Delegatsko glasilo občine Ljutomer Številka 5 Leto IV. 15. maja 1981 Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) SKLICUJE predsednik skupščine občine Ljutomer 26. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v torek, 26. 5.1981 ob 7. uri v sejni dvorani skupščine občine. Za začasni dnevni red predlaga: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in poročila teh komisij 2. Določitev dnevnega reda 26. skupno sejo 3. Potrditev zapisnika 25. skupne seje zborov z dne 24. 4.1981 4. Sklepanje o podelitvi občinskih družbenih priznanj za leto 1981 5. Sklepanje o predlogu dogovora o izvročanju odlikovanj SFRJ na ravni občine 6. Volitve, imenovanja in druga kadrovska vprašanja 7. Uvodna poročila k posameznim točkam dnevnega reda ločenih sej zborov Predsednik skupščine občine Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. STRAN 13 VESTNIK, 15. MAJA 1981 Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) in 56. člena poslovnika skupščine občine Ljutomer SKLICUJETA predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti 36. sejo zbora združenega dela in 34. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bosta v torek, 26. 5.1981 po skupni seji zborov v sejni dvorani skupščine občine. Za začasni dnevni red predlagata: 1. Ugotovitev udeležbe delegatov 2. Določitev dnevnega reda za 36. sejo ZZD in 34. sejo ZKS 3. Potrditev zapisnika 35. seje ZZD in 33. seje ZKS 4. Predlogi, pobude in vprašanja delegatov 5. Analiza davčne politike v občini Ljutomer za leto 1980 ter vsklajevanje politike na tem področju v letu 1981 6. Poročila o stanju in problemih s področja dela temeljnega javnega tožilstva, občinskega sodnika za prekrške, postaje milice in uprave za notranje zadeve 7. Poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 12 - DELEGATSKI VESTNIK STRAN 13 VESTNIK, 15. MAJA 1981 2 - DELEGATSKI VESTNIK 8. Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v letu 1980 in predlog za dopolnitev oziroma spremembo tega družbenega dogovora 9. Predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani 10. Informacija o pripravah na rekonstrukcijo TOZD Usnjarna Ljutomer 11. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1981 12. Predlog odloka o programskem delu zazidalnega načrta stanovanjske cone dela soseske S do 2 ob Razlagovi ulici v Ljutomeru 13. Nekatera vprašanja iz dnevnih redov zborov skupščine SR Slovenije VESTNIK, 15. MAJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 11 Zaradi zvišanja cen gradbenih storitev v preteklem letu se predlaga sprejetje povprečne gradbene cene za 1 kvad. m stanovanjske površine 9.800,00 din poprečnih stroškov komunalnega urejanja v višini 15 % od gradbene vrednosti zgradbe. Ta odlok omogoča izvajanje zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini v vseh primerih, ko se odloča o odškodnini za razlaščeno stavbno zemljišče ter zakona o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki služi za osnovo pri izračunu valorizirane vrednosti stanovanjskega objekta v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali družbeno-pravni osebi. Opravljen je bil razgovor z pristojnimi službami skupščin občin Murska Sobota, Gornja Radgona, in Lendava, ki pripravljajo te odloke: 1. Murska Sobota je sprejela poprečno gradbeno ceno za 1 kvad. m 11.000,00 din, poprečne stroške komunalne opreme 15 % korist za razlaščeno stavbno zemljišče,, v mestu Murska Sobota 0,9 %, v ostalih naseljih 0,7 %. 