flOVICE
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
k
i
►

••ato
Odg	i	' KnStr
List izhaja vsako drugo s>k
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 27. OKTOBRA 1956
Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru je razpravljal o stanovanjskem vprašanju
Stanovanjske sklade moramo pametno uporabiti
Stanovanjsko vprašanje je bilo do nedavnega precej v ozadju. Z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš je bilo leta 1954 tudi na tem področju uvedeno družbeno upravljanje. Brez dvoma je bil ta kcrak zelo pozitiven. Predvsem je bilo pereče vprašanje vzdrževanje in pravilno razdeljevanje obstoječih hiš, dozidava in zidava novih ter zagotavljanje denarnih sredstev za stanovanjske potrebe.
Lanskoletni zakon o 10 odst. stanovanjskem prispevku pa je to stvar še bolj poživil.
V občini Kočevje primanhuje 400 družinskih in 150 samskih stanovanj
Na področju občine Kočevje so tri stanovanjske skupnosti, v katere je vključenih 496 hiš s 1463 stanovanji. Pod stanovanjsko skupnostjo v Kočevju se nahaja 63 hiš splošnega ljudskega premoženja s 399 stanovanji. Nad 50 odst. omenjenih stanovanj pa je potrebnih večjih popravil. V teh
znaša 2,245.000 din, od tega pa je do 24. septembra 1956 realizirano 1,702.719 din. Za redno vzdrževanje pa je bilo do sedaj porabljeno 4,114.285 din. Razliko v znesku 2,459.133 din je krilo podjetje KGP Kočevje.
Trenutno manjka 60 družinskih in 100 samskih stanovanj, število nerešenih prošenj pa je 52.
Po planu za leto 1956 v občini Kočevje predvidevajo 61,000.000 din kreditnega sklada. Do konca septembra t. 1. je realizirano 40 milijonov din. Od tega zneska je dobil Rudnik posojilo v znesku 5 milijonov din, zasebniki pa 1,5 milijona din. Za dograditev samskega bloka je porabljeno 43,000.000 dinarjev.
Svet za komunalo pri občinskem LO Kočevje je predvidel, naj bi se Ostala vsota ca. 10,000.000 din razdelila takole:
Elektro Kočevje 2,500.000 din, stanovanjski upravi Rudnik 1,5 milijona din, preostalo vsoto 6 milijonov din pa naj bi se porabilo za dograditev stavbe pri kinodvorani v Kočevju.
stva porazdelil takole: novogradnja hiš zasebnikom 1,991.000 din, za dograditev hiš zasebnikom 2,020.000 din ter MLIP Ribnica za dograditev hiše 2,000.000 din. Občinski LO namerava iz ostalih sredstev zgraditi četverček.
Prihodnje leto gradnje v Laščah
V Laščah ni uprave stanovanjske skupnosti. Delo stanovanjske uprave vodi tajništvo. Najemnina se pobira le od privatnih lokalov Adaptacija stavbe LM v Predgradu
in državnih stavb. Letni plan znaša 450.000 din, do konca avgusta je realizirano 251.000 din. Trenutno manjka v vanj.
Kreditni sklad znaša v Laščah ša 146.184 din in je do 10. okto-za leto 3,400.000 din, da konca av- hr a 1956 realizirano 57.597 din. gusta je realizirano 2,098.940 din. Najemnine so neizkoriščene. Tre-Sklad je še neizkoriščen. Občinski nutno primanjkuje 8 družinskih ljudski odbor bo denar uporabil stanovanj. Plan kreditnega sklada drugo leto za zgraditev stanovanj- znaša za letos 405.000 din. Doslej
Razdobje zadnjih štirinajstih dni je bilo zelo bogato z zanimivimi dogodki doma in v zunanjem svetu. Predvsem je za to razdobje značilno, da je Varnostni svet uspel vsaj delno pomiriti razburjene duhove zaradi Sueza in postavil šest načel, na podlagi katerih se je te dni začela v Švici razprava za dosego sporazuma.
Kljub temu pa zlasti Anglija še vedno poizkuša okrog Sueza z raznimi spletkami. Preprečiti so hoteli volitve v Jordaniji, zavezniku Egipta in ostalih arabskih držav bližnjega vzhoda. Varnostni svet je neizpodbitno ugotovil, da je v zadnjih težkih spopadih,
črpana. Na občinskem LO so 3 prošnje za dodelitev stanovanja. Karakteristično je za Sodražico, da je par lastnikov dogradilo hiše le toliko, da jim ni treba sprejeti nobene stranke, in zato dograditev zavlačujejo. Plan kreditnega sklada v Sodražici znaša 1,970.000 din in je do konca avgusta realiziran 1,461.784 din. Upravni odbor je od tega razdelil 230.000 din, ostalo je neizkoriščeno.
JUSPSZSJVSZZZ JS3R -TLr-rN “•","
skill hi« last Linica	dcgodih na mejah Izraela in Jor-
ski in Poljski. Na Madžarskem so v začetku oktobra pokopali z velikimi slovesnostmi partijskega voditelja Laszla Rajka, ki so ga pred leti obsodili po nedolžnem. Ob tej priliki so mnogi partijski delavci na Madžarskem izrazili svojo odločnost, da bodo preprečili povratek na stare stalinske čase. To je jasno povedala tudi delegacija Madžarske, ki se je mudila pri nas na obisku. Tudi iz izjav ob tem obisku se jasno vidi, da Madžarska iskreno želi izboljšati odnose z našo državo in Zvezo komunistov ter popraviti tudi nekatere gospodarske krivice, ki so nam jih storili takoj i po resoluciji. VIII. plenum Združene delavske
Laščah še 20 stano- skih hiš last splošnega ljudskega “	*	M	t l I v ^ruzene aeiavsae
premoženja. Letna naiemrdna zna- damje knvec Izrael- Na vse mogo- stranke Poljske bo gotovo zapisan ^	‘če načine so pritiskali na Jorda- v zgodovini Poljske in poljskega
stanovanjih se nahaja 60 kopalnic ............ v .
in 14 pralnic. Sredstva za vzdrže- V Ribnici bodo gradili četverček vanje so minimalna in le delno
zadoščajo vsem potrebam. Najemnina je razdeljena po skladih.
Na dan 31. avgusta 1956 je bilo stanje skladov v Kočevju naslednje:
Amortizacijski sklad 1,007.991 din, v 1. 1956 koriščeno 2,269.486 din. Sklad za vzdrževanje sedanje stanje je 1,088.498 din, v letu 1956 koriščeno 908.771 din. Sklad za hišno upravo je 561.140 din, koriščeno 375.225 din. Sklad za novogradnje, 5,956.723 din, je še v celotj neizkoriščen. Ta sklad je v celoti predviden za gradnjo četverčka, ki ga namerava graditi uprava stanovanjske skupnosti skupaj s splošno gradbenim podjetjem »Zidar« Kočevje.
Pri upravi stanovanjske skupnosti v Kočevju je vloženih 224 prošenj za dodelitev stanovanja. Od februarja do 13. septembra 1956 je bilo rešenih 64 prošenj. Upravi primanjkuje še 182 družinskih ter 42 samskih stanovanj. Vendar problema še ne bo mogoče v doglednem času rešiti, dasi se bo v letošnjem letu dodelilo še 26 do 30 družinskih stanovanj. Posebno pereče je vprašanje na Rudniku. Pod upravo je 58 hiš splošnega ljudskega premoženja s 354 stanovanj. Več kot 50 ljudi ima samo eno sobo. Število skrajno slabih stanovanj, ki bi jih bilo treba odstraniti, je 57. Na Rudniku primanjkuje najmanj 149 eno- in dvosobnih stanovanj. Nerešenih prošenj pa je 92. Letna najemnina znaša 1,900.000 din, ki pa ne zadošča niti za najnujnejša popravila. V letošnjem letu bo uprava začela z gradnjo četvorčka. Po poročilu rudniške uprave so stanovanjske razmere tako kritične, da zahtevajo učinkovitejših ukrepov. Takšno stanje je nastalo predvsem zato, ker se je od leta 1945 do sedaj zelo malo gradilo: samo nekaj barak, istanovnnjski blok In nekaj hiš, ki so jih rudarji sami
zgradili.
Mnoga stanovanja so izrabljena, za človeško bivališče neprimerna in zdravju škodljiva. Tako stanje je ugotovila tudi sanitarna inšpekcija. Stanovanjska uprava odbori stanovanjski fondov in drugi merodajni činitelji bodo morali resno pristopiti rudarjem na pomoč pri gradnji in popravilu stanovanjskih prostorov.
Tudi stanovanjska uprava pri Kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju se bavi z velikimi težavami. Pod upravo je 375 hiš s 710 stanovanji. Najemnina po planu
DOGRAJENA cesta na mestni vrh
Minulo soboto so sezonski delavci Gozdne uprave KGP Kočevje, ki so gradili gozdno cesto na Mestnem vrhu, proslavili delovno zmago. Ta dan so namreč dogradili ta gozdni objekt. Nova cesta je precejšnja pridobitev za to okolico in bo koristila tudi ljubiteljem in obiskovalcem Mestnega vrha in njegove okolice.
V Ribnici je pod upravo stanovanjske skupnosti 50 hiš, z odločbo občinskega LO pa je vključenih še 8 hiš zasebnikov. Letna najemnina znaša 2,263.288 din, realizacija do konca junija znaša
I,	153.194 din. Najemnina je razdeljena po skladih. Vsi skladi se redno črpajo, le sklad za novogradnjo, ki znaša 1,289.367 din, ni koriSčen. Tudi v Ribnici Je veliko pomanjkanje stanovanj, posebno še zaradi vojaštva. Prošenj, ki čakajo na stanovanjski upravi rešitve, je 80.
Plan kreditnega sklada znaša
II,	000.000 din. Do 12. septembra 1956 je realizirano 8,571.000 din. Upravni odbor je omenjena sred-
ske hiše v Laščah.
Loški potok nima posebnih težav
Tudi v Loškem potoku zadeve stanovanjske uprave upravlja tajništvo občinskega LO. Pod upravo je 22 hiš, last splošnega ljudskega premoženja. Letna najemnina znaša 210.324 din, do sedaj je realizirano 150.661 din ter od tega porabljeno 32.066 din Letni plan kreditnega sklada znaša 3,420.000 din, do konca septembra je realiziranih 1.775.000 din. Privatniki pa so vložili za 1,400.000 din prošenj za kredit.
V Sodražici nedograjene stavbe
Tudi v Sodražici je slično stanje kot v Loškem potoku. Pod upravo stanovanjske skupnosti so tri stanovanjske in poslovne hiše. Najemnina do sedaj znaša 201.493 din. Ta sredstva letos niso bila iz-
je realizirano 490.105 din. Tudi skladov do sedaj niso izkoristili. Vendar bo samo adaptacija stavbe LM znašala 1,500.000 din. To nameravajo v kratkem urediti.
Gradnja prosvetnega doma v Dobrepolju
Iz poročil občinskega ljudskega
rava s sredstvi sklada pričeti z gradnjo prosvetnega doma.
Iz povedanega je razvidno, da bo treba posebno v Kočevju v prihodnjem letu mnogo več storiti za rešitev zelo kritičnega stanja stanovanjskih vprašanj.
