Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z 1 a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	j
	mi
Leto XII. - Štev. 31 (600)
Gorica - četrtek 4. avgusta 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
JUGOSLAVIJA PRED GOSPODARSKO PBEOSNOVO
Minuli teden se je mudil v Jugoslaviji ameriški podtajnik (podminister) v zunanjem ministrstvu Douglas Dillon, ki je imel važne razgovore z jugoslovanskim ministrom za gospodarstvo Todorovičem in ostalimi jugoslovanskimi voditelji v zvezi z nameravano reorganizacijo jugoslovanskega gospodarstva. Sestal se je tudi z maršalom Titom na Brionih. — Iz istih razlogov je bil pred njim v Beogradu ravnatelj Mednarodnega denarnega sklada Jacobson.
Jugoslovanska vlada se je namreč končno odločila za sprostitev (liberalizacijo) svoje zunanje trgovine z Zahodom. To Pomeni, da bo odpravila razne omejitve v trgovini s tujino, kot so kontingenti ali deleži, da bi tako povečala svoj izvoz, ki je v zadnjem času začel nevarno upadati. Zaradi povečanega uvoza in previsokih investicij se je začela pojavljati inflacija in dražiti življenje. Primanjkovati so tudi začele tuje valute ali devize. Da bi ta Proces ustavili, ni bilo druge poti kot poiskati učinkovita sredstva za povečanje izvoza. Sklenili so v ta namen sprostiti izvoz. To pomeni v zunanji trgovini odpovedati se delno komunističnemu planiranju in se prilogoditi na tem področju zakonom tržnega gospodarstva, ki veljajo v kapitalističnem sistemu. — To bo vsekakor imelo za posledico ne le večje stike in trgovske posle s tujino, ampak bo v določeni meri vplivalo tudi na notranji gospodarski razvoj, ki ga pa ni moč še točno označiti ali napovedati.
Kaj je jugoslovanske državnike prisililo, da so se odločili dokončno vključiti se v zahodno gospodarstvo? — Glavni razlog je brez dvoma gospodarska stvarnost Zahodne Evrope, s katero Jugoslavija največ trguje. Gospodarstvo zahodnih evropskih držav se giblje in razvija, kot znano, v dveh gospodarskih organizacijah, v Skupnem evropskem tržišču (SET) ter Področju svobodne menjave (PSM ali EFTA), izven katerih je nevarno ostala osamljena Jugoslavija; z druge strani je niso hoteli sprejeti v COMECON, to je v gospodarsko organizacijo držav vzhodnega bloka pod vodstvom Rusije. Osamljena, tako rekoč med dvema ognjema, se je Jugoslavija začela približevati k obema zahodnoevropskima organizacijama.
Toda za izvedbo tako široke preosnove Svojega gospodarstva jugoslovanska vlada nujno potrebuje obsežno posojilo, da bo lahko krila uvoz in preprečila preveč občutno razvrednotenje dinarja, ki bo bujno sledilo. V ta namen so zaprosili Za kredit okrog 350 milijonov dorajev Mednarodni denarni sklad ter Združene države Amerike. V ta namen so povabili v Beograd Jacobsona kot predsednika klDS ter ameriškega podtajnika Dillona.
S Baje so razgovori ugodno potekali. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Za-Urebu podtajnik Dillon, je ta izjavil, da bi v tem pogledu padla še nobena odločitev, ampak da bodo ZDA o tem poso-iilu dokončno odločile tam v septembru, Potem ko se bo izjavil tudi Mednarodni denarni sklad. Med tem časom se hočejo Američani temeljiteje prepričati o uspešnosti tako obširne pomoči.
če bosta Mednarodni denarni sklad in Amerika podprli prošnjo jugoslovanskih voditeljev ter odobrili posojilo v višini bakih 300 milijonov dolarjev in bodo jugoslovanske oblasti v resnici liberalizirale Zunanjo trgovino in tako močneje vključile svoje gospodarstvo v ono zahodnih držav, bo to ena najolj drznih, revolucionarnih potez jugoslovanskih komunistov v gospodarskem naslanjanju na zahodni 8vet. v tem slučaju bo tudi dinar vklju-Seb v dolarsko področje. Da bo pa imel na mednarodnem tržišču realno kvotaci-^°' je nujno, da ga razvrednotijo do raz-Aterja 750-800 dinarjev za en dolar.
je bil glavni namen Diilanovega poganja v Jugoslavijo v preteklem tednu. 1 razumljivih razlogov niso Jugoslovani *e8a obiska preveč razbobnali, ker nočejo, ''n bi se Moskva oglasila ter sprožila pro-*(lugoslovansko gonjo. Američani pa so
se s to potezo na tihem revanžirali nad sovjetskim spletkarjenjem na Kubi.
Dillon je med drugim tudi izjavil, da ameriška vlada gleda z zadovoljstvom na liberalizacijo jugoslovanskega gospodarstva napram zahodnim deželam. Toda sedanja ameriška vlada ostane na vladi le še pol leta in v senatu prevladuje demokratska večina. Zaradi tega nekateri predvidevajo težkoče pri odobritvi novih kreditov Jugoslaviji.
Demokratski kandidat za Belo hišo Kennedy je kritiziral republikansko vlado zaradi pomoči diktatorskim režimom, med katerimi je izrecno omenil Titovega.
L. T.
Ilove države v Afriki
Skoro ne mine mesec, da ne bi zabeležili rojstva kake nove države v Afriki. Tako naglo spreminja črni kontinent svoje politično obličje. Pred tremi dnevi, v pone-
deljek, je dosegla neodvisnost dežela Dahomey, ki je do sedaj bila odvisno ozemlje v okviru Francoske Ekvatorialne Afrike.
Francoski senat je tudi že odobril podelitev neodvisnosti še o-stalim sedmim svojim kolonialnim ozemljem, ki se bodo tudi formalno proglasila za neodvisna v prihodnjih tednih. Te bodoče nove države bodo: Kongo (Francoski), Čad, Gabon, Centralna a-friška republika, Slonokoščena o-bala, Niger in Gornji Volta.
Pravkar pa poročajo, da je tudi Mavritanija zaprosila za neodvisnost v okviru Francoske Skupnosti. Njen poglavar Moktar Ould Daddah je o tem že imel razgovor z generalom De Gaulleom. Določila sta, da bo Mavritanija postala neodvisna 28. novembra letos.
S 1. oktobrom po postala neodvisna tudi najbolj razvita angleška kolonija Nigerija, ki bo brez dvoma zavzela vodilno vlogo med mladimi afriškimi državami. Ima 35 milijonov prebivalcev.
Nixon - Cabot Lodge
republikanska
Tajni razgovori v Parizu
V gradu Rambouillet pri Parizu so se v soboto zaključili francosko - nemški razgovori med generalom De Gaulleom in kanclerjem Adenauerjem. O čem sta se oba priletna državnika (De Gaulle ima 76 let, Adenauer pa 84) razgovar-jala, kako so potekali njuni dolgi razgovori in do kakšnih zaključkov sta prišla, tega ne ve pravzaprav živ krst, ker so se razgovori vršili v največji tajnosti. Državnika nista hotela nikogar zraven za pričo, niti zunanjih ministrov, Couve de Murvilla in von Bren-tana, ki sta morala stati v predsobi in pohlevno čakati, da njihovi šefi opravijo na štiri oči. Razgovorom med De Gaulleom in A-denauerjem so prisostvovali le u-radni tolmači. Ti pa molčijo. Vsi drugi sploh niso imeli besede.
Ob zaključku razgovorov tudi ni bilo izdano nobeno zaključno skupno poročilo, kakor je ob podobnih srečanjih navada. Edino kancler Adenauer je pred odhodom z letališča v Bonn izjavil časnikarjem, ki so ga nadlegovali z vprašanji o vsebini razgovorov z De Gaulleom, da je šlo vse dobro in da nista naletela na nobene o-vire.
NOVA POLITIKA?
Kljub naj večji rezerviranosti o-beh državnikov se vendar z gotovostjo da sklepati, da so se razgovori sukali okrog političnih in gospodarskih problemih Zahodne Evrope. Mnogi s tem v zvezi omenjajo, da sta De Gaulle in Adenauer hotela oživiti vprašanje evropske integracije tako s političnega kot z gospodarskega stališča in da sta v ta namen izdelala neke svoje načrte, ki jih bodo predložili v odobritev ostalim evropskim vladam. V tem oziru je pa znano, da general De Gaulle in kancler Adenauer zastopata vsak svoje mišljenje, kako bi bilo treba Evropo združiti. De Gaulle bi hotel neke vrste federalno rešitev, tako da bi suverenost posameznih držav ne bila preveč okrnjena, medtem ko je Adenauer za popolno integracijo. Vendar se zdi, da to različno gledanje na način, kako priti do evropske združitve ni oviralo, da se ne bi razumela. E-dino oviro je po našem pri njunih razgovorih predstavljala Vel. Britanija ter njeno zadržanje do združevanja evropskega kontinenta. Ne Francija in ne Nemčija nimata interesa poglobiti prepada,
ki loči v tem oziru Zah. Evropo od britanskega otoka. Zato naj bi Adenauer prepričal De Gaullea, da nima nobenega praktičnega smisla ustanavljati kakšne nove medvladne odbore v okviru Evropske gospodarske skupnosti, v katerih Vel. Britanija ne more imeti svojega predstavnika. Zato zgleda, da sta se oba državnika zedinila v tem, da ne smejo izpustiti Vel. Britanije iz podobnih medevrop-skih organov. Ti slednji pa naj se snujejo v okviru Zahodne evropske zveze (ZEZ), to je politično-vojaške evropske organizacije, ki so jo ustanovili po propadu Evropske obrambne zveze (EOZ ali CED) leta 1954, in sicer prav ha angleško pobudo in v kateri je poleg šestih držav Male Evrope tudi Vel. Britanija. Po tej poti upajo evropski državniki premostiti na-sprotstva med Skupnim evropskim tržiščem in Področjem svobodne menjave.
