94. Številka._Ljubljana, v torek 26. aprila._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan iveter, ieimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avitro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta § gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za*-o«nan.ila plačuje ne od četiristopne petit-vrBte po H kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po ti kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopiai naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi ho ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah št. V2. x OpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Volilski shod v Opatiji.
(Izvirno porodilo.) V uedeljo, dne 24. t. m., popoludne bil je v Opatiji, v dvorani „Zore" shod volilcev, katerega je sklical državni poslanec g. Spi u čir, da poroča o svojem delovanju. Udeležba bila je povoljna, da-si je bil shod prekasno naznanjen, da-si je bil v sosednem Lovranu „semenj" in v Opatiji sami ob isti uri — naključje ali ka-li? — javoa tombola. Zbranih je bilo nad oO odličuib mož iz vseh občin, celo iz jako oddaljenega goreujega (Podgrajskega) okraja.
Predsednikom izbrani deželni poslanec gospod Slavoj Jenko predstavi vladnega komisarja pl. Manussi-ja, zahvali .si? za čast, katero bo mu ska-zali volilci že ob času volitve in mu je bila že takrat kot predsedniku prilika povabiti jih, da izberejo v državni zbor moža, ki bode voljan in zmožen zastopati jih. So li pravo pogodili, prepričali bodo se iz poročila drž. poslanca, kateremu da besedo, da poroča u Bvojvm delovanju.
Poslanec Spinfiić porota potem v daljšem govoru, katerega glavne poteze so bile :
Govornik najprej razloži pomen in korist takih shodov, iti do sedaj v nas niso bili navadni in preide na svoje delovanje v zmislu splošnosti. Omenja v prvi vrsti zborovanja v Trstu in shoda somišljenikov na Reki, kjer so je odločno povdarjalo, da nima vstopiti v Hohenv/artov klub, nego delati na to, da se združijo vsi slovanski poslanci ali vsaj hrvatski in slovenski. A ko je prišel na Dunaj, bilo je njegovo prizadevanje brezuspešno, da-si so se posebno južni poslanci o tem posvetovali dva dni. Kajti bili bo se že prejodločili u s topiti v „klub konservativcev". Samo to je dosegel, da se je ustanovila hrvatsko-sloveuBka zveza z znano „izjavo". Tej zvezi in torej tudi Hohen-vvartovemu klubu pridružil se je, prisiljen po razmerah, tudi on. A razni dogodki, posebno pa napad ministra Gautscha na Slovence, prisilili so ga, da je zopet izstopil.   Pritrjeval  jo takrat udločnemu
LISTEK.
Levstikovi zbrani spisi.
Zvezka 1. in II.: 1'oezljc.
tOaif«.)
In kako ganljivo poučuje mladino, naj bode milosrčna tudi proti živalim; „Siuičja tožba" sega nam globlje v srce, nego vse propovedanje učiteljev in roditeljev.
SiniČja tožba.
Stoji ut'ilna zidana,
Pred njo je stara jablana.
Ta jablana jo votel panj, Sin i ca znosi gnezdo vanj.
Blnioa zjutraj prileti, Na šolskem okni obsedi.
Na okni kljunčck svoj odpre. Tako prepevati začne:
„Poslušaj me, uCitelj ti! Kako se pod teboj godi."
„Vsi dečki tvoji me črte, Povsod love, povsod pode,"
„Zalezli moj so ptičji rod, Iz gnezda vrgli ga za plot."
^Mladički tam pomrli so, Oči svetle zaprli so,"
govoru poslanca Šukljeja in pričakoval obečano zadoščenje. A to „veliko" zadoščenje obstojalo je v tem, da se je nepriljubljeni okr glavar premestil iz jedne slovenske dežele v drugo hrvatsko slovensko, da sta se rešili dve pritožbi zaradi koroških šol in obljubilo rešiti šolsko pritožbo iz Trsta. (To naj je .zadoščenj e" ?! Ce se oseba okrajnega glavarja, kateri ostane sam po sebi itak nemogoč, premesti iz jednega kraja v drugi kraj in da se pravilne pritožbe, katere je itak rešiti po za-konu, sploh rešijo: to vzamejo slovenski poslanci za „zadoščenje" ? Op. vredn.) Zato(!) ho slovenski poslanci glasovati ne samo za druge točke proračuna, nego celo za proračun uaučuega ministerstva! Govornik je torej izstopil iz one zveze in našel naj-izdatnejšo podporo pri zastopnikih češkega naroda za svoje delovanje, tičoče se posebnih razmer iBtre. Do besede ni prišel, da-8i je bil še kot član hrvat-sko-slovenske zveze odločen za govornika pri adresni debati, ker te ni bilo. Omejiti moral se je torej na interpelacije zaradi istrskih razmer, posebno zaradi prvih in družili državnozborskih volitev v zapadni Istri, o katerih govori obširneje. Pri teh udeležil ae je tudi osebuo, poučevaje narod, in dosegel je, da je navzlic silnemu pritisku prišel ve.n-der v zbor njegov prijatelj in somišljenik gosp. dr. Laginja. Njegove interpelacije so vedno podpisovali vsi mladočeški in nekateri hrvatski i slovenski poslanci, a na nobeno ni dobil odgovora. Zato je pred razstankom drž zbora zopet iuterpeloval, zakaj se mu ne odgovarja. Odgovora pa še ni bilo. Morebiti je odgovor njegovo odpuščenje iz državne službe, kutero se naslanja na agitacije v Poreškem okraju in na govore v Zagrebu. Govornik sklepa, izjavljajoč, da. vse to ga ne bode motilo delati do zadnjega dihljeja v jednnkem zmislu za svoj narod hrvatski in slovenski.
Burno odobravanje je bilo za tem poročilom, katero so že prej mnogokrat pretrgali dobro-klici in ploskanje.
Pohvalno govorili so potem o poslančevem delovanju g. Vlah, duhovnik g. Štemberger in
„Grdobo grde pnglave! Masti ste vredni leskove.''
„Kdor v gnezdi ptičice lovi, Ta ▼ srci svojem priden ni!
In kako zna Levstik celo znanstvenim resnicam prikrojiti prikladno poetiško obliko, dokazal je v „Ponoćni rosi" (I. 228).
Ponočna rosa.
Tema povsod je, vse molči;
Počiva svet, narava spi.
Sopare le se shajajo,
In veli cvet napajajo;
Na travo kaplje sedajo
Ter to in tt'» povedajo.
Da mine čas jim bolj spešno,
Mej siibo govore tako :
.,Jaz zmrznila sem bila v sneg.
Nesena I burjo v strmi breg :
Vso zimo sem ležala tam,
Spomladi vstala spet k meglam.'' —
vJaz pitje bila sem sladko,1* —
.Zdravilo ustam jaz grenko " —
..Solza sem iz očesu |at
Siroti lezla na obraz." —
^Jaz lila sem denašnji dan
Po kmetskem lici v tok potiin." —
.Nad peskom ribke se nocoj
Igrale gibke »o z menoj." —
„Moža jaz krepkoiidnega
Pojila prej sem trudnega." —
..Dežju sem jaz pomagala
In s hladom tla oblagala." —
dež. poslanec g. dr. Štanger, na katerega predlog se je izreklo drž. poslancu Spinčiću popolno priznanje in zalivala z Željo, da bi tudi v bodoče tako deloval in ravnal.
