Igor Kocijančič: Politiki imamo visoke plače, politika pa je žal neučinkovita /3 jRADBIŠČt JU ® Q A Ob vili Bartolomei spet gradijo Primorski Namesto sosedov meje in praznine SandorTence Prostorski načrt in proračun sta ogledali vsake občinske uprave. Finančni proračun se pripravlja vsako leto (z rebalansom tudi dvakrat letno), prostorski (ali regulacijski) plan pa je dolgoročna stvar, ki določa razvoj in torej prihodnost neke občine oziroma mesta. Torej ne gre le za zazidljive površine, ceste in splošno infrastruktura, temveč predvsem za razvojno filozofijo lokalne uprave. Tržaška občinska uprava, ki jo je vodil župan Roberto Di-piazza, je pripravila prostorski načrt, ki ni imel ne repa ne glave. Po eni strani je določal divje in nepremišljene gradnje na Krasu, po drugi pa se je zavzemal za zelo stroge zaščitne ukrepe tam, kjer niso potrebni. Posebno v mestu. Načrt, ki je razkrival zelo šibko razvojno usmeritev tržaške desne sredine. Na urbanističnih kartah je Trst izpadel kot neke vrste obkoljena trdnjava, ne od sovražnikov, ki jih ni ali pa jih zdavnaj ni več, temveč od belih praznin. Namesto sosednjih občin so načrtovalci ter politiki, ki so jih navdahnili, pustili bel papir, Slovenija pa kot, da je ni. Občinska uprava župana Roberta Cosolinija se ni odločila za popravke in dopolnjevanje prostorskega načrta prejšnje uprave, pač za popolnoma nov načrt. Modra odločitev, saj ne gre za ukinitev nekaj zazidljivih parcel in stanovanjskih gradenj, pač pa za Trst, ki ga želimo in ki ga obenem premoremo. Ne samo mesto Trst, temveč tudi njegovo okolico, ki sega do Križa in Bazovice. dnevnik SREDA, 3. AVGUSTA 2011_ Št. 183 (20.198) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € kriza - Milanska borza spet v rdečem, obrestna mera na italijanske obveznice poskočila Finančni trgi hudo pritiskajo na Italijo Danes Berlusconi v parlamentu - Napolitano zahteva nove ukrepe doberdob - Šola bo namenjena nižješolcem Za osnovnošolce bo pouk stekel v centru na Gradini DOBERDOB - Učenci treh razredov osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba bodo začasno »gostje« sprejemnega centra Gradina. To je alternativna rešitev, s katero se bosta Večstopenjska šola Doberdob in do- berdobska občinska uprava izognili problemu gradbenih del na doberd-obski nižji srednji šoli, zaradi katerih bo poslopje neuporabno do konca oktobra. Sprva je zgledalo, da bodo morali nižješolci od začetka šolskega leta do zaključka prve faze del obiskovati pouk v popoldanskih urah, kar je nekatere družine vznemirilo, nato pa sta šola in uprava ubrali drugo pot. Na 13. strani RIM - Tudi včerajšnji dan je bil negativen za evropske borze in še posebej za milansko, ki je zaključila trgovanje z 2,53-odstotnim padcem. Obrestna mera na 10-letne italijanske državne obveznice pa se je včeraj s 5,988 odstotka zvišala na 6,165 odstotka. Finančni trgi očitno vse manj zaupajo v trdnost italijanskih javnih financ. O krizi bo premier Silvio Berlusconi danes poročal parlamentu. Predsednik republike Giorgio Napolitano je vlado in parlamet pozval, naj sprejmeta nove ukrepe. Opozicija pa je v glavem sklep-tična do vlade. Na 4. strani Vodilni koroški politik obsojen zaradi korupcije Na 2. strani Trst: občinska uprava v starem mestu Na 5. strani Montaž: tragična usoda bratov Dean Na 6. strani •v m • ■ v» Goriškim občinam 19 milijonov evrov Na 12. strani Ospizio marino, odpustili uslužbence Na 12. strani zda - Obama že podpisal dogovor Konec dolge sage z mejo javnega dolga NEW YORK - Kompromisni sporazum o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunske porabe sta potrdila oba domova ameriškega kongresa, ameriški predsednik Barack Obama (na sliki) pa ga je včeraj že podpisal. Analitiki medtem opozarjajo, da dogovor ne bo imel takojšnjega vpliva na ameriško gospodarstvo. Iz bonitetne hiše Fitch so sporočili, da bodo ZDA na račun dogovora lahko ohranile najboljšo oceno AAA. Konec sage v zvezi z mejo javnega dolga v ZDA pa ni dosegel pozitivnega odmeva na borznih trgih. Na 11. strani hrvaška Oster spor o cerkvenem premoženju VATIKAN, ZAGREB - Vprašanje vrnitve premoženja hrvaške župnije Dajla pri Novigradu v po-reško-puljski škofiji italijanskim benediktincem iz samostana Ab-bazia di Praglia pri Padovi je cerkvene narave, so včeraj sporočili iz Vatikana. Sveti sedež je zahteval vrnitev tega premoženja, kar je naletelo na vrsto ostrih kritik na Hrvaškem, tudi z vrha države. Slovenski kardinal Franc Rode pa je zanikal, da bi imel pri zadevi kako posebno vlogo, kot so pisali hrvaški mediji. Na 2. strani tehnologija - V letu 2014 Foxconn naj bi v proizvodnji uporabljal milijon robotov PEKING - Tajvanski informacijsko tehnološki velikan Foxconn namerava občutno povečati uporabo robotov v svoji proizvodnji. Tako naj bi jih leta 2014 uporabljal že milijon, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pisali nekateri kitajski mediji. V podjetju teh informacij zaenkrat še niso komentirali. Ta prava vojska robotov naj bi opravljala enostavnejša dela, je po poročanju medijev na srečanju z zaposlenimi v kitajskem