MACMILLAN PRIDE V BONN
Le v tem okviru lahko razumemo naznanilo, da bo angleški ministrski predsednik Macmillan 10. avgusta prispel na obisk h kanclerju Adenauerju, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, in mu bo zato lahko postregel s svežimi novicami o svojih razgovorih z generalom De Gaulleom.
Na kongresu republikanske stranke v Chicagu (ZDA) pretekli teden so za predsedniško mesto izbrali kandidata Richarda Nixo-na, dosedanjega podpredsednika ZDA; za podpredsedniškega kandidata pa so določili Cabota Lod-gea, dosedanjega ameriškega stalnega predsednika pri OZN.
S tem se je v Združenih državah praktično odprla volilna propaganda za predsedniške volitve, ki bodo 8. novembra. Volilni boj bo potekal med demokratskima kandidatoma Kennedy - Johnsonom ter republikanskima Nixon -Lodgejem. Predvidevajo, da bo letošnja kampanja zelo ostra, in zato je tudi zmaga še negotova. O-ba kandidata za predsedniško mesto, Kennedy in Nixon, sta sorazmerno še zelo mlada, saj ima prvi 43 let, drugi pa 47 let. Ameriški volivci so zato v veliki zadregi, za katerega naj se odločijo. Po sedanjih anketah ima več možnosti Kennedv, vendar tudi Nixon uživa precej ugleda in ima večletno politično prakso, ki je Kennedy nima.
Na splošno sodijo, da bo izid volitev odločila zunanja politika. Kdo bo torej novi ameriški kandidat, bo v veliki meri odvisno od mednarodnega razvoja v svetu v prihodnjih tednih in mesecih.
Položaj v Kongu
Iz Konga ne poročajo več o kakšnih izgredih ali nasilstvih proti belcem, toda politični položaj v deželi je še vedno negotov in zamotan. Glavni politični problemi v Kongu so trenutno naslednji: odcepitev Katange, vprašanje odhoda belgijskih čet iz dežele ter nerazumevanje med kon-goško vlado in oddelki Združenih narodov.
Poglavar Čombe še vedno vztraja pri odcepitvi Katange od centralne kongoške vlade in je v ta namen poslal v Evropo odposlanstvo iskat politične in diplomatske podpore. Doslej namreč ni še nobena država priznala neodvisne Katange iz razumljivih delikatnih razlogov.
Kongoška vlada Lumumbe pa hoče, da bi vojaški oddelki ZN vkorakali tudi v Katango, čeprav je Čombe izjavil, da se bo temu
Fanfani pred zbornico
V ponedeljek je nova Fanfani-jeva vlada imela prvo sejo, na kateri so določili vladni program. Naslednji dan, v torek, se je Fanfani z vlado predstavil parlamentu, najprej senatu, nato poslanski zbornici. Prebral je programsko izjavo, kot je običaj ob nastopu vsake nove vlade. V programu ne obeta Fanfani nič senzacionalnega, temveč je to stvaren program za obrambbo demokracije pred nevarnostjo totalitarizma KP in fašistov. Poleg tega še napoveduje izpolnitev raznih obveznosti, ki stoje pred parlamentom.
Naslednji dan, v sredo se je začela debata o programu. Iz pisanja listov je videti, da je Fanfani s svojimi programskimi izjavami napravil zelo dober vtis pri vseh misovcih. Celo socialisti si ne u-pajo prehudo grajati in kritizirati. Zato menijo, da se bodo pri glasovanju najbrž vzdržali. Prav tako
bodo verjetno storili ital. demokrati (monarhisti), dočim bodo vse štiri stranke sredine strnjeno glasovale za novo vlado. Fanfani-ju se torej ni bati za zaupnico; sme celo upati, da bo dosegel v parlamentu uspeh, kot ga ni doživela do sedaj še nobena povojna vlada, da bodo zanj glasovali ali se vsaj glasovanja vzdržali vsi razen obeh skrajnih kril.
Katastrofalne poplave na Poljskem
Južna področja Poljske so zajele hude poplave. Zaradi neprestanega deževja so reke, zlasti Visla in Dunajec, hudo narasle. Na tisoče hektarjev zemlje je že poplavljenih in pridelek na teh področjih uničen. Nad pet tisoč ljudi je moralo zapustiti svoje domove, ker jih je voda preplavila. Meteorologi predvidevajo, da se bodo poplave razširile na vso Poljsko. Na nekaterih mestih je Visla dosegla širino 10 km. škoda je ogromna.
uprl. Zaradi tega ima glavni tajnik ZN Hammarskjoeld velike sitnosti z Lumumbovo vlado.
Belgijske čete se polagoma u-mikajo iz dežele domov ali v oporišča. Kongoška vlada pa hoče, da zapustijo tudi vojaška oporišča.
Napetost med ZAH in Iranom
Združena arabska republika je pretrgala diplomatske odnose z I-ranom, ker je perzijska ( = iranska) vlada diplomatsko priznala Izrael. Obenem je Nasser zagnal silovito gonjo proti perzijskemu šahu in pozval tudi vse ostale a-rabske države na Srednjem Vzhodu, naj pretrgajo vse odnose z I-ranom. Vendar je bil njegov glas »glas vpijočega v puščavi«. Nekatere arabske države so sicer nekoliko pogodrnjale nad iransko vlado, toda Nasserja niso marale posnemati.
Perzija je sicer muslimanska dežela, toda prebivalstvo ni arabsko.
Kratke novice
Žrtve gora
Pretekli teden se je v Dolomitih na gori Antelao odigrala strašna žaloigra, ki je zahtevala sedem mladih življenj. Namenjeni, da dosežejo vrh gore, so veseli začeli svojo turo, ki ni predstavljala prevelikih težkoč, pač pa je bila zanje usodna, ker niso bili zadostno opremljeni in predvsem ne vajeni plezanja preko sten. Vsi na isti povezi, kar je bilo zanje usodno/ker so zaradi padca enega, strmoglavili v prepade in se ubili vsi.
Armada žensk na Monte Rosa
V počastitev spomina dveh francoskih alpinistk, ki sta lansko leto izgubili življenje na himalajskem pogorju, je 118 italijanskih žena dne 25. julija začelo svoj pohod na Monte Rosa v italijanskih za-padnih Alpah. Pred odhodom so se vse zbrale na trgu pred milansko stolnico, kjer jih je blagoslovil msgr. Gilardi ter jim podaril tudi v spomin malo kopio »Madonnine«. Masovna tura na Monte Rosa je. dobro uspela, le majhno število žensk je na poti omagalo in so se morale vrniti.
Brzina je koristna za Nemce
Novi cestni zakon, ki je stopil pred kratkim v veljavo v Zapadni Nemčiji, se ni izkazal za učinkovitega. Na najnevarnejših mestih, kjer so prepovedali brzino nad 100 km na uro, se je število cestnih nesreč zvišalo, namesto da bi se znižalo. Tehniki so ugotovili, da je drerbavica, kateri zapadejo avtomobilski vozači kot posledici dolgočasne vožnje v avtokoloni brez upanja na prehitevanje, bolj nevarna kot »mrzlica brzine«. Bonnski časopisi od svoje strani poudarjajo, da so vzroki nesreč tudi preveč skrupulozno izpolnjevanje cestnega zakona in preveliko zaupanje v disciplino drugih.
Najhujša tramvajska nesreča v zgodovini Dunaja
V torek 2. avgusta se je pripetila na Dunaju težka tramvajska nesreča, ki je zahtevala 18 smrtnih žrtev in 80 ranjenih. Dva tramvajska voza sta se trčila s tako silo, da sta se spremenila v kup razbitin. Reševalci so z največjo težavo rešili iz razbitin strašno razmesarjena trupla. To je najhujša tramvajska nesreča v zgodovini Dunaja. V bližini nesreče se je v tistem hipu nahajal neki katoliški duhovnik, ki je takoj priskočil in podelil umirajočim sveto odvezo.
nas teden	v cerkvi Sv. oče pozdravlja	evharistični kongres
7.8. nedelj, 9. pobink.: sv. Kajetan, spozn.
8.8. ponedeljek: sv. Cirijak, muč.
9.8. torek: sv. Janez M. Vianej, spozn.
10.8. sreda: sv. Lavrencij, muč.
11.8. četrtek: sv. Tiburcij, muč.
12.8. petek: sv. Klara, dev.
13. 8. sobota: sv. Hipolit, muč.
*
SV. KAJETAN (1480-1547) iz plemenita-ške družine je stopil v samostan in postal duhovnik, potem ko je dosegel doktorat na padovanskem vseučilišču.
Gorečnost za zveličanje duš mu je pridobila naslov: lovec duš.
9. nedelja po Binkoštih
Sv. maša nas svari pred grehom in kaznimi za greh. Sv. Pavel nam v berilu našteva razne grehe in nas vzpodbuja, da se obvarujmo vsega grešnega. Naši grehi namreč dražijo in žalijo presvetega Boga ter izzivajo božjo jezo. Grešno življenje je povod božjih kazni in glavni vir človeškega gorja. Zaradi tega je nujno potrebno, da ne podlegamo skušnjavam in da ne grešimo. Naše življenje mora biti čisto in sveto. Veliki apostol Pavel nam kliče: »Bratje! Ne poželimo hudega!... Ne bodite malikovalci... Tudi ne nečistujmo... ne skušajmo Kristusa!... Tudi ne godrnjajte!... Kdor meni, da stoji, naj gleda, da ne pade. Skušnjava naj na vas ne prime razen le človeška!« — Evangelij nam pa pripoveduje, kako se je Gospod zjokal nad pokvarjenim Jeruzalemom, napovedal njegovo razdejanje in očistil tempelj. Evangelij nam nudi med drugim tudi tale dragoceni nauk:
1.	Naša krščanska dolžnost je, da ljubimo svoj dom in svojo domovino. Ni človeka brez roditeljev brez doma in brez domovine. Naravno je, da ima vsak človek svoje starše, svoj dom in svojo domovino. Tako je določil sam Stvarnik. Naravno je pa tudi, da vsak človek ljubi svoje starše, svoj dom, svoje rojake in svojo domovino. Vse to je namreč človeku za Bogom in Marijo naj bližje, najtesneje povezano z njim in potemtakem najdražje. Naravno in božje pravo zahteva, da je vsakdo v dolžni meri navezan na svoje: na svoj dom, svoje starše, svojo zemljo in svojo domovino.