Omenjeno stanje je ugotovil okrajni svet za gospodarstvo na svoji redni seji dne 19. oktobra 1956 ter sklenil angažirati vse či-nltelje, da bi se zadevo člmprej ugodno rešilo. To pa bo brez pomoči oziroma podpore republiških organov praktično skoraj neizvedljivo.	D. D.
nijo, da bi v njej omajali proti- delavskega razreda. V začetku za-angleške sile. Po zaslugi ostalih sedanja plenuma so najprej spre-arabskih dežel to Zahodu ni uspelo, jeli v CK Vladislava Gomulko, ki
je bil pred leti izključen kot proti-delavski in protipoljski element. Na plenumu je imel triurni govor, v katerem je natanko analiziral delo svoje stranke in hrabro ter odkrito pokazal zgodovinske napake, ki jih je ta stranka napravila, ker je kopirala Stalina. V času zasedanja plenuma je prišla na eno-večerni obisk tudi delegacija CK Komunistične partije Sovjetske zveze. V odnosih med Poljsko in Sovjetsko zvezo so nastala nekatera nesoglasja.
Po vsej Poljski so številna zborovanja, na katerih zahtevajo nadaljnjo demokratizacijo, uvajanje delavskega upravljanja v tovarne in imenovanje Vladislava Gomulke ponovno za generalnega sekretarja Združene delavske gtranke Poljske.
V vseh teh deželah se razvija in krepi proces demokratizacije
ssrssrssjvass «*-* <» *—«? "-vi
likega pomena za socialistični svet
PISMO AMERIKANCEV
Okrog ameriške pomoči Jugoslaviji se vsako leto, ko pride čas, da jo je treba odobriti, mnogo govori. Letos se je obrnil na Kongres sam predsednik Združenih držav s posebnim pismom, v katerem je utemeljeval potrebo, da dajo ZDA Jugoslaviji še v bodoče svojo pomoč. Iz tega pisma se vidi, da dajejo ZDA pomoč še v okviru
^_______ svoje blokovske politike in da jo
odbora Dobrepolje pa je razvidno, *maj° vsak trenutek namen odpo-d<: nimajo nobene hiše, kj bi bila vedati, ako bi naša država ali vla-laat SLP, niti zasebnega lokala, napravila kak korak ali ukrep, o<i katerega bi se pobirala najem- ki bi se državnikom na oni strani n ir,a. Predvidena sredstva kredit- At!antika zdel neprimeren. Tako net a sklada letos znašajo 1,430.000 Pojemanje pomoči onemogoča vsa-i, vendar se sredstva do danes ko načrtno gospodarstvo, ker dr-niso koristila. Občinski LO name- žava nikoli ne ve, ali bo pomoč
prejela ali ne. Zaradi vsega
tega se je Jugo-
sodelovanje raje razvija s pomočjo dolgoročnih kreditov, ki bi jih ZDA dale Jugoslaviji in ji tako omogočile, da nastopa v večji meri kot uvoznik z ameriškega trga.
in napredne sile v svetu. Dokaz, da je ta proces v polnem teku, je tudi veliko zanimanje, ki ga kažejo vse delavske stranke v teh državah za našo pot v socializem in naše uspehe v delavskem in Prav poseben pomen, še poseb- družbenem upravljanju. Jugoslo-no pa za nas, imajo zadnji do- vanski zgled je gotovo pripomogel godki v nekaterih vzhodnoevrop- k takemu razvoju stvari in položa-skih državah, predvsem v Madžar- ja, kakršen je danes.
UMIK STALINIZMA
Konferenca članov ZK na Rudniku
Uspeh zavisi od slehernega rudarja
V nedeljo 14. oktobra je bila v Mladinskem domu v šalki vasi konferenca komunistov zaposlenih na rudniku. Poleg večine članov ZK so se konference udeležili tudi predsednik 01,0 Janez Pirnat, org. sekretar OK ZK tov. Jeriha, sekretar občinskega komiteja, podpredsednik OLO, direktor KGP in drugi.
Politično poročilo je imel sekre-
V teh razpadajočih barakah stanujejo rudarji. Nujno je potrebno tal' rudniškega komiteja tov. Grm, 149 stanovanj. 64 oseb, obolelih na TBC, stanuje, v neprimernih o gospodarskem stanju rudnika pa stanovanjih. Edini izhod je gradnja novih stanovanj, tega pa ruti nik in občina v taki meri ne zmorejo. Nujno je, da priskoči na po moč okrajni ljudski odbor in Izvršni svet LRS
je poročal direktor Slavko Berger'.
V svojem poročilu je sekretar uvodoma omenil, da je organizacija
Kočevje dobi ljubljansko termoelektrarno
Pred vojno so bile le redke vasi sedanjega okraja, ki so imele električno napeljavo, že v prvih povojnih letih pa se je pričelo z elektrifikacijo na široki osnovi. Elektriko v vsako vas! je bilo geslo. V prvih petih letih so v glavnem gradili visokonapetostno omrežje. Zgrajen je bil nov daljnovod, ki napaja okraj z električnega omrežja LRS, v Kočevju pa je bila zgrajena razdelilna postaja. Postavljeni so bili daljnovodi visoke napetosti v skoraj vseh predelih okraja in se je tako v zadnjih letih lahko pričelo z elektrifikacijo vasi. V prenosne električne naprave je bilo samo v letu 1955 investiranih 43 milijonov dinarjev, več kot 75 milijonov pa je bilo za razdelilno postajo v Kočevju.
Uporaba električne energije je od leta 1946 narasla za 4-krat, medtem ko se je v splošnem evropskem povprečju uporaba električne energije v 10 letih samo podvojila. V letu 1946 je bilo potrošene energije 1191 MWh, v letu 1955 pa 5176 M\Vh.
Po podatkih elektrifikacijsklh odborov je bilo v letu 1955 in v prvi polovici letošnjega leta samo
v cbčini Velike Lašče elektrificiranih 34 vasi, v Dobrepolju 2 vasi, Loškem potoku 2, Ribnici 1 in 13 vasi v občini Kočevje. V tem času je bilo zgrajenih 16 km daljnovodov, 42 km nizkonapetnostnega omrežja in 5 transformatorskih postaj. /Pred dokončno izgradnjo pa je še 116 km daljnovodov in več transformatorskih postaj.
Podjetje »Elektro« Kočevje pa je naredilo več rekonstrukcij obstoječih naprav, predvsem na predvojnem omrežju, ki je že slabo in ga bo treba zamenjati z novim.
Kočevje nima lastnega vira električne energije in je kot pravijo strokovnjaki: »Vsak blisk pri Grosuplju že zatemni Kočevje!« Da pride tudi Kočevje do lastnega vira energije je predvidena do konca sedanjega leta izdelava projekta za termoelektrarno v Kočevju. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja termoelektrarne v Ljubljani se bo leta prenesla v Kočevje v neposredno bližino rudnika in bodoče kemične tovarne. Uporabljala pa bo v glavnem premogovni prah, ki je sedaj malo ali skoro neizkoriščen. Ljubljanska TE je zelo dobro ohranjena in je v 20 letih ob-
stoja le malo obratovala, v glavnem le ob času pomanjkanja električnega toka. Potrebno pa bi tudi bilo, da se nadaljuje z gradnjo velike hidrocentrale na čabranki, saj so bila v začetna dela vložena že velika sredstva. V kratkem bo omrežje Slovenije povezano tudi z omrežjem Hrvatske v kostelski dolini, ki meji na sosedno republiko. Ravno tako bo zgrajena povezava z omrežjem v Beli krajini.
Za popolno elektrifikacijo Suhe krajine pa se v prihodnjem letu predvideva gradnja 10 kV daljnovoda Kočevje—Struge.
Zveze komunistov od aprilske konference dosegla vidne uspehe, vendar ni bilo storjepo dovolj za utrjevanje delavske zavesti in za širjenje njihovega obzorja. Od 791 delavcev in uslužbencev, kolikor jih je zaposlenih v rudniku, je 73 članov ZK, ki so vključeni v 6 osnovnih organizacij.
Večina članov aktivno dela v delavskem in družbenem upravljanju, to je v svetih in odborih podjetja, društev, občine in OLO. Nekateri člani ne kažejo dovolj zanimanja za delo v družbenem upravljanju in so s splošno problematiko našega gospodarstva še posebej o rudniku, premalo seznanjeni. Posebno nekateri starejši člani ne kažejo potrebnega zanimanja za politična in gospodarska dogajanja. Nujno potrebna je politična in gospodarska vzgoja komunistov in vseh članov kolektiva, da bi potem laže razumeli gospodarske ukrepe ter vse probleme laže reševali.
Napredek galanterije v Sodražici
Lesno predelovalni obrat »Galanterija« obstaja že nekako dve leti, vendar je v tem času lepo napredoval. Začetek obratovanja je bil težak. Preuredili so bivšo Grdi-novo žago in dozidali nekaj prostorov. Sedaj šteje delovni kolektiv nekaj nad 40 ljudi, ki so večinoma vsi kvalificirani. Ta kolektiv je kljub zastarelim strojem ustvaril do septembra v tem letu okrog 6,000.000 din dobička, kar
je za ta obrat vsekakor lep uspeh. Za zgled je lahko tudi uprava obrata, ki šteje vsega skupaj dva človeka, eden od njiju je direktor, in vendar gre delo brez vsakih motenj naprej. Naj še omenimo, da raste poleg sedanjega obrata nov sodoben galanterijski obrat. Nova prostorna zgradba je v surovem stanju v glavnem dograjena. »Galanterija« bo na novo sprejela še 40 do 50 ljudi.	-žem
Kljub številčnosti so množične organizacije vse premalo aktivne in se njihovo delo večkrat kaže samo v pobiranju članarine in podobno. Nekoliko se je izboljšalo delo sindikalne organizacije, saj je le še 14 delavcev, ki niso v organizaciji. Vse tesnejše je tudi sodelovanje med sindikalno organizacijo in delavskim svetom. Potrebno pa bi bilo, da skupaj z društvom Svoboda pripravi predavanja in tečaje za splošno izobraževanje kolektiva.
V SZDL je 94 odst. prebivalstva, toda kot politično silo je skoro ni opaziti. Organizacija LM je kljub nedelavnosti sekretarita dovolj aktivna. Razveseljivo je tudi, da je med mladinci vedno manj pojavov pijančevanja. Zamrlo je delo organizacije ZB, posebno še na terenu šalka vas. Organizacija bi morala biti med najaktivnejšimi, saj je večina prebivalstva rudnika sodelovala z NOB, rudarji pa so bili večinoma v partizanih.
Od organizacij in drpštev žanje največ uspeha delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Društvo ima več sekcij, med katerimi je najde-lavnejša dramatska, godbena, nogometna in še nekatere. Vključenih je 260 delavcev in uslužbencev, na predavanja in prireditve pa prihaja večina kolektiva. Bodoča skrb društva naj bi bila v tem, da pritegne še več delavcev v svoje vrste ter da v okviru sekcij nudi vse možnosti za izobraževanje in razvedrilo kolektiva, posebno pa še mladine.
Po družbenem planu postavljene naloge izpolnjuje rudnik v celoti in jih tudi presega. V tekočem letu je bilo planirane proizvodnje-za izkop premoga v višini 143.000 ton, od tega je bilo doseženo do konca septembra 117.000 ton ali Nadaljevanje na 2. strani
KONFERENCA PREDSTAVNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG V KOČEVJU
Tri kmetijsko-proizvajalne zveze v okraju
10. oktobra je bila v dvorani zadružnega doma v Kočevju konferenca predstavnikov kmetijskih zadrug, katere so se udeležili tudi sekretar OK ZK tov. Klarič, predstavniki OLO in Gospodarske poslovne zveze.