mestu Shenzhen dejal prvi mož podjetja Terry Gou. Foxconn trenutno uporablja 10.000 robotov za barvanje, varjenje in sestavljanje, naslednje leto naj bi jih imel 300.000, v letu 2014 pa že milijon. Na ta račun naj bi v naslednjih treh letih potrebovali kar 500.000 delavcev manj. Foxconn je vodilni proizvajalec delov za elektronske naprave na svetu, med drugim jih sestavlja za velikane, kot so Apple, Sony in Nokia. Sedež podjetja je na Tajvanu, v svojih kitajskih tovarnah pa zaposluje več kot milijon delavcev, od tega polovico na glavni lokaciji v mestu Shenzhen. Po domnevnih samomorih najmanj 14 delavcev v zadnjem letu, večina jih je delala v Shenzhenu, je podjetje deležno očitkov, da je do teh dogodkov prišlo zaradi težkih delovnih razmer. (STA) 2 Sreda, 3. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / hrvaška - Primer premoženja poreško-puljske škofije pri Novigradu Vatikan: Vrnitev imovine je cerkveno vprašanje Kardinal Franc Rode zavrača navedbe Jutarnjega lista, da naj bi želel škodovati Hrvaški VATIKAN , ZAGREB - Vprašanje vrnitve premoženja hrvaške župnije Dajla pri Novigradu v poreško-puljski škofiji italijanskim benediktincem iz samostana Abbazia di Praglia pri Padovi je cerkvene narave, so včeraj sporočili iz Vatikana. Sveti sedež je zahteval vrnitev tega premoženja, kar je naletelo na vrsto ostrih kritik na Hrvaškem, tudi z vrha države. Tiskovni urad Vatikana je v sporočilu izpostavil, da jih žalosti, ker so mediji na Hrvaškem in v Italiji poskusili instrumen-talizirati cerkveni spor po "političnem in de-magoškem ključu", kot da gre v škodo Hrvaške. "Ravno nasprotno, odločitev Svetega sedeža je usmerjena predvsem na vzpostavitev pravičnosti znotraj Katoliške cerkve, četudi le z delno odškodnino," so še zapisali v sporočilu. Dodali so, da so razprave o omenjenem primeru znotraj Cerkve začeli leta 2004 ter da je papež Benedikt XVI. decembra lani potrdil odločitev posebne kardinalske komisije. Glede na zgodovinska dejstva so določili, da je treba nepremičnine v Dajli prenesti na benediktince. Poleg tega so odločili, da Franc Rode arhiv mora poreško-puljska škofija plačati odškodnino za zemljišča, ki jih je "odtujila". Kot so dodali, bo odškodnina pavšalna, ker je škofija iz hrvaške Istre "odtujila" višjo vrednost. V sporočilu so obtožili poreško-pulj-skega škofa Ivana Milovana, da je zavrnil podpis pogodbe o vrnitvi premoženja italijanskim benediktincem, ki bi imela civilno vrednost. Benedikt XVI. ga je nato začasno suspendiral in 6. julija letos imenoval Santosa Abrila y Castelloa, da je za to vprašanje začasno zamenjal lokalne cerkvene oblasti, da bi prišlo do podpisa pogodbe. Poudarili so še, da so v papeževi odredbi upoštevali razloge pore- ško-puljske škofije in da so zato zmedeni ob nasprotovanju odločitvi Vatikana, češ da gre za odločitev enostranske narave ali celo, da je brez pravne podlage. Na Hrvaškem so tako premierka Jadranka Kosor kot predsednik Ivo Josipovič opozorili, da so osimski sporazumi, ki so določili izplačilo za nepremičnine italijanskim lastnikom, nedotakljivi. Kosorjeva je včeraj potrdila še, da je poslala pismo papežu Benediktu XVI, v katerem ga je prosila, naj vnovič preuči svojo odločitev. Sporočila iz Vatikana pa ni komentirala, ker ni bila seznanjena z njegovo vsebino. Medijske kritike papeža zaradi odločitve je včeraj ostro obsodil zagrebški kardinal, nadškof Josip Bozanič, ki je bil član omenjene kardinalske komisije. V včerajšnji pridigi je spomnil na ljubezen papeža do Hrvaške, ki jo je izrazil tudi med letošnjim junijskim obiskom v državi. Slovenski kardinal Franc Rode pa je včeraj zavrnil navedbe hrvaškega časnika Ju-tarnji list, da naj bi v sporu med italijanskimi benediktinci in poreško-puljsko škofijo želel škodovati Hrvaški. Jutarnji list je poročal, da je imel kardinal Rode ključno vlogo pri oblikovanju stališča Vatikana. Rode je v odzivu na pisanje hrvaškega dnevnika pojasnil, da se je z vprašanjem po službeni dolžnosti seznanil leta 2004 kot tedanji prefekt kon-gregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, saj benediktinci kot redovna skupnost sodijo pod okrilje omenjene kongregacije. Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, kongregacija za ustanove posvečenega življenja ni več imela pristojnosti za reševanje omenjenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član te komisije. Komisija je ob zaključku svojega dela oblikovala sklepe, ki jih je papež potrdil, še piše v kardinalovem odzivu. "Znano je, da Rode nikoli ni imel pozitivnih stališč do Hrvaške in je komaj čakal priložnost, da bi lahko razsodil v njeno škodo," navaja zagrebški časnik izjavo neimenovanega hrvaškega duhovnika s Kaptola. Kardinal Rode je te navedbe zavrnil in poudaril, da so v popolnem nasprotju z njegovim dolgoletnim prijateljskim stališčem do hrvaške Cerkve in naroda. (STA) lipica - Kobilarna Za pogin konjev ni bila kriva krma LIPICA - Kemijske in toksikološke analize poginulih konj v Kobilarni Lipica so pokazale, da toksičnih snovi konji niso zaužili s senom, krmo ali krmnimi dodatki. Kot pravi direktor