Sveti oče v Castelgandolfo
V ponedeljek 25. julija zvečer je sveti oče odšel za nekaj tednov v počitniško bivališče v Castelgndolfo. Prebivalci malega mesta so ga navdušeno sprejeli. V kratkem nagovoru je sv. oče izrazil veselje, da je spet v prijaznem mestu. Obljubil je, da bo v kratkem daroval sveto mašo v župnijski cerkvi.
Vpliv Cerkve v Indiji
Cerkev v Indiji pričakuje vedno lepšo bodočnost, je izjavil nadškof iz mesta Hyderabad. Katoliški laiki začenjajo spoznavati isvojo odgovornost in mesto, ki jim gre v Cerkvi. Katoličanov je v Indiji le 5 in pol milijona, a imajo velik ugled in znaten vpliv. Indijski akademiki zelo radi obiskujejo katoliške šole in univerze. Cerkev s svojim socialnim in dobrodelnim delovanjem pomaga premagovati težave, ki jih seveda v mladi državi ne manjka.
Redovnice usmiljenke
Letos so po mnogih krajih obhajali 300-letnico smrti svetega Vincencija Pavelske-ga, ustanovitelja usmiljenk in lazaristov. Redovna služba usmiljenk je ena največjih ženskih redovnih družb na svetu, saj ima
45.000	rednovnic in 4214 redovnih hiš v 60 različnih državah. Tudi v Sloveniji so bile usmiljenke zelo poznane in so imele precej hiš. Blagodejno so delovale po bolnicah in zavetiščih.
Malikovanje dela
Berlinski škof, kardinal Dopfner je govoril v cerkvi sv. Avguština v Berlinu članicam Zveze katoliških žena. Priporočal jim je, naj se z materinsko skrbjo posvečajo bližnjemu. V času, ko je delo postalo mnogim malik, naj katoliška žena smatra svoje delo kot službo bližnjemu, pa naj bo to v družini ali v raznih poklicih.
Silno je zaupal v božjo previdnost. Ni dopustil, da bi samostanski red, ki ga je sam ustanovil, posedoval kaj imetja. Tudi je prepovedal prositi po hišah. Božja previdnost bo poskrbela, da bodo usmiljeni ljudje sami dali, je učil.
Bil je silno miren v bridkostih in preganjanju.
Najbolj se je bal greha. Žalost, da ne-nekateri toliko grešijo, ga je spravila v grob.
Zaupaj v bridkostih v božjo previdnost. Varuj se greha!
To je naravna in prirojena vez naravne ljubezni. Kdor je prostovoljno izgubil to svojo narodno zavest in rodoljubno ljubezen, tak človek je izdajalec in odpadnik. Kdor je pa svoj dom izgubil po tuji krivdi, je brezdomec. — Ljubi svojo domačijo in svojo domovino, da boš njen vredni sin in njena vredna hči! A vedi, da ljubiti svoje, ne pomeni sovražiti tuje!
2. Skrbimo za blagor domovine! Naravni čut in krščanska vest zahtevata, da vsakdo ljubi svoje starše, dom in rod. Ljubezen pa nalaga skrb za blagor ljubljenih. Dober sin in dobra hči ljubita, cenita in spoštujeta svoje starše in skrbita za njihovo srečo, blagor in blagostanje. Trpljenje staršev jima je v preveliko žalost. Enako je z domovino. Kdor jo ljubi, jo ceni in spoštuje ter skrbi za njen blagor. Saj je domovina skupna last in draga svetinja. Tudi Zveličar je ljubil svojo zemeljsko domovino. Saj se je v prvi vrsti zanjo žrtvoval, zanjo delal, zanjo na križu umrl. Posnemajmo to Gospodovo ljubezen! Ne bodimo sebični odpadniki!
3. Molimo zase, za svojce in za domovino! Človek je družabno bitje. Potrebuje družbo in ji dolguje svojo pomoč. A že po naravnem nagonu najprej nase misli, sebe ljubi in zase skrbi. Ne sme pa biti sebičen. Misliti mora tudi na druge, da ne greši. — Misli tudi ti na svoje brate in sestre, da boš vreden brat in sestra! Ljubi dom in domovino, da ne boš odpadnik ! Delaj in žrtvuj se za svoje ! Moli zase, za sorodnike in domovino !
Za krščansko umetnost
Zveza katoliških umetnikov Združenih držav Amerike bo imela svoj peseben kongres od 18. do 20. avgusta v mestu Latrobe pod predsedstvom škofa iz Pitts-burga. Zadnji dan kongresa bodo izročili posebno nagrado za leto 1960 umetnici Mariji Montova Martinez iz Mehike, ki je v Ameriki poznana umetnica v keramiki. Namen Zveze katoliških umetnikov je obnoviti smisel za pozitivno umetnost in umetniško ustvarjanje med katoličani.
Sto tisoč romarjev v Padovi
Na praznik sv. Antona je obiskalo njegovo baziliko v Padovi sto tisoč romarjev, ki so prišli z vseh strani Italije in tudi iz inozemstva. Slovesno mašo je imel kardinal Bea.
Staro latinsko sv. pismo
V benediktinskem samostanu Beuron v Nemčiji nadaljuje svoje znanstveno delo ustanova «Vetus Latina«, to je ustanova, ki bo objavila vse stare latinske prevode svetega pisma, vse odlomke, ki so se ohra-nli v starih rokopisih ali v citatih starih pisateljev prvih krščanskih stoletij. Vse delo predvideva 27 velikih zvezkov, od katerih sta izšla prva dva.
Nova škofija v Avstriji
Pred nedavnim je bil podpisan poseben dogovor med sv. Stolico in Avstrijo, s katerim se na podlagi konkordata iz leta 1934 ustanavlja škofija v Burgenlandu, doslej samo apostolska administratura.
Podpisala sta sporazum za sv. Stolico nuncij msgr. Dellepiane, za Avstrijo zunanji minister Kreisky. Kakor smo rekli, je bil konkordat sklenjen leta 1934, njegovo juridično veljavo pa je potrdila vlada v decembru 1957. — V Burgenlandu biva
Svetovni evharistični kongres v Monakovem se je preteklo nedeljo začel z veliko slovesnostjo. Odprl ga je papežev osebni poslanec kardinal Gustav Testa na čelu številnega odposlanstva. Pred-no je kardinal Testa odpotoval iz Vatikana, je bil v posebni avdienci pri sv. očetu. Ob tem srečanju je papež Janez XXIII. imel zelo očetovski nagovor na odposlanstvo in kardinala. Spomnil se je najprej, kako se je ustavil v Monakovem leta 1912 na potu na evhar. kongres na Dunaju. Že takrat, ob prvem srečanju, je vzljubil Monakovo zaradi vernosti njegovih prebivalcev in zaradi lepih ten številnih umetnostnih spomenikov. Nato je omenil, kako ga je sedanji monakovski nadškof in kardinal Wendel povabil v imenu vsega nemškega episkopata, naj bi se osebno udeležil evhar. kongresa. Skušnjava je bila zelo huda, je dejal papež, toda umski razlogi so zmagali nad srcem in zato ne bo šel osebno, da pozdravi kongres, temveč bo le po radiu poslal svojo poslanico. Za sedaj bo za uspeh kongresa molil. Nato je zaključil:
»Gospod kardinal, ljubi otroci! Nesite prebivalstvu, ki vas bo gostoljubno sprejelo, in vsem romarjem v Monakovo Naš pozdrav kot izraz srčnega zaupanja in prijetne vzpodbude. Naj bo srečna vaša pot in še srečnejše vaše bivanje in Bog naj blagoslovi vaše korake in vaše besede.«
*
Že prvi dan je prihitelo 'V Monakovo 34 kardinalov in kakih 500 škofov in nadškofov ter več sto tisoč vernikov. Tudi iz Jugoslavije je dospelo posebno zastopstvo; njemu na čelu stoji zagrebški nadškof msgr. Šeper. Niso pa dali dovoljenja nikomur iz dežel za železno ograjo. Tudi Nemcem iz Vzhodne Nemčije je zabranjeno udeležiti se kongresa.
H*
Geslo sedanjega evhar. kongresa v Monakovem je: »Pro mundi vita«, »Za življenje sveta«. Tako je naš Gospod napovedal v velikem evhar. govoru ob Genezare-škem jezeru: »Kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.« Mojzes je dal Judom mano v puščavi, a so umrli; Jezus je svojim učencem pripravil vse drugačen kruh; kdor bo jedel od tega kruha, bo živel vekomaj. Tako je napovedal ob koncu drugega leta svojega javnega življenja. Ob koncu tretjega leta je obljubo izpolnil, ko je pri zadnji večerji vzel kruh v svoje roke in rekel: »Vzemite in jejte, to je moje telo, ki se za vas claje.« Takrat se je uresničilo, da je Jezus postal »KRUH ZA ŽIVLJENJE SVETA«. Od tistega trenutka dalje se obnavlja posvečenje Jezusovega Te-
hrvaška narodna manjšina, ki bo v novi škofiji gotovo našla tudi zaščito svojih narodnih pravic.
Afriške škofije na posvetovanju
Pod vodstvom apostolskega delegata za vzhodno in zapadno britansko Afriko, msgr. Guida Del Mestrija se je zbralo na posvetovanje 17 nadškofov in škofov skupno s kardinalom Rugambwa iz Tan-ganike v kraju Dar es Salaam. Bilo je to plenarno zasedanje škofov iz Tanga-nike, na katerem so obravnavali nekatera važna vprašanja apostolata v deželi.
Nevarnosti budizma
Posebna vladna komisija sestavlja zakonski predlog ,da se v Birmaniji proglasi budizem kot državna vera. Ob tej priliki je nadškof msgr. U Win iz Man-dalava izrazil vznemirjenje, da ne bi tako priznanje budizma moglo roditi ovire za mir in edinost v državi, ki je posebej na verskem področju vladala doslej. Podobne pomisleke so izrazili tudi predstavniki drugih verskih skupin. Prav tako je msgr. U Win izrazil mnogo pomislekov proti zakonskemu predlogu, ki naj bi združil ministrstvo za kult in vzgojo. Odgovorni činitelji bi namreč zelo lahko mešali verske zadeve z zadevami vzgoje. Gre predvsem za šolske učbenike in pa za možnost, da bi bil pouk budizma v šolah obvezen.
lesa in Krvi vsak dan pri vsaki sv. maši. In on sam se daje vsaki duši, ki ga prav prejema v sv. obhajilu.