Najprej je predsednik OZZ tov. Karol Mikulič poročal o dosedanjem delu Gospodarske poslovne zveze in o pripravah za ustanovitev Kmetijskih proizvajalnih zvez ter Gozdarske proizvajalne zveze. Predvidoma bodo v okraju tri kmetijske proizvajalne zveze, in to: ena za' kočevsko področje, druga za področje občin Ribnica, Sodražica in Draga-Loški potok ter tretja za področje občin Velike Lašče in Dobrepolje.
bodo morali biti med KPZ in zadrugami najtesnejši stiki. Tesni stiki pa bodo morali biti tudi med ObLO in KPZ. Le tako bo delovanje KPZ lahko uspešno. Gospodarska poslovna zveza in Kmetijske proizvajalne zveze se bodo morale med seboj dopolnjevati. Naloga prve bo, da skrbi za trg, za vnovčevanje raznih proizvodov (lesnih izdelkov — suhe robe itd.) ter kmetijskih pridelkov, naloga KPZ pa bo, da pravilno usmerjajo proizvodnjo, jo izpopolnijo, skratka, da dajo ekonomsko osnovo za uspešno delo Gospodarske poslovne zveze.
Na konferenci so bili vsi enotni v tem, da bo treba vso stvar pred ustanovitvijo KPZ na terenu do-
mleka neprodane. Male kapacitete naših mlekarn v Kočevju in Velikih Laščah ne morejo predelati od-višnih količin mleka v mlečne proizvode. Kritizirali so slabo organizacijo za odkup mleka mlekarskih obratov iz Ljubljane. Bilo je več predlogov glede ureditve tega vprašanja, med drugimi tudi ta, da se naj zgradi v okraju večji mlekarski obrat. Predlog tov. Klariča je bil, da se skliče posvetovanje predstavnikov KGP, OZZ in ostalih zainteresiranih ljudi, da se nekako uredi vprašanje prodaje oziroma predelave mleka.
V razpravi je bilo tudi govora o pomenu kmetijskih nadaljevalnih šol, katere naj bi naše zadru-
ge- organizirale v zimskem času. Na teh šolah naj bi se kmečki sinovi in hčere seznanil) z osnovnimi pojmi iz računstva, slovenščine, zemljepisa, poljedelstva itd. Poročeno je bilo, da KZ Ribnica pripravlja čez zimo 6-tedensko gospodinjsko šolo.
Direktor Zadružne hranilnice in posojilnice v Ribnici tov. Tone Šmalc je obrazložil pomen obračunskih knjižic.
Sekretar OK ZK tov. Klarič je poudaril povezavo in medsebojno pomoč pri delu upravnih odborov kmetijskih zadrug na eni strani in odborov Socialistične zveze na drugi strani. To sodelovanje naj se posebno odraža sedaj v času pred volitvami in na volilnih sestankih, ko bodo člani Socialistične zveze Izbirali nove odbore.
Na konferenci je bilo največ go- bro preučiti. V ta namen bodo v
vora o bližnji ustanovitvi Kmetijskih proizvajalnih zvez. Njihov namen bo predvšem, pomagati pospeševalnim odsekom pri kmetijskih zadrugah, zadružnim obratom in ostalim dejavnostim zadrug. Nadalje bo njihova naloga pospe-Sevanje naprednega kmetijstva in izvajanje melioracijskih del. KPZ bodo lahko pravilno razporejale sredstva, ki se zbirajo v zadrugah, da bodo ta sredstva pravilno vložena in razporejena. Skrbeti pa bodo marale tudi za to, da se bodo ustvarili socialistični odnosi na vasi. KPZ bodo ustanovile kmetijske zadruge. Le-te se bodo tesno naslonile na KPZ, naloga teh pa bo vodenje KZ v napredne oblike gospodarjenja. Iz tega sledi, da
kratkem sklicane sektorske konference, na katerih bodo podrobno proučili ustanovitev KPZ z vseh plati in ustanovili iniciativne odbore za ustanovitev KPZ. že na konferenci je bilo govora o tem, da bo delo KPZ vsaj v začetku naletelo na težave, vendar bo ob pomoč) vseh zainteresiranih tudi to kmalu premagano.
Rentabilnost strojnih odsekov pri kmetijskih zadrugah je spet vprašanje zase. Nepopolne in pomanjkljive kalkulacije dela posameznih strojev in strojnega parka zadajajo zadrugam težave. Razpravljali so tudi o prodaj) oziroma predelavi mleka. Prišlo je do stanja, da našim kmetovalcem in zadrugam ostajajo večje količine
Z RUDNIŠKE KONFERENCE ZK
NA DOBRI POTI
S seje UO Gospodarske |K)slovne zveze
Pretekli četrtek, 11. oktobra je bila v Kočevju seja upravnega odbora Gospodarske poslovne zveze Kočevje. Na seji je bil navzoč tudi predsednik OZZ tov. Mikulič. Po-ročano je bilo, da je kolektiv GPZ dobro zastavil zaupano mu delo in da so prvi sadovi tega dela že vidni. GPZ je dosedaj zajela v svoj delokrog odkup in prodajo lesa, suhe robe in poljskih pridelkov. Predvideno bo začela v novembru tudi z odkupom in s prodajo živine. Na seji smo slišali, da so imele kmetijske zadruge v začetku
Stanovanja so prvi problem Rudnika
(Nadaljevanje s 1. strani)
82 odst. Ustvarjenega pa je bilo skoro 460 milijonov družbenega produkta. Od skupnega dobička, ki ga je bilo čez 40 milijonov, je bilo več kot 10 mili j. razdeljenih med delavce, ostalo pa je bilo odvedeno v zvezni in okrajni proračun ter v razne sklade. Rudnik iz-polnuje vse obveznosti do družbe, za preseganje plana in znižanje polne lastne cene pa so vplivali predvsem: večja produktivnost dela, boljše storitve, manjša uporaba materiala in dr.
Od skupne proizvodnje premoga je bilo nakopano v jami 66.000 ton, na povr šinskem kopu pa 51.000 ton. V prihodnjem letu pa bo dajal površinski kop ravno toliko kot jama. Tako je predvideno s planom izkopa glede na premogovna nahajališča. Spričo velikih naporov vsega kolektiva pa plan ne bo samo dosežen, ampak tudi presežen. Računa se, da bodo rudarji nakopali približno 12.000 ton več kot je bilo planirano. Do meseca septembra je bilo na površinskem kopu odkritih 318.000 m3 materiala, to pomeni, da bo do konca leta odkrito najmanj 410.000 m3 jalovine.
Se večja odkrivka pa je predvidena za prihodnje leto, ko bodo na delu stalno 4 bagri in usposobljena vsa mehanizacija, ki jo je rudnik sprejel od rudnikov iz Srbije.
Važno merilo pri proizvodnosti so storitve na enega rudarja. Storitev v kočevskem rudniku znaša v letošnjem letu na enega rudarja v V. sloju 4,59 tone, v VI. sloju pa 3,41 tone na enega rudarja. Zaradi težkih delovnih pogojev v VI. sloju znaša količinski odkop le dobro polovico odkopa v V. sloju. To
ša storitev na enega zaposlenega v Velenjskem rudniku 2400 kg premoga na 1 opravljeni šiht.
Za nadaljnji dvig proizvodnje pa bodo v prvi vrsti vplivale nove investicije. Z najetim posojilom se bo dogradil podaljšek železnice, opremil površinski kop, ter zgradila nova separacija in glavni vpadnik.
Veliko je bilo na konferenci govora tudi o delovni disciplini, številnih nezgodah in čuvanju materiala in osnovnih sredstev. Zaradi nedovoljne strokovne usposobljenosti, površnega dela in malomarnosti je bilo v letošnjem letu veliko kvarov na strojih in škoda presega več milijonov.
poslovanja GPZ do le-te nezaupanje, vendar je GPZ s solidnim poslovanjem to nezaupanje odstranila.
Člani UO so se v razpravi pre-celj dolgo vrteli okrog končne ureditve vprašanja prodaje suhe robe, ki za mnoge pomeni edini vir dohodkov. Poudarjeno je bilo, da bodo morali proizvajale) posvetiti več skrbi kvaliteti izdelave in izdelavi tistih artiklov, katere trg išče. Trgovina z lesom dobro poteka in večina zadrug prodaja svoj les preko GPZ.
Predsednik UO tov. Pogačnik je obrazložil namen poslovanja GPZ, ki ne teži za dobičkom, temveč je njena naloga, da vnovčuje proizvode kmetijskih zadrug. Vse KZ, ki bodo poslovale preko GPZ, bodo ob koncu leta imele pravico tudi do dela dobička, ki ga bo ustvarila GPZ, seveda v skladu s svojim trgovskim poslovanjem z njo.
Precej časa je trajala razprava o jesenskih odkupih oziroma cenah za krompir, jabolka, fižol itd. GPZ se bo trudila, da bo te polj-
Potrošniški krediti pri trgovinah
Potrošnike obveščamo, da bomo pričeli s 1. XI. 1956 odobravati potrošniške kredite za nakup industrijskega blaga (radio-aparati, pohištvo, gospodinjska oprema, tekstil itd.)
Potrošniške kredite bodo dodeljevale sledeče trgovine; »Manufaktura", »Železnina", ,.Potrošnik", ..Preskrba rudarjev" in „Obutev".
Prošnje za kredit se vlagajo na Knjigovodskem centru, kjer prejmete tudi tiskovine in potrebna navodila.
KNJIGOVODSKI CENTER
Kočevje
Po razstavi „sodobne kuhinje"
Razstavo je obiskalo ca. 2500 leto videli na razstavi tudi izdelke ljudi. Predstavniki ljudske oblasti narejene v našem okraju ter izdel-in množičnih organizacij so si v
polnem številu ogledali razstavo in izrekli upoštevanja vredne pripombe. Tako na primer:
»Za prvo razstavo sodobne kuhinje v Kočevju, ki je vsekakor velika pridobitev za naš okraj, gre priznanje delu in trudu naših žena. Uspešna pomoč delovnim ženam
pri gospodinjstvu in s tem priteg- ,	. ,	. , ,
„ ............................r_.„ nitev žena k sodelovanju in sood- skromnimi sredstv pripravijo mar-
ske pridelke kolikor b6 v njeni mo- ločanju v vsem javnem življenju je SL.J dobrega svojim otrokom. Preči čimveč plasirala na trg.	nemalo odvisna od skupnega dela Pečana sem, da bo ta razstava
Na seji so obravnavali tudi dru- in dnevnega sodelovanja Društva 'rj310^0 koristila vsemu našemu
za pomoč družini in Zavoda za po- okraju in da ne bo zadnja, speševanje gospodinjstva. Prepričan sem, da bo delo na tem področju uspelo in da bomo prihodnje
ge tekoče zadeve poslovanja GPZ, zaključili pa so jo z ugotovitvijo, da je bila ustanovitev GPZ popolnoma upravičena.	-Ok-
SKLEPI KONFERENCE
Stanovanje rudarja
Poročilo o higiensko tehnični zaščiti je podal tajnik komisije tehnik Planinc. Pri delu so delavci vse premalo pazljivi, ne upoštevajo vedno vseh varnostnih predpisov, velikokrat pa so vzrok številnim nezgodam tudi težki delovni pogoji. Največ nesreč je v jami. Tako jih je bilo do meseca avgusta kar 131 od skupno 231 registriranih nezgod, če analiziramo nezgo- • de, ugotovimo, da se največ nezgod naredi s padci kosov premoga, udarci z lesom, pri prometu itd. Veliko nezgod pa nastane zaradi tesnih delovišč. V VI. sloju so
pomeni, da bi v ugodnih razmerah tudi taki ozki prehodi, da se ru
■ darji po trebuhu vlečejo skozi. Za-
lahko ob istem številu zaposlenih nakopali 790 ton več in tako ustvarili skoro 3 milijone več do- v letošnjem letu gospodarska ško- in vodnik delovnih množic ter go-
radi številnih nezgod znaša samo mora organizacija ZK biti tolmač
močno reševalno moštvo, ki razpolaga z 10 reševalnimi aparati.