kobilarne Tomi Rumpf, uradnih rezultatih botaničnih preiskav travnikov še nimajo, neuradno pa ni bilo ugotovljene prisotnosti snovi, ki bi lahko povzročile pogin. O dveh preostalih možnostih, torej da je vzrok bodisi endogen bodisi so bili konji zastrupljeni, Rumpf na včerajšnji novinarski konferenci v Sežani ni želel špekulirati in odgovor prepušča stroki. Je pa zato napovedal, da želi priti zadevi do dna.Najpo-membnejša ugotovitev Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je pripravil poročilo, je tako potrdilo dosedanje trditve vodstva kobilarne, "da vzroki za obolenja in pogin konj niso v sistemu oskrbe lipiških konj niti v sistemu oskrbovanja s krmo niti v zootehnični ali zdravstveni oskrbi konj, ki jih v Kobilarni Lipica izvajamo na najvišji strokovni ravni". Analize mariborskega zavoda so zajele tako marca kot julija poginule konje. Marca so v Lipici poginili štirje lipicanci, prejšnji mesec pa še dva. (STA) Od leve: Sergio Naitza, gradeški župan Edoardo Maricchio in Daniela Volpe kroma lagunamovies 2011 - Včeraj predstavili letošnji spored Od nedelje filmi, koncerti in debate v Gradežu in laguni TRST - Teden dni filmskih projekcij, koncertov, srečanj z avtorji, ki želijo obiskovalcem približati lepote Gradeža in lagune. Sedem kulturnih dogodkov, ki bodo med 5. in 13. avgustom potekali pod naslovom Lagunamovies 2011. Letošnji spored so včeraj predstavili v Trstu ob prisotnosti deželnega odbornika za kulturo Elia De Anne in novega gradeške-ga župana Edoarda Maricchia. Kot je uvodoma pojasnila Daniela Volpe, ki si je s Paolo Sain in Sergiom Naitzom zamislila festival, nosi letošnja izvedba angleški naslov Second life in je posvečena »drugi plati življenja«. Na primer drugi plati Gradeža, ki je za večino turistov predvsem sinonim za peščene plaže, a tudi sinonim za laguno, njene številne otočke in sipine. Laguna, ki jo Gradežani imajo za svoj dom, a jo občasno radi »delijo« z zunanjimi obiskovalci, kot je spomnil župan Ma-ricchio: njene naravne lepote so prava posebnost, saj na laguno naletimo le na območju med Gradežem in Benetkami ter v Franciji. »Lagunamovies je za nas zelo pomembna prireditev, saj skuša ovrednotiti tudi skrite kotičke Gradeža. Zato bi radi povečali njen obseg in resnično upamo, da se bo kmalu začelo drugo življenje tega festivala. A zato bomo potrebovali pomoč deželnega odbornika za kulturo ... « Pomoč, ki pa je odbornik De Anna včeraj ni mogel zagotoviti. Pojasnil je sicer, da ceni gradeški festival, a v isti sapi dejal, da je razpoložljivih sredstev vse manj. In da je deželno knjigovodstvo pravkar zamrznilo izplačila prirediteljem vseh filmskih festivalov ... (glej sosednji okvir) Kaj pa predvideva letošnji spored? V petek (vsi dogodki se bodo pričeli ob 21. uri) bo v Parku vrtnic koncert orkestra harf Ven-taglio dArpe, ki bo predstavil izbor filmskih glasbenih kulis. Nedeljski spored na nasipu Nazario Sauro bo posvečen utopističnemu Otoku vrtnic, ki ga je leta 1968 na ploščadi v mednarodnih vodah oklical inženir Giorgio Rosa. Sledila bo projekcija dokumentarca La liberta fa paura. V istem kraju bo v ponedeljek govor o Aniti Pittoni in Gianiju Stuparichu (sodelovala bosta tudi režiser Franco Giraldi in igralka Anita Kravos), torek pa bo posvečen pisatelju Emiliu Sal-gariju in njegovemu Sandokanu. V četrtek, 11. avgusta, bodo v Parku vrtnic predvajali multimedijske posnetke o laguni in naravnih lepotah sveta, petkov spored na nasipu pa bo posvečen kralju swin-ga Leliu Luttazziju (sodeluje pevka Rossana Casale). Festival bo v soboto na otoku Anfora zaključilo srečanje s pevcem Davi-dejem Toffolom in pisateljem Maurom Co-vacichem. (pd) filmski festivali - Izjava odbornika De Anna: Festivalska sredstva so blokirana! TRST - Včerajšnje predstavitve osmega gradeškega festivala Laguna-movies se je udeležil tudi deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, ki je na organizatorje tega in ostalih filmskih festivalov v Furlaniji-Julijski krajini spustil pravo hladno prho. Odbornik je namreč skoraj mimogrede napovedal, da je deželno računovodstvo zamrznilo sredstva, ki jih je kulturno odborništvo namenilo raznim filmskim festivalom v deželi: brez denarja so ostali tako prireditelji tistih festivalov, ki so bili že izpeljani, kot tistih, ki bodo potekali v prihodnjih mesecih. Odbornik nam je ob robu tiskovne konference pojasnil, da je deželno računovodstvo zavrglo njegov predlog porazdelitve sredstev. To naj bi baje storilo na pritisk računskega sodišča, ki zahteva bolj prozorne kriterije dodeljevanja sredstev. »Težko sprejemljivo je namreč dejstvo, da sedijo v komisiji, ki je sicer posvetovalne narave, predstavniki tistih istih filmskih festivalov, za katere pred- Elio De Anna kroma lagajo višino deželnih prispevkov ...« Odbornik De Anna je potrdil potrebo po enotnem zakonskem besedilu, ki naj preseže logiko »indijanskih rezervatov« posameznih kulturnih področji: enotno besedilo naj določi skupne, objektivne kriterije dodeljevanja deželnih sredstev. Ti naj slonijo na nagrajevanju odličnosti, profesionalnosti in kreativnosti. Kdaj pa bodo organizatorji filmskih festivalov prejeli obljubljena sredstva? »Upam septembra.