Sv. maša in sv. Evharistija sta postala središče ne samo krščanskega bogoslužja, temveč tudi vir in začetek vsega nadnaravnega življenja, kot uči sv. Tomaž A-kvinski. Saj po njegovem nauku nekateri zakramenti človeka na
sv. Evharistijo pripravljajo (sv. krst, sv. birma, sv. pokora); dni- ot gi pa so dopolnilo sv. Evharistije, ker dokončujejo delo milosti, ki * jo sv. Evharistija prinaša (sv. m a- 1 ziljenje in sv. zakon). Eden pa !eJ je z Evharistijo nerazdružna zve- "a za: sv. mašniško posvečenje. U- 9: resničujejo se tako Jezusove be- ”° sede: »Jaz sem življenje,« življe- f1 nje za vse, ki vanj verujejo.
"o
čič
Za vzgojo duhovniškega naraščaja v Trstu
V tržaški škofiji je postalo vprašanje duhovskega naraščaja za Slovence zelo pereče. V semenišču je samo en bogoslovec. Iz drugih škofij ni pričakovati pomoči. Današnji način dušnega pastirstva, ki naj bi odgovarjal sodobnim zahtevam posebno v mestu, zahteva večje število duhovnikov. Ti, kar jih je, komaj sproti zmagujejo delo, ki ga jim nalaga vsak dan sproti. Nič pa ne ostane časa za organizacije in druge potrebe modernega pastirovanja.
Velike upe smo stavili v Marijanišče na Opčinah. Toda uresničilo se je to, česar smo se bali. Gimnazija, nižja in višja, je v mestu, vzgojni zavod pa na visoki planoti. Število slovenskega prebivalstva, ki prebiva v mestu, presega število Slovencev in sploh prebivalcev, ki bivajo izven mesta. Ni pa bilo pričakovati, da bodo otroci iz mesta, razen v izjemnih primerih, stanovali na Opčinah in se vračali v mesto v šole. In v resnici doslej ni iz Marijanišča duhovskih poklicev.
Tako je prišlo do načrta, da bi se sezidal dijaški zavod v mestu ali vsaj na periferiji. Mnogim se zdi to neizvedljivo. Toda pomnimo, da je skrb za poklice v prvi vrsti zadeva cerkvenih predstojnikov, ki bodo po šestnajstih letih po vojni že pokazali pravo pot. Morda bi kazalo del škofijskega semenišča odstopiti slovenskim dijakom, ki bi zahajali v mestne
šole. Problem je namreč v tem, da more slovenske duhovnike vzgojiti le resnična slovenska šola. Pa tudi vest sodobnega človeštva se je toliko izoblikovala, da ni mogoče nobenemu narodu več odrekati šolstva v domačem jeziku.
S tem pa še ne bi bilo rešeno vprašanje. Kaj pomagajo zidovi, če ni dijakov. Kaj pomaga semenišče, če ni duhovskih poklicev.
Znameniti vzgojitelji mladine pa nas učijo, da Bog kliče v vsaki dobi zadostno število dečkov v svojo službo. Krivda je na ljudeh, ki jih ne znajo odkriti in negovati. In ker zadosti ne molijo, da bi mogli ti poklici res zaživeti in v današnji
du
iu
'ki
L
■In
lil
j »Katoliški glss“ v vsako I slovensko družino!
veri protivni okolici vztrajati. Zato je tako važen poziv k molitvi. Moliti moramo mi duhovniki v ta namen, naše Marijine družbe, ki so nam v preteklosti vzgojile veliko število mater duhovnikov. Moliti moramo vsi, katerim je mar duhovni blagor našega naroda. Moliti moramo v ta namen vsi, ki nam je pri srcu, da naš rod na tej zemlji ne bo izumrl. To pa se bo gotovo zgodilo, če ne bo imel več v svoji sredi slovenskih duhovnikov.
(Naš vestnik, julij 1960)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v •
ili lil
Pri
•V'!
lix
Ule
K
'J
h
4)1
ter
Sv
III.
Žabničani in drugi prebivalci Kanalske doline se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so bile Sv. Višarje zaprte. Zato so kmalu začele deževati prošnje na cesarja na Dunaju, naj se božja pot zopet dovoli. Toda Jožef II. je bil trdoglav, kakor so trdoglavi vsi diktatorji. Njim je njih volja tudi ljudska volja in njihove ideje so jim ljudski blagor. Zato jih vidimo, kako so vedno premočrtni in gredo z glavo skozi zid, dokler si glave tako ali tako ne razbijejo. Tudi Jožef II. je s svojimi reformami vztrajal, prepričan, da bo z njimi prenovil avstrijsko cesarstvo. Toda Bog sam mu je načrte prekrižal, ko je po 10 letih vladanja umrl. Avstrijski narodi so zadihali olajšani. Takoj je njegov naslednik cesar Leopold razveljavil večino pri ljudstvu osovraženih Jožefovih reform. Med temi je bil tudi ukaz, naj se zapre svetovišarska božja pot. Februarja 1790 je Jožef II. umrl, septembra istega leta je že izšel dekret, ki je ukazal, naj se Sv. Višarje znova odpro. Cerkev so znotraj zopet opremili in Marija se je vrnila v svoje svetišče. Prešla je nevihta in znova je posijalo svetlo sonce.
Francoske armade pod Sv. Višarjami
Ali pravega miru ljudje v dolini še dolgo niso našli. Saj se je medtem na Franoskem začela revolucija, ki je kmalu pognala francoske armade po vsej Evropi in jih pripeljala tudi po dolini mimo Sv. Višarij. Francoski poveljnik Napoleon Bonaparte je leta 1797 začel zelo posrečeno ofenzivo proti Avstriji v Severni Italiji-Meseca marca so izbruhnili boji. Napoleon je svoje armade razdelil na tri skupine: ena je preko Gorice marširala proti Ljubljani pod poveljstvom generala Bernar-dotteja; druga je šla iz Vidma gor po dolini preko Pontebe na Koroško; poveljeval ji je general Massena; tretja pa se je pomikala na sever proti Tirolski. Avstrijci so se vsem trem upirali, toda zaman. S francoskimi četami, ki so prodirale proti Koroški po dolini čez Pontebo, je prišlo do bitke ravno pri Zabnicah pod Sv. Višarjami. Avstrijski poveljnik nadvojvoda Karel je tu napadel Francoze, ali sreča niU ni bila mila. Sam bi bil skoro ostal obkoljen, zato se je hitro umaknil v smeri proti Koroški. Kmalu nato je bil sklenjen mir v Campoformido pri Vidmu in Francozi so se zopet umaknili.
Pozneje so še večkrat hitele francoske in avstrijske armade po dolini mimo Sv. Višarij v obe smeri, saj so sl sledile vojne in premiri kar po vrsti dve desetletji. Toda najhujši boji pod Sv. Višarjami so bili meseca maja leta 1809. Napoleon je že več let bil cesar in si ni dal miru, dokler ni bila vsa Evropa njegova. No pomlad 1809 se je začela zopet vojna med Avstrijo in Napoleonom. Glavni boji so se odigrali sicer daleč od nas, na Češkem in Bavarskem, vendar so se ravno v tej vojni najhuje spopadli Francozi in Avstrijci tudi v dolini pod Sv. Višarjami. Avstrijo je namreč utrdila grič nad Naborjetom, da bi v prihodnje branil Francozom prehod iz Italije na Koroško Dolina je tam ozka, cesta nekoliko strma in zato ravno pri' praven kraj za trdnjavo.
Ob izbruhu vojnih operacij so se francoske armade dvignile tudi v Italiji, d® gredo v notranjo Avstrijo. Avstrijci so se pred Francozi povsod umikali in zato so se umaknili tudi iz Italije po cesti čez Pontebo. Le pri Naborjetu so v trdnjavici pustili hrvaške vojake iz Ogulina pod poveljstvom stotnika Friderika Hensela, da branijo prehod podkralju Evgenu in njegovi armadi. Branilce so Francozi kmalu od vseh strani obkolili in jih pozvali k predaji, toda dobili so v odgovor: »Dobili smo povelje se braniti, ne pa se pogajati.« Morali so napraviti splošen naskok, ^ je stal Francoze težke žrtve, in šele ko je bil poveljnik težko ranjen, so se braniki predali (17. maja 1809). Pozneje so v spomin na hrabre vojake postavili spomenik'
V teh letih je višarsko svetišče samo zadela težka nesreča. Leta 1807 je strel® zadela v zvonik in cerkev je pogorela, to se pravi, kar je bilo v cerkvi leseneg®' Ljudje so pa škodo zopet popravili in oltarje ter notranjščino obnovili. Na obok' ki loči prezbiterij od cerkvene ladje, so napisali latinski napis: »In hoc loco Mate' Christi invenla stetit.« (Na tem kraju so našli Mater Kristusovo). (Se nadaljuj^
življenja
1^3 a
Dnevi smrtnikov in Dantejev Pekel Olimpijske igre 1960
i.
SKA v Argentini, ki že vsa povojna leta branja ogenj slovenske kulture izven matične države, je v lanskem decembru podala med svoje rojake dve novi deli: ^nevi smrtnikov in slovenski prevod Dantejevega Pekla. Dnevi smrtnikov, s podnaslovom Emigrantsko pripovedništvo 1954-1960, je zbirka že objavljenih črtic in Dovel. V njej so zastopani povečini že Mznani pripovedniki: Žele, Kociper, Be-Kič, Kramolc, Mauser, Novak, Korošec, Potokar, Javornik, Bukvič, Marolt, Simčič, Ogrin, Debeljak, Rudolf, Kos in Jur-fec.