Predsednik poslanec Jenko prečita še doile pozdrave, i/javlja, da državni poslanec ni deloval samo za Hrvate in Slovence, nego za idejo Habsburške dinastije, da torej sklepa zborovanje s pozivom, naj zbrani zakličejo cesarju trikratni „živio". Zbor odzove se temu navdušeno in potem se zborovanje Bklene.
V Lfublfanf, 20. aprila. Včerajšnji „Sloveuec" uadatjuje svoje hujskanje zoper mestno hrauilnico Ljubljansko. „Ordre de bataille" nasprotue stranke je, da se mora, kolikor je v njenih močeh, oškodovati vsaka narodna četudi nepolitična naprava, kakor hitro pri nji sodelujejo Bloveuski možje, kateri nočejo trobiti v rog kranjskih „konservativcev". Znamenja za to se množe čedalje bolj. Sedaj je izdana parola zoper denarni zavod Ljubljanskega mesta. Tu ima slučajno opraviti tudi g. notar Ivan Gogola, ima namreč pravico glasovanja v upravnem odboru in ravnateljstvu te hranilnice. Ker je pa gosp. notar tudi predsednik „Slovenskega društva" in odgovorni urednik „Rodoljubov" , zato je začel „Slovenec" rovati — ne proti njegovi osebi, tudi ne proti njegovi politični ulogi, ampak — proti mestni hranilnici sploh, proti temu narodnemu denarnemu zavodu kot takemu. To je skrajno nelogično in zato bi nihče, kdor naših razmer in „Slovenčevih" prilepkov ne pozna, ne verjel, da more takšno rovanje uspešno biti. Toda, kako lovi „Slovenec" svoje lahkoverne čitatelje? On piše: „mestna hranilnica Ljubljanska ne more biti nepristranska, ker je „dejauski vodja" njen g. notar Gogola, ki je načelnik strankarskega političnega društva in urednik strankarskega lista. Notar Gogola — ^dejanski vodja" hranilnice? Čitatelji naši so se ]>ač koj vprašali, kako si je misliti takega »dejanskega vodjo".   Tudi  mi  smo se tako vprašali, še danes
„Molčite naglo'. Kaj bi to V Jaz mlinsko gnala sem kolo." — .,0emu je prazni vaš ropot? Plavila sem jaz parobod," —
To reklo so in se in le, Na konci pozaspalc vse; A kadar so se vzbudile. Kako so se zaCmlile, Kor vsaka daleč v razen kraj Prestavljeno se najde zdaj.
Kaj ne, če bi se nam vsaka vednostna resnica podajala v tako krasnih verzih, potem bi bilo učenje, ki nam večkrat prizadeva tolike preglavice, pač krasna zabava.
Tu sem zaporedoma navedel pesmi, o katerih pravi g. Levca tolmač, da je idejo Levstiku dal drug pesnik, a Levstik je od nje naredil svojo pesen; takih pesni je še več, katere so zložili in „Vrtcu" poslali sicer drugi pesniki, toda Levstik je te pesni tako korenito prenaredil, da jih je vedno za svoje štel, in tudi proti g. izdajatelju je večkrat izrecno poudarjal, rekoč: „Ti, ki vedno brskaš po naši literaturi, zapomni si, da so te pesmi moje, a da imajo tudi drugi svoj delež pri njih" (I. 300). Tu moramo pesniku popolnoma pritegniti. Će je prvotna ideja izposojena, kaj za to? Da govorimo pripodobno z Levstikom samim (gl. „Zvon" XI. 19), taka pesen je nov zvon od stare zvonovine. Tako bo delali največji pesniki in umetniki sploh vseh
ne vemo, kje bi iskali kakega »dejanskega vodjo" v Gogolovi osebi pri hranilnici, ker ga po njenem javno razglašenem statutu niti biti ne more. Mestna hranilnica ima upravni odbor in pa ravnateljstvo. Odbor šteje 20, ravnateljstvo pa 5 članov, Vse, kar mestna hranilnica sklene, sklep je ali v odboru vi ali v ravnateljski seji, torej odločuje vedno le veČina glasov, nikdar pa g. Gogola sam, četudi je res član upravnega odbora in ravnateljstva. „Notar Gogola — dejanski vodja mestne hranilnice", to je torej nemogoča stvar, in taka trditev je bedastoća, katero more izustiti le kak praznoglavi prvak „Kat. polit, društva". ČJe se taki trvitvi pridruži še „Slovenec", mora že vedeti, da ima čitatelje, ki mu kaj takega tudi verjamejo, samo čudno je, da zanjo jamči g. urednik Žitnik, ki je bil do pred kratkim sam Član upravnega odbora. Pa recimo, da bi gosp. Gogola pristranski ravnal pri hranilnici — kar pa ni navedeno, še manj pa dokazano glede kakega slučaja, in kar je tudi, kolikor mi moža poznamo, popolnem izključeno — potem še vedno smemo odločno vprašati: s kako pravico se trdi, da dela pristransko hranilnica kot zavod, zakaj se kritika ne obrača le proti posameznemu članu, če je kriv, zakaj se hoče izruvati ves ta denarni zavod? Tudi mi hočemo, da ta naš zavod ravna povse objektivno, jeduako za vsakogar, kakor je ravnati denarnemu zavodu. Zato smo pričakovali mi in z nami vred pričakovalo je vse občinstvo, da bode mestna hranilnica takoj pozvala dra. Gregoriča, naj dokaže na posameznih slučajih ^pristransko ravnanje" njeno. Kes se je Bkleuilo, da se doktor Gregorič tako pozove, in mi smo to objavili. Ali, glejte jih! „Slovenec" vidi v tem, ker smo mi to objavili, zopet „pristranost" hranilnice, Češ, Bklep je bil tajen in ni ga bilo objaviti. Za Boga svetega, zakaj naj bi bil ta sklep tajen ostal/ Kaj ne, Vaš dr. liregorič naj bi hranilnico javno obtoževal, hranilnica pa se ne bi smela javno braniti? Kaj ne, občinstvo naj bi poslušalo, kaj dr. Gregorič govori, zvedeti pa ne bi smelo, da vodstvo mestne hranilnice tudi ne molči, ampak da možato zahteva, naj dr. Gregorič podrobno dokaže svoja očitanja, če ne mu je obrekovaleeV Kaže se, da Vi tajnosti prav iskreno želite. Mi pa dokazujemo, da se javnosti ne bojimO. Ta razlika je mej Vašo in našo