flOVICE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE k i ► ••ato Odg i ' KnStr List izhaja vsako drugo s>k Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 27. OKTOBRA 1956 Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru je razpravljal o stanovanjskem vprašanju Stanovanjske sklade moramo pametno uporabiti Stanovanjsko vprašanje je bilo do nedavnega precej v ozadju. Z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš je bilo leta 1954 tudi na tem področju uvedeno družbeno upravljanje. Brez dvoma je bil ta kcrak zelo pozitiven. Predvsem je bilo pereče vprašanje vzdrževanje in pravilno razdeljevanje obstoječih hiš, dozidava in zidava novih ter zagotavljanje denarnih sredstev za stanovanjske potrebe. Lanskoletni zakon o 10 odst. stanovanjskem prispevku pa je to stvar še bolj poživil. V občini Kočevje primanhuje 400 družinskih in 150 samskih stanovanj Na področju občine Kočevje so tri stanovanjske skupnosti, v katere je vključenih 496 hiš s 1463 stanovanji. Pod stanovanjsko skupnostjo v Kočevju se nahaja 63 hiš splošnega ljudskega premoženja s 399 stanovanji. Nad 50 odst. omenjenih stanovanj pa je potrebnih večjih popravil. V teh znaša 2,245.000 din, od tega pa je do 24. septembra 1956 realizirano 1,702.719 din. Za redno vzdrževanje pa je bilo do sedaj porabljeno 4,114.285 din. Razliko v znesku 2,459.133 din je krilo podjetje KGP Kočevje. Trenutno manjka 60 družinskih in 100 samskih stanovanj, število nerešenih prošenj pa je 52. Po planu za leto 1956 v občini Kočevje predvidevajo 61,000.000 din kreditnega sklada. Do konca septembra t. 1. je realizirano 40 milijonov din. Od tega zneska je dobil Rudnik posojilo v znesku 5 milijonov din, zasebniki pa 1,5 milijona din. Za dograditev samskega bloka je porabljeno 43,000.000 dinarjev. Svet za komunalo pri občinskem LO Kočevje je predvidel, naj bi se Ostala vsota ca. 10,000.000 din razdelila takole: Elektro Kočevje 2,500.000 din, stanovanjski upravi Rudnik 1,5 milijona din, preostalo vsoto 6 milijonov din pa naj bi se porabilo za dograditev stavbe pri kinodvorani v Kočevju. stva porazdelil takole: novogradnja hiš zasebnikom 1,991.000 din, za dograditev hiš zasebnikom 2,020.000 din ter MLIP Ribnica za dograditev hiše 2,000.000 din. Občinski LO namerava iz ostalih sredstev zgraditi četverček. Prihodnje leto gradnje v Laščah V Laščah ni uprave stanovanjske skupnosti. Delo stanovanjske uprave vodi tajništvo. Najemnina se pobira le od privatnih lokalov Adaptacija stavbe LM v Predgradu in državnih stavb. Letni plan znaša 450.000 din, do konca avgusta je realizirano 251.000 din. Trenutno manjka v vanj. Kreditni sklad znaša v Laščah ša 146.184 din in je do 10. okto-za leto 3,400.000 din, da konca av- hr a 1956 realizirano 57.597 din. gusta je realizirano 2,098.940 din. Najemnine so neizkoriščene. Tre-Sklad je še neizkoriščen. Občinski nutno primanjkuje 8 družinskih ljudski odbor bo denar uporabil stanovanj. Plan kreditnega sklada drugo leto za zgraditev stanovanj- znaša za letos 405.000 din. Doslej Razdobje zadnjih štirinajstih dni je bilo zelo bogato z zanimivimi dogodki doma in v zunanjem svetu. Predvsem je za to razdobje značilno, da je Varnostni svet uspel vsaj delno pomiriti razburjene duhove zaradi Sueza in postavil šest načel, na podlagi katerih se je te dni začela v Švici razprava za dosego sporazuma. Kljub temu pa zlasti Anglija še vedno poizkuša okrog Sueza z raznimi spletkami. Preprečiti so hoteli volitve v Jordaniji, zavezniku Egipta in ostalih arabskih držav bližnjega vzhoda. Varnostni svet je neizpodbitno ugotovil, da je v zadnjih težkih spopadih, črpana. Na občinskem LO so 3 prošnje za dodelitev stanovanja. Karakteristično je za Sodražico, da je par lastnikov dogradilo hiše le toliko, da jim ni treba sprejeti nobene stranke, in zato dograditev zavlačujejo. Plan kreditnega sklada v Sodražici znaša 1,970.000 din in je do konca avgusta realiziran 1,461.784 din. Upravni odbor je od tega razdelil 230.000 din, ostalo je neizkoriščeno. JUSPSZSJVSZZZ JS3R -TLr-rN “•"," skill hi« last Linica dcgodih na mejah Izraela in Jor- ski in Poljski. Na Madžarskem so v začetku oktobra pokopali z velikimi slovesnostmi partijskega voditelja Laszla Rajka, ki so ga pred leti obsodili po nedolžnem. Ob tej priliki so mnogi partijski delavci na Madžarskem izrazili svojo odločnost, da bodo preprečili povratek na stare stalinske čase. To je jasno povedala tudi delegacija Madžarske, ki se je mudila pri nas na obisku. Tudi iz izjav ob tem obisku se jasno vidi, da Madžarska iskreno želi izboljšati odnose z našo državo in Zvezo komunistov ter popraviti tudi nekatere gospodarske krivice, ki so nam jih storili takoj i po resoluciji. VIII. plenum Združene delavske Laščah še 20 stano- skih hiš last splošnega ljudskega “ * M t l I v ^ruzene aeiavsae premoženja. Letna naiemrdna zna- damje knvec Izrael- Na vse mogo- stranke Poljske bo gotovo zapisan ^ ‘če načine so pritiskali na Jorda- v zgodovini Poljske in poljskega stanovanjih se nahaja 60 kopalnic ............ v . in 14 pralnic. Sredstva za vzdrže- V Ribnici bodo gradili četverček vanje so minimalna in le delno zadoščajo vsem potrebam. Najemnina je razdeljena po skladih. Na dan 31. avgusta 1956 je bilo stanje skladov v Kočevju naslednje: Amortizacijski sklad 1,007.991 din, v 1. 1956 koriščeno 2,269.486 din. Sklad za vzdrževanje sedanje stanje je 1,088.498 din, v letu 1956 koriščeno 908.771 din. Sklad za hišno upravo je 561.140 din, koriščeno 375.225 din. Sklad za novogradnje, 5,956.723 din, je še v celotj neizkoriščen. Ta sklad je v celoti predviden za gradnjo četverčka, ki ga namerava graditi uprava stanovanjske skupnosti skupaj s splošno gradbenim podjetjem »Zidar« Kočevje. Pri upravi stanovanjske skupnosti v Kočevju je vloženih 224 prošenj za dodelitev stanovanja. Od februarja do 13. septembra 1956 je bilo rešenih 64 prošenj. Upravi primanjkuje še 182 družinskih ter 42 samskih stanovanj. Vendar problema še ne bo mogoče v doglednem času rešiti, dasi se bo v letošnjem letu dodelilo še 26 do 30 družinskih stanovanj. Posebno pereče je vprašanje na Rudniku. Pod upravo je 58 hiš splošnega ljudskega premoženja s 354 stanovanj. Več kot 50 ljudi ima samo eno sobo. Število skrajno slabih stanovanj, ki bi jih bilo treba odstraniti, je 57. Na Rudniku primanjkuje najmanj 149 eno- in dvosobnih stanovanj. Nerešenih prošenj pa je 92. Letna najemnina znaša 1,900.000 din, ki pa ne zadošča niti za najnujnejša popravila. V letošnjem letu bo uprava začela z gradnjo četvorčka. Po poročilu rudniške uprave so stanovanjske razmere tako kritične, da zahtevajo učinkovitejših ukrepov. Takšno stanje je nastalo predvsem zato, ker se je od leta 1945 do sedaj zelo malo gradilo: samo nekaj barak, istanovnnjski blok In nekaj hiš, ki so jih rudarji sami zgradili. Mnoga stanovanja so izrabljena, za človeško bivališče neprimerna in zdravju škodljiva. Tako stanje je ugotovila tudi sanitarna inšpekcija. Stanovanjska uprava odbori stanovanjski fondov in drugi merodajni činitelji bodo morali resno pristopiti rudarjem na pomoč pri gradnji in popravilu stanovanjskih prostorov. Tudi stanovanjska uprava pri Kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju se bavi z velikimi težavami. Pod upravo je 375 hiš s 710 stanovanji. Najemnina po planu DOGRAJENA cesta na mestni vrh Minulo soboto so sezonski delavci Gozdne uprave KGP Kočevje, ki so gradili gozdno cesto na Mestnem vrhu, proslavili delovno zmago. Ta dan so namreč dogradili ta gozdni objekt. Nova cesta je precejšnja pridobitev za to okolico in bo koristila tudi ljubiteljem in obiskovalcem Mestnega vrha in njegove okolice. V Ribnici je pod upravo stanovanjske skupnosti 50 hiš, z odločbo občinskega LO pa je vključenih še 8 hiš zasebnikov. Letna najemnina znaša 2,263.288 din, realizacija do konca junija znaša I, 153.194 din. Najemnina je razdeljena po skladih. Vsi skladi se redno črpajo, le sklad za novogradnjo, ki znaša 1,289.367 din, ni koriSčen. Tudi v Ribnici Je veliko pomanjkanje stanovanj, posebno še zaradi vojaštva. Prošenj, ki čakajo na stanovanjski upravi rešitve, je 80. Plan kreditnega sklada znaša II, 000.000 din. Do 12. septembra 1956 je realizirano 8,571.000 din. Upravni odbor je omenjena sred- ske hiše v Laščah. Loški potok nima posebnih težav Tudi v Loškem potoku zadeve stanovanjske uprave upravlja tajništvo občinskega LO. Pod upravo je 22 hiš, last splošnega ljudskega premoženja. Letna najemnina znaša 210.324 din, do sedaj je realizirano 150.661 din ter od tega porabljeno 32.066 din Letni plan kreditnega sklada znaša 3,420.000 din, do konca septembra je realiziranih 1.775.000 din. Privatniki pa so vložili za 1,400.000 din prošenj za kredit. V Sodražici nedograjene stavbe Tudi v Sodražici je slično stanje kot v Loškem potoku. Pod upravo stanovanjske skupnosti so tri stanovanjske in poslovne hiše. Najemnina do sedaj znaša 201.493 din. Ta sredstva letos niso bila iz- je realizirano 490.105 din. Tudi skladov do sedaj niso izkoristili. Vendar bo samo adaptacija stavbe LM znašala 1,500.000 din. To nameravajo v kratkem urediti. Gradnja prosvetnega doma v Dobrepolju Iz poročil občinskega ljudskega rava s sredstvi sklada pričeti z gradnjo prosvetnega doma. Iz povedanega je razvidno, da bo treba posebno v Kočevju v prihodnjem letu mnogo več storiti za rešitev zelo kritičnega stanja stanovanjskih vprašanj. Omenjeno stanje je ugotovil okrajni svet za gospodarstvo na svoji redni seji dne 19. oktobra 1956 ter sklenil angažirati vse či-nltelje, da bi se zadevo člmprej ugodno rešilo. To pa bo brez pomoči oziroma podpore republiških organov praktično skoraj neizvedljivo. D. D. nijo, da bi v njej omajali proti- delavskega razreda. V začetku za-angleške sile. Po zaslugi ostalih sedanja plenuma so najprej spre-arabskih dežel to Zahodu ni uspelo, jeli v CK Vladislava Gomulko, ki je bil pred