Že navedena imena kažejo na pestrost ^ dovršenost bodisi v stilu, bodisi v sno-tl- V glavnem pa smemo reči, da prevlade vojna tematika. Tu zaživi nedavna Preteklost našega naroda: usoda slovenjih ljudi, ki so živeli na prelomnici dveh ^sov, katere je vojna vihra zmela in po-Wa na vse štiri vetrove, kjer si zdaj Utišajo zgraditi novo življenje. Iz črtic frha domotožje po domačem snegu, spo-■Rini na beg iz domovine, na preminule Prijatelje in življenje v novi domovini, ^jiga nam torej v bistvu ne prinaša nič tovega; kljub temu predstavlja dragocen ec v mozaiku slovenske književne u-taetnosti. Je pa tudi važen dokument ča-Sa za novo generacijo, ki teh strahot ni *°ži vela.
Zbirko je uredil A. Geržinič. V zaključki besedi pravi, da sta ga pri tem delu 'Mili kvaliteta del in zaokroženost knji-po tematiki in stilu, kar mu smemo "rez pridržkov pritrditi.
II.
kameni vsakega prevoda so: prodreti mišljenje in kulturo drugih narodov, Osvojiti si najboljše od tega, kar je tudi tenij ustvaril, in pospeševati duhovno Nižanje z drugorodci. Mislim, da bo no-® Prevod T. Debeljaka to dosegel in doprinesel hvalevreden delež k temu, kar bilo prej v slovenščini napisanega o [Weju od romantičnega razcveta sem. Vo, da sta Danteja poznala že Preše-ei> in Čop; prevajali pa so ga Vraz, Ko-^ki, Ušeničnik, Debevec in v zadnjih 4 tudi A. Gradnik, čigar prevod je le-®njo pomlad oddajal radio Trst A in je |el tudi v knjigi.
Jebeljakov -prevod je brez dvoma plod ■gotrajnega dela in študija. V začetku prevajalec oriše položaj Italije in Oljenje v Florenci trinajstega stoletja in je političnih struj, v katero je bil, kot teiHo, tudi Dante usodno zapleten. Ustva-nam je torej jasen zgodovinski okvir, katerem je Pesnik živel in deloval. Sledi ^širen življenjepis in oznaka pesnikovega
delavanja. Končno nas seznani z najbolj znanimi dantologi in prikaže zanimanje Slovencev za »božanskega Pesnika«.
O prevodu kot takem lahko mirno rečemo, da je uspel; nekateri deli in prizori so ohranili učinkovitost in poezijo originala. In če na nekaterih mestih zazveni verz nekoliko okorno, se moramo na drugih pokloniti spretnosti avtorja, s katero je znal dobiti prikladen izraz.
Prevodu sledi razlaga z opombami, brez katerih bi bilo delo težko razumljivo. Knjigo je opremila Bara Remec po okusu in zahtevah sodobne likovne umetnosti.
Prevajalec in ilustratorka sta knjigo posvetila dr. Jožetu Debevcu, »prvemu prevajalcu celotne Božanske komedije v verzih v slovenščino in ujcu naših družin.«
Izdaja tega dela naj bo v zgodovinski zgled, kako je emigracija, naj bo še tako trda in kruta, lahko rodovitna tudi za najvišjo umetnost. (Iz uvoda). B.P.
Leta 1940 bi moralo služiti za nov sedež olimpijskih iger mesto Tokio; toda bodisi ta, sedaj že dvanajsta olimpijada, bodisi trinajsta, zaradi vojnih dogodkov nista prišli do svojega.
PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Po končani vojni, ko je bilo zopet treba misliti na olimpijske igre, so tudi najbolj korajžni člani komiteja popolnoma obupali: tako so bila mesta razdejana in mladina tako izmučena ali pa pokvarjena zaradi .moralnega zloma, ki ga je s sabo prinesla vojna, da ni bilo absolutno mogoče misliti na nov vzpon olimpijske tradicije. Toda Velika Britanija je le napela vse svoje sile in s svojo tehnično organizacijo, ki je bila praktično tista iz leta 1908, je organizirala novo olimpijado leta 1948. Izmed 5000 zbranih atletov se je naj-
Prodiranje komunizma v Latinsko Ameriko
Sl
V južno in srednjo Ameriko počasi prodira komunizem. Pot mu pripravlja premajhna izobraženost ljudstva in nestalnost vlad v posameznih državah. Zdi se, da se je začelo izvajati tretje obdobje komunističnega načrta, to je podtalno, tiho vtihotapljanje Marksove ideologije med tamkajšnje narode.
Prodiranje komunizma v te dežele pospešuje tudi pomanjkanje jasnega socialnega nauka v teh državah. Zato. si komunizem pridobiva privržencev tudi med izobraženci. Razne statistike jasno pričajo o stanju po posameznih deželah.
V ARGENTINI je po padcu Perona komunizem dosegel velik napredek. KP ima Že 16.000 članov, poleg tega 25.000 v mladinskih komunističnih organizacijah. Na univerzah več marksistično usmerjenih profesorjev zavzema zelo odgovorna mesta.
V BRAZILIJI so pri zadnjih volitvah dobili komunisti skoro pol milijona glasov. Komunizem se vrinja vedno bolj med vseučiliške vrste. V Rio de Janeiro je pri volitvah na filozofski fakulteti dobila skrajna levica 300 glasov proti 304, ki so jih dobili katoličani, protestanti in nekomunisti sploh.
V ČILE je fronta komunističnih izobražencev zelo močna. Vseučilišče je zelo delavno izhodišče propagande in marsi-
kak profesor je član kakega znanstvenega udruženja, ki je v komunističnih rokah.
V BOLIVIJI je ljudska univerza prava šola za komunizem, kjer se šolajo zlasti delavci-komunisti. V »Narodni šoli učiteljev«, ki jo obiskujejo po večini dekleta, je 15% profesorjev vpisanih v KP, 20 % jih je sopotnikov 40% pa je komunističnih simpatizerjev.
V EKVADORJU so sicer komunisti številčno šibki, a jih je največ med učiteljskim osebjem, zlasti na univerzi, kjer so dekani ekonomske, juridične in filozofske fakultete marksisti. Od te zadnje je odvisna tudi Višja šola za vzgojo, ki daje deželi učne moči.
V PERU je izmed 7 univerz na štirih močan vpliv komunizma. Med 30.000 učnimi močmi jih je 4000 članov KP, skoro
20.000	pa simpatizirajo s komunizmom. Tudi naučno ministrstvo nadzirajo člani KP.
Podobno stanje je tudi v Paragvaju in Urugvaju. V Kolumbiji sodelujejo frama-soni in komunisti, zlasti med dijaško mladino. Skoro vsi študentje prihajajo iz šot v življenje močno materialistično usmerjeni. Dokaz je udeležba 300 kolumbijskih študentov na lanskem komunističnem mladinskem festivalu na Dunaju.
To je žalostna slika dežel, ki se pustijo vplivati od velikih obljub po raju na zemlji, ki ga obeta komunizem. Komunizem je za naivne ljudi varljiva rešitev iz težav, v katerih večkrat plovejo, za resne pa opomin za nevarnost, ki preti latinskim narodom Amerike. Vidi se, da so daleč od železne zavese in se sami ne morejo na lastne oči prepričati, kaj je komunizem. Sele, če bi ga okušali, bi ga spoznali. Prav je imel tisti, ki je rekel, »da je za naivne ljudi komunizem jed, ki jo je treba pokušati, da se spozna njen grenki okus.« Pametni ljudje pa verjejo temu, kar slišijo in vidijo, in obsojajo komunizem kot naj več je zlo.
^"iglav, kralj slovenskih gora, se dviga lepoti zdaleka prekaša ^ ____________________________________________
visoko nad ostalimi vrhovi in po svoji mnoge višje alpske orjake
žensko maščevanje
V Jolietu v ZDA je umrla ženska. Ostala je sama vse življenje, a nihče ni vedel zakaj. Ko so odprli njen testament, da vidijo, kaj želi zaradi pogreba, so našli zapisano: »Želim, da me k pogrebu nese šest žensk; vsaki dajte sto dolarjev. Moški niso marali mene, ko sem bila živa; jaz ne maram njih, ko sem mrtva.«
bolj uveljavil ameriški črnec Owens, katerega rekord v skoku v daljino drži še danes (8,06 m).
Londonskim olimpijskim igram iz leta 1948 so nato sledile še leta 1952 tiste v Helsinkih in štiri leta kasneje tiste v Melbournu.
Kako se pa Rim pripravlja v letu 1960 na svojo olimpijado, bomo videli prihodnjič.
ZOPET V VEL. BRITANIJI
Po končani vojni, ko je bilo treba zopet misliti na olimpijske igre, so tudi najbolj pogumni člani komiteja popolnoma obupali: tako so bila mesta porušena in mladina tako izmučena ali pa pokvarjena zaradi moralnega zloma, ki ga je s sabo prinesla vojna, da ni bilo absolutno mogoče misliti na nov vzpon olimpijske tradicije. Toda Velika Britanija je le napela vse svoje sile in s tehnnično organizacijo, ki je bila praktično ista kot v letu 1908, leta 1948 organizirala novo olimpijado. Izmed pet tisoč zbranih atletov se je uveljavil ameriški črnec Owens, katerega rekord v skoku v daljino drži še danes (8,06).
Prav pred nekaj dnevi smo brali presenetljivo vest, da je v nedeljo 24. julija Manfred Steinbach v berlinskem stadionu skočil en cm več kot Jesse Owens. Senzacionalna vest se je kmalu razširila po vsem svetu, toda kmalu nato je bila tudi uradno zannikana, češ da je Steinbachu bil najlonjen veter, ki je pihal v smeri skoka s hitrostjo 3,4 m na sekundo. Čeprav mu rekord ne bo priznan, in po krivici, kajti če mu je že bil veter favorit, je imel Steinbach pri zaletu opravka z zelo razmočenim terenom, ki ga je pri odskoku brez dvoma oviral, kljub temu ostane ta njegov skok velik dogodek v športnem svetu in ga postavlja med glavne favorite olimpijskih iger 1960.