taktiko! Dr. Gregorič ni za svoja očitanja, ko je govoril, navedel nič liktičnega, in isto tako tudi še včerajšnji „Slovenec" nič faktičnega zapisati znal ni. To se znači torej le kot borba proti politični osebi in da je prav zelo ostudna, skrbel je „Slovenec" s tem, da g. Gogali nazadnje nekaj „kruha" očita. Mi le to vemo, da g. Gogola, ki je sploh marljiv in vesten, kamor ga javno zaupanje posadi, marljivo in veBtno opravlja tudi posle, kateri so mu odločeni pri mestni hranilnici. Da bi imel kaj „za služka" zaradi tega, to je nam novica. On je javni c. kr. notar, in Če nekatere stranke gredo k njemu, da jim napravlja prošnje za hranilnico, je to tako gotovo in naravno, kakor je gotovo in naravno, da druge stranke gredo k drugim Ljubljanskim notarjem, ki prav tako sestavljajo uloge za hranilnico. Vsaka stranka  najiravlja svoje dotične spise sama
časov in narodov. Da navedemo samo jeden vzgled ; znano je, da je Goethe nekaterim svojih najlepših liriških poezij zajel idejo ali motiv iz narodne poezije. Saj pri pesmških, kakor pri drugih umotvorih temeljna misel ni nič važnejša, nego li oblika, v kateri jo spučue umetnik ; kajti oblika je bistveni del umotvora. S tem smo se dotaknili važnega vprašanja o izvirnosti Levstikovih poezij. Že Stritar je konstatoval Goethejev vpliv, Leveč je zasledil razen tega Heinejev, IlUckertov in Platenov vpliv. Mi smo že označili svoje stališče v tem vprašanju. Poleg tega treba pomisliti, da sorodnost ininlij izvira večkrat iz sorodnosti človeškega mišljenja sploh in zlasti pesniškega. Za to imamo izvrsten vzgled v Levstiku samem. O „Ltožičoi pesni" (II. 25) pravi Levčev tolmač: „Božična pesen" močno spominja na Platenovo popevko „Die Christuacht", o kateri bi mislil vsakdo, da je prouzročila to lepo slovensko pesen iz dijaške dobe pesnikove; a pesnik sam to oporeka. Levstik namreč v svoji doslej ne še natisnjeni kritiki Cegnarjevega .Pegama in Lam-bergarja" piše tako: „Očitali so mu (namreč Levstiku), da je njegova „Božična" po mislih jednake nemške poezije, katero je zložil Platen, iu da je tudi v zunanji obliki podobna ji, kar se gotovo ne da tajiti; pa vender pred očitanjem od Platonove pesmi 8e slišal ni. (Dalje prih.)
ali kjer koli hoče, pri odvetnikih ali pa pri notarjih. In to če kaka stranka zaide tudi k g. notarju Gogoli, to je tisti .zaslužek", katerega mora poštenjak „Slovenec" razobešati mej — argumenti proti mestni hranilnici Ljubljanski! Sram Vas bodi! Narod Vas po vsem tem mora spoznati, še predno boste svoje pristaše prisilili, da si bodo ustavoverno-nemško-liberalno „kranjsko hranilnico" izvolili za najnovejšo — „katoliško podlago" !
Iz deželnega zbora isterskega.
(IX. seja, dne 2. aprila 1892.)
Dr. Lius čita zapisnik, kateri se potrdi.
Posl. Mandić čita italijansko izjavo, s katero konstatuje, da so ga po svršetku VIL seje insulto-vali nekateri poslušalci iz galerije imenovaje ga „boja". Zahteva, da se njegova izjava sprejme v današnji zapisnik.
Predsednik obžaluje dogodbo, a pravi, da se to ne more sprejeti v zapisnik.
Posl. Volarje tudi čita italijansko izjavo, s katero konstatuje, da ga galerija, Bledeča poslanca VVassermana, kateri ga je imeuoval „bestia", psuje, imenovaje ga „Buldogg". Dalje, da je njemu in poslancema Maudiču in Štangerju, ki sta šla z njim,
delavec na ulici zaklical: Maleletta razza........!
Tudi on zahteva, da se ta izjava sprejme v zapisnik.
Posl. „vitez" WaH se rmanu vitežko taji, da bi bil rekel „Bestia". Trdi da je rekel „basta". Manjšina, ki sedi poleg njega, odločno ugovarja. Dr. Dukič izjavlja, da je precej opozoril na to svojega soseda posl. Marinonija. Predsednik kriči. Dr. Amoroso predlaga prehod dnevni red. Predsednik govori o vsem mogočem, samo da bi izpričal \Vassennauua.
Posl. Jenko prosi besede. Predsednik mu je ne dovoli. Jenko zahteva besedo ze osebno zadevo in prične čitati slično izjavo tudi v italijanskem jeziku. Predsednik kriči kakor beseu. Jenko čita dalje. Predsednik odvzame mu besedo. Jenko ga ne razume in pročita do konca izjavo, s katero kostatuje, da so v nekej ulici delavci iz dveh delavnic njega, dr. Volariei in Ser-šića insultovali z razžaljivimi besedami. Zahteva tud', da se izjava sprejme v zapisnik.
Dr. Costantini poroča o zakonskoj osnovi, po kateri bi bile uove delavske hiše oproščene raznih doklad na davke.
Dr. Fragiacomo, župan Piranski, govori proti, ker da bi bile oškodovane občine.
Dr. Dukič ne bi bil govoril, da ni čul pred-govornika, ki hoče zastopati korist občine, a ne ve, kaj se dogaja zadnjih 20 let. Četrti (delavski) stan ne bo zahteval samo pravic, nego tudi dela Ako ga ne najde, priskočiti mu bode morale na pomoč drŽava, dežela in občina. Bolje je torej odpustiti mu doklade, nego podpirati ga iz občinske blagajne.
Govore še vladni komisar EluBchegg in posl. Stanič (katerega podpre \Vassermann), Babuder in poročevalec.
Fragiacomov predlog za prehod na dnevni red ni podprt niti od jednega poslanca in torej ne pride v obravnavo. Zakon je sprejet v 2. in 3. čitanji.
Posl. dr. Fragiacomo poroča o delovanju deželnega kulturnega sveta.
Govorita poni. Babuder in Stanič.
Potem dr. Volarić obsojuje delovanje tega sveta, ki gre le za tem, da Slovane uniči materijalno in moralno.
Posl. Mandić izjavlja, da bode nekoliko opazil na to, kar so omenjali predgovorniki. Posl. Babuder predoči) je žalostno stanje vinoreje. On zdihuje po onih časih, ko ni bilo filoksere, peronospore itd. Poskusilo se je, kakor drugod, z ameriškimi trtami, a ti poskusi niso imele zaželienega uspeha. Ako bode šlo tako dalje, vzdihovali bodemo rekoč: Istra bila je vinorodna dežela. A tudi Že sedanje razmere so jako nepovoljne, ker se ne more prodati vina. Kajti skoro gotovo je, da se bode Italija poslužila znane klavzule v pogodbi z Avstrijo, kar je prestrašilo trgovce in krčmarje, da nečejo vina za nobeno ceno. A naš deželni kulturni svet je o svojem času izdelal spomenico, v kateri zagotavlja, da klavzula ne bode škodovala Istri! V bližnja bodočnosti skusili bodemo, da bode ako škodovala. Govorniki večine pa o vsem tem molče. Posl. Stanič omenjal je filoksere in nevarnosti, v kateri smo. A ni omenjal, da je v deželnem kulturnem svetu stavil dr. Vi-tezić predlog, naj bi vlada v nekako nadomestilo dovolila sejanje tabaka tudi na kvarnerskih otocih in da je deželni kulturni svet zavrgel ta predlog, kakor zavrne vsacega, ki se stavi od naših zastopnikov. — Dalje je dr. Stanič izrekel željo, da bi tajnik kulturnega sveta prepotoval deželo. A to ni samo želja, to je tožba, to je ostro karanje onega, ki ga vodi. Ker, ako tajnik ne pozna dežele, ne more svojih skušenj povsod uporabiti. Govoreč o vrtih, omenjal je poslanec Babuder poleg Poreškega tudi Klanskega in Pazinskega. K temu pristavlja govornik, da se bode v Klani dosegel kak uspeh, ker se tam marljivo deluje, ne pa v Pazinu, kjer niti ne vedo, kje je ta vrt. Govornik se protivi predlogu dr. Fragiacoma, kojega je stavil v imenu
dotičnega odseka, da bi se namreč dajala posojila okrajnim zadrugam, ker bi taka posojila služila le v politične svrhe.
Ko to predsednik deželnega kulturnega sveta dr. Ca m pe lli odgovarja dru. Stanicu, da dr. Hugues ni samo tajnik, nego v prvi vrati ravnatelj kmetijske šole in da kot tak ne more potovati; in po konečnem zagovoru poročevalca, vzame zbor poročilo na znanje in sprejme resolucije, predlagane po odboru. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje <l>ž<»l<».
V Ljubljani, 26. aprila. Uržavtii zbor. Oficijozni list „Montags-Revueu naznanja, da bode državni zbor tako dolgo zboroval, da bodo rešene vse za letos določene epredlog o regulaciji valute, a delegaciji da bodeta zborovali šele pozno po leti ali pa celo šele na jesen. Konservativci avstrijski niso za zlato vrednoto nič posebno uneti in njih glasilo, Dunajski „Vaterland" se upira vladni nameri kar najodločneje. Radovedni Brno, kako se bode konservativna strauka v tem oziru vedla. Mladočeške agitacije. Mtadočeško politično društvo v Slanem sklicalo je te dni shod ter povabilo tudi najodličnejše mladočeške poslance radikalne frakcije. Došli so dr. Edvard Gregr, potem Jaoda, grof Kounic, Krumb-bolz in Jiiidfich in bili naudušeoo vsprejeti. Posl. Janda poročal je o mladočeškem delovanji v zadnjem zasedanji deželnega zbora, za njim pa je govoril dr. Gregr in naglašal, da je ves narod pripravljen za boj, da si obrani največje svetinje, eksisteueijo in neodvisnost. Ta borba ni nova, kajti Nemci delujejo že od nekdaj »a to, da bi uničili Cehe in s slovansko krvjo osvežili in pomladili oslabeli svoj rod. Zato morajo tudi Slovani delati na to, da se združijo in s tega stališča je presojati vbo politično situvacijo. Ako se Češka germanizuje, propade Avstrija. Vlada naj nas torej podpira, ne nam na ljubav, ampak Avstriji v haseu. Vlada pa postopa prav nasprotno. Tu velja stari rek, kogar hoče Bog uničiti, tega oslepi. Dolžnost nam je, da ohranimo Avstrijo, našim otrokom pa kraljevsko Češko in Slovansr.vo ne oziraje se na Nemce. Kdor hoče našo ljubezen, jo mora zaslužiti. Ako bode Avstrija z nami krivično ravnala, potem bodemo vedeli kaj storiti. Prišli bodo časi, ko bode Avstrija našo ljubezen potrebovala. O punktacijah ni vredno govoriti, tudi o ustanovitvi aodišča v Toplici (We-kelsdorf) ne. To je morda posamen slučaj. Kdo je ž njim za norca postavljen, ali Čehi ali Nemci ali obe stranki, se še ne da povedati. Ako bode pa vlada izvrševala i nadalje punktacije, začela se bode najodločnejša opozicija. S tem, da smo odstrauili punktacije, Še nismo dosegli svojega smotra. Šele kad»r bode kronan češki kralj, mogli budemo reči, da smo dosegli to, po čemer smo hrepeneli. To se pa bode gotovo zgodilo prej ali slej. Tudi glede Ogerske je bil silen odpor in vender so dosegli Madjari, kar so hoteli. Čehom ne kale več, da se drže defenzivno, začeti je ofenzivno postopati, začeti najhujšo opozicijo. Služnost mej češkimi strankami je le mogoča, ako so smotri jednaki. Staro-čehov ni več galvanizovati, z Moruvani bi bilo sicer govoriti, a dotlej ne, dokler sta Meznik in Fan-derlik, vladna služabnika, še voditelja. S plemstvom se pa sploh ni vezati, ker ni narodno. Pogoj našemu obstanku je uvetjavljenje češkega državnega prava- A kako to doseči? Abstinencija je nemogoča, ker bi Staročehi in Moravani ostali v državnem zboru; a treba jo je pripravljati. Nobeden občinski predstojnik naj ne prevzame funkcije, naročene mu od vlade. V Italijanih ni smel nihče pušiti avstrijskega tabaka. Na ta načiu bi izgubila Avstrija na leto 20 milijonov samo od cehov, jaz Vam tega ne svetujem; ali premislite to stvar. Ako bi nihče ne stavil v loterijo, bi Avstrija izgubila pa milijonov na leto. Jaz Vam tega ne svetujem, ali premislite to stvar. Ako bi ne kupovali iz inozemstva uprljanih stvarij, izgubila bi Avstrija več milijonov carine. Jaz Vam tega ne svetujem, ali premislite si stvar. (Vladni zastopnik ni dovolil dalje govoriti.) S kratka, uporabimo vsa sredstva, da oživimo državno pravo. — MludočeŠki deželni in državni poslanci imeli so sejo zaradi ustanovitve okrajnega sodišča v Teplici. Nekateri so predlagali, da je izstopiti iz državnega zbora, kar pa ui obveljalo. Ukrenilo se je staviti ostro interpelacijo o tej reči.
V nJe dr/ave.
Srbski katoliki.
Katoliški duhovniki srbski poslali »o škofu Strossmavru, v katerega dijecezo spada Srbija, posebno spomenico, v kateri tožijo, da jim branijo oblastva srbska brati s. mašo in prepovedovati povsod ondu, kjer ni posebnih katoliških cerkev. Srbska vlada deluje že dolgo na to, da bi se Srbija ločila od Djakovarske vladikovine ter z rimsko kurijo sklenila poseben konkordat.
Jiolgarski dinamitardl.
Brzojavna poročila iz Sofije jemati je vedno le „cum grano Bališ", kaiti bolgarski inipiratorji imajo jako bujno fantazijo. Te dni ae zopet poroča, da je
bolgarsko redarstvo našlo v Ruščuku pri nekem Armencu Garabetu, čigar intimne zveze v bolgarskimi emigranti bo notorične, štiroajst z dinamitom in drugimi razstrelivi napolnjenih bomb. Nekatere teh bomb ao bile namenjene v Carigrad, in sicer za atentat na sultana, z drugimi pa so hoteli bolgarski emigrantje razstreli Ferdinanda Ko buržana konak v Sofiji. — Poročilo, da je kdo nameraval atentat na turškega sultana, je malo vero-jetno, bržkone si je vse to izmislila sedanja bolgarska vlada z namenom, ugnati sultana v kozji rog, da bi proti bolgarskim emigrantom ne bil več popusten, ampak trd in neizprosen, kar bi bilo Koburžauu in Stambulovu v veliko himen.
Dopisi.
Is Št. Jurija ob južni železnici, 25. aprila. [Izv. dop.] Vsacega rodoljuba mora vzra-doatiti veselo in živo gibanje slovenskega naroda na Spodnjem Štajarskem. Dolgo so nas uspešno tlačili, a sedaj imajo izdaten odpor; naš narod je prebujen, on se zaveda svojih pravic ter si jih ne da več kratiti. Kako prijazni so nam sinovi »kulturnega naroda" kaže pač najbolj sklep štajerskega deželnega zbora, po katerem naj bi dobivali učitelji slovenskih šol nagrade za posebno marljivo poučevanje v nemščini. Pa le delajte naprej ! Upamo, da naše učiteljstvo ne bo iskalo „judeževih groševV Tudi je gotovo, da dokler je našo ljudstvo zavedno, nemške spletke ne bodo mnogo koristile. In da je naš narod čedalje bolj zaveden, kaže se vedno bolj. Posebuo se to vidi na velikem zanimanji za našo šolsko „družbo sv. Cirila in Metoda". Mnogo podružnic se je že osnovalo na Štajarskem in upamo, da jih bo vedno več. Kako zanimanje za to družbo mej našim narodom raste, pokazalo nam je zopet zborovanje moške podružnice v Št. Juriji ob južni železnici. Zborovalo se je dne 24. t. m. zvečer v gostilni gosp. Podgoršeka „pri lestnem Jožetu". Ljudstva se je mnogo zbralo od blizu in daleč; počastili so nas tudi narodni Celjani in Šmarčauje. Hvala vrlim rodoljubom za njihovo požrtvovalnost I Hvala tudi cenjenemu gostu iz Ljubljaue! Podružnični predsednik g. Fran Pisanec je pozdravil navzočne ter povdarjal veselo dejstvo, da je v preteklem letu podružnica dobila tovarišico — žensko podružnico. Iz blagajuikovega poročila smo povzeli, da je imela podružnica v preteklem letu nad 47 gld. dohodkov. Pri zborovanji se je nabralo letnioe za stare in nove ude nad 50 gld., torej napredek od lanskega leta. Nekaj se je tudi skupilo za družbeno knjigo „Vodnikove pesmi" S prodajanjem sta se trudila gg. dr. Treo in Fr. Praunseis ml. Hvala jima! Pri volitvi novega odbora je bil jedooglasno voljen etari odbor, samo radi izstopa nekaterih odbornikov so bili voljeni novi; tako je na mesto gospoda Jarca, ki se je preselil v Draslovče, bil voljen g. Fr. Praunseis ml. tajnikom. Vrli Celjani in Šmarčauje so z lepim petjem razveseljevali zbrano družbo ter jo navduševali pozno v noč. Moramo reči, da so nam Celjani in Šmarčauje zvesti gosti pri vsaki narodni veselici, za kar smo jim hvalo dolžni; gotovo bi nas tudi podpirali, ko bi kdaj hoteli osnovati kako čitalnico ali kaj stičnega. Bomo kdaj prišli v Št. Juriji do tega? Dal Bog!
— k —
Mestni- volitve Ljubljanske.
Kandidatjc ,,Slo venskega dpuštva"
za bližnje dopolnilne volitve v občinski svet Ljubljanski so in sicer :
Za II. volilni razred,
ki voli clue 157. t. ■■>.. gospodje:
dr- Maj ar o n Danilo , od vet. kandidat;
Senehovič Andreja c kr. gimnazijski ravnatelj ;
Svetek Anton, c. kr. računski revident;
Šubic Ivan , c. kr. obrtne strokovne šole ravnatelj.
Za I. volilni razred,
ki voli «lne 29. t. ni., gospodje:
Knez Ivan, posestnik in trgovec;
IVI urnik Ivan, cesarski svetnik, dež. odbornik i. t. d.;
Ravnikar Fran, deželni knjigovodja ;
Terček Fran« posestnik.
Domače stvrari.
— (Čitalnica Ljubljanska) se preseli prve dni prihodnjega meseca v svoje nove prostore na Turjaškem trgu. Da se primerno poslovi od sedanjih prostorov, priredi Se prihodnji četrtek, to je dne 28. t. m , v gostilniških prostorih, društveni večer z vojaško godbo, h kateremu imajo prost vstop društveniki in prijatelji društva. Odbor pričakuje, da bo ta večer prav dobro obiskan, tem bolje, ker je posvečen slovesu od prostorov, v katerih je bivalo društvo skoro trideset let v dobrih in hudih časih, od prostorov, v katerih se je zvršil velik d.M Ljubljanske društvene zgodovine. — Zberimo se torej še zadnjikrat in zberimo se v trdni nadi, da se bomo k malo preselili v prepotrebni „Narodni Dom" !
— (Odlikovanje.) Kakor se nam br/.o-zavlja z Dunaja, dobil je Ljubljanske višje gimnazije šolski sluga Franzl srebrni križec za zasluge.
— (Iz c. kr. dežel nega zdravstvenega sveta za Kranjsko.) Pravimi člani c. kr. deželnega zdravstvenega sveta za Kranjsko imenovani so po ministerskem predsedniku kot voditelju miniaterstva notranjih stvari za dobo treh let gg. : ces. svetnik in kaznilniški zdravnik dr. Adolf Kisi, c. kr. okrajni zdravnik dr. Jožef Kap le r, c. kr. vladni svetnik dr. Alojzij Vale n ta pl. Marchthurn, profesor porodništva in direktor dež. dobrodelnih zavodov in primarij dež. bolnice Ljubljansko dr. Jožef D o r n i g.