2. Gornja Radgona predlaga poprečno gradbeno ceno za 1 kvad. m 9.083,00 din, poprečne stroške komunalne opreme 15 % in korist za razlaščeno zemljišče v Radgoni in Radencih 0,8 % v ostalih krajih 0,7 %. 3. Občina Lendava predlaga poprečno gradbeno ceno za 1 kvad. m 10.694,00 din, poprečne stroške komunalne opreme 15 % in korist za razlaščeno zemljišče enako za območje cele občine 0,83 %. Z izvajanjem tega odloka ne nastopi nobena finančna obveznost za občinski proračun. Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na §eji dne 23/4—1981 obravnaval osnutek odloka in ga predlaga kot predlog pristojnim zborom skupščine občine Ljutomer, da o njem razpravljajo in sprejmejo po enofaznem postopku. Ljutomer, maj 1981. DELEGATSKI VESTNIK - 3 ANALIZA O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE UVOD Namen analize je, da opozori na osnovne značilnosti delovanja davčnega sistema in politike obdavčitve v občini in njihov vpliv na položaj individualnih kmetijskih proizvajalcev, delovnih ljudi, ki z osebnim delom s svojimi sredstvi opravljajo gospodarske in druge dejavnosti. Predvsem pa s to analizo poskušamo opozoriti na nekatera zapažanja in ugotovitve. V razpravi naj bi se izoblikovala stališča do teh problemov in nakazala usmeritev za bodočo ureditev. IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE Obstoječi sistem obdavčevanja osebnih dohodkov, dohodkov inpremoženja občanov je bil vspostavljen z republiškim zakonom o davkih občanov v letu 1972. Navedeni zakon določa osnovna načela, elemente in pogoje obdavčevanja za posamezne davčne vrste, sočasno s tem pa je občinskim skupščinam prepuščeno urejanje številnih vprašanj v zvezi z ugotavljanjem davčnih osnov, višine davkov, priznavanje davčnih oprostitev, olajšav in drugo. Ob taki ureditvi so torej občinske skupščine postale v veliki meri nosilci davčne politike. Neglede na tako samostojnost pa ne bi smelo priti do neutemelj enih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi. Davčni zakon za to izrecno obvezuje družbenopolitične skupnosti k usklajevanju davčnih obveznosti občanov, kar naj bi prispevalo k izenačevanju pogojev gospodarjenja in k zagotovitvi enakopravnega položaja občanov v SRS. Uprava za družbene prihodke kot izvajalec davčne politike opravlja odmero, kontrolno, kaznovalno, analitično, knjigovodstveno in izterjevalno funcijo. V letu 1980 je izdelala: 3586 odločb o odmeri davka iz kmetijske dejavnosti. 1412 odloč ob. odmeri prispevka iz starostnega zav. kmetov. 222 odločb o odmeri davka od obrti, 1291 odločb o odmeri na premoženje in ha dohodek od premoženja, in še cca 1046 odločb o odmeri prometnega davka od nepremičnin. U prava za družbene prihodke je še evidentirala in izterjala 39.011.698 din davkov in prispevkov SIS, zaračunala 840.143 din zamudnih obresti, izdala 3564 raznih potrdil, izvršila registracijo 6592 računov, 16.050din izrečenih denarnih kazni za 13 zavezancev, 377 pregledov poslovnih knjig itd. V nadaljevanju dajemo pregled osnovnih značilnosti in izvajanja davčne politike po posameznih davčnih oblikah. DAVEK IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI Zavezanec za davek iz kmetijske dejavnosti je občan, kije lastnik zemljišča, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisan v katastrskih evidencah. Število zavezancev iz leta v leto narašča kar pomeni, da gre za nadaljnje drobljenje kmetijske posesti, kar nam kažejo podatki iz naslednje tabele: leto oproščeni]! s KP % do 47o din obdavčenih s katastrskim dohodkom Skup. od 47o -lo.ooo din % od lo.ooo- od5o.ooo— 5o.ooo % 80.000^ 1978 854 2o 2.295 53 1.2o4 27 2 - 4.555 1979 868 2o 2.561 54 1.177 