Diskusija je označila za prv) in največji problem rudnika stanovanja. Nobenega dvoma namreč ni, da na delovni polet rudarja, njegovo voljo za delo v podjetju in drugod v prvi vrsti vpliva tudi stanovanje. Nujno b) bilo potrebno 15b stanovanj, 57 stanovanj je popolnoma neuporabnih, nekaj stanovanj se bo moralo umakniti novi progi, stanovanjska komisija pa ima 93 prošenj za dodelitev stanovanj. Rudarji stanujejo v razpadlih barakah, v katere dežuje, sneži in so polne mrčesa. Slaba stanovanja so tudi vzrok mnogim obolenjem in dajejo težko sliko zdravstvenega stanja rudarjev. 64
oseb, obolelih od TBC, stanuje v	Uoncu konference je predla- Komunisti morajo nuditi vso po-
rt eprimnrn ih stanovanjih, večjfe št c- g,,j sekretar, naj bi na podlagi da- moč aktivu LMS in ostalim orga-vilo pa je tudi obolenj na silikozi. na§nje diskusije ter poročil napra- nlzacijam pri političnem in ctrga-
Slaba je prehrana novoporoče- vili izvleček sklepov, ki naj bi ni/,arijskem delu. nih delavcev. V menz) se hrani 73 MU napotek /.a naše bodoče delo.
delavcev. Njihova hrana je eno- Na podlagi diskusije in poročil se Člani komiteja nuj obiskujejo se-lična in nezadostna. Menza ima ve- predlaga članstvu ZK na Rudniku Stanke ZK ter jim pomagajo pri like olajšave pri družbenih dajat- kot naloge za bodoče delo misled- njihovem političnem delu in pri revah in ta vsota je samo v letoš- nje sklepe: njem letu znašala 1,200.000 din, vendar se hrana ni izboljšala.
Krivdo za to nosi uprava menze.
V diskusiji je bilo govora tudi o vprašanju zaposlenih žensk, ki ne bodo smele več delati v nočni izmeni. Predsednik OLO tov. Janez Pirnat je obljubil, da se bo zadeva zadovoljivo rešila in da je novi zakon samo v prid ženski delovni sili in ne narobe. Poudaril je tudi, da bj zelo kršili naša ustavna načela o enakopravnosti, če bi ne imela poročena ali neporočena iste možnosti do dela kot jih imajo moški, ženske bodo v glavnem delale v dnevnih izmenah ali pa se bodo zaposlile na KGP.
Komunisti so si bili enotni, da
ke, ki jih bodo že uporabljale žene v našem gospodinjstvu.«
»V imenu OOZŽD sem zelo zadovoljna z uspelo razstavo sodobnih naprav in pripomočkov za gospodinjstvo, posebno pa nad pripravljenimi malicami, ki naj bi služile našim otrokom v šolah in doma. Ta razstava nam dokazuje, kako lahko naše gospodinje s
Odklanjati negativne pojave v kolektivu, dvigati zavest članov delovnega kolektiva s strokovnim in političnim Izobraževanjem v teku letošnje zimske sezone.
Politični forumi naj na svojih prvih sejah razpravljajo o problemih neopravičenih izostankov — več pažnje našim plavili ter o tem sprejmejo ustrez- kolektiva ne ukrepe.
Varnosti dela posvečati več pažnje, še nadalje poučevati naše delavstvo o metodi varnosti dela na deloviščih.
želim vsem tovarišicam, ki so organizirale razstavo, da na osnovi doseženih uspehov nadaljujejo delo za razsvetljevanje naših žena. Vsem tovarišicam ob zaključku razstave izrekam veliko priznanje.«
Izjava kmečke žene ob obisku razstave:
»Zelo me veseli, da smo začeli tudi v naši socialistični domovini izdelovati razne tehnične pripomočke, ki razbremenjujejo naše gospodinje-matere, da bodo imele več časa za vzgojo otrok, ki so naša bodočnost.«
Razstava je bila odprta od ponedeljka do sobote. Tudi otroci so se zelo zanimali zanjo, posebno namazi so jim bili všeč, kar so tudi napisali v knjigo vtisov.
Učenka IV. razreda osn. šole: »Najbolj všeč so mi namazi in karamelno mleko, želim, da bi tudi v šoli imeli takšno malico.«
Društvo za pomoč družini je dajalo obiskovalcem za poskušnjo razne mlečne pijače, pripravljene iz mleka v prahu, ter namaze za na kruh z uporabo slanega masla in rastlinske masti ter raznih sladkih in mesnih dodatkov.
Vse osnovne organizacije po Po številnem obisku lahko sodi-obratih naj preglodajo vrste naSih m0f je razstava dobro uspela, mladih delavcev ter naj najboljše kljub temu, da smo šele začeli z preverijo in sprejmejo v ZK.	delom.
nastajajočih problemov,
Sevanju
Aktlvizlrati je treba preostale komuniste, da bodo aktivno sodelovali v delavskem in družbenem samoupravljan ju ter masovnih organizacijah.
Sindikalna podružnica in delavski organi naj v bodoče posvečajo bolnim članom
hodka na mesec. V rudniku so nizke storitve na enega zaposlenega, in sicer le 763 kg, medtem ko zna-
da nad 6 milijonov din.	nilna sila k napredku našega go-
Smrtnih nesreč in masovnih ne- spodarstva. zgod ni bilo. V podjetju imajo	M. Cetinski
Stremeti za tein, da se uredijo pravilni odnosi do ljudi, predvsem pravilni odnosi med nadzornim personalom in delavstvom. Pravilno je treba tolmačiti vse uredbe in ukrepe našim članom kolektiva.
Hvalevredna pobuda v Slavkem lazu
že tretje leto teče, odkar so bile nenega peska. Po zimski prahi, na slavskolaškem polju v Kostel- ponovnem oranju in gnojenju boški dolini izvršene osnovne vodne do preorani logovi poskusna polja,
Peter Vovk
Jesen v domačem gozdu
Z lopatami sta odkopavala zem- ji pripada, ne bo uspehov. Ugibal ljo okoli panjev. V globlje plasti sem že, če ne bi bilo boljše, da bi sta posegla z ravnicami in zme- steljnlk pogozdili, ker so tla naj-tala zemljo izpod panja. Korenine bolj primerna za gozd, in bi* si in koreninice sta presekovala z dobavljal steljo od drugod. Težko dleti na dolgih ročajih, zunanje bo začeti, pa bi bilo treba na neki .	,	„	.	,	Delala	sta	in	se	pogovarjala,	korenine pa s krampi, ki imajo ob- način. Slišal sem, da uvažajo švi-
»Veš kaj,« pravi occ z.od	, Cgz ČQS jima pryeta na pomoč še ltko sekire. Ko sta vse okopala, sta carski kmetje slamo iz Jugoslavl-
»letos je jelka bogato onrouiia l mlaj51	ain ta hčerka. V tednu dni	zapela verigo za korenino	in drog,	je, samo da	ne bi odvzemali gozdu
bi bilo dobro, da ta ao er onoa sq pre„rab)j] ghoro poldrugi hektar	ki je na gornji strani	ležal na	gnoja, ki mu je potreben	za uspeš-
izkoristimo pa tu i po™	o " gozda	za naravno n osemenitev jel-	dvigalu, na spodnji pa na	tleh. Sin	no rast.«
ravi, če smo že posegli vanjo^ - kp (fi	g tem pripOm0gi)j da se bo	je vrtel dvigalo in panj	je lezel	Tako sta	kramljala s	sinom in
me kali na t e , J P	^ pomladek gosto zasejal. Uspeh ni iz zemlje. Tako sta izkopala 6 ve- grabila listje. Ko sta ga nagrabila
zem jo.	p izostal. Prejeli so zasluženo plačilo likih panjev. Ker sta imela sveder dovolj, sta naložila voz in se od
sredno v stik z
1 I	1 »ral raloafi llaf-io <na	ITI CJC11 3U Z-ČU51 U4.C11U pi CAVy-iiv 1J.ZVU1 panjev. XXC1 o L ti, iineia o v vviv-i	»uc*	----
peTe, y’lažnl p ______________,l	v denarju. Cez leta pa pokaže oče in smodnik, sta jih razstrelila kar peljala domov. Na vozu sedeč na-
gozdnih tleh sicei v d m ,	• S)nU jelov pomladek z besedami: v gozdu, naložila na voz in izpe- daljuje oče Zobec: »Tudi obseko-
vzkali, kakor hitro pa se ta vrn-	r	- -	-	...
n ja plast ob prvih toplih sončnih B dneh posuši, kaliči izginejo. To pa N .	..
nam kaže pot, kje in kako bomo
»Bogato se nam je poplačal naš ljala domov, kjer jih bodo pora- vanje vej ni priporočljivo. Vsaka
bili za kurjavo. Jame sta zasula rana, ne samo na deblu, povzroča, so tudi storže jelke in in poravnala, še pred zimo jih bo- da se v njo vselijo glivice ali bo--. ...	. podsejali seme v slaborastli del sta zasadila s sadikami, ker tudi lezenske kali. Logar mi je pravil,
uspešno izrabili naravno a . gozdne parcele. Zobec je bil dober jesensko pogozdovanje ni slabo. da rdeča gniloba prodira v deblo ne
sejalec in je delo opravil prav do- Ko sa delo opravila, sta začela samo skozi rane v koreninah, tem-»Odstranili bomo z železnimi bro. In glej! Tudi v tem delu go- grabiti listje in žeti steljo v stelj- več tudi skozi rane v deblu tam, grabljami zgornjo nepreperelo zda se je med travami in gozdnim niku. »Poglej, Janez, kako nizko kjer so bile odsekane veje. Na zu-plast listja, da se bo pokazala sve- plevelom pojavil	številen jelov po-	drevje raste tod. Ne	dosega tistih	nanjosti drevesa ni opaziti	sprd-
ža zemlja. Plasti bomo odstranje- mladek.	višin kot v ostalem	gozdu, kjer	memb, v notranjosti pa se	rdeča
vali v obliki kvadrata v medseboj- Teren, kjer je	sekal Zobec ssvo-	ne steljarimo. Temu	se ni čuditi,	gniloba širi proti srcu in po	deblu
in razdalji 1,5 krat 1,5 m. Pregra- jim sinom spomladi drevje za pro- ker jemljemo iz njega vsako leto navzgor. Ima čisto prav. Večkrat bili bomo parcelo posebno okoli dajo, je ugoden za izkop panjev, gnoj. Zemlja se iz leta v leto slab- sem že ugibal, zakaj je drevo zno-semenjakov, kjer še ni nič spodaj, saj so tla ravna in globoka. Sedaj ša. Odnašanje listja se močno po- traj bolno, ko pa je na zunaj zdra-jelka je zelo občutljiva za pri- je imel čas, zato se je lotil tudi te- zna na gozdnem drevju. In vendar vo. Ko sem neko deblo razžagal in peko. Upoštevati morava te njene ga dela. S sinom sta prinesla po- niso očetje niti mi storili ničesar odrezal bolni del ter ga razklal, lastnosti in ji pripraviti zaprte le- trebno orodje:	dleti, dolgi 1 m, proti temu in izkoriščamo steljo sem ugotovil, da je začelo gniti od
ge, kjer nimata toliko dostopa ve- kramp (ki je imel na eni strani kar naprej. Podlaga v gozdu je odsekane veje navzgor in navzdol.« ter in sonce. Sicer pa poglej, kje oblik sekire), ravnici, dvigalo za rodovitna zemlja, ki se ohrani le, Ko sta se tako pogovarjala, sta se se je jelka nasadila že v prejšnjih voz, drog in verigo. Imela sta tudi če se pridržujemo načela narave znašla doma, razložila listje in se letih! To je najboljši kažipot, kje sveder in votlo' cev, priklenjeno na »daj-dam«. Tako dolgo, dokler ponovno vrnila v gozd. naj se pregrabijo tla.«	verižico za miniranje panjev.	zemlji ne bomo vračali tistega, kar
melioracije. Z družbenim] sredstvi so bili narejeni odvajalni jarki, ki odvajajo padavinsko in tujo vodo v Kolpo. Nadaljevalna dela za izsušitev osuševalnih jarkov in drenaže pa so bila ustavljena deloma zaradi pomanjkanja sredstev, a deloma zaradi okolnosti, da se bo verjetno čez - osuševalno površino gradila cesta Fara—Stari trg ob Kolpi.