« (pd) koroška - Rusu ponujal avstrijsko državljanstvo in zahteval prispevek za stranko Namestnik deželnega glavarja in predsednik koroških svobodnjakov Uwe Scheuch obsojen zaradi korupcije CELOVEC - Sodni proces zaradi suma korupcije proti predsedniku koroških svobodnjakov (FPK) in prvemu namestniku koroškega deželnega glavarja, Uwetu Scheuchu (42), se je včeraj opoldne na deželnem sodišču v Celovcu končal s spektakularno razsodbo. Sodišče je visokega deželnega politika priznalo za krivega in ga obsodilo na 18 mesecev zapora, od tega šest mesecev brezpogojno. Sodba sicer še ni pravnomočna, mnogi pa menijo, da pomeni več ali manj konec politične kariere za Dorflerjevega namestnika. Vsaka kazen, višja od 12 mesecev, je namreč povezana z avtomatično izgubo vsakršne uradne funkcije v koroški deželni vladi. Kot glavni razlog za obsodbo je sodišče navedlo, da je Scheuch nekemu ruskemu podjetniku kot protiuslugo za investicijo na Koroškem ponujal avstrijsko državljanstvo, obenem pa za svojo stranko (FPK) zahteval še »provizijo« v višini med pet do deset odstotkov celotne investicijske vsote. Slednja da je »part of the game« (del igre), je dobesedno dejal Scheuch v pogovoru z ruskim poslovnežem. Pogovor je posnel eden od sodelavcev Scheuc-ha in ga posredoval državnemu tožilcu, sodišču pa je posnetek služil kot dokaz. Sodnik Christian Liebhauser-Karl, ki je prvo obravnavo proti Scheuchu na začetku julija letos prekinil, da bi lahko poklical pred sodišče še nadaljnje priče (kar se je včeraj tudi zgodilo), je v utemeljitvi razsodbe še poudaril, da je Scheuch kot namestnik deželnega glavarja in s tem kot član koroške deželne vlade imel dejanske možnosti, da osebno in direktno vpliva na odločitve v deželni vladi. Čeprav v konkretnem primeru ni prišlo do sklenitve posla, je dokazano, da je Scheuch hotel vplivati na realizacijo posla in s tem zagotoviti svoji stranki denar. To pa da je kaznivo in je korupcija, je poudaril sodnik. Medtem ko je Scheuchov odvetnik, nekdanji (svobodnjaški) pravosodni minister Dieter Bohmdorfer, že takoj po objavi sodbe napovedal »priziv v vseh točkah«, se je hkrati začela tudi razprava o političnih posledicah obsodbe Scheucha. Tako je s strani ostalih političnih strank na Uwe Scheuch, v ozadju Gerhard Dorfler Koroškem kar »deževalo« zahtev po njegovem takojšnjem odstopu s funkcije prvega namestnika koroškega deželnega glavarja. Socialdemokratski drugi namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser je npr. dejal, da je s sodbo tudi konec igre (»game over«) za Scheucha, enako je menil vodja koroških Zelenih Ralf Holub. A tudi nekdanja Haiderjeva stranka BZÖ ni pustila dvoma, da tudi ona zahteva takojšni umik Scheucha iz vseh političnih funkcij na Koroškem. Tudi ljudska stranka (ÖVP), koalicijski partner FPK v koroški deželni vladi in v deželnem zboru, se je že odzvala na sodbo: predsednik stranke, deželni svetnik Josef Martinz, je zamrznil koalicijo s FPK »do pravnomočnosti sodbe«. Poudaril je, da je njegova stranka odločitev sprejela, potem ko je Scheuch na hitro sklicani tiskovni konferenci popoldne v Celovcu napovedal, da ne misli odstopiti s funkcije prvega namestnika deželnega glavarja. Še preden je Scheuch napovedal, da ne misli odstopiti, pa je deželni glavar Dörfler po deželni tiskovni službi sporočil, da je sodba zanj »nepričakovana in napačna« ter da ne vidi razlogov, da njegov namestnik ne bi nadaljeval s svojim delom v koroški deželni vladi ... Ivan Lukan / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 3. avgusta 2011 3 intervju - Deželni svetnik Igor Kocijančič »Ne gre le za visoke plače, politika je žal na vseh ravneh neučinkovita« Zastopnik levice mesečno zasluži 3 tisoč evrov - SSO naj odkrito pove, kaj ga »žuli« TRST - Javnost v tem času močno razburjajo stroški za politiko ter visoke plače in ugodnosti, ki jih uživajo politiki. Igor Kocijančič, se tudi vi počutite privilegiranec? Privilegiranec nikakor ne. Meni ostane mesečno v žepu približno dvakratni obseg moje nekdanje redne mesečne plače prevajalca na tržaški Prefekturi, to je približno 3.000 evrov. To gotovo ni malo, s tem da mi sedanja opravila jemljejo gotovo več časa od uradniškega delovnega urnika. Plače politikov v povprečju niso ravno nizke ... Zavedam se, da so odškodnine in plače izvoljenih v zakonodajnih skupščinah na vsedržavni in deželni ravni višje od povprečja. Nekateri poviški, do katerih je prišlo od srede tega desetletja, so popolnoma neupravičeni. Neupravičene so tudi previsoke dosmrtne odškodnine (t.i. preživnine), ki si jih izvoljeni zajamčijo že z enim samim mandatom. To je eden izmed tolikih krivičnih učinkov avtomatizmov plač državnih parlamentarcev. Kako zajeziti te neverjetne plačne avtomatizme? Mislim, da bi bilo v Furlaniji-Julijski krajini dovolj prilagoditi mesečne prejemke nekoliko navzdol in odpraviti dosmrtne odškodnine. Vse drugo (ukinitev pokrajin, malih občin, zmanjšanje obsega skupščin in odborov) pa se mi zdijo izrodki neke