26 3 - 4.4o9 198o 9ol 2o 2.444 55 1.158 25 4 - 4.487 STRAN 15 VESTNIK, 15. MAJA 1981 Kot osnova za odmero davka iz kmetijstva služi katastrski dohodek in se istočasno uporablja za odmero dela obveznosti za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ter še za druge obveznosti. Davčna politika se v letu 1980 ni spreminjala, ter so po veljavnih občinskih odlokih zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani, kot kmetje, plačevali davek postopnji 7 %, davčni zavezanci ki so zdravstveno zavarovani kot delavci v delovnem razmerju pa so plačevali davek po stopnji 13 %. V okviru skupnih obveznosti, ki v letu 1980 znašajo 17.834.051 din. davek iz kmetijstva predstavlja le 15 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 47 %, prispevek za starostno zavarovanje kmetov 26 %, krajevni samoprispevek 6 % in ostale obveznosti 6 %. Plačevanje prispevka za starostno zavarovanje kmetov in starostno zavarovanje je določeno v procentu od katastrskega dohodka iri v pavšalnem letnem znesku na zavarovano gospodarstvo, torej neodvisno od katastrskega dohodka. Od skupnih dajatev od prispevka v letu 1980 za starostno zavarovanje kmetov je v pavšalnem znesku določeno 82 % in le 18 % v ■ odvisnosti od katastrskega dohodka, za zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku pa je določeno 23 % in 77 % od katastrskega dohodka. Dajatve za zdravstveno in starostno zavarovanje. relativno močneje zadevajo kmetovalce z nižjim katastrskim dohodkom. Davčne olajšave se priznavajo zavezancem na podlagi zakona in odloka o davkih občanov. Sistem priznavanja olajšav se v zadnjih letih ni spremenil. V letu 1980 davčne olajšave znašajo 175,331 dinarjev ali 6 % od skupne odmere. Uprava je v zvezi z domeno odvisna od podatkov, kijih dobi od katastrskega urada, ter je o pravočasni dostavi teh podatkov odvisna pravočasno odmera in izterjava predpisanih obveznosti. Pri tem se pojavljajo sledeči problemi: temeljno sodišče M urska Sobota enota v Lj utomeru opravi zapuščinsko razpravo, sproti pa ne izdaja sklepov o dedovanju, katere bi morali posredovati katastru, ki bi izvršil spremembo lastništva v katastrskem aparatu in to spremembo posredoval naprej za odmero davka. DAVEK OD OBRTNE DEJAVNOSTI Z davkom iz obrtne dejavnosti so obdavčeni dohodki doseženi z opravljanjem obrtne, gostinske, avtoprevozniške in druge gospodarske dejavnosti. To dejavnost opravljajo občani s samostojnim osebnim delom in s sredstvi, ki so njihova lastnina, pri tem lahko pod določenimipogoji upravljajo dopolnilno delo drugih oseb. Glede na ugotavljanje dohodka in določanja davčnih obveznosti, določa davčni zakon tri načine odmere davka iz obrtne dejavnosti: 10 - DELEGATSKI VESTNIK S to načrtovano zazidavo bo dosežena po Razlagovi ulici navezava na obstoječe centralne funkcije mesta. Potrebna bo rešitev plinske postaje na pare. št. 880/1, za katero je potrebno poiskati novo primerno lokacijo. Do realizacij e le--tega je možna fazna izgradnja v skladu s predpisi o varnostnih conah za tovrstne objekte. Prometna ureditev Primerne vozne površine so podaljšek Razlagove ulice (cesta Cezanjevci—Ljutomer), vse ostale vozne površine pa so obravnavane kot sekundarne. S tem zazidalnim načrtom je predlagana prekategorizacija dela občinske ceste Ljutomer—Cezanjevci od križišča do spomenika NOB v mestno ulico kot podaljšek Razlagove ulice. Komunalna ureditev Območje je komunalno neopremljeno, nahaja se le prosti vod nizke napetosti, ki ga bo potrebno prestaviti. Potrebno bo zgraditi novo trafo postajo, kanalizacijsko omrežje (dolžina cca 460 m) s skupno greznico, priključek vodovoda (dolžina 630 m) in PTT navezavo. Ogrevanje se vrši individualno. Skupna ocena stroškov komunalne ureditve znaša 9.221.000 din. V ceni niso zajeti stroški rušitve, nakupa zemljišč, PTT napeljave in elektronapeljave do predvidene RTP. Okolico je potrebno primerno urediti, predvidena je primerna nizka in estetska ureditev vrtov. Osnutek programskega dela zazidalnega načrta je bil izdelan oktobra 1980. Izvršni svet skupščine občine je osnutek obravnaval 4. 