Vendar je prinesla izvršitev osnovnih meliorativnih del veliko korist. V deževnih letih so visoke vode delale občutno škodo ne samo na travniških površinah, temveč so tudi resno ogrožale poljske pridelke. Sedaj pa so njive zaščitene in ni bilo nobene škode v zadnjih dveh deževnih letiti.
Drugačno stanje pa je na travniških površinah. Izvršitev glavnih odvajalnih jarkov ni bistveno izboljšala travne ruše na zamočvirjenih površinah, kjer rastejo slabe močvirne in kisle trave. Ker v bližnji bodočnosti ni veliko izgledov
kjer bo mogoče ugotoviti najhitrejšo pot do rodovitnosti bivših močvirnih površin ozroma način izkoriščanja teh površin.
Pobuda imenovanih zadružnikov je nadvse hvalevredna in opravičuje porabo družbenih sredstev za izvedbo melioracij v Slavskem lazu. Tej pobudi bi morali sledit) vsi kmetovalci, ki imajo zemljo na osuševalnem področju, kar bi pomenilo pridobitev dragocenih 17 hektarjev rodovitne zemlje.
inž. Volk Stanko
i
SINDIKALNA PODRUŽNICA PRED OBČNIM ZBOROM
Sindikalna podružnica OZZ, v katero so vključeni tudi člani delovnih kolektivov GPZ, Zadružne hranilnice in posojilnice Ribnica, KZ Kočevje ter obrtnega podjetja »Mesarija« Kočevje, je imela dne 15. oktobra sestanek, na katerem so pregledali dosedanje delo. Pobila v polet-
ročano je bilo, da je bila v 'da bi se drenaža izvedla skupno po nem obdobju najbolj aktiven ko-načitu, ker ni rešeno vprašanje lektiv na OZZ ter kolektiv Za-
ceste, je nujno, da kmetje sami omogočijo odtok vode v zbirne kanale. Tega pa se kmetje dosedaj niso lotili.
Prvi korak na tem področju so pred kratkim naredili zadružniki Matija Južnič, Jože Zidar, Matija Jakšič in Matija Lisac iz Slavske-ga laza. Iz svojih najbolj zamočvirjenih površin, tako imenovanih logov, so potegnili osuševalne jarke, logove preorali in navozili ap-
družne hranilnice iz Ribnice. Predsednik sindikalne podružnice inž. Vouk je po daljši razpravi o dosedanjem delu posameznih sindikalnih skupin okvirno nakazal delo za v bodoče. Člani sindikalne podružnice bodo po posameznih skupinah pripravili pred občnim zborom program dela za politično in strokovno izobraževanje. Na seji je blagajnik tudi poročal, da vsi članarino redno plačujejo. -em-
NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH MOŠTEV
SVOBODA JESENSKI PRVAK
Bela krajina : Partizan 6:2 (2:1)
Obletnica strelske družine v Ortneku
JESENSKI PRVAK DOLENJSKE JE MOŠTVO SVOBODA IZ KOČEVJA. OD 7 ODIGRANIH TEKEM JE 6 DOBLJENIH, ENA NEODLOČENA IN NOBENA IZGUBLJENA. ZABILI SO 43 GOLOV IN PREJELI SAMO 7 GOLOV. OD 14 MOŽNIH TOČK JE
DOBLJENIH 13
Svoboda : Škofljica 4:3 (2:1)
Proti pričakovanju je Svoboda s Škofljico dosegla samo 4:3. Res je sicer, da čuk ni igral v vratih, pa tudi Taslamana ni bilo v igri, vseeno pa bi bilo lahko bolje. Igra je bila zelo živahna in malo preostra. škofjeločani so presenetili z dobro Igro, saj jih v Kočevju še nismo videli tako igrati, že v 3. minuti so prišli v vodstvo. Domačini so izenačili in povišali rezultat na
2:1. S tem se je zaključil prvi polčas.
V drugem polčasu so domačini dvakrat vodili, gostje pa so dvakrat izenačili 3:3. Tik pred koncem igre so domačini dosegli zmagoviti gol, ki je bil problematičen. Igra je bila precej izenačena, pokvari pa jo je slab sodnik, ki je grešil predvsem v škodo gostov.
Preteklo nedeljo je bila na nogometnem igrišču v Črnomlju nogometna tekma med moštvom Bela krajina iz Črnomlja in Partizanom iz Kočevja. Prvi polčas je končal 2:1 za Belo krajino. Gol za Partizana je dal Radosavljevič. V drugem polčasu so Belokranjci še štirikrat potresli Partizanovo mrežo in partizanove! enkrat. Uspešen je bil Komac. Končni rezultat je bil 6:2 za Belo krajino. Zmaga domačega moštva je bila zaslužena, ker so bili domačini bolj borbeni in boljši v polju. To pot je v Partizanovih vrstah nastopil Saša Bižal v vratih, ki jih je uspešno čuval pred še večjo katastrofo.
Pretekli mesec je Strelska družina Ortnek proslavljala 4. obletnico svoje ustanovitve. Dopoldne je bila slavnostna seja, ki so se je udeiežili vsi člani. Tu so podali pregled dela strelske družine od ustanovitve pa do danes in napravili načrt za bodoče udejstvovanje v strelstvu. Posebej sta bila odlikovana še predsednik tov. Adamič in tehnični vodja tov. Drofenik. Nato so odšli strelci in enota JLA k otvoritvi novega, moderno urejenega strelišča. Popoldne so strelci priredili veselico, ki je bila zelo dobro obiskana; njen čisti dobiček bodo najbrž porabili za nabavo orožja.
sošočf šmm msm v mm
M iiSOO
Ribnica napreduje
Partizan B Kočevje : Partizan Ribnica 1:0 (0:0)

Preteklo nedeljo je Partizan B iz Kočevja premagal v Ribnici dobro moštvo Partizana Ribnica s tehnično boljšo igro. Domačini so bili nevarni pred vrati Mrharja, ožja obramba Cvek, Tajčman in Komac pa je uspešno čistila vse nevarne situacije. Obe moštvi sta imeli več' priložnosti, da potreseta mreži. V drugem polčasu je pre-
jel čuk (desno krilo) lepo podano žogo, jo vodil nekaj korakov in močno streljal. Ta strel je prinesel Partizanu obe točki; s tem se je plasiral od osmih na peto mesto pred dobro moštvo iz Škofljice. Partizan B je domačine presenetil s svojo dovršeno igro. Zlasti je bila zanesljiva njegova obramba; tu je bil najboljši Cvek.
■-
'
11 —.


Strelska družina v Ortneku, ki je danes med najaktivnejšimi v okraju, je že dosegla lepe uspehe. Ob ustanovitvi ni bilo na razpolago pušk, municije in tarč. Tudi strelišče je bilo na odročnem kraju in ni ustrezalo zahtevam strelstva. Toda s požrtvovalnim delom so člani premagali tudi te težicoče. Njih število se je stalno večalo. Sčasoma so si nabavili tudi nekaj orožja, začeli so se vztrajno vaditi in ekipa strelske družine Ortnek je začela nastopati na raznih tekmovanjih. Tako je dosegla na okrajnem prvenstvu v Kočevju dne 3. junija tretje mesto, njen član Anton Adamič pa je bil celo prvi strelec v okraju. Letos pa so začeli ortneški strelci urejevati novo strelišče, ki je mnogo boljše od prejšnjega. Leži blizu ceste, je dovolj dolgo in od vseh strani zavarovano, tako da vaje članov ne ogrožajo okolice. Na strelišču so
postavili tudi veliko lopo, iz katere se lahko v poljubnih položajih strelja na tarčo. Velike zasluge za razvoj strelstva v Ortneku ima predsednik Strelske družine tov. France Adamič, ki je vsa leta neumorno delal za napredek organizacije in je tudi sam odličen strelec. Tudi tehnični vodja kapetan JLA France Drofenik je s svojim strokovnim znanjem mnogo koristil strelski družini v Ortneku.
Nesebično in požrtvovalno so ves čas pomagali članom pri delu tudi pripadniki JLA in mnogo storili tudi za ureditev strelišča.
Zdaj,' ko ima mlada strelska or-ganzacija v Ortneku končno pogoje in sredstva za. nadaljnje delo, bo še aktivnejša in bo pritegnila v svoje vrste še več ljudi, ki bodo gojili ta lepi šport; s tem bo vzgajala sposobne borce, kajti dober strelec — dober branilec domovine.	Vlado Prezelj
!"■
"Az 8
i
ip
:
K.


žiti
\ r
ir
x\ X~" \
V.
ZK*
, ;S.r
II)
Masovni atletski kup
Nogometno tekmovanje se nadaljuje
|,a ^


Uš*-1
Osmo kolo je prineslo presenečenja. Partizan je prepustil ves izkupiček Beli krajini v Črnomlju! Pičla razlika v golih pa je prinesla dve točki Svobodi v tekmi s Škofljico. Partizan Ribnica je prepustil obe točki Partizanu B iz Kočevja in je še nadalje ostal na zadnjem mestu.
Lestvica
Svoboda Bela krajina Partizan Elan
Partizan B Škofljica Grosuplje Ribnica
8	7	1	0	47:10	15
8	6	0	2	37:19	12
8	6	0	2	23:16	12
8	4	1	3	18:13	9
8	4	0	4	12:23	8
8 3 0			5	18:19	6
8	1	0	7	8:28	2
8	0	0	8	6:39	0
Ostale tekme pretekle in predpretekle nedelje
Svoboda : Partizan B 3:1 (2:0)
Partizan A : Partizan B 3:1 (2:0)
Bela krajina :	Grosuplje 5:1
(3:0)
Elan : Škofljica 2:0 (1:0)
SLUŽBENE OBJAVE
Delegiranje prvenstvenih tekem NLP 28. oktobra 1956.
Ribnica : Svoboda, igr. Ribnica, ob 15, služ. Levstik.
Kočevje B : Bela krajina, igr. Kočevje, ob 14.30, služ. Jelenc.
Kočevje : Elan — preložena.
Grosuplje : Škofljica, igr. Grosuplje, ob 14.30, služ. Jevšinek.
Ribniški stadion na načrtu
V drugem kolu atletskega masovnega kupa je kočevski Partizan še enkrat dokazal, da ima močno atletiko v moški konkurenci. Pri ženskah pa to pot ni bilo nič. Tekmovanje je dalo nekaj dobrih rezultatov pa tudi udeležba je zadovoljila. Nekaj posebnega je bil met krogle, kjer je nastopilo nič manj kot 16 metalcev in — kar je najzanimivejše — vsi so sunili kroglo preko predpisanih 8 m.
Partizan je zbral 16.188 točk.