NA FINSKEM
Iz Londona so se olimpijske igre preselile leta 1952 v Helsinki, v najmanjše mesto, ki je kdaj imelo v gosteh ta športni dogodek. Majhna Finska in njena še manjša prestolnica sta se odlično pripravili za ta važni sprejem in olimpijada je doživela velikanski uspeh, saj je padlo kar 48 olimpijskih in 16 svetovnih rekordov.
Veliko zanimanje je to leto vladalo za ruske atlete, ki so se prvič pojavili na olimpijskih igrah. Organizatorjem je njihova udeležba delala nemalo preglavic, kajti ravno takrat je bila vojna vihra v Koreji na višku in razumljivo je, da so se bali, da bi med amerikanskimi in ruskimi atleti prišlo do neredov. Toda strah se je izkazal za neutemeljenega, kajti kot trdijo očividci, bolj športnega in prijateljskega obnašanja med udeleženci olimpijskih iger še niso videli.
AVSTRALIJA 1956
Avstralske olimpijske igre pomenijo pravi dvoboj med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zanimivo dejstvo je tudi to, da so se te poletne igre prvič odigravale meseca decembra, ki pa odgovarja avstralskemu poletju.
Število udeležencev je bilo tokrat znatno manjše od prejšnjih let, česar je bila gotovo kriva geografska pozicija Avstralije same in pa politični neredi v Egiptu in na Ogrskem, ki so tako rekoč karakteri-zirali leto 1956.
Na teh tekmah so se izkazali Amerika-nec Bob Morrow in seveda ruski prvak Vladimir Kuts, ki se je izkazal za vrednega naslednika Zatopeku, v teku na 5000 in 10.000 metrov.	L.	V.
Samomorilci pri avtomobilskih nesrečah
Nadškof Združenih držav Lafayete je v svoji nadškofiji uveljavil prepoved cerkvenega pogreba osebam, ki so po lastni neprevidnosti izgubili življenje pri avto-mobolskih nesrečah. Ta prepoved je v popolnem skladu z zakonikom cerkvenega prava, ki govori o »neposrednem samomoru«. Pokojni papež Pij XII. je dne 8. decembra 1952 takole govoril zbranim italijanskim športnikom na njihovem kongresu: »Po božjih zapovedih smo dolžni ščititi lastno in tuje življenje, zato ni dovoljeno, da ga izpostavljamo v resno nevarnost s pretiranim športom in telovadbo.«
Nadškof Lafayete je ukazal, naj nadškofijski urad skrbno preišče stopnjo krivde avtomobilskih voznikov, predno dovoli ob slučaju njihove smrti cerkveni pogreb.
V Združenih državah so avtomobilske nesreče na dnevnem redu. S tem ukrepom skuša sv. Cerkev opozoriti avtomobiliste na večjo previdnost in večji čut odgovornosti zase in za druge.
Radio Trst A
Teden: od 7. do 13. avgusta 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Vaški ansambel »Silvo Tamše«. — 17.40 Operne arije in dueti. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Zbor »Jacobus Gallus«. — 22.10 Koncert godalnega ikvarteta Italijanske radiotelevizije iz Turina.
Ponedeljek: 19.00 Oddaja za najmlajše: »Desetnik in sirotica«, pravljica; igrajo člani RO. — 21.00 Radovan Gobec: »Planinska roža«, opereta v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Predavanje: »Monogamija in poligamija v živalstvu«. — 19.00 Utrinki znanosti in tehnike. — 19,20 Skladbe Pick-Mangiagallija, Zandonaja in Tommasinija.
— 20.30 Izbor tujih in domačih popevk, —
21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba. Igrajo člani Radijskega odra. — 21.45 Slovenski oktet. — 22.00 Umetnost in življenje: Miran Pavlin: »Zgodovinska razstava futurizma na XXX. beneški Bienna-
li.	— 22.15 Hačaturjan: In memoriam, simfonična pesnitev.
Sreda: 18.00 Z začarane police: »Hvaležnost dobrosrčnih palčkov«. — 19.00 Nove afriške države: (5) »Nigerija«. — 21.00 »Ljudje v vlaku«, radijska groteska. Igrajo člani Radijskega odra.
Četrtek: 18.00 Predavanje - »Konj v svetovni zgodovini«. — 19.00 Evropa stop! Iz popotne beležnice mladega rodu - Urednik Drago Štoka. — 21.00 Obletnica tedna: »150-letnica rojstva grofa Cavourja«. — 21.15 V spomin Roberta Schumana (2). —
22.00 Iz sodobne književnosti: Filip Kalan: »Gospodična Mary«, ocena Vinko Beiičič.
— 22.15 Vokalni kvintet »Zarja«.
Petek: 18.00 Predavanje - »Arhitekt Pier
Luigi Nervi«. —- 19.00 Po davnih cestah:
(1) »V Mali Aziji in na Bližnjem Vzhodu«.
— 19.15 Skladbe Elgarja in Williamsa. — 20.30 Operetna fantazija. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Industrija konzerviranja juh«. — 22.15 Koncert sopranistke Hilde Holz.
Sobota: 13.30 Dobrodošle - plošče prvič v oddaji. — 15.00 Koncert operne glasbe.
— 16.00 Znamenita dela starega veka: Miran Pavlin (4) »Gradnja mest v starem veku«. — 17.00 Folklorni ansambli. — 18.00 Žena in dom. — 19.00 Slovenski književniki v pismih: Martin Jevnikar: (5) »Anton Aškerc«. — 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba. Igrajo člani Radijskega odra. — 22.00 Anton Bruckner: Simfonija št. 3 v d-molu, imenovana »Wagner«.
Ifohun iz Vatikana13
Ufi,
sPisu o. Petra Leonija r- Mariza Perat
V obrambo resnice
Obtožbe škofa Sergija so bile težke. In ^ sem se odločil, da bom te laži razjokal. Zavedal sem se jasno, da se s tem ^°stav]jam resni nevarnosti, vendar se ^Sebno nisem bal, kajti vedel sem, da j^Je boj že začel, ker več katoliških du-- ltl>kov je v tem času bilo že aretiranih. (5° sem se hotel še maščevati za take Predno bi izginil s pozorišča. Tako jjj1 že takoj drugo nedeljo v februarju jj^il v cerkvi, da bom popoldne pojasnil škofa Sergija proti sv. očetu. Pri Seni se bal samo nečesa: da bom V-ran P1"01! večerom. Toda ukaz o are-ie moral priti iz Moskve... Torej mi
p —jaiu še nekaj časa.
°Poldrie je velika župna cerkev bila
polna poslušalcev, med katerimi so bili tudi pravoslavni verniki in nekaj njihovih duhovnikov. Prvi dokaz v obrambo Pija XII. sem vzel iz stare sovjetske enciklopedije: tam je neki članek jasno govoril o nasprotstvu med Hitlerjem in rimskim papežem. Videlo se je torej, da se jim je tedaj izplačalo govoriti tako o sv. očetu; sedaj so pa trdili ravno nasprotno. In to — sem dejal — delajo z edinim namenom, da bi umazali rimsko Cerkev. Govoril sem nadalje o Hitlerjevem preganjanju katoliške Cerkve, o poskusih Pija XII., da bi preprečil vojno, in nato o vsakovrstni pomoči, ki jo je organiziral Vatikan v pomoč tlačenim narodom in družinam. In še sem jim govoril in dokazoval. Nato sem vse svoje vernike pozval, naj že sedaj odpustijo vsem onim, ki nas sovražijo in ki nas hočejo uničiti. Končal sem nato svoj govor z molitvijo posvečenja Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki jo je leta 1942 sestavil sv. oče Pij XII. sam.
Vse skupaj je trajalo eno uro in pol.
Mnogi so odhajali iz cerkve z očmi vlažnimi od solz.
Polemika se nadaljuje
Naslednje nedelje je Sergij Larin pokazal popolnoma svoj obraz: svojim župnikom ni ukazal pridigati drugega kot proti katoliški Cerkvi. Ko je nato videl, da nas NKVD pusti zaenkrat še v miru, se je celo pritožil: »Neverjetno, da je temu italijanskemu duhovniku, ki je s svojimi četami poteptal našo sveto zemljo, še dovoljeno, da svobodno hodi po ulicah našega mesta in da celo lahko govori s prižnice!«
Vendar sem vseeno ostal na svobodi približno eno leto, kajti treba je bilo gledati tudi na državne zakone in pa na to, da se nu da vsaj nekaj časa, da lahko izvršim vse tiste »zločine«, katerih me bodo potem lahko obtožili.
Nekaj v pojasnilo
Moji verniki so se s strahom čudili, ker sem tako odkrito govoril o potezah
nove sovjetske cerkve in o njenih zmotah. Jaz sam pa se nisem prav posebno bal, saj sem vedel, da mi je darovan vsak dan, ki ga prebijem na svobodi.
Če se dobro spominjam, je bil prav tiste dni aretiran neki pravoslavni duhovnik, ki je prestopil v katoliško Cerkev. Malo zatem pa je prišel k nama neki drug pravoslavni duhovnik ter nama prigovarjal, naj se vendar odrečeva katolicizmu in postaneva pravoslavna duhovnika, da se tako laže izogneva preganjanju.