12. 1980 in ga s sklepom javno razgrnil (Uradne objave občin Pomurja št. 32/80) ter je le-ta bil v javni razpravi 30 dni. V času javne razprave so bile na osnutek dane naslednje pripombe: — na parcelah, kjer so predvidene dvostanovanjske hiše, je predvideti možnost gradnje tudi enostanovanjskih; — kanalizacija, ki poteka" po sredini ceste Ljutomer—Cezanjevci naj se prestavi izven cestišča; — potrebno je zagotoviti varnostni pas okrog plinske postaje; — proučiti je možnost nove lokacije plinske postaje in predvideti stroške preselitve; — proučiti je način zaklanjanja. Navedene pripombe so bile dane s strani odbora izvršnega sveta za urbanizem, prostorsko planiranje in varstvo okolja, izvršnega sveta in krajevne skupnosti Ljutomer. Glede lokacije plinske postaje bosta SIS za komunalno in cestno dejavnost in PGP — enota za urbanizem preučila možnosti o novi lokaciji, SIS za komunalno in cestno dejavnost pa bo prevzela stroške preselitve. Varnostni pas bo zagotovljen po predpisih o varnostnih conah za tovrstne objekte. Zaradi majhne gostote se bo zaklanjanje vršilo v bližnjih zakloniščih — kolektivno zaklanjanje. Ostale pripombe so bile v celoti upoštevane. Predlagani odlok obravnava programski del zazidalnega načrta; k pristopu izdelave tehničnega dela pa se bo pristopilo po sprejetju le-tega. Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na seji dne 7. 5. 1981 obravnaval osnutek odloka o programskem delu zazidalnega načrta stanovanjske cone dela soseske S—2 ob Razlagovi ulici v Ljutomeru in ga predlaga kot predlog pristojnim zborom skupščine občine, da o njem razpravljajo in ga sprejmejo v predloženem besedilu po enofaznem postopku. Sprejem odloka po enofaznem postopku se predlaga predvsem zato, ker je javna razprava o osnutku zazidalnega načrta bila izvedena s sklepom izvršnega sveta. Ljutomer, dne 7. 5. 1981 Izvršni svet SO Ljutomer * PREDLOG Maj 1981 Na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o pogojih za • prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80 ter 204. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občin? Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ......sprejela STRAN 15 VESTNIK, 15. MAJA 1981 4 - DELEGATSKI VESTNIK 1) po ugotovljenem dejanskem dohodku, 2) v pavšalnem letnem znesku, 3) od posamičnega doseženega dohodka (po odbitku). , Ob načelu, da se občanu nosilcu samostojnega osebnega dela zagotovi načeloma enak družbeno ekonomski položaj in enake pravice in obveznosti kot. delavcu v združenem delu, se zavezancu davka iz obrtne dejavnosti ugotovljeni čisti dohodek obratovalnice deli na del, ki se šteje za njegov osebni dohodek in na presežek čistega dohodka, ki predstavlja davčno osnovo za davek iz obrtne dejavnosti. Osebni dohodek zavezanca se določa po družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, ki ga sklenejo izvršni svet skupščine SRS. gospodarska zbornica SR Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Iz tega osebnega dohodka plačuje zavezanec prispevke in davke