leti izključen kot proti-delavski in protipoljski element. Na plenumu je imel triurni govor, v katerem je natanko analiziral delo svoje stranke in hrabro ter odkrito pokazal zgodovinske napake, ki jih je ta stranka napravila, ker je kopirala Stalina. V času zasedanja plenuma je prišla na eno-večerni obisk tudi delegacija CK Komunistične partije Sovjetske zveze. V odnosih med Poljsko in Sovjetsko zvezo so nastala nekatera nesoglasja. Po vsej Poljski so številna zborovanja, na katerih zahtevajo nadaljnjo demokratizacijo, uvajanje delavskega upravljanja v tovarne in imenovanje Vladislava Gomulke ponovno za generalnega sekretarja Združene delavske gtranke Poljske. V vseh teh deželah se razvija in krepi proces demokratizacije ssrssrssjvass «*-* <» *—«? "-vi likega pomena za socialistični svet PISMO AMERIKANCEV Okrog ameriške pomoči Jugoslaviji se vsako leto, ko pride čas, da jo je treba odobriti, mnogo govori. Letos se je obrnil na Kongres sam predsednik Združenih držav s posebnim pismom, v katerem je utemeljeval potrebo, da dajo ZDA Jugoslaviji še v bodoče svojo pomoč. Iz tega pisma se vidi, da dajejo ZDA pomoč še v okviru ^_______ svoje blokovske politike in da jo odbora Dobrepolje pa je razvidno, *maj° vsak trenutek namen odpo-d<: nimajo nobene hiše, kj bi bila vedati, ako bi naša država ali vla-laat SLP, niti zasebnega lokala, napravila kak korak ali ukrep, o da med seboj svo- kraPa- , je sile. To bo I. republiški turnir Tudi sezona sulcev v Kolpi se v j aezonj -pa turnir se prireja je začela. Predsednik kočevskega vsako jetQ v počastitev spomina ribiškega društva inž. Slavko Vol < ustano vitel ja kočevskega namlzne-je ujel prvega, težkega sicer samo tenisa in borca za svobodo, na-3 kg, toda morda je to znak, da bo letos sezona lova na sulce boljša ^ od lanske, ki je bila izredno slaba. šega rojaka inž. Mirjana Horvata, ki je padel v Rogu leta 1944. Letos je petič, odkar se zbirajo v Kočevju najboljši slovenski igralci. Turnir bo v Seškovem domu v soboto od 16 do 22, v nedeljo pa od 8 do 12 in od 14 do 16. Or- V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: 1. Bižal 11.5, 2. Kenig 11.7, 3. Adamič 11.9. 1500 m: 1. Vesel 4:24,4, 2. Bregar 4:24,6. Krogla: 1. Cihal 12.80, 2. Drčar 11.07, 3. Adamič 10.33. Višina: 1. Pucelj in Cihal 165, 3. Adamič 160. 110 m zapreke: 1. Kenig 16.6, 2. Pucelj 17.2. ADAMIC — 3.70 S PALICO! Na otvoritvenem mitingu Svobode v Ljubljani so se atleti kočevskega Partizana zopet odlično odrezali. Po več ur trajajoči borbi je Adamič, občudovan od mnogih gledalcev, kar za 19 cm popravil lastni dolenjski rekord v skoku s palico in z rezultatom 3.70 m zasedel prvo mesto. AVTO-MOTO DRUŠTVO V KOČEVJU Pred nedavnim se je v Kočevju i istjimivi in iz prejšnje avto-moto sekcije LT Avto-moto društvo Za predsednika je bil izvoljen Anton Kranjc-Mirko načelnik TNZ Kočevja. Takoj po ustanovitvi je začelo društvo z delom. Uredili so materialno poslovanje in začeli s tečajem, ki ga obiskuje večje število poklicnih voznikov motornih vozil in tistih, ki nameravajo delati izpite za voznike-amaterje. Prvi tečaj bo v kratkem zaključen in udeleženci bodo lahko opravili izpite. Upajmo, da je- tečaj kljub kratkemu času uspel. Dokončen rezultat tečaja pa bomo videlešele," ko bodo udeleženci opravljali praktične in teoretične izpite. Kmalu nato se bo začel nov tečaj za voznike-amaterje; društvo že vnaprej vabi vse ljubitelje avtomobilizma in motociklizma, da se naj tečaja udeleže. Poleg ostalih nalog bo društvo pomagalo tudi pri vzgoji naših najmlajših, zlasti je želeti, da bi se tudi ti spoznali s cestno-prometni-mi predpisi. V. D. ŠAH Z nastopom pozne jeseni se je šahovsko življenje v obeh kočevskih šahovskih društvih močno razmahnilo. V teku so turnirji če-trtokategornikov, ki bodo omogočili pridobivanje III. kategorije novim talentom. Na ta način bo mogoče organizirati turnirje za pridobitev II. kategorije, šah je v Kočevju že toliko napredoval, da bodo na turnirju za prvenstvo Kočevja lahko sodelovali le drugbka-tegornikl. Ob ponedeljkih in četrtkih so v obeh društvih šahovska predavanja iz teorije, ki so pa žal slabo obiskana. Odgovor na natolcevanje J. G. (prof. J. Glonar iz Novega mesta ? ?) je napisal kar dva članka o IV. atletskem prvenstvu Dolenjske, ki je bilo letos v začetku oktobra v Kočevju. Ce bi se v svojem drugem članku v 41. številki »Dolenjskega lista« ne spustil malo predaleč v svoji »oceni«, katere očtni namen je bralce napačno informirati, bi njegovega pisanja ne omenjali. Ker izhaja »Dolenjski list« v Novem mestu, je povsem razumljivo, da omenja J. G. v svojih člankih predvsem uspehe Novo-meščanov in jim daje več poudarka. Prav ničesar nimamo proti nekoliko pretirani pohvali svojih atletov, nesramno pa je, da skuša J. G. napihniti uspehe svoje ekipe z omalovaževanjem in neresničnimi podatki o kočevski ekipi in o sodnikih. Pustili bomo ob strani natolcevanje o slabem in svojevoljnem sojenju sodnikov, ki imajo nasprotno po svoji prizadevnosti prav dober glas in to precej izven meja Dolenjske. Iz trte je izvita trditev, da vrhovni sodnik ni upošteval protesta Novomeščanov, ker se je zlomilo kopje po 3. seriji metov. Iz (.rte je izvita’ zato, aer ni bilo na celefn prvenstvu vloženega nobenega protesta, kričanja prof. Glonarja s srede igrišča pn ne more smatrati noben vrhovni sodnik za protest v smislu pravil. Raje si oglejmo, kako J. G. ocenjuje obč ekipi: »Moč kočevske moške ekipe je slonela na 7 ali 8 tekmovalcih, izmed katerih so Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska c. 22. Telet. 