LEPI PLEN RIBIČEV
V zadnjem času so kočevski ribiči ujeli nekaj kapitalnih . rib. Tov. Jože Brezovar je v Rinži ujel ščuko, težko 6 kg in dolgo 88 cm. še bolj. redek uspeh je dosegel tov. Ignac šolman, ki je ovrgel mnenje, da v Rinži ni mogoče ujeti starejših krapov. Na mlečno koru-
NAMIZNI TENIS
Turnir v spomin i„g. Mirjana Horvata
V soboto se bodo zbrali v Kočevju najboljši mladinci in mladinke v namiznem tenisu iz cele Slo-
zo je prevaril lepega 6 kg težkega venije> da	med seboj svo-
kraPa-	,	je sile. To bo I. republiški turnir
Tudi sezona sulcev v Kolpi se v j aezonj -pa turnir se prireja je začela. Predsednik kočevskega vsako jetQ v počastitev spomina ribiškega društva inž. Slavko Vol < ustano vitel ja kočevskega namlzne-je ujel prvega, težkega sicer samo tenisa in borca za svobodo, na-3 kg, toda morda je to znak, da bo
letos sezona lova na sulce boljša	^
od lanske, ki je bila izredno slaba.
šega rojaka inž. Mirjana Horvata, ki je padel v Rogu leta 1944. Letos je petič, odkar se zbirajo v Kočevju najboljši slovenski igralci.
Turnir bo v Seškovem domu v soboto od 16 do 22, v nedeljo pa od 8 do 12 in od 14 do 16.
Or-
V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: 1. Bižal 11.5, 2. Kenig
11.7,	3. Adamič 11.9. 1500 m: 1.
Vesel 4:24,4,	2. Bregar 4:24,6.
Krogla: 1. Cihal 12.80,	2. Drčar
11.07,	3. Adamič 10.33. Višina: 1. Pucelj in Cihal 165, 3. Adamič 160. 110 m zapreke: 1. Kenig 16.6, 2. Pucelj 17.2.
ADAMIC — 3.70 S PALICO!
Na otvoritvenem mitingu Svobode v Ljubljani so se atleti kočevskega Partizana zopet odlično odrezali. Po več ur trajajoči borbi je Adamič, občudovan od mnogih gledalcev, kar za 19 cm popravil lastni dolenjski rekord v skoku s palico in z rezultatom 3.70 m zasedel prvo mesto.
AVTO-MOTO DRUŠTVO V KOČEVJU
Pred nedavnim se je v Kočevju i istjimivi in iz prejšnje avto-moto sekcije LT Avto-moto društvo Za predsednika je bil izvoljen Anton Kranjc-Mirko načelnik TNZ Kočevja. Takoj po ustanovitvi je začelo društvo z delom. Uredili so materialno poslovanje in začeli s tečajem, ki ga obiskuje večje število poklicnih voznikov motornih vozil in tistih, ki nameravajo delati izpite za voznike-amaterje. Prvi tečaj bo v kratkem zaključen in udeleženci bodo lahko opravili izpite. Upajmo, da je- tečaj
kljub kratkemu času uspel. Dokončen rezultat tečaja pa bomo videlešele," ko bodo udeleženci opravljali praktične in teoretične izpite. Kmalu nato se bo začel nov tečaj za voznike-amaterje; društvo že vnaprej vabi vse ljubitelje avtomobilizma in motociklizma, da se naj tečaja udeleže. Poleg ostalih nalog bo društvo pomagalo tudi pri vzgoji naših najmlajših, zlasti je želeti, da bi se tudi ti spoznali s cestno-prometni-mi predpisi.
V. D.
ŠAH
Z nastopom pozne jeseni se je šahovsko življenje v obeh kočevskih šahovskih društvih močno razmahnilo. V teku so turnirji če-trtokategornikov, ki bodo omogočili pridobivanje III. kategorije novim talentom. Na ta način bo mogoče organizirati turnirje za pridobitev II. kategorije, šah je v Kočevju že toliko napredoval, da bodo na turnirju za prvenstvo Kočevja lahko sodelovali le drugbka-tegornikl.
Ob ponedeljkih in četrtkih so v obeh društvih šahovska predavanja iz teorije, ki so pa žal slabo obiskana.
Odgovor na natolcevanje
J. G. (prof. J. Glonar iz Novega mesta ? ?) je napisal kar dva članka o IV. atletskem prvenstvu Dolenjske, ki je bilo letos v začetku oktobra v Kočevju. Ce bi se v svojem drugem članku v 41. številki »Dolenjskega lista« ne spustil malo predaleč v svoji »oceni«, katere očtni namen je bralce napačno informirati, bi njegovega pisanja ne omenjali.
Ker izhaja »Dolenjski list« v Novem mestu, je povsem razumljivo, da omenja J. G. v svojih člankih predvsem uspehe Novo-meščanov in jim daje več poudarka. Prav ničesar nimamo proti nekoliko pretirani pohvali svojih atletov, nesramno pa je, da skuša J. G. napihniti uspehe svoje ekipe z omalovaževanjem in neresničnimi podatki o kočevski ekipi in o sodnikih.
Pustili bomo ob strani natolcevanje o slabem in svojevoljnem sojenju sodnikov, ki imajo nasprotno po svoji prizadevnosti prav dober glas in to precej izven meja Dolenjske. Iz trte je izvita trditev, da vrhovni sodnik ni upošteval protesta Novomeščanov, ker se je zlomilo kopje po 3. seriji metov. Iz (.rte je izvita’ zato, aer ni bilo na celefn prvenstvu vloženega nobenega protesta, kričanja prof. Glonarja s srede igrišča pn ne more smatrati noben vrhovni sodnik za protest v smislu pravil.
Raje si oglejmo, kako J. G. ocenjuje obč ekipi: »Moč kočevske moške ekipe je slonela na 7 ali 8 tekmovalcih, izmed katerih so
Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska c. 22. Telet. 3-89. — Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 500 din, oziroma 1,50 ameriškega dolarja. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju
mnogi nastopili v prekratkih presledkih v večih panogah.« Tukaj moramo osvežiti slabi spomin J. G. in ga spomniti, da noben Kočevar ni nastopil v desetih disciplinah, kot je to storil Novameščan žagar.
Ekipo je sestavljalo za Kočevje 14 tekmovalcev, za Novo mesto pa 17. Torej po številu ni bilo bistvene razlike. Pač pa je bila bistvena razlika v kvaliteti: medtem ko je kar 8 kočevskih tekmovalcev osvojilo naslove prvakov, se je to posrečilo le dvema Novomeščano-ma. Noben pameten človek ne more smatrati tega za slabost kočevske ekipe, le J. G. bi rad ustvaril tako mnenje pri bralcih.
Prav smešna je ugotovitev, »da so bili končno le boljši Kočevarji, čeprav prvi dan ni bilo vidne razlike (le zakaj je prvi dan tako važen ?). Zato pa mora biti pisec precej kratkoviden, da ni opazil končne razlike, ki je znašala celih 44 točk.
Pa še nekaj:	Uspeh Novome-
ščank J. G. močno napihuje, čeprav je jasno, da je dolenjska ženska atletika na dosti nižjem nivoju od moške. Piscu se zdi zmaga Novega m. za 10 točk, »da so No-vomeščanke veliko boljše atletinje od Kočevark«. Da si bodo o tej oceni bralci lažje sami ustvarili sodbo, navajamo nekaj podatkov:
V moški konkurenci so zmagali Kočevarji v trinajstih od skupno petnajstih disciplin z razmerjem točk 99:55.
PREKLIC
Podpisani Jakob Flisar, Gorenje, delavec na LIO Kočevje, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih govoril zoper tov. Alojza Majcena iz Gorenja, ker so bile vse neresnične in izmišljene, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, Jakob Flisar
V ženski konkurenci pa so zmagale Novomeščanke v šestih od skupno devetih disciplin z razmer-1 jem točk 51:41.
D. Qražem
KINO
»JADRAN«, Kočevje od 26. do 28. oktobra ameriški barvni film »Steza slonov«; 31. oktobra in 1. novembra češki barvni film »Jan Hus«; od 2. do 4. nov. ameriški barvni film »Na daljnem severu«; v nedeljo 4. nov. ob 10. uri mladinski film »Aliče v pravljični deželi«; od 6. do 8. nov. ameriški barvni film »Noro početje«.
»SVOBODA«, Rudnik: 27. in 28. okt. jugoslovanski film »Obkolitev«.
LOŠKI POTOK:	27. in • 28. okt.
jugoslovanski film »Slavica«: 3. in 4. nov. ameriški film »Lidija Bailey«.
»SODRAŽICA«:	27. in 28. okt.
ameriški film »Zmaga in smrt«; 3. in 4. novembra ameriški film »Hondo«.
»DOBREPOLJE«: 27. -in 28. okt. angleški film »Veseli Norman«; 3. in 4. nov. ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«; 8. nov. italijanski film »Glumači«.
»VELIKE LAŠČE«; 27. in 28. okt. avstrijski film »Sanjave ustnice«; 3. in 4. nov. ameriški film »Viharni zaliv«.
DEŽURNE TRGOVINE '
Dežurno službo imajo: v soboto 27. oktobra od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Preskrba«, v Ribnici pa trgovina »živila«.
V soboto 3. nov. od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »špecerija«, v Ribnici Pa KZ — Trgovina z mešanim blagom.
NARODNA BANKA FLRJ
podružnica v Kočevju
Razpisuje po čl. 3 Pravilnika o sprejemu v službo Narodne banke FLRJ konkurs za sprejem v službo novih uslužbencev.
V poštev pridejo tako začetniki, kakor tudi uslužbenci z daljšo finančno prakso. Prošnje naj se osebno odda Upravi podružnice NB na sedežu Kočevje.
NARODNA SANKA FLRJ Podružnica Kočevje
S strelskega dvoboja predvojaške vzgoje Slovenija :	Srbija. Tov.
Ivan Zgonc predaja cvetje inšpektorju predvoj. vzgoje LR Srbije
ENA ZA SMEH
Na gradbišču v Kočevju.
Delovodja Košir: »Vi ste odprli šele, ko je pes zalajal!«
Nočni čuvaj Miketič: »Tovariš delovodja! Ali ste mislili, da bom jaz lajal, pes pa odpiral vrata?«
OBVESTILA
KOČEVJE
Rodile so: Mlakar Marija, gospodinja iz Stare cerkve — dečka; Erjavec Ljudmila, gospodinja iz
Brega ___ deklico; Petrovič Milka,
gospodinja iz Kočevja — dečka; Hočevar Ana, gospodinja iz Oneka dečka; Govič Neda, gospodinja iz Kočevja — dečka; Poje Frančiška, gospodinja iz Livolda — deklico; Kuhar Marija, gospodinja iz Slovenske vasi — deklico; Bartolme Matilda, gospodinja iz Livolda deklico; Gruden Irena, gospodinja iz Slovenske vasi
- deklico; Jami Zofija, gospodinja iz Kočevja — dečka; Pavšič Gabrijela, gospodinja iz Novih Lazov — dečka; Levstek Alojzija, gospodinja iz Kočevske Reke — dečka; Carol Julijana, gospodinja iz Drežnika — deklico.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročili so se:	Komac Rudolf,
ključavničarski delavec iz Koblarjev, in Trope Sabina, delavka iz Koblarjev; Horvat Matija, konjar iz Koprivnika, in Podkraški Katarina, živinorejka iz Koprivnika; Kohek Stanislav, poljedelec iz Mahovnika, in Dogar A_na, poljedelka iz Mahovnika; Mihelič Ivan, delavec iz Stare cerkve, in Troha Marija, natakarica iz Stare cerkve; Petrovič Alojz, delavec iz Kočevja, in Galič Milka, delavka iz Kočevja; Pajnič Franc, učitelj iz štal-earjev, in Skvarč Marta, uslužbenka iz štalcarjev. čestitamo!
Umrli so: Kajfež Martin, upokojenec iz Vrha — star 80 let; Tomec Jože, kmetovalec iz Bosi jive Loke — star 87 let.
DOBREPOLJE
Rodile so: Novak Kristina, go-
spodinja iz Vidma — deklico; Er-čulj Ivana, gospodinja iz Podgore — dečka.