kot se plačujejo iz osebnega dohodka delavcev v združenem delu, iz presežka pa davek iz obrtne dejavnosti ter tiste prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz dohodka. Z zakonom o davkih občanov in občinskim odlokom je dana še vrsta olajšav in stimulativnejših elementov, ki bi vplivali na razvoj malega gospodarstva. Zavezanec, ki ne ustvarja presežka nad priznanim osebnim dohodkom in se ne obračunava občinski davek, ni deležen nobenih olajšav. Zaradi tega se zmanjšuje vloga davčnih oprostitev in olajšav kot ukrepa za vspodbujanje razvoja samostojnega osebnega dela glede na to, da davki predstavljajo le del skupnih obveznosti zavezanca. Presežek nad osebnim dohodkom ustvari 60 obrtnikov, ali 28 % od skupno obdavčenih v letu 1979. V preteklem letu je pri ugotavljanju obveznosti za leto 1979 bilo davčnih olajšav udeleženih 7 zavezancev v znesku 66.929 dinarjev. V naslednji tabeli je podano število zavezancev obdavčenih po dejanskem dohodku in pavšalnem letnem znesku. Podatki kažejo, da število samostojnih obrtnikov počasi narašča, predvsem se pogosto spreminja število avtoprevoznikov in narašča število zavezancev v gradbeni in kovinski stroki, dočim število zavezancev, ki opravljajo storitveno dejavnost upada oz. stagnira. Pregled zaposlenih delavcev in učencev v gospodarstvu: Zaj št. ’• STEOKA 1978 1979 198o Delav.Učenci Delavci Učenci Del, .Uče. 1. Gostinska stroka 6 - 8 - 7 1 2. Avtoprevozniki - - 2 - 2 - 3. Kovinska stroka 65 42 58 38 81 37 4. Gradbena stroka 55 11 47 11 46 9 5. Lesna stroka 19 13 35 13 36 16 6. 7. Osebne drug.st. 9 Predelava plasti- 12 14 5 21 9 enih mas 12 — 18 ■ - 11 - 8. Tekstilna stroka 19 - 21 1 22 X 9. Živilska stroka 9 - 9 - 5- 1 10 .Elektro stroka - 7 3 — 3 4 SKUPAJ: 194 85 215 68 234 77 V naslednji tabeli je podan pregled ustvarjenega dohodka po strokah, kije osnova za odmero davka in prispevka SIS in drugih obveznosti. Odmerna osnova je ugotovljena v višini 35.085.506 din (napovedano v višini 31.729.063) in je v primerjavi z letom 1978 višj a za 29 %, ter se odraža pri višini obveznosti. Odmerna osnova do višine osebnega dohodka znaša 27.576.086 din in je 32 % višja od leta 1978. Presežek dohodka nad osebnim dohodkom od katerega je odmerjen občinski davek znaša 7.509.420 din in je 15 % višji od leta 1978'. Podatke za leto 1980 bomo imeli v tem letu, ker se odmera vrši za leto nazaj. Zap. 1979 1980 j STEOKA Dejanski ■^avšalis. dejanski Pavšal. dohodek : reda post. dohodek red.postl 1. Gostinska stroka 22 - - 21 - - ■ 2. Avtoprevozniki 55 - • - 25 - - 5, Prevoz s trakt. 9 - - 7 - — 4. kovinska stroka 26 3 12 33 1 10 5. Gradbena stroka 28 4 5 35 3 5 6. Lesna stroka 2o 2 4 19 6 4 7. Osebne drug.st. 14 5 7 13 5 7 6. Predelovanje pl .mas-. 14 1 1 11 - - 9. Tekstilna stroka 7 3 13 7 4 11 lo.Živilska stroka 9 7 3 7 4 6 ll.Elektro stroka 3 1 9 3 1 9 12.Vulkanizer 13.Izdelava glasbil in 1 - - - 1 - klaviatur 1 - - - 1 - 14.Urar 1 - - 1 - - 15.PredelovanJe nekovin - 1 - - - 16.predelovanj ewnsnj a - 1 1 - - 1 ... ..21g„„ a co« oja ■ -222.-- -2š. -H— Število zaposlenih delavcev narašča, predvsem v kovinski stroki. STRAN 16 VESTNIK, 15. MAJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK — 9 Družbeni dogovor pa ne vsebuje določil kaj storiti, ko v enem letu določeno občino ali območje prizadene več naravnih nesreč zaporedoma in vsaka posamezna ne presega 3 % oziroma 1,5 % družbenega proizvoda preteklega leta, vse nesreče skupaj pa znašajo več, kot pa določa družbeni dogovor. Pri tem se postavlja vprašanje ali ne bi kazalo v družbeni dogovor vnesti določilo, da bi v takem primeru z določenimi novimi kriteriji tudi dovolili uporabo sredstev solidarnosti, če bi nastala v občini taka situacija in bi bila ta vrednost škode prekoračena. Prav tako družbeni dogovor v zadnji alinei 2. člena določa cit. ,,in druge narayne nesreče, za katere se tako dogovore podpisniki družbenega dogovora” iz katere pa ni točno določeno katere bi bile te vrste naravnih nesreč za katere bi podpisniki družbenega dogovora lahko sklepali o uporabi sredstev solidarnosti, ker se pojavljajo občine z različnimi vlogami in vrstami naravnih nesreč. Nekatera vprašanja iz preteklega obdobja kažejo, da bi bilo potrebno proučiti 3. odstavek 3. člena družbenega dogovora po katerem se lahko cit. ,,Sredstva solidarnosti se po odločitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko izjemoma uporabljajo tudi za odpravljanja posledic naravne nesreče, kjer nastala škoda sicer ne presega višine po prejšnjih odstavkih, če je nastala škoda na širšem območju in je zaradi povzročene škode znatno prizadet planirani razvoj takega območja, ki je v skladu z družbenimi plani posebnega pomena za gospodarski 'razvoj SR Slovenije.” Potrebno pa je opozoriti, da vsako širjenje pravic tudi terja ustrezno ureditev virov sredstev, to pa bi pomenilo tudi spremembo družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Odbor podpisnikov družbenega dogovora želi s tem dopisom vzpodbuditi podpisnike družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, da ponovno proučijo družbeni ■dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in odboru sporočijo eventuelne predloge in dopolnitve na naslov: Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi Solidarnosti, Ljubljana, Zupančičeva 6/II. RK za varstvo.okolja in urejanje prostora, ter s tem dajo usmeritev za nadaljnje delo odbora pri pripravi eventuelnih sprememb in dopolnitev družbenega dogovora. PREDSEDNICA ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA M arij a^ Zupančič-Vičar, dipl. gr. ing. 1. r. Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer je na seji dne 23. 4. 1981 obravnaval poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v letu 1980 in predlog za dopolnitev oziroma spremembo tega družbenega dogovora in predloga zborom občinske skupščine, da o poročilu razpravljajo in sprejmejo zlasti predlagane spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Ljutomer, maj 1981 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER / ' • PREDLOG - maj 1981 Na podlagi 10. in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78), 6. člena odloka o urbanističnem načrtu mesta Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 9/80) in 204. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela STRAN 16 VESTNIK, 15. MAJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 5 STRAN 17 VESTNIK, 15. MAJA 1981 PREGLED DAVČNIH OSNOV ZA LETO 1978 IN 1979 ZAVEZANCEV, OBDAVČENIH PO DEJANSKEM OSEBNEM DOHODKU Št. Stroka: zaveza. 78 79 Odmerna višina 1978 Osnovna bruto OD 1979 Index Presežek Bruto OD 1978 1979 Skupaj dohod. Index Index 1978 1979 Gostinstvo 23 22 2.2o3.7oo 2.637.110 12o 54.510 12.810 24 2.258.210 2.649,920 117 Osebne dr.st. 19 14 1.28o.21o 1.587.720 124 21.14o 15.950 66 1.3o1.35o 1.60I.650 136 Avtoprevozniki 3o 55 4.750.510 7.669.810 161 1.235.660 2.242.660 182 5.986.o8o 9.912.470 166 Elektro stroka 5 5 335.780 452.370 135 - 8o.35o - 335.780 552.700 159 ■Prevoz s trak, lo 9 759.910 817.430 I08 62.o4o - — - 821.950 817.430 99 Kovinska stro. 28 26 3.648.698 