Nasmehnil sem se mu: »Tega pa ne; nasprotno, bil bi čas, da bi se vi povrnili v katoliško Cerkev, ki je edino prava. In pa«, sem dejal, »dve stvari sta pri tem, ki nasprotujeta, da ste vi v zmoti: prva je ta, da je Kristusova Cerkev še vedno nepremagljiva; druga pa je, da je vaša cerkev že bila premagana od satana, kajti vaši „škofje” in tudi nekateri tako zvani duhovniki služijo temnnim namenom N. K.V.D. Torej kot vidite, vaša cerkev nikakor ni prava in zato vam ne preostaja drugega, če se hočete zveličati, kot da
pristopite k nam, četudi vas ima to stati življenje.«
»Nočem več v ječo,« mi je tedaj odgovoril, »bil sem že deset let v rokah N.K. V.D. in ne bi hotel zopet tega poskusiti, kajti star sem že, pa tudi družino imam.«
»No, napravite pač, kot se vam zdi,« sem mu odgovoril, »toda zapomnite si, da je Kristus rekel: „Kdor ljubi očeta in mater in otroke ter svojo lastno življenje bolj kot mene, ta ni mene vreden!" Za nas pa nikar ne skrbite ne vi in tudi ne vaši prijatelji, kajti za sedaj simo v dota roh rili rokah. Kar se pa mene samega tiče, se bom čutil zelo srečnega, če bom lahko dal največji dokaz ljubezni Onemu, ki je na križu v še veliko večji meri isto storil zame.«
Zadnji teden, ki sem ga prebil na svobodi, mi je večkrat prišlo na misel, kar sem že tolikokrat bral: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne segnije, ostane brez sadu; če se pa uniči, obrodi stoteren sad.«
(Se nadaljuje)
Seja občinskega sveta
V petek 29. julija je zasedal goriški občinski svet. Razpravljali so najprej o zadevi spomenika Gabrielu D’Annunziu, ki naj bi	ga	postavili v našem mestu	(mislimo,	da	so	neštete druge zadeve	nujnejše	kakor	pa postavitev spomenika
brezbožnemu D’Annunziu), ter o zadevi ločitve Tržiča od naše pokrajine, da se prižljuči tržaški. Obe zadevi sta ostali še nerešeni.
Določili so nadalje preimenovanje ulice Lungo Isonzo v Lungo Isonzo Argentina in odobrili zidavo poslopja za osnovno šolo v ulici Cipriani za vsoto 48 milijonov lir. Odobrili so tudi popravilo in zgraditev novih dohodov v Štandrežu ter zgraditev ceste,	ki	naj	bi vezala kamnolom	nad
Št. Mavrom z vojaško cesto na Sabotin. Občina bo za to cesto, ki bo stala dva milijona in pol, prispevala en milijon in pol.
Novi urnik nekaterih trgovin
Goriško trgovsko udruženje je določilo nov urnik za nekatere vrste trgovin v Gorici in goriški provinci. Trgovine z oblekami in perilom (mercerie), kakor tudi trgovine s pohištvom in porcelanom ter podobnim blagom bodo popoldne odpirali ob 16\ zvečer pa zapirali ob 19.45, ob sobotah pa ob 20\ Zjutraj ostane urnik isti (od 8.30 do 12.30).
Dan žalosti v ladjedelnici CRDA
V četrtek 28. julija popoldne se je o gromna množica udeležila pogreba obeh ponesrečenih delavcev tržiške ladjedelnice in jima s tem izkazala zadnjo čast. Delavca Erminio Gaiarda in Anton Angeli sta se v torek smrtno ponesrečila na delu na cisterni »Agip-Bari«, ko ju je zajel plamen in sta živa zgorela, tako da ju je bilo sploh težko identificirati. Pogreba so se udeležili poleg delavstva in ogromnega ljudstva tudi predstavniki ravnateljstva CRDA, člani notranje komisije, poslanca Raffaele Franco in Michele Martina. Pokopali so ju na pokopališču v Ronkah, kjer sta ponesrečena delavca stanovala. Gaiarda je pred vojno s starši stanoval v Doberdobu, kjer se ga vsi še dobro spominjajo. Tragična smrt obeh delavcev je vzbudila med delavstvom in prebivalstvom globok vtis.
Nemški strokovnjaki pregledujejo plinsko napeljavo
Nemški strokovnjaki iz Vestfalije v Zahodni Nemčiji pregledujejo te dni plinsko napeljavo v našem mestu, da ugotovijo morebitno uhajanje plina vsled okvar na plinskem omrežju. Strokovnjake vodi inženir Brand. Z modernimi aparati, s katerimi vrtajo v zemljo, da ugotovijo pravilnost napeljave, bodo v treh tednih pregledali vse plinsko omrežje našega mesta.
Št. Maver ima telefon
Pretekli teden je tudi Št. Maver dobil telefon ter se tako povezal z našim mestom tudi s to moderno pridobitvijo. Namestili so ga v Figeljnovi trgovini jestvin, Case Noriš št. 11. Ima številko 55-35. Na razpolago je vsem od 7. do 22. ure.
Padgora
Naša vas je v teh dneh pod vtisom dveh težkih smrtnih nesreč. V Johannesburgu v Južni Afriki se je dne 26. julija smrtno ponesrečil na delu v rudniku 25-letni Mar-gerita Robert, ki je pred leti odšel v A-friko na trdo rudniško delo, ki je postalo zanj usodno.
Preteklo noč pa je pri avtomobilski nesreči v bližini Beograda izgubil življenje 34-letni Joško Bregant, šofer avtoprevoz-nega goriškega podjetja »Goriziana«.
Bog jima bodi milostljiv. S težko prizadetima družinama iskreno sočustvujejo vsi vaščani.
Zavedamo se, da pri tem njegovem delovanju med nami v Pevmi ni vedno sijalo nežno jutranje sonce, kot je to pravilno poudaril tudi govornik, ampak da je vmes bilo mnogo, zelo mnogo truda in težav.
Prav zato pa se mu mi, njegovi župlja-ni, tem bolj iz srca zahvaljujemo za vso njegovo požrtvovalnost. Iz dna srca mu želimo, naj mu božje Srce Jezusovo po brezmadežnem Srcu Marijinem nakloni še mnogo let plodovitega dela v naši župniji.
Vaščani
SV. VIŠARJE - Visok obisk
Pretekli teden je obiskal našo božjo pot izreden romar. Iz Rima je prispel kardinal Larraona, Španec po rodu. Z avtom se je ustavil pri žičnici, ki pa že ni več vozila. Vendar ko so uslužbenci zvedeli, kdo je pozni romar, so ga izjemoma peljali na vrh. V cerkvi je kardinal pomolil pred milostno podobo M.B., se pomudil pri izložbah razprodajalcev razglednic in spominčkov ter se nato vrnil v dolino.
Do danes je bil menda to najvišji cerkveni dostojanstvenik, ki je obiskal sveto-višarsko božjo pot.
je poškodbam podlegel. Pogreb je bil v soboto 30. avgusta. — Preostalim naše sožalje.
Slavnosti svete Ane, ki so trajale osem dni, so za nami. Največ ljudi je bilo pri nas v nedeljo 24. in v nedeljo 31. julija. Obiskale so nas delegacije iz Koroške in iz Furlanije z godbami in pevskimi zbori. Predstavniki videmske pokrajine in tudi podžupan iz Beljaka so hvalevredno govorili v duhu združene Evrope. Radi bi videli, da bi bili navzoči tudi »veliki«. Morda bi se od malih kaj naučili. Tu smo trije narodi, le škoda da tretjega nočejo priznati. Krivda pa je gotovo tudi na nas. Dokler se Rim in Beograd ne bosta med seboj bolje zmenila, nas tu nihče ne bo upošteval. Pa tudi sami se moramo zganiti in z uporabo svoje materinščine dati vsem razumeti, da imamo tudi mi iste pravice kot ostala dva naroda. Če bomo pa vedno le molčali ali rajši v tujem jeziku govorili, nam naših pravic pač nihče ne bo silil.
Slovesnosti v Barnasu
RAJBELJ - Obhajanje sv. Ane
Sedaj, ko kosci pridno kosijo travo, tudi smrt pridno kosi svojo žetev. Tokrat je zamahnila in pokosila 58-letnega Viktorja Monai. Peljal se je na motornem kolesu proti Trbižu, pa se je zaletel v obcestni kamen in obležal težko ranjen. Pozneje
Kot je oznanilo vodstvo svetišča v Barnasu, bodo za Veliki Šmaren v tamkajšnjem svetišču velike cerkvene slovesnosti v spomin na prvo desetletnico kronanja Marije, tolažnice žalostnih. Začele se bodo v soboto 13. avg. zvečer ob 20. uri s slovesno zahvalno pesmijo. V nedeljo 14. avgusta zjutraj sv. maše; popoldne procesija, ob 19,30 večerna sv. maša, nato nočna procesija in obnovitev posvečenja Srcu Marijinemu na trgu pred cerkvijo.
Vel. šmaren: zjutraj ob 6,15 prihod nadškofa iz Vidma, sv. maša. Ob 8,30 druga sv. maša in birma; ob 10,30 slovesna peta sv. maša; popoldne ob 16,30 slovesna procesija.
Verniki, poromajte v Barnas k Mariji, tolažnici žalostnih!
Skedenj
Smrt krščanske matere
V četrtek 28. julija smo spremljali k zadnjemu počitku na domače pokopališče Marijo Jakomin, mater gospoda Dušana Jakomina. Kruta bolezen, ki ne prizanese nikomur, jo je spravila v prezgodnji grob in jo odnesla iz srede njenih dragih.
Pogreba, ki se je vršil ob 5. uri popoldne, se je udeležila ogromna množica ljudi iz vseh krajev; vsi so se hoteli zadnjič posloviti od drage pokojnice. Maševal je sam gospod Jakomin, ki je tako izkazal zadnjo čast mrtvi materi. Domači zbor je zapel nagrobnico »Nad zvezdami«. Pogreba se je udeležilo 25 duhovnikov. Domače pokopališče je bilo tako polno kot morda nikoli prej.
Spet je Bog poklical k sebi človeka, čigar življenje je bilo- polno požrtvovalnosti in trpljenja. Nehalo je biti srce, trudno od vseh življenjskih bojev in težav.
Naj bo blagi pokojnici miren počitek
v domači zemlji, njenim žalujočim dragim pa izrekamo najgloblje sožalje ob bridki izgubi.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker poromajo v Monakovo tudi naši uredniki in osebje uprave, prihodnji teden naš list ne izide. Prihodnja številka bo zato izšla v četrtek 18. avgusta. V tisti številki prinesemo tudi poročilo o romanju na evharistični kongres.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pevma - Oslavje
V nedeljo 31. julija smo pri nas obhajali praznik sv. Ane, združen z lepo, redko slovesnostjo, z jubilejem zlate maše našega prečastitega g. župnika Antona Rutarja. Slovesnost je bila lepa in ganljiva. Po sprejemu in po kratkem nagovoru je g. zlatomašnik v spremstvu čč. duhovnikov stopil v cerkev in daroval slovesno sv. mašo za župnijo, nakar se je razvila procesija z Najsvetejšim po vasi.