Srečnima mamicama čestitamo!
Poročila sta se:	Rotar Julij,
kmetovalec iz Kompolja, in Petrič Marija, kmetovalka iz Podpeči.
čestitamo!
Umrli so: Zalar Tomaž, upokojenec iz Doma počitka — star 62 let; Godec Marija, preužitkarlca iz Male Ilove gore stara 69 let; Pavlič Anton, kmetovalec iz Podgore— star 35 let; Pavlič Alojzij, kmetovalec iz Podgore — star 33 let.
DRAGA-LOSKI POTOK
Rodile so: Janeš Julijana, gospodinja iz Drage — deklico; Krže Albina, gospodinja iz Retij — dečka; Bartol Ivana, gospodinja iz Retij __ dečka; Mišič Ivana, go-
spodinja iz Malega loga — dečka.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročila sta se: Anzeljc Franc, kmetovalec iz Studenca, in Bartol Danijela, kmetovalka iz Hriba.
Čestitamo!
Umrli sta:	Žagar Angela iz
Podpreske — stara 85 let, Poje Karolina, gospodinja iz Lazca — stara 85 let.
LAŠČE
Umrli so: Marolt Franc, soda-vlčar iz Velikih Lašč — star 45 let; Purkart Reza, prejemnica socialne pomoči — stara 77 let; Tomšič Ivana, preužltkarica iz Srebotnika pri Velikih Laščah -stara 77 let.
PREDGRAD
Poročila sta se: Mavrin Avguštin, kmetovalec fz Gornje Podgore, in Lunar Karlina, kmetovalka jz Gornje Podgore. .
čestitamo!
Umri je: Smuk Ivan, preužitkar iz Predgrada — star 91 let.
RIBNICA
Rodile so: Rus Karolina, gospodinja iz Dolenje vasi — dečka; šega Antonija, gospodinja iz Grčaric	deklico; Toromanovič
Amalija, gospodinja iz Grčaric — dečka; Henigman Karolina, gospodinja iz Rakitnice — dečka; Arko Ljudmila, gospodinja iz Brega — dečka; Kersnič Karolina, gospodinja iz Dol. Lazov — dečka; Burgar Danijela, gospoo nja iz Ribnice — dečka.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročila sta se: Klun Marjan, zidarski pomočnik iz žlebiča, m Cvar Marija, kmečka delavka iz Slatnika.
čestitamo!
Umrla sta: Tanko Janez, preužitkar iz Hrovače — star 92 let in Šilc Angela, gospodinja iz Suš-ja — stara 47 let.
KRONIKA NESREČ
Ponesrečili so se: Bambič Ivana, cestnega delavca iz Mozlja, je zasul material ter ga ranil na več mestih po telesu; Curel Valentin, sekač iz Dolge vasi, si je pri čiščenju grmovja poškodoval levo koleno; Kaucky Karel, kovaški vajenec z Brega, si je na brusilnem stroju poškodoval roko; Meserko Ivan, sekač iz željn, sl je s sekiro poškodoval stopalo desne noge; Furlan Franc iz. Livolda si je poškodoval stopalo desne noge; Furlan Franc iz Livolda sl je poškodoval stopalo desne noge.
Čltajtv in širite »Novice«!
Iz naših krajev
Trgovina v Ortneku gospodari po svoje
1. NOVEMBER DAN VSEH MRTVIH
Olced gco&om padtega bacca
Dan mrtvih — 1. november! Naše misli so ta dan zbrane pri
V trgovini KZ Ortnek je posta- Zadružna gostilna ima izgubo, prav Pravično bi bilo, da tudi ostali našlh draSlh la vsakdanja besedica: »Nima- ^v^ja ^m^ter M^uč —^olekUvno^	"di 7 ž£nih črnih obl«
2iPtnjigrd^ja12r' S	pXivalihdeGroboVvi ^‘obloženi]
12.000 in prodajalka, ki ni stro- nevljudnosti nekaterih uslužbencev.	jesenskim cvetjem, kot
mo.« Na večino vprašanj po pre-hranbenih artiklih dobiš odgovor nimamo, smo naročili, bomo naročili itd. Ubogi potrošnik pa naj gre v Lašče ali v Ribnico. Neka članica zadruge je kupovala enotno moko in ker je bila slaba, je zahtevala 80% moko. Prodajalka pa jo je odpravila, da ji nc more dati, ker jo ima založeno. Trgovina je za to, da potrošnike preskr
kovna moč, 8000 din.
IZ PODPRESKE
Knjigovodkinja niti ne odzdravi skromno oddolžitvljo našim dra-vsakomur, prodajalka se drži Ig-	SPm> ^	spe pod travnato rušo. Po
ko, da se ljudje ne upajo v trgo-	mnogih	hdh teko solze spomini
vino, niti vprašati po blagu. P.- na naše dr.9fe 80 še. preveč živi, sama pa je sploh kraj, kamor nc Se vedno mislimo nanje, katerih te-
Preteklo nedeljo so nas pod po-	more	vsakdo.	Srečen	je	lahko	tisti,	csa	10	ne	v	zem	^
na je za to	da	potrošnike presar-	kroviteljstvom Okrajne gasilske	ki	vstopi	in	odide,	ne	da	bi	ga	Dan	mrtvih!	Poznojesenski ve-
buie s potrebnimi artikli, dolžnost	zveze Kočevje obiskali ribniški ga-	zadela kaka pikra pripomba.	ter se	poigrava s krošnjami mo-
uslužbencev pa je, da skrbijo, da	slid. 'Čeravno zaradi svojega že Prav bi bilo, da organizacija	gočnih	jelk m smrek na vrhu
imajo vedno dovolj blaga na za-	določenega načrta (krožna pot)	SZDL skliče sestanek, na katerem	Travne	gore. čuden mir vladavse-
logi in da svoje odjemalce v naj-	niso prispeli k nam ob zaželjenem	bi se izvolil potrošniški svet.	povsod.	Vse je kakor izumrlo, še
več 11 meri zadovoljijo, ne pa da	času, ob 11. uri dopoldne, nas je	Upravni odbor KZ pa naj zadevo	divjad,	ta edini prebivalec gozda
so mnenja, da so potrošniki žara- njihova godba na pihala, zbrane uredi.	V. Prezelj ib tem času, se je danes nekam
di njih. Nismo zadovoljni in za- pesmi in šolski trodelni napad žen-htevamo, da	se	namesti v trgovini	ske desetine zelo razveselil. Tov.
KZ Ortnek strokovna moč.	Paradiš nam je nasmejanega obra-
Uslužbenci zadruge se ne zani-	za z nekaj besedami dvignil ga-
majo za potrebe svojih potrošni-	silsko zavest, godci so nam lepo
kov, se ne ozirajo na njihove pri-	zagodli, pevci pa ponovili ribniško
ožbe in zahteve ter gospodarijo in	pesem, ki jo kaj radi poslušamo,
ukrepajo tako, kakor je njim prav.	Srečali smo se tudi z znanci iz
V tej trgovini bi bil res nujno po-	NOB. Vse je bilo prav in veselo,
treben potrošniški svet. Ravno ta-	edina napaka je bila, da so preko je z našim lesnim odkupom. Cia-	hitro odšli. Odhajali so nasmejani zadruge raje prodajajo les Gre-	nih obrazov, saj so bili prepriča-
gorski zadrugi kakor svoji! Zakaj? ni, da so nas razveselili. P. r.
Morilec si je sodil sam
Minuli torek (dne 16. oktobra t. 1.) se je v Loki pri Črnomlju odigral tragičen dogodek. 58-letni Leopold Kolbezen iz Loke je vstal zgodaj zjutraj z namenom, da nakrmi živino v hlevu, ki stoji ob reki Lahinji. Za njim je prišel njegov 35-letni sin Leopold; kaj sta delala v hlevu, ne ve nihče. Slišati je bilo le klice na pomoč. Ljudje, ki so slišali klice, se niso upali k hlevu, temveč so odšli po organe LM v Črnomelj. Ti so takoj po obvestilu odšli na kraj dogodka, kjer so našli na tleh ležečega 58-letnega Leopolda Kolbezna; imel je s sekiro presekano lobanjo in več zasekov na telesu. Tudi golida, ki so jo uporabljali za shranjevanje mleka, je pokrivala del glave. Iz vsega tega so sklepali, da je bil storjen zločin. Takoj so odšli iskat domače; na domu niso našli nikogar. Ko so potem preiskali še ostala poslopja, so na skednju našli že obešenega sina Leopolda. Njegova obleka in roke so bile vse krvave. Iz tega so preiskovalni organi takoj sklepali, da je on umoril svojega očeta.
Sin je očeta že dalj časa sovražil, ker mu ni hotel izročiti posestva, neposredni vzrok umora pa je verjetno manjši spor, v katere-
ga sta se zapletla oče in sin onega jutra.
Umor starejšega Kolbezna in sinov samomor, je pretresel vso bližnjo in daljno okolico, ljudje so se nekaj dni pogovarjali samo o tem.
V. Dragoš
potuhnila in ždi na svojih ležiščih.
Pod vznožjem debele smreke je samoten grob, danes še komaj zaznaven. Dve leskovi palici, zbiti v obliki križa, in napis na deščici dajo slutiti, da je tu grob in da je tu nekdo zakopan. Na deščici piše, da je tu pokopan neznan partizanski borec. Nikdo ne ve, od kod je bil doma, ali je bil mlad, ali je bil mož in oče, samo to se domneva, da je padel v znan; nemški ofenzivi novembra 1943. Saj te ni strah, neznani junak, v tem sa-. motnem grobu ? Tu v osrčju mogočnih dreves se pretaka, živi in odmira iz leta v leto novo življenje. Družbo ti delajo ptice in druge gozdne živali in od časa do časa te obiščejo borci, ki so se s teboj borili za tisto, za kar si ti daroval življenje. Na visokem je tvoj zadnji dom in na svobodnem. Za to svobodo si ti prelil svojo kri, kakor tudi številni tvoji tovariši širom v naši domovini.
Dan mrtvih! Koliko grobov je še po naših širnih gozdovih. Zapuščeni samujejo, ker so pozabili nanje živi, tisti za katere so dali mrtvi junaki svoja življenja, dali za to, da ti, ki so ostali, uživajo svobodo in vse pridobitve nove socialistične domovine. Ali so to mrtvi junaki zaslužili? Če ne drugače, se jih spomnimo vsaj sedaj na Dan mrtvih in obiščimo in okrasimo te samotne grobove, da bodo tako mrtvi junaki čutili, da niso pozabljeni, da so še vedno naši.
Dan mrtvih tudi za Vas, žrtve fašističnega terorja, ki trohne va-
ša telesa v zloglasnih taboriščih na Rabu, v Padovi, Reniciju, Dachauu, Buchewaldu in drugod. Naše misli so pri Vas, dragi bratje in sestre! Vedno mislimo na Vas in na Vaša velika dejanja, ki ste jih položili na oltar znrage. Na Dan mrtvih bodo naša srca še posebno združena z Vami. Ne, niste pozabljeni! Za ta dan bomo Vaše grobove še posebno lepo okrasili s cvetjem in uredili grobove.
Pozabili ne bomo tudi skupnih grobišč padlih borcev in talcev in jih za Dan mrtvih lepo okrasili. Pred spomenike padlih borcev bomo položili vence ter imeli žalne komemoracije. Vso skrb bodo pri tem prevzele organizacije ZB ob pomoči ostalih množičnih organizacij in še posebej mladine.
Člani ZB! Sprejmimo kot našo sveto dolžnost sklep, da bodo vsi grobovi naših padlih tovarišev za Dan mrtvih lepo okrašeni, pri tem ne pozabimo tudi na samotne grobove v gozdovih ali kjer koli so že in jih okrasimo s cvetjem.
Počasi pada mrak na zemljo. Pokopališča so spet pr azna, samo dogorevajoče svečke mečejo pramene svetlobe v temo.
Ko smo odhajali s pokopališča, smo mrtvim borcem obljubili, da bomo njihove grobove še obiskali in govorili mladini o veličastnosti bojev in zmag med narodnoosvobodilno vojno in razlagali veličino njihovih žrtev za vse to, kar imamo danes.
K. Oražem
Del razstave »sodobne lmhinje« v Kočevju
Pismo čuvarja naših meja
KAZNOVANI PRETEPAČI 1Z RAŠICE
Te dni so se pred sodnikom za prekrške ODO Kočevje zagovarjali Jože Ponikvar iz Velikega Osolnika, Alojz Mustar iz Rašice, Franc Grebenc iz Malih Lašč in Franc Mramor Iz Malih Lašč, ker ao se eno izmed nedelj v preteklem mesecu pretepali v gostilniškem lokalu Milana žužka na Ra-ščici. Pretep je povzročil Ponikvar, nato pa so se vanj zapletli vsi ’ našteti, poleg njih pa še nekateri drugi, ki se bodo tudi morali zagovarjati pred rednim sodiščem.	•
Stojim pri belem obmejnem kamnu in čitam. Na naši strani piše FLRJ, a na drugi NMK. Kaj pomeni ta kamen? Pogled mi gre naprej; glej drugi kamen, tretji...
Da, to je meja. To je črta, ki nam govori: To je naše in nikomur ne dopustimo, da bi nam vzel, kar je naše. Kaj pa je na drugi strani, za nas ni važno. Mi čuvamo ono, kar so nam naši očetje priborili, kar so plačali s svojo krvjo.«
Ne parno v vojni, tudi že v miru je tekla kri na naših mejah. Graničarji so vedno na svojem mestu. Ne puste nikogar, da se meša v naše stvari, da nas vznemirja, da si lasti našo zemljo. Mnogo vojakov je dalo svoja mlada življenja po osvoboditvi za domovino. Niti eden ni dopustil, da nam kdo kali mir. Rajši je dal življenje.
Izboljšali so se odnosi z vzhodom, na meji je sedaj mir, a graničarji še naprej z isto zvestobo čuvajo našo zemljo ...
Vojak Polde je imel bolezenski počitek, ker si je izvinil nogo. Videlo se mu je z obraza, da je zaradi tega nerazpoložen.
»Ne vem, kaj bi naredil. Danes imamo vaje v streljanju, a jaz zaradi svoje noge ne smem na vaje.«
Toliko časa je nagovarjal svojega komandirja, da mu je ta dovolil. Rano zjutraj so krenili, a on je kmalu zaostal. Počasi je šepal in kmalu izgubil z oči svoje prijatelje. Zategnil je avtomat in imel je občutek, da je v patrulji
in da ne gre na vaje.
šel je oprezno po stezi. Nenadoma v daljavi opazi dve postavi, ki skačeta od grma do grma. V trenutku je Polde pozabil na nogo in se hitro vrgel na tla. Njegov pogled je bil prikovan na osebe, ki so se s strani približevale. Vedno bolj so mu bile sumljive, ker so se neprestano ozirale na vse strani, kot da se nekoga bojijo.
Kot da je padel z neba, se pred njima pojavi Polde z glasnim stoj. Ustrašila sta se.
»Turisti ?« vpraša Polde. Razumeli so vprašanje in odločno odkimali z glavo. Niso znali naš jezik. »Torej ilegalni begunci!« je zaključil Polde in jima pokazal pot proti karauli. Ker sta videla, da našemu graničarju ni do šale, sta poslušno sklonila glavo in šla pred Poldetom, ki je ob vsakem koraku trpel hude bolečine zaradi bolne noge.
V karauli sta povedala, da sta brez slabih namenov zbežala v našo deželo. To ni naša stvar. Naša naloga je, da nikoli nikomur m pustimo prestopiti črte, ki jo označujejo beli kamni. Branili bi jo do zadnje kaplje kivi. Ne tujec ne Tako se vrsti kamen za kamnom, graničar za graničarjem, dan za dnem, noč za nočjo .. .
In spet bo prišel čas, ko si bomo stisnili roke in tedaj vam bom lahko ustno še dolgo pripovedoval o resnosti, naporih in lepotah gra-ničarske službe.
■ Albin Marolt, V. p. 8743
SESTANEK V LAŠČAH
V pripravah na okrajno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kočevju so te dni po vaseh laške občine sestanki SZDL. člani na sestankih razpravljajo o političnih in ostalih problemih. S posebno pazljivostjo obravnavajo probleme svoje občine in vasi. Iz tega je razvidno, da hočejo biti člani SZDL nosilci gospodarskega in ostalega napredka.
Kulturno'prosvetna dejavnost
S postavitvijo svetov za prosveto in kulturo pri občinskih ljudskih odborih se je razmahnilo kul-tumo-prosvetno delo. V našem okraju je 7 DPD Svobod in 14 prosvetnih društev z 2500 člani. Največ članov imajo Svobode. V teh društvih so najštevilnejše dramat-ske sekcije, saj jih je 21, kar pomeni, da jo ima vsako društvo. Nadalje je 7 pevskih, 7 izobraževalnih, 6 glasbenih, 5 šahovskih in
„Deseti brat” v novi izdaji
Ob devetdesetletnici izida prvega slovenskega romana, Jurčičevega Desetega brata, je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani izredno lepo opremljeno izdajo te med Slovenci tako priljubljene knjige. Delo je opremil akademski slikar Gvido Birolla, ki je prispeval k vsakemu od petindvajsetih poglavij naslovno sliko, celostransko ilustracijo in umetniško izdelano inicijalko, poleg tega pa še naslovno in zaključno celostransko sliko ter portret pisatelja Josipa Jurčiča. Vse te slike so izdelane v dvobarvnem tisku. Oprema je torej res jubilejna. Prav tako je založba poskrbela, da je knjiga
tiskana z velikimi črkami, da bodo mogl; po njej segati tudi starejši ljudje, ki jim vid že peša. številne ilustracije omogočajo, da bralec vidi osebe, o katerih bere, pred seboj tudi naslikane.
Na to prikupno izdajo opozarjamo vse naše bralce, ki naj knjigo čimprej naročijo in tako obudijo spomine na Martinka Spaka — Desetega brata, Krjavlja, Manico in vse druge, našemu človeku tako žive osebe iz tega romana.
Cena knjigi vezani v polplatno na 330 straneh je 850 din. Knj ga je zelo primerna za darila. Naroča se pri založbi in pa v vseh knjigarnah.
O R. I VI13ČO%
jjLOVZ.N^I Ljaničatž.
M
H
E
S
T
ZALETEL SE JE V TOVORNI AVTO
Voznik osebnega avtomobila F. G. iz Kočevja je hotel preteklo soboto parkirati pred »Kolodvorsko restavracijo«. Ko je zavozil na mesto parkiranja, je že parkiral pred njim tovorni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila se je zanesel na svojo sposobnost in na zavore, to pa je v kritičnem momentu vse odpovedalo in imelo za posledico, da se je F. G. ‘ zaletel v parkirajoči tovorni avtomobil. Pri tem je nastalo na osebnem avtomobilu za več tisoč din škode.
UKRADLI SO MU DENAR
Minuli četrtek je prejel Anton Dejak iz Dolenjih Lazov, tesar na gradilišču »Mlina« v Kočevju, mesečno plačo v znesku okoli 14.000 din Denar je shranil v suknjiču, ki ga je imel obešenega na precej ‘oddaljenem stebru na delovišču. Ko pa se je po končanem delu odpravil domov, je ugotovil, da mu je ves mesečni zaslužek z denarnico in dokumenti vred nekdo ukradel. Zadevo je prijavil varnostnim organom; ti že preiskujejo, kdo je storilec.
5 športnih sekcij. Manj pa je lutkovnih, baletnih in dr. V okviru društev je tudi 9 knjižnic.
Kvalitetna so predvsem društva Svobod, katerih delo je tudi najbolj vsestransko. Prosvetnim društvom na vasi primanjkuje predvsem strokovno usposobljenih ljudi, primernih prostorov, velikokrat pa tudi najnujnejših rekvizitov in ostalih potrebščin. V pretekli sezoni so se društva predstavila občinstvu z 42 dramskimi deli, 7 pevskimi koncerti ter enim glasbenim in dvema baletnima večeroma. Pri vsem tem niso vštet’ samostojni nastopi ob raznih proslavah in akademijah.
V društvih je še vedno premalo mladine in mnoga delajo le v ozkem krogu »izbranih« in ne žele v svojo bližino napredne in delavolj-ne mladine.
Sveti za prosveto premalo skrbijo za splošno izobraževanje. Mnogokrat ni prave povezave med tečajih, ki jih pripravljajo ljudska univerza, kmetijske zadruge, ljudska tehnika in dr. Uspešna je bila ljudska univerza v Kočevju, saj je na pt-edavanja prišlo do 450 poslušalcev. Veliko predavanj in tečajev je pripravila okrajna zadružna zveza. Na teh tečajih je bilo nad 200 udeležencev. Kmetijske zadruge so posebej priprav le 40 tečajev. Večje število tečajev so imeli tudi ljudska tehnika, rdeči križ in dr.
Ljudje radi segajo po dobri knjigi. V okraju deluje 25 knjižnic od tega 16 izven društev. V teh’ knjižnicah je 32.000 knjig in število bralcev se iz leta v leto veča. Največ čitajo leposlovne in strokovno tehnične knjige. Največ izposojevalcev ima knjižnica v Kočevju, saj je v enem letu 9300 bralcem posodila 21.000 knjig. Knjižnico vodi stalna knjižničarka, ki tudi skrbi, da dobi knjižnica vsa nova dela.
9.
Tu zagleda Marko ciganskega fantina, kako si prizadeva zlesti na njegovega najlepšega konja.
Jeza zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu cigančlč predrzne ukrasti pri belem dnevu njegovo najljubše blago iz zaprtega hleva. »Od kod si se pritepel?« In gospod pograbi debelo palico ter z njo grozovito mahne, da cigana kri zalije in se s krikom zvrne na tla.
10.
Hlapci priteko na krik mladca; skozi vrata pa stopi dolgin, stari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, pobere krvavega cigančka in odide. Na vratih se obrne in glasno spregovori: »Le ogledi me, grad in ti gospod njegov! Ako se mojemu sinu ne zaceli rana,' ki si mu jo naredil, pomnil me bodeš.« To rekši s sinom v naročju odide.
Drugega dne ni bilo več ciganskih šotorov pod Kozjakom.
Odondod je minilo mnogo dni. Nekega dne je prijezdil na grad Kozjak vitez, star Markov znanec. Pove mu, da je Vitovec napadel cesarja in ga v Celju obstopil in sedaj cesar išče pomoči kranjskih vitezev.
Marko je nerad zapustil svoj dom, najteže mu je blo, pustiti sina samega. Vendar n maral, da bi Kozjak, prvak stare rodovine, bil med zadnjimi, ki so cesarju obljubili izdatno pomoč.
Težko je slovo od doma in sina. Na grajskem dvorišču so se vsi zbrali k odhodu gospodarja. Marko je še zadnjič pobožal svojega sina, ki ga je prepustil v varstvo svojemu čudaškemu mlajšemu bratu Petru m očetu Bernardu iz stiškega kloštra, da ga bode učil in vzrejal.
S pogledom je kozjaški gospod še enkrat objel ves svoj grad, zavihtel se je na konja in naglo odjezdil,, hlapci pa za njim.