3-89. — Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 500 din, oziroma 1,50 ameriškega dolarja. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju mnogi nastopili v prekratkih presledkih v večih panogah.« Tukaj moramo osvežiti slabi spomin J. G. in ga spomniti, da noben Kočevar ni nastopil v desetih disciplinah, kot je to storil Novameščan žagar. Ekipo je sestavljalo za Kočevje 14 tekmovalcev, za Novo mesto pa 17. Torej po številu ni bilo bistvene razlike. Pač pa je bila bistvena razlika v kvaliteti: medtem ko je kar 8 kočevskih tekmovalcev osvojilo naslove prvakov, se je to posrečilo le dvema Novomeščano-ma. Noben pameten človek ne more smatrati tega za slabost kočevske ekipe, le J. G. bi rad ustvaril tako mnenje pri bralcih. Prav smešna je ugotovitev, »da so bili končno le boljši Kočevarji, čeprav prvi dan ni bilo vidne razlike (le zakaj je prvi dan tako važen ?). Zato pa mora biti pisec precej kratkoviden, da ni opazil končne razlike, ki je znašala celih 44 točk. Pa še nekaj: Uspeh Novome- ščank J. G. močno napihuje, čeprav je jasno, da je dolenjska ženska atletika na dosti nižjem nivoju od moške. Piscu se zdi zmaga Novega m. za 10 točk, »da so No-vomeščanke veliko boljše atletinje od Kočevark«. Da si bodo o tej oceni bralci lažje sami ustvarili sodbo, navajamo nekaj podatkov: V moški konkurenci so zmagali Kočevarji v trinajstih od skupno petnajstih disciplin z razmerjem točk 99:55. PREKLIC Podpisani Jakob Flisar, Gorenje, delavec na LIO Kočevje, preklicujem vse žaljivke, ki sem jih govoril zoper tov. Alojza Majcena iz Gorenja, ker so bile vse neresnične in izmišljene, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, Jakob Flisar V ženski konkurenci pa so zmagale Novomeščanke v šestih od skupno devetih disciplin z razmer-1 jem točk 51:41. D. Qražem KINO »JADRAN«, Kočevje od 26. do 28. oktobra ameriški barvni film »Steza slonov«; 31. oktobra in 1. novembra češki barvni film »Jan Hus«; od 2. do 4. nov. ameriški barvni film »Na daljnem severu«; v nedeljo 4. nov. ob 10. uri mladinski film »Aliče v pravljični deželi«; od 6. do 8. nov. ameriški barvni film »Noro početje«. »SVOBODA«, Rudnik: 27. in 28. okt. jugoslovanski film »Obkolitev«. LOŠKI POTOK: 27. in • 28. okt. jugoslovanski film »Slavica«: 3. in 4. nov. ameriški film »Lidija Bailey«. »SODRAŽICA«: 27. in 28. okt. ameriški film »Zmaga in smrt«; 3. in 4. novembra ameriški film »Hondo«. »DOBREPOLJE«: 27. -in 28. okt. angleški film »Veseli Norman«; 3. in 4. nov. ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«; 8. nov. italijanski film »Glumači«. »VELIKE LAŠČE«; 27. in 28. okt. avstrijski film »Sanjave ustnice«; 3. in 4. nov. ameriški film »Viharni zaliv«. DEŽURNE TRGOVINE ' Dežurno službo imajo: v soboto 27. oktobra od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Preskrba«, v Ribnici pa trgovina »živila«. V soboto 3. nov. od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »špecerija«, v Ribnici Pa KZ — Trgovina z mešanim blagom. NARODNA BANKA FLRJ podružnica v Kočevju Razpisuje po čl. 3 Pravilnika o sprejemu v službo Narodne banke FLRJ konkurs za sprejem v službo novih uslužbencev. V poštev pridejo tako začetniki, kakor tudi uslužbenci z daljšo finančno prakso. Prošnje naj se osebno odda Upravi podružnice NB na sedežu Kočevje. NARODNA SANKA FLRJ Podružnica Kočevje S strelskega dvoboja predvojaške vzgoje Slovenija : Srbija. Tov. Ivan Zgonc predaja cvetje inšpektorju predvoj. vzgoje LR Srbije ENA ZA SMEH Na gradbišču v Kočevju. Delovodja Košir: »Vi ste odprli šele, ko je pes zalajal!« Nočni čuvaj Miketič: »Tovariš delovodja! Ali ste mislili, da bom jaz lajal, pes pa odpiral vrata?« OBVESTILA KOČEVJE Rodile so: Mlakar Marija, gospodinja iz Stare cerkve — dečka; Erjavec Ljudmila, gospodinja iz Brega ___ deklico; Petrovič Milka, gospodinja iz Kočevja — dečka; Hočevar Ana, gospodinja iz Oneka dečka; Govič Neda, gospodinja iz Kočevja — dečka; Poje Frančiška, gospodinja iz Livolda — deklico; Kuhar Marija, gospodinja iz Slovenske vasi — deklico; Bartolme Matilda, gospodinja iz Livolda deklico; Gruden Irena, gospodinja iz Slovenske vasi - deklico; Jami Zofija, gospodinja iz Kočevja — dečka; Pavšič Gabrijela, gospodinja iz Novih Lazov — dečka; Levstek Alojzija, gospodinja iz Kočevske Reke — dečka; Carol Julijana, gospodinja iz Drežnika — deklico. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Komac Rudolf, ključavničarski delavec iz Koblarjev, in Trope Sabina, delavka iz Koblarjev; Horvat Matija, konjar iz Koprivnika, in Podkraški Katarina, živinorejka iz Koprivnika; Kohek Stanislav, poljedelec iz Mahovnika, in Dogar A_na, poljedelka iz Mahovnika; Mihelič Ivan, delavec iz Stare cerkve, in Troha Marija, natakarica iz Stare cerkve; Petrovič Alojz, delavec iz Kočevja, in Galič Milka, delavka iz Kočevja; Pajnič Franc, učitelj iz štal-earjev, in Skvarč Marta, uslužbenka iz štalcarjev. čestitamo! Umrli so: Kajfež Martin, upokojenec iz Vrha — star 80 let; Tomec Jože, kmetovalec iz Bosi jive Loke — star 87 let. DOBREPOLJE Rodile so: Novak Kristina, go- spodinja iz Vidma — deklico; Er-čulj Ivana, gospodinja iz Podgore — dečka. Srečnima mamicama čestitamo! Poročila sta se: Rotar Julij, kmetovalec iz Kompolja, in Petrič Marija, kmetovalka iz Podpeči. čestitamo! Umrli so: Zalar Tomaž, upokojenec iz Doma počitka — star 62 let; Godec Marija, preužitkarlca iz Male Ilove gore stara 69 let; Pavlič Anton, kmetovalec iz Podgore— star 35 let; Pavlič Alojzij, kmetovalec iz Podgore — star 33 let. DRAGA-LOSKI POTOK Rodile so: Janeš Julijana, gospodinja iz Drage — deklico; Krže Albina, gospodinja iz Retij — dečka; Bartol Ivana, gospodinja iz Retij __ dečka; Mišič Ivana, go- spodinja iz Malega loga — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Anzeljc Franc, kmetovalec iz Studenca, in Bartol Danijela, kmetovalka iz Hriba. Čestitamo! Umrli sta: Žagar Angela iz Podpreske — stara 85 let, Poje Karolina, gospodinja iz Lazca — stara 85 let. LAŠČE Umrli so: Marolt Franc, soda-vlčar iz Velikih Lašč — star 45 let; Purkart Reza, prejemnica socialne pomoči — stara 77 let; Tomšič Ivana, preužltkarica iz Srebotnika pri Velikih Laščah -stara 77 let. PREDGRAD Poročila sta se: Mavrin Avguštin, kmetovalec fz Gornje Podgore, in Lunar Karlina, kmetovalka jz Gornje Podgore. . čestitamo! Umri je: Smuk Ivan, preužitkar iz Predgrada — star 91 let. RIBNICA Rodile so: Rus Karolina, gospodinja iz Dolenje vasi — dečka; šega Antonija, gospodinja iz Grčaric deklico; Toromanovič Amalija, gospodinja iz Grčaric — dečka; Henigman Karolina, gospodinja iz Rakitnice — dečka; Arko Ljudmila, gospodinja iz Brega — dečka; Kersnič Karolina, gospodinja iz Dol. Lazov — dečka; Burgar Danijela, gospoo nja iz Ribnice — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Klun Marjan, zidarski pomočnik iz žlebiča, m Cvar Marija, kmečka delavka iz Slatnika. čestitamo! Umrla sta: Tanko Janez, preužitkar iz Hrovače — star 92 let in Šilc Angela, gospodinja iz Suš-ja — stara 47 let. KRONIKA NESREČ Ponesrečili so se: Bambič Ivana, cestnega delavca iz Mozlja, je zasul material ter ga ranil na več mestih po telesu; Curel Valentin, sekač iz Dolge vasi, si je pri čiščenju grmovja poškodoval levo koleno; Kaucky Karel, kovaški vajenec z Brega, si je na brusilnem stroju poškodoval roko; Meserko Ivan, sekač iz željn, sl je s sekiro poškodoval stopalo desne noge; Furlan Franc iz. Livolda si je poškodoval stopalo desne noge; Furlan Franc iz Livolda sl je poškodoval stopalo desne noge. Čltajtv in širite »Novice«! Iz naših krajev Trgovina v Ortneku gospodari po svoje 1. NOVEMBER DAN VSEH MRTVIH Olced gco&om padtega bacca Dan mrtvih — 1. november! Naše misli so ta dan zbrane pri V trgovini KZ Ortnek je posta- Zadružna gostilna ima izgubo, prav Pravično bi bilo, da tudi ostali našlh draSlh la vsakdanja besedica: »Nima- ^v^ja ^m^ter M^uč —^olekUvno^ "di 7 ž£nih črnih obl« 2iPtnjigrd^ja12r' S pXivalihdeGroboVvi ^‘obloženi] 12.000 in prodajalka, ki ni stro- nevljudnosti nekaterih uslužbencev. jesenskim cvetjem, kot mo.« Na večino vprašanj po pre-hranbenih artiklih dobiš odgovor nimamo, smo naročili, bomo naročili itd. Ubogi potrošnik pa naj gre v Lašče ali v Ribnico. Neka članica zadruge je kupovala enotno moko in ker je bila slaba, je zahtevala 80% moko. Prodajalka pa jo je odpravila, da ji nc more dati, ker jo ima založeno. Trgovina je za to, da potrošnike preskr kovna moč, 8000 din. IZ PODPRESKE Knjigovodkinja niti ne odzdravi skromno oddolžitvljo našim dra-vsakomur, prodajalka se drži Ig- SPm> ^ spe pod travnato rušo. Po ko, da se ljudje ne upajo v trgo- mnogih hdh teko solze spomini vino, niti vprašati po blagu. P.- na naše dr.9fe 80 še. preveč živi, sama pa je sploh kraj, kamor nc Se vedno mislimo nanje, katerih te- Preteklo nedeljo so nas pod po- more vsakdo. Srečen je lahko tisti, csa 10 ne v zem ^ na je za to da potrošnike presar- kroviteljstvom Okrajne gasilske ki vstopi in odide, ne da bi ga Dan mrtvih! Poznojesenski ve- buie s potrebnimi artikli, dolžnost zveze Kočevje obiskali ribniški ga- zadela kaka pikra pripomba. ter se poigrava s krošnjami mo- uslužbencev pa je, da skrbijo, da slid. 