po-pulistične gonje, ki je zelo izrazita v tem težkem gospodarskem trenutku. Politika in politiki pa niso ravno nedolžni ... Res je. Politika je na vseh ravneh žal neučinkovita, v njej pa vse bolj prevladuje tehnokrati. Vi ste član Zveze levice, do katere ste bili vedno zelo previdni, če že ne ne skeptični. Kje je danes Zveza in kam pluje, če sploh pluje? Zveza levice pluje, čeprav je vetra v jadrih zaenkrat še malo. Kako to? Projekt ni enostaven, ker gre za združitev različnih subjektov na levici in za ohranitev enakopravnosti pri vodenju in odločanju. Verjemite, da to ni enostavno. Na vsak način smo dokaj uspešno prestali nedavno volilno preizkušnjo. Čeprav ne smemo nikoli pozabiti, da je do političnih volitev leta 2008 levi pol v Italiji veljal 10 odst., medtem ko danes Zveza levice in LES veljata skupaj okrog 6 odst. In kje so razlogi za takšno stanje? Odsotnost iz parlamenta je prav gotovo slabšalna okoliščina. Dejansko pa projekt še ni uspel in prodrl z neko dejansko širitvijo članstva izven kroga Deželni poslanec Mavrične levice Igor Kocijančič kroma ustanovnih članic. To je treba odkrito priznati. Skok čez mejo. Levica oziroma leva sredina v Sloveniji ne preživljata najboljših časov. Kako ocenjujete dogajanje v Sloveniji? Mislim, da je Pahorjevo vlado in le-vosredinsko koalicijo doletela ista usoda kakor Prodijevo vlado in levosredinsko Unijo v Italiji. Ste lahko nekoliko natančnejši? Obe vladi nista uresničili velikih pričakovanj po spremembah, poleg tega je Pahor šel v frontalni spopad s tistimi, ki so ga podprli na volitvah. Za nameček je bila vlada nemočna ob najhujšem udaru krize in ni bila zmožna storiti dejansko ničesar za reševanje nekaterih velikih proizvodnih stvarnosti, kot je npr. Mura. Pahor je ostal zvest Blairovi tretji poti tudi po Blairovem zatonu. Ni razumel, da ljudem ni več mogoče razlagati, da so varčevalni ukrepi potrebni, ker so to pač zahteve Evropske unije. To pa ni samo Pahorjev problem ... To je problem vseh tistih levosre-dinskih strank in vlad, ki še naprej sprejemajo kot danost diktate osrednje Evropske banke in Mednarodnega denarnega sklada. S tem se podrejajo smernicam evropskih tehnokratov. Levica se izneveri svojemu bistvu in poslanstvu v trenutku, ko misli, da bo lahko brzdala divji neoliberalizem. Preidimo k slovenski manjšini. Kako ocenjujete javne polemike med Slovenci o Primorskem dnevniku, t.i. skupni imovini in še marsičem? Mislim, da bi moral Svet slovenskih organizacij javno in odkrito povedati, kateri je resnični razlog, ki je dal povod za tako ostro javno stališče. Drugače človek sploh ne razume, zakaj je SSO sredi julija na lepem šel v neutemeljen frontalni napad na Primorski dnevnik in načel vprašanje skupne imovine. Pri tem je jasno, da skupno imovino enači zgolj s tistim delom premoženja, ki pripada drugi krovni organizacij, ker o svojem sploh noče razpravljati. Kakšno je vaše mnenje o vsem tem? Zdi se mi šolski primer izvajanja vsebin "Priročnika za destabilizacijo rdečih', ki je krožil v začetku devetdesetih let. Kaj ima SSO skupnega z omenjenim "priročnikom"? Dokler se bo SSO skrival za herme-tičnimi tiskovnimi sporočili, ki jih lahko med vrsticami berejo samo izvedenci in ki so po slogu močno podobni tistim, ki jih je svojčas objavljal CK KPS v Delu (ko se je omenjalo notranjega sovražnika), mislim, da bo vse ostalo na ravni jalove javne polemike. Tudi daljši prispevek Draga Štoke z naslovom "V začaranem krogu smo" sploh ni prispeval k razjasnitvi stališč. Verjetno je le dodatno zapletel in zameglil razpravo. In kaj na koncu pričakujete od SSO? Pričakujem, da bo SSO kmalu javno in jasno povedal, kaj ga »žuli«. Drugače bomo še naprej brali razne obrambne polemične interpretacije. Kaj pa t.i. manjšinsko predstavništvo "2 plus 3" Ste zadovoljni z njegovim delom? Vztrajam pri prepričanju, da je tovrstna oblika predstavništva najustreznejša za hitro posredovanje o manjšinskih zadevah in vsebinah. Gre le za koristno in dodatno uporabno sredstvo za manjšino. Vsi pa se s tem ne strinjajo ... Žal nekateri tega ne razumejo ali nočejo razumeti. Okrog tega je bilo preveč polemik in vse skupaj je zašlo predaleč, ko so v naše zamejske zdrahe po nepotrebnem vpletli tudi slovensko generalno kon-zulko in celo slovenski parlament. Takrat sem hudomušno izjavil, da je vsega »kriv« Dimitrij Rupel. Zakaj prav Rupel? Ker nas je prav on v svojstvu slovenskega zunanjega ministra v taki zasedbi leta 2008 prvič povabil na srečanje v Ljubljano. Kje boste dopustovali? V južni Dalmaciji, na Pelješcu. To je moj prvi pravi večdnevni dopust od leta 1999. S.T. Pogajanja v Luki Koper še brez dogovora KOPER - Vodstvo Luke Koper in stavkovni odbor žerjavistov, ki stavkajo že šesti dan, na včerajšnjem nadaljevanju pogajanj niso dosegli dogovora glede stavkovnih zahtev žerjavistov. Pogajanja naj bi se nadaljevala danes, uprava pa je stavkajočim delavcem poslala nove predloge. Spontano se je včeraj ponovno uprl tudi del delavcev podizvajalcev Luke. Predstavnik sindikata žerjavistov Mla-den Jovičič je po koncu pogajanj dejal, da naj bi jim uprava Luke Koper poslala predlog glede varstva pri delu ter varnosti na delovišču. Ko bo stavkovni odbor prejel konkretni predlog vodstva, se bodo odločil, kako bodo nadaljevali. Popovič obtožen zaradi sporne prodaje zemljišč KOPER - Koprsko tožilstvo je na sodišče vložilo obtožbo proti koprskemu županu Borisu Popoviču zaradi domnevno sporne občinske prodaje zemljišč na Srminu, pišejo včerajšnje Primorske novice. Tožilstvo županu očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, Po-povičev zagovornik Franci Matoz pa meni, da je obtožba neutemeljena. Izbor letošnje kraljice terana v nedeljo v Pliskovici PLISKOVICA - V okviru 40. praznika terana in pršuta, ki bo v Dutovljah 13., 14. in 15. avgusta, bodo v nedeljo, 7. avgusta, ob 18. uri v Pliskovici izbirali kraljico terana 2011. Kandidatke Anet Jagodič, Nina Tavčar in Maruša Rogelja se bodo pomerile v poznavanju Krasa, vinogradništva in vinarstva. Na voljo bo tudi degusta-cija desetih najboljših ocenjenih tera-nov 2011. Za glasbeni program bodo poskrbeli Tomaž Nedoh na saksofonu, Metlarja in Tilen Bortolato na harmoniki. Dodatne informacije so na voljo na sedežu TIC Sežana (Partizanska cesta 63) vsak delavnik od 8. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 17. ure. IMoja knjiga poletja dežela - Gabrovec odgovarja Camberju »Simultano prevajanje ni potrata javnega denarja« TRST - Deželni svetnik Berlusconi-jeve stranke Piero Camber se je tokrat za-pičil - kot smo poročali včeraj - v strošek za tolmače deželnega sveta, ki pripadnikom manjšinskih skupnosti omogočajo, da se med plenarnim zasedanjem skupščine izražajo v slovenščini oziroma furlanščini. V tiskovnem sporočilu Camber med drugim zatrjuje, da se med razpravo o rebalansu nihče ni oglasil v manjšinskih jezikih, tako da naj bi tolmači počivali vse tri dni. Da Camberjevo izvajanje ne odgovarja resnici, dokazuje že podatek, da je Igor Gabrovec v splošni razpravi o rebalansu posegel v slovenščini. »Resnici na ljubo skušam vselej poskrbeti, da med tridnevnimi zasedanji deželnega sveta vsaj po enkrat spregovorim tudi v slovenskem jeziku,« pravi zastopnik Slovenske skupnosti. Camber naj se raje vpraša, kolikokrat si je nadel slušalke, da bi poslušal izvajanje kolegov v furlanskem in slovenskem jeziku. Mislim, da nikdar, pravi Gabrovec. Tako kot Camber se obnaša velik del deželnih svetnikov. Razlika je, da furlanski jezik vsaj pasivno obvladajo skoraj vsi. Kljub temu v deželnem svetu skoraj nihče ne govori furlansko. »Kaj potem? Ko ocenjujem, da je bistveno, da me vsi poslušajo ali vsaj razumejo, je večkrat žal nujno, da posežem v italijanščini. Tako je, ko zagovarjam najpomembnejše popravke, ki resno tvegajo, da jih deželni svet odkloni. S tem bi na-stradal interes skupnosti, ki jo zastopam. Sliši se paradoksalno, a je tako. Strošek za uresničevanje pravice do izražanja v priznanih manjšinskih jezikih tudi v izvoljenih organih ni potrata javnega denarja. Gre za spoštovanje zaščitne zakonodaje in samega smisla statuta deželne avtonomije. Kako naj potem definiramo zadržanje tistih poslancev, ki simultan prevod slovenskega ali furlanskega kolege ne poslušajo? Mislim, da je to znak nespoštovanja do tistega, ki govori, in njegove kulture, pa tudi nespoštovanje do tolmača, ki je plačan, da prevaja. V tem primeru je strošek res nesmiseln. A glave ljudem ne menjamo. Za nobeno ceno. Pa naj se tega Camber zaveda ali ne,« piše v sporočilu Gabrovec. Miha Obit, novinar tednika Novi Matajur, je tudi pesnik in prevajalec. V enem letu prebere približno dvanajst knjig, v povprečju torej eno na mesec. Kot pesniku mu vsekakor ni všeč le poezija, temveč tudi eseji in romani. »Dejansko nimam preferenc. Berem vse, kar me priteguje in kar mi je všeč,« pravi Miha. Ima se vsekakor čisto za normalnega bralca. Če bi moral že izbrati, bi Obit, ki je doma iz Benečije, izbral slovensko poezijo in južnoameriško književnost. Bralcem Primorskega dnevnika svetuje roman 2666 v Čilu rojenega pisatelja Roberta Bolana, ki je v italijanskem jeziku izšel v dveh delih pri založbi Adelphi. Bo-lano je umrl leta 2003, ko je komaj praznoval petdeset let. In zakaj je prav ta roman (skoraj tisoč strani), ki je izšel po pisateljevi smrti, tako pritegnil Obita? »Ker je zapleten, ker se zgodbe prepletajo in ker ne veš, kje se stvari končajo in kje začenjajo,« pravi naš sogovornik. »Ni mar tudi naše ži- vljenje en stalni zaplet? Ko se ustrašiš, da ne boš našel izhoda iz ničesar, se ti posveti ali pa morda tudi ne. Roman 2666 je zgodba o življenju, bolje rečeno zgodba o življenjih. "Romanzo mondo," bi rekli Italijani,« roman o svetu, bi morda nekoliko preveč enostavno prevedli v slovenščino. Miha Obit ljubi južnoameriško književnost tudi zato, ker je njegova žena iz Kolumbije. Ljubezen kot v knjigah, kot v romanih ... S.T. 4 Sreda, 3. avgusta 2011 KULTURA / javne finance - Italija pod vse večjim pristiskom finančnih trgov Danes Berlusconi v parlamentu, Napolitano zahteva nove ukrepe Gospodarski minister Tremonti išče solidarnost EU - Opozicija skeptična do vlade preiskave Poslanci »rešili« Verdinija, a ne Milaneseja