— (Poročila sta) se danes dopoludne v tukajšnji cerkvi oo. frančiškanov drž. pravdnika namestnik in državni poslanec gosp. dr. Andrej Perja n č i ć ter gospodična Julija L en a r č i č e v a, sestra deželnega poslanca gosp. Josipa Lenarčiča na Vrhniki. Rodoljubni nevesti, katera je večkrat prijazno sodelovala s petjem pri narodnih koncertih, poklonila se je vf-eraj deputacija pevskega zbora „Glas-bene Matice", da jej čestita in izroči v spomin šopek cvetja s trakovi. Večje število narodnih pevcev pa je vrhu tega včeraj ob 9. uri zvečer pelo nevesti podoknico. Videti je torej, da novoporočenca spremlja mnogo najlepših simpatij v novo jima življenje. Vse najbolje tudi od naše strani !
— (Upravno poročilo državnih železnic) za I. 1891 omenja spremembo v organizaciji vsleil razširjeuega delokroga. Koncerni 1891 bilo je 7132 kilometrov državnih železnic, za 128 kilometrov več nego leto poprej. Personalni status znašal je 19.044. Nesreč bilo je 6, pri katerih sta bila 2 mrtva in 31 ranjenih. Vsrh dohodkov bilo je 68,475 001 gld., to je za 706.712 gld. več nego prejšnje leto. Osobni promet pomnožil se je za blizu 6 milijonov. Skupni stroški znašajo 47,445 135 gld., to je za 3,765 925 gld. več nego prešnje leto.
— (Ogenj.) Piše se nam iz Trebnjega dne 25. t. m.: Včeraj popoludne ob 5 uri je bila naša vas v silnem strahu. „Pri Zoretovih na podu (najiievai-nejši kraj za požar) gori" razlegalo se je strahovito po vsi vasi. Člani našega vrlega društva bili so takoj na lici mesta in le tem in nekaterim drugim zahvaliti se je, da so ogenj zadušili o pravem '-asu, kajti le par trenotkov in ogenj bi se bil ujel^v streho. Pri tako veliki sap1, kakor je bila včeraj, pogorelo bi ne bilo le to poslopje, nego tudi vse druge sosedne če ne tuli vso druge vaške hiše, ki so s slamo krite. Urno delovanje gasilnega društva je tu pač veliko tisočakov otelo, ne le domačinom Bamim, nego tudi različnim zavarovalnim društvom, pri katerih so poslopja zavarovana in bi bila gotovo žrtva nesrečo. Zažgali so baje mali otroci igraje se na podu z vžigalicami. Roditelji, pazite vender na otroke in soravljajte vžigalice na tak kraj, kjer jih otroci ne bodo doseči mogli !
— (Proti koroškim Slovencem.) Po odloku vojnega miuisterstva so je pri 7. pešpolku baron Khevenhilller odpravila slovenščina kot drugI polkovni jezik. Ta odlok zdi se nam važen v dvojnem oziru. Prvič kaže, da je dozdaj morala biti potreba slovenščino imeti za polkovni jezik v polku, v katerem brez dvoma služi mnogo slovenskih sinov. Drugič pa kaže, da se na merodajnem mestu ne zdi več potrebno ozirati ae še na dalje pri tem polku tudi na drugi deželni jezik koroški. Je li res morda slovenska mladina ua Koroškem po nenaravno osnovanih šolah že tako ponemčena, da bi bil utemeljen odlok vojnega miniaterstva ? To bi bila žalostna svedočba, kakšen sad rodi sistematična germanizacija na Koroškem.
— (Pobegnil je) iz zapora v Beljaku 221etni odgnanec Michele Aspronaute iz Tirolov Odvesti so ga imeli v Ljubljansko prisilno delavnico, a odtegnil se je začasno temu svojemu novemu poklicu in hoče uživati še nekaj časa zlato prostost, dokler ga ne zapazi policijsko oko.
— (Goriška moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) bode imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 1. maja ob 11. uri dopoludne v prostorih Goriške čitalnice. Dnevni red je običajni.
— (Tržaški „Sokol") priredi dne l. maja prvi društveoi izlet na Opčino. Pri tem izletu imajo priti člani v društveoi obleki in z novimi češkimi čepicami s kratkim sokolskim peresom. V kratkem namerava društvo prirediti javno telovadbo v Trstu.
— (Velik strah) prestali ho prebivalci ulice „Via delle Becberie" v Trstu predvčeranjim proti Medini uri zvečer. Razpočila se je plinovodna cev, pil n se je vnel na ulici in plamen švigal je iz tal. Prebivalci tamošnjih hiš bali so se, da nastane kaka eksplozija in zavladala je strašna zmešnjava, ki se je polegla še le ko so prihiteli ognje-gasci in delavci iz plinarne ter pogasili plamen in popravili škodo
— (Strajk.) Delavci v kamnolomih pri sv. Ivanu v Tržaški okolici pričeli so včeraj zjutraj štrajkati. Zahtevajo, da se jim zboljša plača in zmanjša število delavnih ur. Strajkujočih delavcev je kakih 100.
— (Kaznjenec skladatelj.) V moški kaznilnici v Kopru peli so te dni kaznjenci slovesno mašo, katero je zložil star kaznjenec, ki pa ni glasbenik po poklicu. Bil ie prej natakar, v kaznilnici pa se bavi s strugarstvom. 3a le v kaznilnici pridobil si je precejšno zoanje o glasbi. Strokovnjaki, ki so čuti mašo, izrazili so se prav povoljno o nji in hvalijo posebno, „Kyrie", „Lauda-mus" in , Čredo" kot popolnoma dobro uspele skladbe.
— (Poskusen umor) V Bujah v Istri so zaprli aOletno Marijo Jaki in in jo izročili okrajnemu sodišču. Hotela je otrovati svojega brata Jožefa s strupom, ki je bil pripravljen, da se z njim usmrti domači pes. Prizuala je baje, da se je hotela osvetiti nad bratom, ker jej je ussprotoval zaradi ženitve.
— (Osobne vesti.) Hrvatski pesnik gosp. Avgust Hara m ha šiii bil je promoviran te dni na ZagrobSkem vseučilišči doktorjem prava.
— (Tiskovne razmere na Hrvatske m.) Zadnio številko „Pri|atelja Naroda" zaplenilo je državno pravdništvn zaradi članka „Ruska" v političnem razgledu. Sninijska komisija 3 članov prišla je v uredništvo, pobrala vse rokopise in po kratkem zaslišan)! dala odvesti v preiskovaini zapor odgovornega urednika g. Ign. Uanzingerja. — Nova izdapi lista bila je tudi ustavljena, ker je na njej še vedno bil imenovan kot odgovorni urednik gosp. Kanzinger, ki je v zaporu in torej toliko časa ne more biti odgovorni urednik, dokler traje preiskava. Zaradi tega prestopka bil je zaslišan pri okrajnem sodišči vodja Dioničke tiskarne Mile Maravič in obsojen na globo 200 goldinarjev.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Dunaj 25. aprila. Vest, da odstopi deželni predsednik Solnograški grof Sigisniund Thun, se oporeka. Kot naslednik grofu Pacetu v Crvnovcih namenjen je sekcijski predstojnik v ministerstvu notranjih stvarij baron P1 a p p a r t.
Sansibar 2 5. aprila. Standard javlja: Krvavi boji mej protestanti in katoliki trajejo dalje. Muhamedanci podpirajo katolike.
Peterburg 25. aprila. Car preselil se danes popoldne v Gačino.
Praga 26. aprila. Mladočeški poslanci prijavljajo manifest na češki narod v obrambo nevarnosti, katere utegnejo nastati po ravnanji vlade gledč razdelitve okrajev.
Atene 26. aprila. Avstrijska cesarica dospela inkognito zjutraj na krovu jahte Mira-mare. Podala se takoj v kraljevsko palačo, da poseti kraljevo obitelj.
Dunaj 2G. aprila. V klubovi seji /jedinjene nemške levice izjavil minister Kuenburg, da deluje vlada na to, da dokonča do bodočega deželnega zbora ves operat o razdelitvi
okrajev ter da bode ustavila v prihodnji budget znesek za ustanovitev novih okrožnih sodišč v Trutnovu in Slanem. To dokazuje, da vlada namerava v okviru kompetence in z vsemi postavnimi sredstvi izvesti polagoma spravo, katero nikakor ne smatra pokopano (živahno odobravanje). Plener izrazil je zaupanje Kuen-burgu. Klub sklenil resolucijo, poudarjajočo solidarnost klubovo z Nemci na Češkem.
Pariz 26. aprila. Restavrant Very, kjer je bil prijet anarhist Ravachol, razstrelili anarhisti včeraj ob 9. uri 40 minut zvečer. — Ho telierju Veryu razdrobljeni sta obe nogi; morali so ga amputirati. Izmej 11 navzočih oseb, žena in hči njegova in jeden gost težko ranjeni. Natakar Chevot, čigar žena tudi ranjena, je nepoškodovan. Mej eksplozijo za-klical nekdo: Živela anarhija. Policija ga zaprla. Dva tujca v kmetski obleki hotela prej najeti sobo, a se jima ni dala. Kakih 15 mimoidočih ranjenih. Vsi časniki poudarjajo nezadostnost policije in zahtevajo takoj reforme. Nekateri listi pravijo, da bi bilo vojno sodišče bolj umestno za anarhiste, nego pa porotniki. Govori se, da bode generalni prokurator predlagal, da se odgodi pravda proti Ravacholu, pričenša danes.
Razne vesti,
* (Žrtve h r i p e ) Višji štabni zdravnik doktor Sperling prijavil je v „Med. Wocheu8chriittt zanimiv članek o žrtvah, katere je zabtevala hripa v Nemčiji I. 1880 in 1890. Umrlo je 66.300 osob, 18.800 pa je bilo manj rojenih, nego je bilo pričakovati. Vsled hripe se je torej zmanjšalo prebivalstvo za okroglih 85.100 osob.
* (Sbozacijonelni štrajk.) Kakor poroča Pariški list „XIX Siecle" hočejo „sergents de Vlile" (mestni redarji v Parizu) pričeti straik, ako se jim ne zboljšajo dohodki še pred 1. majnikom. Izdali so baje razglas, v katerem pozivljejo vse tovariše, da se nobedeu ne gane iz stražnice, ako se do 29. aprila ne usbši njih pravična terjatev. Če bodo delavci dne I. maja demonstrirali na ulicah in motili javni mir, naj odgovornost prevzetno oni, ki neso hoteli ozirati se na prošnje redarjev. Novejša poročila pa naznanjajo, da so redarji že zopet opustili svojo namero.
* (Roparjeva smrt.) V Plovdivu izhaja jača „Balkanska Zora" javlja, da so bolgarski orožniki ustrelili v rurneljskih gorah necega roparja, o katerem se sodi, da je znani junak železniške afere v Čerkesk oju, ropar Atannsios. Glavo poslali so v Burgas na ogled, ker je v tamošnji jetnišnici zaprt jeden tovarišev Atanasija.
* (Telefon mej Evropo in Ameriko.) Bostonski elektrotehnik Grav namerava z vezati po telefonu Evropo z Ameriko. Da ne bode stvar predraga, namerava uporabiti železni kabel mestu običajnega bakrenega.
* (Adelioa Patti,) slavna pevka, izgubila ie svojega ljubljenca, „Rieci" imenovanega psička. V Chicagu izhajajoči dnevnik »Tribuna" priobčil je poseben telegram o zadnjih trenotkih Riccijevih : „Ricci je ležal pred  kaminom,  zavit v „rlanelceu,
Patti pa mu je pevala toliko časa, da je onemogla, na to je rekla svojemu soprogu: Nicolint, pevaj ti, jaz ne morem več, in Nicolini je pel tako dolgo, da je Ricci poginil. Patti začela je bridko jokati, onesvestila se in ležala pet ur bolna v postelji. Riccijevo truplo bodo oapažili. Patti imela je Riccija veliko let a vsega vkupe izdala zanj 35.000 dolarjev.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domačo zdravilo pristni ,,Moil-ov Seidlitz-praSek", ker upliva Tia prebavljen je traino in nravnovalno ter ima olajševalen in topilcn učinek. Skatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. AIOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpiaom. Manj od 2 A k nt I j i c m- ne pošilja. 3   (42—6)
		
-tr ! Tntrl , jour-fixe slov. vseučil	iščni	
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
JLoterlJue urečke 23. aprila.
Na Dunaj i: 2 6, 27, 75, 33, 7. V Gradci:       22,     30,     56,       1, 26.
Umrli so r IJuMJatil:
22. aprila: Friderik Muloverh, železniški uradnik, 62 let, Dunajska cesta št. 21, plucnica. — Jobana Sovine, delavka. 21 iet, Marije Terezije cest« št. 16, jetika.
23. aprila: Marija Hribar, dekla, 75 let. Poljanska cesta št. 18. marasmus. -■ Franc Ziegler, stavbeni svetnik, 65 let, Igriške ulice št. 2, otrpnjenje srca.
24. aprila: Friderika Gerstenmavr, poštnega kontrolorja vdova, 49 let, Cesarja Jožefu trg št. 8, hiba -srčnih klopcea.
25. aprila : Jarnej Zalar, gostafi, 73 let, Rožne ulice št. 13, jetika.
V deželni bolnici: 23. aprila: Ilolena Vertočnik, delavka, 50 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v { mm.
1 JS a. * i.-.' >»	7. zjutraj 2. po pol. zvečer	788*8 mm. 735 7 nn. 7330 mm.	100« C 10-i°C «•4« C	si. vzh. Sl. BVZ. hI. svz.	obl. obl. obl.	2-80 mm. j defrja. 1
Srednja temperatura !)'7°, za 0 6'' p d normalom.
TDuLiaaJslca. borza
dne 26 aprila t. 1.
včeraj        — danes
Papirna reuta.....gld.    95-60    — gld. 9560
Srebrna renta.....„      95*20    —   „      9515
*lata renta......,    11075    —   „ 11086
6°/0 marčna renta   ...     „    10060    —   „ 100 60
Akcije narodne banke .   .    „   1000-—    —   „ 996*—
Kreditne akcije   ....    „    323*—    —    ■ 321*25
London........119*80    —   „ 119*80
Srebro.......,      —■—    —   „      —•—
Napol........„       950    —   „ 951
C. kr. cekini.....„       565     —   „ 565
Nemške marke .... , 58*62l/. — „ 58*62'/, 4'7„ državne srečke iz 1. 1854  .    250 gld.   140 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   ,    100   n     184 B   — „
Ogerska zlata renta 4°/».......1C9 „   8=> „
Ogerska papirna renta 5°/0......100 „   40 „
Dunava reg. srećke 5°/0   .   . 100 gld.   122 „   25 ,
Zemlj. obfi. avstr. 4'/,°/u zlati zast. listi .   .   116 „   F)0 „
Kreditne srečke......100 gld.   193 „   50 ,
Rudolfove srećke...... 10   „      22 „   — „
Akcije anglo-avBtr. banke .   .   .     120   ,     149 ,   50 „
Tramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v.....241 „   — „
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega in tolažilnega sočutja, kateri so nam došli mej boleznijo in o smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Friderika Malaverh-a
potem za mnogobrojne krasne vence in za mnogoštevilno udeležbo pri sprevodu k poslednjemu počitku, izrekamo vsem in vsakomur najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dm- 26. aprila 1892.
(467) Žalujoča rodbina.
Dečko
čvrst, pošten, slovenskega in nemškega jezika vešč v govoru in pisavi, vsprejme se takoj kot vajenec v mojo trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. Dečki iz Idrijskega okraja imajo prednost.
Jernej Lunacek,
(452—2) trgovec v Trnviilk.ii prt Rakeku.
Dr. Andrej Ferjančič
driavneua pravđnika namestnik in državni poslanec
Julija Ferjančič roj. Lenarčič
poročena. (471> V Ljubljani, dne 26. aprila 1893. Posebna naznanila se ne izdajajo.
Šp:
argelje
vsak  dan  sproti odrezane, v zvežnjih po 5 kilogramov
prve vrate ia pojedine   .   .   .   gl«l. 2*J*« pošilja  frankovano  in   po poštnem  povzetji JOSIP HTIEGLElt,  graščinski  oskrbnik  v Hi. Petru pri fiiorlel. (466—1)
Prostovoljna sodna dražba
posestva v Slovenski Bistrici, Kitosnoju in Črešnovcu.
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja: Da se je na prošnjo kreditnega društva občinske hranilnice v Gradcu po gospodu dr. Ko k o se h i n egg • u dovolila prostovoljna sodna dražba nekdaj Auer-jevih posestev ulož. št. 6 in 126 v katastralni občini Slovenska Bistrica, ulož. št. 60 v katastralni občini Ritosnoj, ulož. št. 358, 359, 380 v katastralni občini Črešuovec in se za izvršitev po vrsti in sicer v nastopnih skupinab :
I. skupina, posestva ulož. št. 6 in 126 v katastralni občini Slovenska Bistrica v dražbeui cenilui vrednosti 9785 gld. in 400 gld., vkupe 10.185 gld , za izklicno ceno 8500 gld.
II. skupina, posestvo ulož. št. 60 v katastralni občini Ritosnoj v dražbeui cenilni vrednosti 7H48 gld. 10 kr., za izklicno ceno 3500 gld.
III. skupina, posestvo ulož. št. 358 v katastralni občini Črešoovec v dražbeni cenilni vrednosti 1125 gld., za izklicno ceno 1100 gH.
IV. skupina, posestvo ulož. št. 359 v katastralni občini Crešnovec v dražbeni cenilni vrednosti 940 gld , za izklicno ceno 900 gld.
V. skupina, posestvo ulož. št. 380 v katastralni občini Crešnovec v dražbeni cenilni vrednosti 525 gld, za izklicno ceuo 500 gld. — določil samo jeden dražbeni rok na dan 11. mjtfniltu 1S1H5, predpoludne ob 10. uri, tusodno z dostavkom, da se bodo posamne skupine prodale samo za ali za več nego je izklicna cena, navedena ondu.
Dražbene pogoje, po katerih je zlasti vsak dražitelj, predno stavi ponudbo, dolžan oddati desetodstotno varščino sodnemu komisarju v roke, kakor tudi cenilni zapisnik moči je tusodno, kakor tudi pri kreditnem društvu občinske hranilnice v Gradci upogledati, vsa druga pojasnila pa daje gospod dr. Gustav Kokoschinegg, dvorni in sodni odvetnik v Gradci.
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici,
dne 14. aprila 1892. (464—1)
Prostovoljna sodna dražba
posestva v Studencu.
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja: Da se je na prošnjo kreditnega društva občinske hranilnice v Gradci po  gospodu  dr.  Ko kose hi neg g-u  dovolila   prostovoljna  sodna dražba nekdaj  Podpetschan-ovih posestev ulož. št. 52 in  53 v katastralni občini Studenec in se za izvršitev v nastopnih šestih skupinah, in sicer:
I. hiša k št. 37 v Studencu z zemljišči pri hiši in na brdu na Loki vse v katastralni občini Studenec v obsegu 5 oral 426 Štirijaških sežnjev za izklicno ceno 8000 gld.;
II. travniki na Košicah v katastralni občini Studenec v obsegu 2 oral 625 štirijaških sežnjev za izklicno ceno 700 gld ;
III. travniki ob cesti iz Poličan v Studenec v katastralni občini Brezje v obsega 1485 štirijaških sežnjev za izklicno ceno 300 gld.;
IV. vinograd in posestvo v Dežnu, namreč hiša št. 83 z zemljišči na brdu Pleši v obsegu 3 oral 329 Štirijaških sežnjev za izklicno ceno 1500 gld.;
V. vinograd in posestvo v Dežnu, namreč hiša št. 61 z zemljišči na brdu Rove v obsegu 5 oral 105 štirijaških sežnjev v izklicni ceni 1000 gld. in
VI. vinograd in posestvo pri Sv. Ani, obstoječe iz zemljišč v obsegu 1 orala 135 štirijaških sežnjev, za izklicno ceno 300 gld. — določil samo jeden dražbeni rok na dan 1». mujnlka 1892, predpoludne ob 10. uri, na lici mesta v Studencu h. Št. 27 s pristavkom, da se bodo poBamne skupine prodale samo za ali za več nego je izklicna cena, navedena zgoraj.
Dražbene pogoje, po katerih je zlasti vsak dražitelj predno stavi ponudbo dolžan oddati 10% no varščino sodnemu komisarju v roke, kakor tudi cenilni zapisnik moči je tusodno, kakor tudi pri kreditnem društvu občinske hranilnice v Gradci upogledati, vsa druga pojasnila pa daje g. dr. Gustav Kokoschinegg, dvorni in sodni odvetnik v Gradci.
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici,
dne 14. aprila 1892. (465-l>
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NoIIi.
Lastnina m tisk .Narodne Tiskarne".