'Čeravno zaradi svojega že Prav bi bilo, da organizacija gočnih jelk m smrek na vrhu imajo vedno dovolj blaga na za- določenega načrta (krožna pot) SZDL skliče sestanek, na katerem Travne gore. čuden mir vladavse- logi in da svoje odjemalce v naj- niso prispeli k nam ob zaželjenem bi se izvolil potrošniški svet. povsod. Vse je kakor izumrlo, še več 11 meri zadovoljijo, ne pa da času, ob 11. uri dopoldne, nas je Upravni odbor KZ pa naj zadevo divjad, ta edini prebivalec gozda so mnenja, da so potrošniki žara- njihova godba na pihala, zbrane uredi. V. Prezelj ib tem času, se je danes nekam di njih. Nismo zadovoljni in za- pesmi in šolski trodelni napad žen-htevamo, da se namesti v trgovini ske desetine zelo razveselil. Tov. KZ Ortnek strokovna moč. Paradiš nam je nasmejanega obra- Uslužbenci zadruge se ne zani- za z nekaj besedami dvignil ga- majo za potrebe svojih potrošni- silsko zavest, godci so nam lepo kov, se ne ozirajo na njihove pri- zagodli, pevci pa ponovili ribniško ožbe in zahteve ter gospodarijo in pesem, ki jo kaj radi poslušamo, ukrepajo tako, kakor je njim prav. Srečali smo se tudi z znanci iz V tej trgovini bi bil res nujno po- NOB. Vse je bilo prav in veselo, treben potrošniški svet. Ravno ta- edina napaka je bila, da so preko je z našim lesnim odkupom. Cia- hitro odšli. Odhajali so nasmejani zadruge raje prodajajo les Gre- nih obrazov, saj so bili prepriča- gorski zadrugi kakor svoji! Zakaj? ni, da so nas razveselili. P. r. Morilec si je sodil sam Minuli torek (dne 16. oktobra t. 1.) se je v Loki pri Črnomlju odigral tragičen dogodek. 58-letni Leopold Kolbezen iz Loke je vstal zgodaj zjutraj z namenom, da nakrmi živino v hlevu, ki stoji ob reki Lahinji. Za njim je prišel njegov 35-letni sin Leopold; kaj sta delala v hlevu, ne ve nihče. Slišati je bilo le klice na pomoč. Ljudje, ki so slišali klice, se niso upali k hlevu, temveč so odšli po organe LM v Črnomelj. Ti so takoj po obvestilu odšli na kraj dogodka, kjer so našli na tleh ležečega 58-letnega Leopolda Kolbezna; imel je s sekiro presekano lobanjo in več zasekov na telesu. Tudi golida, ki so jo uporabljali za shranjevanje mleka, je pokrivala del glave. Iz vsega tega so sklepali, da je bil storjen zločin. Takoj so odšli iskat domače; na domu niso našli nikogar. Ko so potem preiskali še ostala poslopja, so na skednju našli že obešenega sina Leopolda. Njegova obleka in roke so bile vse krvave. Iz tega so preiskovalni organi takoj sklepali, da je on umoril svojega očeta. Sin je očeta že dalj časa sovražil, ker mu ni hotel izročiti posestva, neposredni vzrok umora pa je verjetno manjši spor, v katere- ga sta se zapletla oče in sin onega jutra. Umor starejšega Kolbezna in sinov samomor, je pretresel vso bližnjo in daljno okolico, ljudje so se nekaj dni pogovarjali samo o tem. V. Dragoš potuhnila in ždi na svojih ležiščih. Pod vznožjem debele smreke je samoten grob, danes še komaj zaznaven. Dve leskovi palici, zbiti v obliki križa, in napis na deščici dajo slutiti, da je tu grob in da je tu nekdo zakopan. Na deščici piše, da je tu pokopan neznan partizanski borec. Nikdo ne ve, od kod je bil doma, ali je bil mlad, ali je bil mož in oče, samo to se domneva, da je padel v znan; nemški ofenzivi novembra 1943. Saj te ni strah, neznani junak, v tem sa-. motnem grobu ? Tu v osrčju mogočnih dreves se pretaka, živi in odmira iz leta v leto novo življenje. Družbo ti delajo ptice in druge gozdne živali in od časa do časa te obiščejo borci, ki so se s teboj borili za tisto, za kar si ti daroval življenje. Na visokem je tvoj zadnji dom in na svobodnem. Za to svobodo si ti prelil svojo kri, kakor tudi številni tvoji tovariši širom v naši domovini. Dan mrtvih! Koliko grobov je še po naših širnih gozdovih. Zapuščeni samujejo, ker so pozabili nanje živi, tisti za katere so dali mrtvi junaki svoja življenja, dali za to, da ti, ki so ostali, uživajo svobodo in vse pridobitve nove socialistične domovine. Ali so to mrtvi junaki zaslužili? Če ne drugače, se jih spomnimo vsaj sedaj na Dan mrtvih in obiščimo in okrasimo te samotne grobove, da bodo tako mrtvi junaki čutili, da niso pozabljeni, da so še vedno naši. Dan mrtvih tudi za Vas, žrtve fašističnega terorja, ki trohne va- ša telesa v zloglasnih taboriščih na Rabu, v Padovi, Reniciju, Dachauu, Buchewaldu in drugod. Naše misli so pri Vas, dragi bratje in sestre! Vedno mislimo na Vas in na Vaša velika dejanja, ki ste jih položili na oltar znrage. Na Dan mrtvih bodo naša srca še posebno združena z Vami. Ne, niste pozabljeni! Za ta dan bomo Vaše grobove še posebno lepo okrasili s cvetjem in uredili grobove. Pozabili ne bomo tudi skupnih grobišč padlih borcev in talcev in jih za Dan mrtvih lepo okrasili. Pred spomenike padlih borcev bomo položili vence ter imeli žalne komemoracije. Vso skrb bodo pri tem prevzele organizacije ZB ob pomoči ostalih množičnih organizacij in še posebej mladine. Člani ZB! Sprejmimo kot našo sveto dolžnost sklep, da bodo vsi grobovi naših padlih