Zadovoljni smo, da smo imeli priložnost vsaj enkrat javno pokazati našemu prečastitemu zlatomašniku vso našo vdanost in hvaležnost za njegov trud in njegovo očetovsko skrb, ki nam jo izkazuje že dvaindvajset let bodisi v cerkvi, bodisi izven cerkve pri vsakdanjem delu in vsakdanjih težavah.
Zlata maša v Avčah pri Kanalu
Preteklo nedeljo je župnija Avče učakala izreden praznik, ki ga doživijo le bolj redke fare. Njen župnik, preč. g. Franc Močnik, nečak pok. prevzv. goriškega nadškofa Frančiška Sedeja, doma iz vasice Gorje pri Cerknem, je obhajal svoj zlatomašni jubilej.
Ob lOh in pol se je zlatomašnik med slovesnim pritrkavanjem, v spremstvu gg. dekanov Andreja Simčiča in Ivana Semiča, ostalih sobratov in sorodnikov, podal v cerkev, kjer so ga pričakovali farani, pa tudi mnogi drugi verniki iz duhovnij, kjer je prej deloval. Na cerkvenem pragu sta ga pozdravili dve belooblečeni deklici, ki sta z iskreno podano deklamacijo do srca ganili njega in navzoče. Nato je stopil sprevod v hišo božjo, skupni dom, katero so farani za zlati jubilej svojemu župniku, ki že 33 let udano pase njihove duše, prav skrbno in okusno okrasili. S kora ga je glasno in ubrano pozdravila pesem: Zlatomašnik, bodi pozdravljen! — Sledila je nato slovesna peta sveta maša. Zlatomašniku je kljub visoki starosti 74 let glas še kar lepo donel. Med sv. mašo je preč. g dekan Simčič s krepko in jedrnato besedo v govoru povedal, kaj je duhovnik, in kaj je bil in kaj je sloven-
plenil in uničil, a po zadnji vojni je marljiva gospod knjižico v slovenskem in italijanskem jeziku dal znova tiskati. Nekaj teh knjižic se še vedno dobi v župnijskem uradu goriške stolnice.
Pokojniku naj sveti večna luč pri Mariji!
tom tudi popolne razrede s klasičnim ut nim načrtom se vrši vpisovanje za šolsk® leto 1960-61 od 77. avgusta do vključi
24.	septembra 1.1. vsak dan od 10.
12.	ure v tajništvu zavoda v ulici LaZt* retto Vecchio 9/II. — Navodila glede vp> sovanja so razvidna na zavodovi oglas# deski.
Romarjem
na pot!
Zidave INA-CASA v Trstu
Agencija »Italia« - Ustanova INA-CASA
je dala za zidavo delavskih hiš v Trstu 8 in pol milijarde lir. S tem bodo pripravili 2900 stanovanj.
Tržaško ozemlje je torej dobilo znaten prispevek za omilitev stanovanjske stiske po tako imenovanem Fanfanijevem zakonu. Do danes je bilo sezidanih 1911 stanovanj za skupni znesek 5 milijard 740 milijonov lir. Zdaj so že pripravljena zemljišča, na katerih bodo postavili nove hiše za dve milijardi 760 milijonov lir.
Največ delavskih stanovanjskih hiš, kf jih je postavila INA-CASA, je v novih četrtih na Kjadinu in v naselju Sv. Sergija, ki so urejene tako, da si povsem zadoščajo. Izvedba nadaljnjih stavbnih načrtov te ustanove bo preskrbela zaposlitev za nad milijon delovnih dni.
ski duhovnik svojemu ljudstvu. Med darovanjem je vsak prisotni preje! podobico kot spomin na zlatomašni dan.
Po sveti maši je bilo v župnišču slavnostno kosilo, med katerim so njegovi sobratje izražali jubilantu svoja voščila in želeli, da bi učakal tudi biserno mašo. Ker je zlatomašnik še prav čvrst in krepak, upamo, da mu Bog res da učakati tudi to. Vendar pa, so rekli sorodniki, bo moral biserno mašo darovati v cerkvi svete Ane v Cerknem, kjer je bil krščen in kjer je pred petdesetimi leti prvič zapel »Gloria in excelsis Deo«.
S slovesnimi večernicami se je zaključilo zlatomašno slavje.
Vsem našim romarjem, ki se bodo udeležili svetovnega evharističnega kongresa v MUnchenu, želimo srečno pot!
Ko boste v soboto pri Mariji v Altottin-gu, ji priporočite v varstvo ves naš narod. Prosite jo, naj bi ohranjala vero med nami.
V MUnchenu pri zaključnih slovesnostih v čast evharističnemu Kralju počastite Jezusa tudi v imenu tistih, ki so ostali doma. Sveta Evharistija naj bo nadnaravno življenje našega ljudstva.
Priporočamo se vam v molitev! V duhu vas bomo spremljali in kolikor nam bo mogoče, bomo sledili slovesnostim tudi po radiu in televiziji.
RAViNATELJSTVO gimnazije-liceja 1» učiteljišča s slovenskim učnim jeziko# v Gorici sporoča, da je vpisovanje v vš razrede za šolsko leto 1960-1961 odprto
25.	septembra 1960. Za vsa morebitna P® jasnila je na razpolago tajništvo šole.
Popravni izpiti v jesenskem izpitna* roku se pričnejo v četrtek 1. septemb# 1960 ob 8.30 z pismeno nalogo iz italij*1 ščine.
Matura in učiteljski usposobljenostni ** piti se pričnejo 9. septembra 1960.
OBVESTILA
ROMANJE NA BARBANO letos odpade, ker gremo v Monakovo in na Sv. Višarje.
V NEDELJO 14. AVGUSTA popoldne ob 4h odide s Travnika v Gorici koriera v Barnas na romanje k Mariji, tolažnici žalostnih. Tam, kot poročamo drugje, imajo slovesnosti ob prvi desetletnici kronanja tamkajšnje Marije. Kdor se želi romanja udeležiti, naj se vpiše pri fotografu Kleindienstu.
TRETJEREDNIKI IN TRETJEREDN*
CE, ne pozabite, da je 12. avgusta prazni sv. Klare. Ta dan bo, pobožnost na čast s< Klare pri sv. Ivanu ob 5. uri zvečer. Red# mesečni shod pa bo 15. avgusta ob 3” P® poldne, kakor je bilo že povedano pri njem mesečnem shodu. Dne 20. in 21. #* gusta se peljemo na romanje na Sv. šarje. Vodstvo III. reda priredi romanj* z lastnim avtobusom. Odhod bo 20. avl ob 8. uri s trga pred kapucinsko cerkvij0 Vsi, ki se želite udeležiti te skupine, P® hitite, da še dobite prostor. — Vpišite pri p. Fidelisu, voditelju III. reda.
ROMANJE TRŽAČANOV NA SVETE VIŠARJE. Do 10. avgusta je še čas, da se priglasite za romanje. Romanje se vrši v nedeljo 21. avgusta s korierami; namenjeno je zlasti družinam in mladini ka-tol. organizacij. — Dušni pastirji se naprošajo, da število priglašencev vsaj 11. avgusta sporoče na naslov: Vicolo delle Rose 7 (tel. 37603).
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Marija rs bijan 3.000; Bandelli 1.000; N. N. 1 Pečenko 1.000; Štrekelj 1.000; Keršev* Marija 1.000; Mira Bole 2.000; Bizjak 3.006 Hvala Marija 2.200; Gentili 1.000; mann 1.000 lir. — Bog plačaj!
Za Alojzijevišče: N. N. družbenica 1.0$ Marija Marinšek iz Rima 1.000 lir. —
povrni!
******
DUHOVNE VAJE: Udeleženci duhovnih vaj v Gorici naj prinesejo s seboj posteljno perilo. Začetek bo po večerji ob 8,30.
Zato naj se v zavodu zglasijo že prej od 18. ure dalje.
I
Molimo za naš rod
NA DRŽ. ZNANSTVENEM LICEJU s
slov. učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načr-
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več o davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Moč Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
Marije Jakomin
se prav toplo zahvaljujeva vsem, ki so kakorkoli izkazali sožalje in pomoč ter & udeležili pogreba. Posebno zahvalo izražava prevzv. g. škofu za prijazne besede, čč. duhovščini za prijazno udeležbo, predvsem pa pevskemu zboru in sploh župlj3" nom iz Skednja in Kolonkovca.
Dušan in Ida Jakom!#
Stari odhajajo ... novih pa nič več ni
Dne 31. julija je v Cordignano (Treviso) v hiši za onemogle duhovnike mirno zaspal v Gospodu 78-letni g. Ivan Kenda, kurat v pokoju. Bolehal je že dolga leta in bival po raznih zavodih. Ko je bil na Sv. gori, je tudi spisal in založil ob 400-letnici svetišča znano knjižico: »Podoba Matere božje na Sveti Gori pri Gorici«, kjer z veljavnimi dokazi izpričuje, da je svetnik na desnici M. B. prerok Izaija in ne sv. Joahim. Fašizem je vso zalogo za-
PO IZREDNIH CENAH
PITASSI
GORICA - KORZO VERDI, 92 > GORICA
VAM NUDI IZREDNO PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUP
VELIKA RAZPRODAJA
OSTANKOV POLETNE PROIZVODNJE 1960
• • • MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE - KOSTIMI
HLAČE ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE • • •
NAVAJAMO NEKAJ NAŠIH CEN.
ZA MOŠKE:
Obleke fresko	volnene	.	.	od	6.900	lir	dalje
Vrhnje srajce	iz bombaža	.	„	2.350	„	„
Hlače ......................  950	„	„
Srajce ...................... 850	„	„
ZA OTROKE:
Obleke................od	3.900	lir	dalje
Vrhnje srajce............. 1.200	„	„
ZA ŽENSKE:
Obleke iz bombaicvinc ... od 1.800	^
Tailleurs.........................  1.800	"
Krila ..............................1.100	<•
Hlače.............................  1.100	"
Hlače kratke.... 500 „	„
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE !