej prim:rkov je tudi prepariranih v zbirkah Prirocbslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Ptire SITO glede na njihovo zadrževanje v tem predelu razdelili na; - vrste, ki tu ne gnezdijo: NG - vrste, ki tu gnezdijo:GN - vrste, za katere j e gnezditev možna ali verjetna: MG - vrste, ki tu občasno gnezdijo: OB Poleg podatkov o gnezditvi navajcuno t udi status vrst: vrste, ki se tu zadržujejo vse leto /v času preleta tudi sever-~i gosti/ : CELOL - poletne, zimske ali preletne goste navajamo pod oznako: PR Pri vr stah, kjer je njihov status označen z vprašanjem/?/, je njihova celoletna prisotnost odvisna od ostrine zime . KEY: NG = nonbreed GN = breed OB= sporadia breed MG = possible breed CELOL = resident status PR = summer visitor, winter visitor, passage migrant ? = status depends of severity of the winter SEZNAM OPAZOVANIH ?TičJIH VRST Podiceps ruficollis GN CELOL Ardeola ralloides NG PR Egretta garzetta NG PR Ardea cinerea NG CELOL Ardea purpurea NG PR Ciconia ciconia NG PR Cignus olor NG PR Anas penelope NG PR Anas platyrhynchos GN CELOL Anas querquedula NG PR Pernis · apivorus MG PR Circaetus gallicus MG PR Circus cyaneus NG PR 9ircus aeruginosus NG PR Circus pygargus OB PR Accipiter nisus MG CELOL Accipiter gentilis MG CELOL Buteo buteo GN CELOL Falco nawnanni GN PR Falco tinnunculus GN PR? Falco vespertinus NG PR Falco subbuteo GN P~ Falco peregrinus NG PR Perdix perdix GN CELOL Cotur>nix cotur>nix GN PR Phasianus colchicus GN CELOL Rallus aquaticus MG PR Crex crex GN PR Gallinula chloropus GN CELOL Fulica atra GN CELOL Chetusia gregaria NG PR Vanellus vanellus GN PR? Philomachus pugnax NG PR Gallinago gallinago GN CELOL Scolopax rusticola NG PR Limosa limosa NG PR Numenius arquata GN PR Tringa erythropus NG PR Tringa ochropus NG PR Tringa glareola NG PR Actitis hypoleuca MG PR Larus ridibundus NG PR Sterna hirundo NG PR Chlidonias niger NG PR Columba palumbas GN PR Streptopelia decaocto GN CELOL Streptopelia t urtur GN PR Cuculus canorus GN PR Strix aluco GN CELOL /.. sio otus GN CELOL Apus apus GN PR Alcedo athis MG CELOL Coracias garrulus NG PR Upupa epops GN PR Jynx torquiiia NG PR Picus canus GN CELOL 5 Picux viridis GN CELOL Denrocopus major GN CELOL Denrocopus minor MG CELOL Lullula aroorea NG PR Alauda arvensis GN PR? Hirund.o rustica GN PR Riparia riparia NG PR Delichon urbiaa GN PR Anthus trivialis GN PR Anthus pratensis NG PR Anthus cervinus NG PR Anthus spinoletta NG PR Motacilla alba GN PR Motacilla cinerea GN PR? Motacilla flava GN PR Bombycilla garPUlus NG PR Troglodytes troglodytes GN CELOL Prunella modularis NG PR Erithacus.rubecula GN CELOL Phoenicorus ochruros GN PR Phoenicorus phoenicorus MG PR Saxicola torquata GN PR? Saxicola rubetra GN PR Luscinia luscinia NG PR Luscinia megarynchos GN PR Oenanthe oenanthe NG PR Turdus merula GN CELOL Turdus pi laris MG CELOL Turdus philomelos GN PR Turdus iliacus NG PR Turdus viscivorus NG PR Cettia cetti NG PR Cisticola juncidis OB PR Locustelld naevia OB PR · Acrocephalus melanopogon NG PR Acrocephalus paludicola NG PR Acrocephalus schoenobenus GN PR Acrocephalus palustris GN PR Acrocephalus scirpaceus NG PR Aaroaephalus arundinaceus OB PR Hippolais icterina NG PR Sylvia nissoria GN PR Sylvia curruca NG PR Sylvia communis GN PR Sylvia borin GN PR Sylvia atricapilla GN PR Phylloscopus sibilatrix NG PR Phyllosaopus col-lybita GN PR Phillosaopus trochilus NG PR Regulus regulus NG PR Regulus ignicapillus NG PR Muscicapa striata GN PR Ficedula hypoleuca NG PR Aegithalos caudatus GN CELOL PaY'US paLustriis GN CELOL Paru.s montanus NG PR Parus cristatus NG PR Par>US ater GN CELOL Par>US caeruleus GN CELOL Par>u.s major GN CELOL Sitta europea GN CELOL Certh;a brachydactyla GN CELOL Remiz pendulinus NG PR Orio lus orio lus GN PR Lanius senator MG PR Lanius collurio GN PR Lanius minor GN PR Lanius excuhitor NG PR Garrulus glandarius GN CELOL Pica pica GN CELOL Coleus monedula GN CELOL Corvus corn.ix GN CELOL Corvus corone NG PR Sturnus vulgaris GN PR? Passer domesticus GN CELOL 6 Passer montanus GN CELOL Fringilla montifringilla NG PR Serinus serinus GN PR Chloris chloris GN CELOL Carduelis carduelis GN CELOL Spinus spinus NG ·PR Acanthis cannabina GN CELOL Acanthis fiavirostris NG PR Loxia curvirostra NG PR Carpodacus erythrinus GN PR Pyrrhula pyrrhula GN CELOL Coccothraustes coccothraustes GN CELOL Emberiza hortulana NG PR Emberiza ci trine l l.a GN CELOL Emberiza schoenicl~s GN CELOL Emberiza calandra GN PR PQ\'EN SPECIFIČNIH BIOTOPOV PREDELA tv'ED HAVPTMt\NCAMI, LAVRICO, ŠKOFLJICO IN IOOM KOT GNEZDIŠČA ALI SELITVENE POSTAJE NEKATERIH PTičJIH VRST Obravnavano p:xlročje lahko v grobem razdelirro na tri za ptice najzanimivejše predele: - Mah pri Igu in ostala vlažna travišča - predel rred Škofljico in Igan, - reka Iščica s kanali in jarki l. Mah se irrenuje področje severovzhodno od vasi Ig. Poraščajo ga vlažni travniki, vrres je tudi nekaj obdelanih njiv. Pokrajino oživljajo drevoredi ter skupine drevja in gnrovja. S~cifične za to ol:Jročje so majhne luže, ki so kljub svoji majhnosti (kanaj nekaj m ) zelo privlačne predvsem za selivke. Luže so precej plitve, v zad- njem času pa se nočno zaraščajo. Med zanimivejšimi preletniki orrenjarro čaplje (rja- va, čopasta, mala bela čaplja), siva čaplja pa se tu zadržuje vse leto. Med selit- vijo lahko opazujerro večje ali manjše jate togotnikov, kozic, črnorepih kljunačev, prib, martincev, velikih škurhov in drugih rročvirskih ptic. Prostrana ravnina je zanimiva tudi za ujede, med katerimi arenjarro orla kačarja, sršenarja, lunje, sokole in postovke. V času jesenske selitve srro opazovali na Mahu preko 10 uj€!9 naenkrat. Na tem ol::.rcočju se zadržuje tudi precej vrst ptic pevk, rred katerimi so nekatere ·za naše kraje dokaj redke, areni.m.:) sarro rdečegrlo cipo in velikega slavca. Opazovanje stepske pribe 27. 03. E83 na Mahu je drugo registrirano opazovanje te azijske vrste v Jugoslaviji (Matve:ev - Vasic, 1973). Ta ptica je redka tudi v ostali Evropi. ~ gnezdilci anenjarro najprej velikega škurha, kateremu je Ljubljansko barje poleg Cerkniškega · jezera edino gnezdišče v Jugoslaviji (Matvejev - Vasic, 1973) • Na Mahu gnezdi nekaj parov, verjetno njihovo število še •ni bistveno ,upadlo, kar lahko skle- pam::> po nekaterih starejših zapiskih. 7 Vprašanje pa je, kaj bi se zgcxlilo s plašnimi rročvirskimi pticami, če bi v bli- žini njihovih gnezdišč zgradili športno letališče. '"' Ostali zanimivejši gnezdilci Maha pri Igu so še priba, kozica, rurrena pastirica in veliki strnad. 2. V predelu mad Škofljioo in Igan prevlooujejo zarasli rročvirni travniki in gosto gnrovje. Precej tra~tih p::,vršin ne kosijo, zato so gosto p::>rasle z gr- rrovjem. Levo ob cesti proti. Škofljici je predel precej gostega trstičja. Tudi to ohročje je zanimivo v vseh letnih časih, še posebej v času gnezditve. Med redkimi preletnimi gosti anenjarco svilnioo, tamariskovko in povodno trstn;ioo. Gnezdo rročvirskega lunja, ki v tem predelu neredno gnezdi, predstavlja verjetno trenutno edioo gnedzišče te vrste v Sloveniji (Krečič - šušteršič, 1963). Gnezditev mediteranske vrste brškinke leta 1978 je prva dokazana gnezditev te vrste v celinski Sloveniji (šere, 1980). Kljub tamJ, da so verjetno brškinke zaradi hude zine 1978/79 propadle, je podatek zanimiv in potrjuje ugotovitev, da brškinka širi svoj ~al razširjenosti tudi v celinsko Evropo. V tem predelu gnezdi tudi kobiličar, ki je sicer v Sloveniji zelo redek gnez- dilec. Gnezdo rdečega kalina, najdeno 24.06.1978, predstavlja prvo gnezditev te vrste pri nas (šere, 1980). V trstičju ob cesti Škofljica - Ig gnezdi trstni strnad, maloštevilen gnezdilec Slovenije. · Cxl trstnic gnezdi tu nočvirska, od 1977 pa tudi bičja trstnica (šere, 1980). Le-ta se je v zadnjern času precej razmnožila predvsem po vlažnih in gosto za- raslih travnikih ob cesti ao Škofljice. Tudi tu (kot na Mahu) gnezdi par veli- kih škurhov, nekaj prib, kozic in ostalih ptic,· vezanih na nočvimi habitat. 3. Reka Iščica s kanali in jarki, ki so ponavadi gosto obrasli s trstjem, je zanimiva predvsern za preletne in zimske goste. Struga Iščice je vseskozi obrasla z gostim grnovjern in drevjern. Na preletu se tu ustavijo ponirki, gosi, race, martinci, v grrrovju pa številne ptice pevke. Med gnezdilci so mali ponirek, zelenonoga tukalica in liska, verjetna pa je tudi gnezditev roc:koža in malega martinca. Pozimi so precej številne predvsem črne liske. Nekatere redke in ogrožene vrste so v obravnavanem predelu prisotne na več laka- litetah, zato jih navajarro posebej. Mednje sodita vedoo redkejša kosec in pre- pelica, nočno je upadlo brli število smrdokaver, poljskih škrjancev in pisanih penic. V zadnjih letih se je zelo znižalo število gnezdečih srakoperjev. V obravnavanem področju so bile opažene kar štiri vrste. Žal je tudi tu srakoperjev vedno manj. Malega slavca navajarro kot redkega gnezdilca tega ohročja. V zadnjem času se je :rurrena pastirica pojavila kot oova gnezdilka tega predela, ta vrsta .je v Slove- niji lQ lokalno razširj~na. Med redkejše preletnike uvrščarro poleg že prej anenjenih vrst še zlatovranko, severnega repnika in vrtnega strnada. 8 Veliko število opazovani)h vrst, nEd kater.imi je tudi nekaj za naše kraje redkih predstavnikov, dokazuje veli.ko ornitološko vrednost teh lokalitet. Zaščita bi rrorala biti kanpleksna, saj se ti predeli rred sabo povezujejo. tv'OžNA IZGRAIJ'JJA ŠPORlNEGA LETALIŠČA PRI ČRNI VASI IN NJEGOV VPLIV NA PTICE BLižNJEGA PREDELA fvED HAVPTIWJCAMI, LAVRICO, ŠKOFLJICO IN I00'-1 V sredstvih javnega obveščanja srco v zadnjem času večkrat zasledili vest o iz- gradnji športnega letališča pri Črni vasi. Hrup, ki bi ga letala povzročala na večje razdalje, bi prav gotovo negativrx:> vplival na nekatere ptičje vrste. Redke rročvirske ptice, ki za svoj obstoj poleg· specifičnega biotopa potrebujejo tudi mir, bi tako vznemirjanje gotovo pregnalo. V mislih iroano predvsem redkega in ogroženega velikega škurha, prizadete pa bi bile seveda tudi ostale vrste. Z •izgradnjo letališča bi se seveda sprerrenil tudi prvotni tip habitata, kar tu::li ogroža nekatere vrste. Kljub tenu da rrožna lokacija športnega letališča ni v predelu, ki ga v tan sestav- ku obravnavano, mislim:>, da bi letališče negativno vplivalo na ptice obravnavanega predela. Poudariti je treba, da se vrste v neposredni bližini predela rred Havpt- rnancami, Lavrioo, Škofljico in Igan ne razlikujejo bistveno od· vrst, opaženih v tem predelu. 