tovarišev za Dan mrtvih lepo okrašeni, pri tem ne pozabimo tudi na samotne grobove v gozdovih ali kjer koli so že in jih okrasimo s cvetjem. Počasi pada mrak na zemljo. Pokopališča so spet pr azna, samo dogorevajoče svečke mečejo pramene svetlobe v temo. Ko smo odhajali s pokopališča, smo mrtvim borcem obljubili, da bomo njihove grobove še obiskali in govorili mladini o veličastnosti bojev in zmag med narodnoosvobodilno vojno in razlagali veličino njihovih žrtev za vse to, kar imamo danes. K. Oražem Del razstave »sodobne lmhinje« v Kočevju Pismo čuvarja naših meja KAZNOVANI PRETEPAČI 1Z RAŠICE Te dni so se pred sodnikom za prekrške ODO Kočevje zagovarjali Jože Ponikvar iz Velikega Osolnika, Alojz Mustar iz Rašice, Franc Grebenc iz Malih Lašč in Franc Mramor Iz Malih Lašč, ker ao se eno izmed nedelj v preteklem mesecu pretepali v gostilniškem lokalu Milana žužka na Ra-ščici. Pretep je povzročil Ponikvar, nato pa so se vanj zapletli vsi ’ našteti, poleg njih pa še nekateri drugi, ki se bodo tudi morali zagovarjati pred rednim sodiščem. • Stojim pri belem obmejnem kamnu in čitam. Na naši strani piše FLRJ, a na drugi NMK. Kaj pomeni ta kamen? Pogled mi gre naprej; glej drugi kamen, tretji... Da, to je meja. To je črta, ki nam govori: To je naše in nikomur ne dopustimo, da bi nam vzel, kar je naše. Kaj pa je na drugi strani, za nas ni važno. Mi čuvamo ono, kar so nam naši očetje priborili, kar so plačali s svojo krvjo.« Ne parno v vojni, tudi že v miru je tekla kri na naših mejah. Graničarji so vedno na svojem mestu. Ne puste nikogar, da se meša v naše stvari, da nas vznemirja, da si lasti našo zemljo. Mnogo vojakov je dalo svoja mlada življenja po osvoboditvi za domovino. Niti eden ni dopustil, da nam kdo kali mir. Rajši je dal življenje. Izboljšali so se odnosi z vzhodom, na meji je sedaj mir, a graničarji še naprej z isto zvestobo čuvajo našo zemljo ... Vojak Polde je imel bolezenski počitek, ker si je izvinil nogo. Videlo se mu je z obraza, da je zaradi tega nerazpoložen. »Ne vem, kaj bi naredil. Danes imamo vaje v streljanju, a jaz zaradi svoje noge ne smem na vaje.« Toliko časa je nagovarjal svojega komandirja, da mu je ta dovolil. Rano zjutraj so krenili, a on je kmalu zaostal. Počasi je šepal in kmalu izgubil z oči svoje prijatelje. Zategnil je avtomat in imel je občutek, da je v patrulji in da ne gre na vaje. šel je oprezno po stezi. Nenadoma v daljavi opazi dve postavi, ki skačeta od grma do grma. V trenutku je Polde pozabil na nogo in se hitro vrgel na tla. Njegov pogled je bil prikovan na osebe, ki so se s strani približevale. Vedno bolj so mu bile sumljive, ker so se neprestano ozirale na vse strani, kot da se nekoga bojijo. Kot da je padel z neba, se pred njima pojavi Polde z glasnim stoj. Ustrašila sta se. »Turisti ?« vpraša Polde. Razumeli so vprašanje in odločno odkimali z glavo. Niso znali naš jezik. »Torej ilegalni begunci!« je zaključil Polde in jima pokazal pot proti karauli. Ker sta videla, da našemu graničarju ni do šale, sta poslušno sklonila glavo in šla pred Poldetom, ki je ob vsakem koraku trpel hude bolečine zaradi bolne noge. V karauli sta povedala, da sta brez slabih namenov zbežala v našo deželo. To ni naša stvar. Naša naloga je, da nikoli nikomur m pustimo prestopiti črte, ki jo označujejo beli kamni. Branili bi jo do zadnje kaplje kivi. Ne tujec ne Tako se vrsti kamen za kamnom, graničar za graničarjem, dan za dnem, noč za nočjo .. . In spet bo prišel čas, ko si bomo stisnili roke in tedaj vam bom lahko ustno še dolgo pripovedoval o resnosti, naporih in lepotah gra-ničarske službe. ■ Albin Marolt, V. p. 8743 SESTANEK V LAŠČAH V pripravah na okrajno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kočevju so te dni po vaseh laške občine sestanki SZDL. člani na sestankih razpravljajo o političnih in ostalih problemih. S posebno pazljivostjo obravnavajo probleme svoje občine in vasi. Iz tega je razvidno, da hočejo biti člani SZDL nosilci gospodarskega in ostalega napredka. Kulturno'prosvetna dejavnost S postavitvijo svetov za prosveto in kulturo pri občinskih ljudskih odborih se je razmahnilo kul-tumo-prosvetno delo. V našem okraju je 7 DPD Svobod in 14 prosvetnih društev z 2500 člani. Največ članov imajo Svobode. V teh društvih so najštevilnejše dramat-ske sekcije, saj jih je 21, kar pomeni, da jo ima vsako društvo. Nadalje je 7 pevskih, 7 izobraževalnih, 6 glasbenih, 5 šahovskih in „Deseti brat” v novi izdaji Ob devetdesetletnici izida prvega slovenskega romana, Jurčičevega Desetega brata, je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani izredno lepo opremljeno izdajo te med Slovenci tako priljubljene knjige. Delo je opremil akademski slikar Gvido Birolla, ki je prispeval k vsakemu od petindvajsetih poglavij naslovno sliko, celostransko ilustracijo in umetniško izdelano inicijalko, poleg tega pa še naslovno in zaključno celostransko sliko ter portret pisatelja Josipa Jurčiča. Vse te slike so izdelane v dvobarvnem tisku. Oprema je torej res jubilejna. Prav tako je založba poskrbela, da je knjiga tiskana z velikimi črkami, da bodo mogl; po njej segati tudi starejši ljudje, ki jim vid že peša. številne ilustracije omogočajo, da bralec vidi osebe, o katerih bere, pred seboj tudi naslikane. Na to prikupno izdajo opozarjamo vse naše bralce, ki naj knjigo čimprej naročijo in tako obudijo spomine na Martinka Spaka — Desetega brata, Krjavlja, Manico in vse druge, našemu človeku tako žive osebe iz tega romana. Cena knjigi vezani v polplatno na 330 straneh je 850 din. Knj ga je zelo primerna za darila. Naroča se pri založbi in pa v vseh knjigarnah. O R. I VI13ČO% jjLOVZ.N^I Ljaničatž. M H E S T ZALETEL SE JE V TOVORNI AVTO Voznik osebnega avtomobila F. G. iz Kočevja je hotel preteklo soboto parkirati pred »Kolodvorsko restavracijo«. Ko je zavozil na mesto parkiranja, je že parkiral pred njim tovorni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila se je zanesel na svojo sposobnost in na zavore, to pa je v kritičnem momentu vse odpovedalo in imelo za posledico, da se je F. G. ‘ zaletel v parkirajoči tovorni avtomobil. Pri tem je nastalo na osebnem avtomobilu za več tisoč din škode. UKRADLI SO MU DENAR Minuli četrtek je prejel Anton Dejak iz Dolenjih Lazov, tesar na gradilišču »Mlina« v Kočevju, mesečno plačo v znesku okoli 14.000 din Denar je shranil v suknjiču, ki ga je imel obešenega na precej ‘oddaljenem stebru na delovišču. Ko pa se je po končanem delu odpravil domov, je ugotovil, da mu je ves mesečni zaslužek z denarnico in dokumenti vred nekdo ukradel. Zadevo je prijavil varnostnim organom; ti že preiskujejo, kdo je storilec. 5 športnih sekcij. Manj pa je lutkovnih, baletnih in dr. V okviru društev je tudi 9 knjižnic. Kvalitetna so predvsem društva Svobod, katerih delo je tudi najbolj vsestransko. Prosvetnim društvom na vasi primanjkuje predvsem strokovno usposobljenih ljudi, primernih prostorov, velikokrat pa tudi najnujnejših rekvizitov in ostalih potrebščin. V pretekli sezoni so se društva predstavila občinstvu z 42 dramskimi deli, 7 pevskimi koncerti ter enim glasbenim in dvema baletnima večeroma. Pri vsem tem niso vštet’ samostojni nastopi ob raznih proslavah in akademijah. V društvih je še vedno premalo mladine in mnoga delajo le v ozkem krogu »izbranih« in ne žele v svojo bližino napredne in delavolj-ne mladine. Sveti za prosveto premalo skrbijo za splošno izobraževanje. Mnogokrat ni prave povezave med tečajih, ki jih pripravljajo ljudska univerza, kmetijske zadruge, ljudska tehnika in dr. Uspešna je bila ljudska univerza v Kočevju, saj je na pt-edavanja prišlo do 450 poslušalcev. Veliko predavanj in tečajev je pripravila okrajna zadružna zveza. Na teh tečajih je bilo nad 200 udeležencev. Kmetijske zadruge so posebej priprav le 40 tečajev. Večje število tečajev so imeli tudi ljudska tehnika, rdeči križ in dr. Ljudje radi segajo po dobri knjigi. V okraju deluje 25 knjižnic od tega 16 izven društev. V teh’ knjižnicah je 32.000 knjig in število bralcev se iz leta v leto veča. Največ čitajo leposlovne in strokovno tehnične knjige. Največ izposojevalcev ima knjižnica v Kočevju, saj je v enem letu 9300 bralcem posodila 21.000 knjig. Knjižnico vodi stalna knjižničarka, ki tudi skrbi, da dobi knjižnica vsa nova dela. 9. Tu zagleda Marko ciganskega fantina, kako si prizadeva zlesti na njegovega najlepšega konja. Jeza zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu cigančlč predrzne ukrasti pri belem dnevu njegovo najljubše blago iz zaprtega hleva. »Od kod si se pritepel?« In gospod pograbi debelo palico ter z njo grozovito mahne, da cigana kri zalije in se s krikom zvrne na tla. 10. Hlapci priteko na krik mladca; skozi vrata pa stopi dolgin, stari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, pobere krvavega cigančka in odide. Na vratih se obrne in glasno spregovori: »Le ogledi me, grad in ti gospod njegov! Ako se mojemu sinu ne zaceli rana,' ki si mu jo naredil, pomnil me bodeš.« To rekši s sinom v naročju odide. Drugega dne ni bilo več ciganskih šotorov pod Kozjakom. Odondod je minilo mnogo dni. Nekega dne je prijezdil na grad Kozjak vitez, star Markov znanec. Pove mu, da je Vitovec napadel cesarja in ga v Celju obstopil in sedaj cesar išče pomoči kranjskih vitezev. Marko je nerad zapustil svoj dom, najteže mu je blo, pustiti sina samega. Vendar n maral, da bi Kozjak, prvak stare rodovine, bil med zadnjimi, ki so cesarju obljubili izdatno pomoč. Težko je slovo od doma in sina. Na grajskem dvorišču so se vsi zbrali k odhodu gospodarja. Marko je še zadnjič pobožal svojega sina, ki ga je prepustil v varstvo svojemu čudaškemu mlajšemu bratu Petru m očetu Bernardu iz stiškega kloštra, da ga bode učil in vzrejal. S pogledom je kozjaški gospod še enkrat objel ves svoj grad, zavihtel se je na konja in naglo odjezdil,, hlapci pa za njim.