RIM - Poslanska zbornica je včeraj sprejela zahtevo neapeljskih tožilcev, da v okviru preiskave o t. i. loži P4 pregledajo izpiske telefonskih klicev in varnostne skrinjice poslanca Ljudstva svobode Marca Milaneseja, donedavnega svetovalca gospodarskega ministra Giulia Tre-montija. Za je glasovalo 538 oz. 545 poslancev, proti pa 28 oz. 23. Milanese je obtožen, da je od nekega podjetja, župana lombard-skega mesta Voghera in nekega davčnega svetovalca prejemal velike vsote denarja in luksuzna darila, med drugim nakit in avtomobile, v zameno za posredovanje informacij o preiskavah finančne policije. Neapeljski tožilci so sicer vložili tudi zahtevo po Milanesejevem priporu, vendar se bodo poslanci o njej izrekli šele septembra. Poslanska zbornica pa je včeraj zavrnila zahtevo rimskih sodnikov, da v okviru preiskave o velikih javnih delih za vrh G8 proti poslancu Ljudstva svobode Denisu Verdiniju uporabljajo telefonska prisluškovanja. Zahtevo je podprlo 278 predstavnikov opozicijskih sil, proti pa je bil 301 poslanec vladne večine, medtem ko so se 3 vzdržali. Sicer pa je poslanska zbornica včeraj dokončno potrdila vladni odlok o financiranju vojaških misij v tujini. Za je glasovalo 493 poslancev vladne večine, tretjega pola in Demokratske stranke, proti je bilo 22 predstavnikov Italije vrednot, vzdržalo pa je se 15 poslancev, med temi radikalci, izvoljeni na listi demokratov. Obrambni minister Ignazio La Russa je ob tej priložnosti poudaril, da bo Italija ostala v Afganistanu, dokler bo v deželi pod Hindukušem ostala mednarodna mirovna misija. RIM - Tudi včerajšnji dan je bil negativen za evropske borze in še posebej za milansko, ki je zaključila trgovanje z 2,53-odstotnim padcem. Tu so se posebno slabo odrezale Fiatove delnice, ki so izgubile 7 odstotkov vrednosti, a v težavah so bile tudi vse večje italijanske banke, začenši z Unicreditom, Intesa San Polom in Medio-banco. Obrestna mera na 10-letne državne obveznice pa se je včeraj s 5,988 odstotka zvišala na 6,165 odstotka. Obrestne mere v višini nad šest odstotkov pri obveznicah držav z evrom veljajo za nevzdržne. Spričo tega pritiska finančnih trgov je gospodarski minister Giulio Tremonti včeraj po nujnem postopku zbral odbor za jav-nofinančno stabilnost, ki ga poleg samega ministra sestavljajo guverner Banke Italije ter predsednika kapitalskega regulatorja Consob in zavoda za nadziranje zavarovalnic Isvap. Odbor je ob koncu zasedanja objavil pomirjujočo izjavo, češ da so italijanske javne finance po nedavno odobrenem varčevalnem paketu trdne. V podporo Italije sta se oglasili tudi Evropska komisija ter Organizacija za gospodarsko so- podkupnine Na Penatijevem domu našli 11.000 evrov MILAN - Nadaljujejo se sodne težave Filippa Penatija, nekdanjega podpredsednika deželnega sveta Lombar-dije iz vrst Demokratske stranke. Kot se je izvedelo včeraj, so finančni stražniki med preiskavo, ki so jo 20. julija izvedli v Penatijevem stanovanju, našli tudi šestinšestdeset bankovcev v skupni vrednosti enajst tisoč evrov. Vprašanje je, ali je šlo za vsoto, ki jo je politik uporabljal za vsakodnevne potrebe, ali za nečist denar. Odgovor naj bi dala preiskava milanskih sodnikov. Penatija in osemnajst podjetnikov bremenijo različne obtožbe, od podkupovanja do ilegalnega financiranja političnih strank. Med preiskovanimi osebami je tudi arhitekt Renato Sarno. V njegovi pisarni so finančni stražniki našli tudi računalniški dokument, ki nosi naslov Financiranje gospoda Penatija. Tudi v tem primeru bodo šele izsledki preiskave povedali, ali je denar služil za ilegalno financiranje politika in posledično pridobivanje naročil za javna dela. GIORGIO Napolitano ansa delovanje in razvoj (OECD), ki sta poudarili, da je Italija sprejela verodostojen varčevalni paket. Minister Tremonti je sinoči govoril z evropskim komisarjem za gospodarske in finančne zadeve Ollijem Rehnom, danes pa se bo v Luksemburgu sešel s predsednikom evroskupine Jean-Claudom Junc-kerjem. O finančnem in sploh gospodarskem stanju Italije in o ukrepih vlade za prebroditev krize bo premier Silvio Berlusconi danes govoril v parlamentu. Ob 15. uri bo nastopil v poslanski zbornici, ob 17.30 pa v senatu. V obeh primerih bo krajša razprava, vlada-dežele Bodo namesto uvedbe »ticketa« podražili cigarete? RIM - Včerajšnje srečanje med vlado in konferenco italijanskih dežel ni privedlo do dogovora v zvezi s ponovno uvedbo tako imenovanega ticketa, potem ko je vlada v pred nedavnim sprejete varčevalne ukrepe vključila tudi uvedbo doplačila v višini 25 evrov za posege na ur-genci, ki niso nujni, in 10 evrov za specialistične preglede. Minister za odnose z deželami Raf-faele Fitto je izrazil prepričanje, da bodo z deželami našli dogovor, saj je včerajšnja pogajanja ocenil kot pozitiven premik. Delegacije vlade in dežel bodo k pogajalski mizi ponovno sedle danes. Najprej se bodo ob 16. uri ločeno sestali predsedniki dežel, sledil bo nov sestanek z vlado. Predsednik konference dežel Vasco Errani je pojasnil, da so ministru Fittu predlagali povišanje davka na prodajo tobačnih izdelkov: s poviškom v višini nekaj desetin centov naj bi namreč krili vsoto, ki jo je vlada nameravala pridobiti z uvedbo ticketov (to je 380 milijonov v letu 2011 in 834 milijonov evrov v letu 2012). obletnica - Po 31 letih še vedno ni znana vsa resnica o dogodku V Bologni so se spomnili žrtev atentata iz leta 1980 brez predstavnikov vlade BOLOGNA - Včeraj so se spomnili bombnega atentata na železniški postaji v Bologni 2. avgusta 1980, v katerem je izgubilo življenje 85 ljudi, 200 pa jih je bilo ranjenih. Na spominski slovesnosti že drugo leto zapored ni bilo predstavnika vlade. Po besedah predsednika združenja sorodnikov žrtev Paola Bolognesija bi vlada najbrž rada videla, da bi ljudje pozabili na ta dogodek. Bolonjski župan Virginio Merola pa je izrazil prepričanje, da bi morala biti vlada prisotna v znak spoštovanja do žrtev in ranjencev atentata, kljub temu, da so bili v prejšnjih letih njeni predstavniki izžvižgani. Sicer pa se je včerajšnje svečanosti udeležilo veliko ljudi. V sprevodu so krenili od trga Nettuno do železniške postaje. Žrtev so se spomnili z enominutnim molkom. Na dosedanjih sodnih procesih so obsodili samo storilce atentata, Valeria Fioravantija in Francesco Mambro, ni pa še jasno, kdo je stal za tem krvavim dogodkom. Bolonjsko tožilstvo je zagotovilo, da bo nadaljevalo s preiskavo, dokler ne bodo prišli do resnice. EVRO 1,4170 $ -1,70 ni pa predvideno nobeno glasovanje. Ber-lusconijeva govora v parlamentu bo neposredno prenašala televizija. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj že drugič v nekaj dneh je povabil na razgovor guvernerja Banke Italije Maria Draghija. Izrazil je pričakovanje, da bosta vlada in parlament sprejela ukrepe, ki bodo okrepili nedavno odobreni varčevalni paket, ki po njegovi oceni očitno ni zadosten, kot sicer izhaja iz odzivov finančnih trgov. Predsednik je pristavil, da bo današnji obravnavi v parlamentu pozorno sledil. Opozicija pa je v glavnem skeptična do vlade. »Berlusconi nas je tri leta prepričeval, da je vse v najlepšem redu, od njega si tudi zdaj ne moremo veliko obetati,« je včeraj dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je povedal, da bi morala vlada nemudoma odstopiti, tako da bi v najkrajšem času prišlo do predčasnih volitev. Voditelj Sredinske demokratske unije Pier Ferdinando Casini pa je dejal, da bi lahko sprejel soočenje z vlado le, če bi predstavila resne protikrizne ukrepe. Med žrtvami ljudožerca morda tudi Italijanka MILAN - Med žrtvami slovaškega ljudožerca Mateja Curka naj bi bila tudi Italijanka. Tako sporoča italijanska policija, ki jo je na to možnost opozoril Interpol, saj so v elektronski pošti ljudožerca našli tudi nekatere podatke o morebitni italijanski žrtvi. Med začetkom leta 2009 in majem 2011 je izginilo približno trideset italijanskih deklet, katerih trupel niso našli. Italijanska policija skuša sedaj preveriti, ali se je katera morda znašla med žrtvami slovaškega ljudožerca; v ta namen bo analizirala tudi človeške ostanke, ki so jih našli v Curkovem hladilniku. Matej Curko je umrl 12. maja, ustrelil ga je policist, ki je šel na zmenek z ljudožercem namesto Švicarja Marcusa Dubacha: slednji se je bil najprej ponudil ljudožercu Curku, a si je naposled premislil ... Delavec si je skušal vzeti življenje NEAPELJ - Štiriinštiridesetletni delavec, zaposlen v tovarni Fiat v kraju Pomigliano dArco, si je skušal vzeti življenje, potem ko je prejel pismo, v katerem ga je uprava obveščala, da bo še dve leti v dopolnilni blagajni. Moški je bil v dopolnilni blagajni že tri leta. Okrvavljenega moškega je našla žena v domači kopalnici. Moški, ki ima več vbodnih ran se nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. Tovarna avtomobilov Fiat zapira, ker bo na njenem mestu zrasla nova tovarna Fabbrica Italia Pomi-gliano, v kateri bodo proizvajali novo Pando. Deželni odbor Sardinije brez žensk nezakonit CAGLIARI - Sardinski deželni odbor bo treba sestaviti na novo. Tako je določilo Deželno upravno sodišče (Tar), ki je sprejelo priziv deželne svetnice Demokratske stranke Francesce Barraucci. Slednja je s prizivom skušala izpodbiti odločitev deželnega predsednika Uga Cappellaccija, ki je v svoj obor imenoval samo moške predstavnike. 15. julija je tudi Tar iz Lacija izničil rimski občinski odbor, ker ni spoštoval tako imenovanih roza kvot oziroma po statutu predvidenega števila odbornic. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 2.8. 1.8. ameriški dolar 1,4170 1,4415 japonski jen 109,61 91228 110,84 9 2 746 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 39,4753 62,7410 39,7390 63,5340 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4490 0,87180 7,4501 0,87955 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ \j,o/ 1 Ov 9,0130 7,6460 9,0070 7,6935 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,231 1,1049 24,160 1,1270 jviv.aiji\i Malin estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 270 12 15,6466 267,90 1 1 la-■• -rt,-™- I-. ZKB^ Intrig lav L [UNlKATOYI : j: kraški zidar lesnina ffl seiana Medijski iWkrOvileljh U&U prinwrttw novia