'Ibrej je tu::li m:rl njimi nekaj redkih in ogroženih vrst ptic. Zaradi zgoraj navedenih razlogov srro cx:Uočno proti izgradnji športnega letališča pri Črni vasi. SKLEPI l. V seznamu je vključenih 150 vrst ptic, od katerih je 82 nedvann.:i.h in 11 nožnih in verjetnih gnezdilcev, preletnih, poletnih in zimskih gostov pa je 57, kar po- meni, da je obravnavani predel zanimiv v vseh letnih časih. 2. V sestavku niso upoštevani podatki pred letan 1974, treba bi jih bilo d::>delati, kar bi dalo popolnejšo sliko ptic tega p~la. Uparro si trditi, da je zaradi spremenjenih ekoloških razmar število ptičjih vrst (gnezdilk in negnezdilk) ob- čutoo nanjše. 3. Nekatere vrste tega ol::m::>čja so za Slovenijo izredno redke, m:rl njimi je nekaj gnezdilcev, pa tudi preletnih gostov. 4. Kljub tatUl da nožna lokacija šp>rtnega letališča, ki naj bi bilo" pri Črni vasi, ne leži v obravnavanem predelu, misl im:>, da bi hrup letališča negativno vplival na ptice tega_ predela in se zato izrekarco proti izgradnji. Seznam opaženih vrst ol:nočja pri črni vasi se ne razlikuje bistveno od spiska vrst, anenjenih v tan sestavku. · ' •· \ ', - , ' 9 -------- ' \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ ·.·,; \ .\· \ \ \ / I / \ \ \ \ 1/ ' /"' @) \ ' \ I \ I (- - - f \ I \ ::.' , \ ' o, ' \ ' Ql ' ', I • "''\ .... _ ..,"' \ I I 1 1 1 J I I I I 1 1 1 \ 1 1 , , Slika 1: Pr ede li Ljubljanskega barja predlagani za zaščito ·F?'.guY'P. 1: The parts of Ljubljana moor suggested f or p.r>oteotion 10 5. Zaradi velikega orni to loškega parena predlagano, da se predel ired Havpt:rnancami, Lavrioo, Škcfljioo in Igan zaščiti in zavaruje. LITERATURA Buser, s. in drugi / 1983/ : Ekskurzije naravoslovnik krožkov. Vodnik 7, PDS, Ljubljana. Krečič, I., šušteršič, F., /1963/: Ptice Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Matvejev, s. D., Vasic, v .F., / 1973/ : catalogues faunae Jugoslaviae, Ljubljana. Melik, A. / 1963/: Slovenija, Ljubljana. Ponebšek, B. / 1934/ : Slovenija na križišču selitvenih potov, I. Izvestje Orni.t. observatorija v Ljubljani, Ljubljana. šere, D. / 1981/: Pojavljanje rdečegrle cipe v Sloveniji, Acrocephalus, 7. šere, D. / 1980/ : Meč~ kalin gnezdi v Sloveniji, Acrocephalus, l. Sl.M1ARY Ljubtjana moor, measuring 160 km2, is ioeated in the southern paz>t of Ljubtjana basin. Nearly 70% of the area is overgrcn,m with moist meadows and shrubs. Here and there remains of high swamp and turf can be found. Wood is scarce, solitary trees prevail. The landscape is covered with nwnerous rivers, streams and ditches. The principat river is the Ljubtjanica. The ar ticte discusses ornithophauna of a smaiz area surrounded by suburbff1, sett- lements Hauptmanae, Lavrica, škofljia_a and Ig. The area, measuring 15 km , is sig- nifiaant for its nesting period and for its periods of migration and wintering. · The data redorded prior to 1974 are not aonsidered. The list i naludes 150 speaies, of whiah 82 are nesting birds, 11 are possible and probable nesting birds, 57 are passage migranta, swnmer and winter visitors. The original habitata are endangered by melioration, intensive fanning, forestation, urbanisation, buitding of roads, water potlution, dumping of garbage, the planned industrial zone and aiPport for light airaraft~ The authors suggest this area of the moor to be irrrmediately proteated. Andrej Sovina Ziljskega 7, 61000 Ljubljana Dare Šere Glinškova ploščad 12, 61 000 Ljubljana