4.7o8.698 129 3.287.70© 3.254.160 99 6.956.398 7.962.310 114 Pred.plas .mas. 9 14 l.loo.36o 1.577.951 143 439.140 383.o?o 87 1.559.500 1.961.021 127 Tekstilna str. 8 7 679.520 931.070 137 247.140 377.18o 155 926.460 1.3o8.25o 141 Živilska stroka lo 9 889.82o l.lo9.58o 125 19.o3o - - 9o8.85o l.lo9.58o 122 Gradbena strok.3o 28 2.897.651 5.350.755 116 445.340 529.710 119 3.342.991 3.880.465 116 Lesna stroka 19 2o 2.025.521 2.561.460 126 74o.5oo 615.570 83 2.766.021 3.177.050 115 Vulkanizer 1 1 45.080 3.000 67 — - - 45.080 3.000 67 ^zdelava glasbil in klaviatur 1 1 47.420 51.590 lo9 — — — 47.420 51.590 lo9 Urar 1 1 lo5.64o 118.o9o 112 - - - lo5.64o 118.o9o 112 čevljar -1 - 84.2oo ■ —■ - - ■ - .. - 84.2oo — - Skupaj: 2o.853.82o B:BBssBBs=ss:aBstxs 27.576.086 iseessbeibee: 132 6.552. Ho :s=Ena«ssB: 7.5o9.42o SEEEEEEEEnB: 115 ISEEEE 27.4o5.93o lEEBCBBnBSBI 35.085.506 129 :BB«EEEBBE3!BEB» Za leto 1979 so bile odmerjene obveznosti v višini 11.708.513 din in se delijo na: — prometni davek v višini 2.140.148 din — prispevki SIS v višini 5.647.729 din in — občinski davek v višini 3.920.636 din. Proti odmeri davka iz obrtne dejavnosti za leto 1979 je bilo vloženih 6 pritožb. V 1 primeru je bilo pritožbi delno ugodeno, v4 primerih zavrnjeno. 1 pritožba pa je še v postopku reševanja pri republiški upravi za družbene prihodke. Zaradi utaje davka po kazenskem zakonu so bili v letu 1980 prijavljeni sodišču 3 zavezanci, ki so še v postopku. Vrsta okoliščin kaže,na to, da posamezni dvačni zavezanci ne prijavljajo in .tudi davčna uprava ne uspe ugotoviti celotnega doseženega dohodka zavezancev. Zaostriti je treba nadzor nad nabavo materiala, dajanje le tega v predelavo zasebnim obrtnikom skladno z normativi, ker imajo nepravilnosti na tem področju lahko za posledico ne le izpad celotnega dohodka, ampajc tudi še nepravilen obračun prometnega davka. V izvedbo te naloge bi bilo potrebno, da se aktivneje vključi služba družbenega knjigovodstva. Novi zakon o davkih občanov, ki pa je za enkrat šele v fazi sprejemanja, prinaša precejšnje spremembe na tem področju. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC Pod dohodkom od premoženja so mišljeni dohodki ustvarjeni z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš, opremljenih sob ali tudi premičnin v najem. Osnova za davek na dohodek od premoženja je dohodek znižan za stroške, ki se po ibčinskem odloku priznavajo v višini 40 % za poslovne prostore, in 50 % za opremljene sobe. V nadaljevanju podajamo pregled števila zavezancev po načinu pridobivanja dohodka in znesek davka odmerjenega iz tega naslova. Pregled števila zavezahcev in odmerjenega davka po načinu pridobivanja dohodka: šte.zavez. znesek d. 1979 1980 1979 — od v najem danih stan, stavb posl, prostorov 133 134 254.040 — od v najem danih ostalih premičnin (stroj, invent.) 3 2 39.062 Odmera davka od v najem danih stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in ostalih premičnin za leto 1980 še ni končana. Od ugotovljenega dohodka, doseženega s prodajo nepremičnin je število zavezancev po letih bilo naslednje: št.zavez. davek 1979 1980 1979 1980 PRODAJA NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN 169 141 992.496 634.190 DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Davek na dediščine in darila se odmerja od vrednosti podedovanih ali v dar prejetih nepremičnin ali premičnin. Davek na dediščine in darila je republiški davek, ki se odstopa občinam na območju katerih je pobran, stopnje davka določi republiška skupščina. Pregled odmere davka od dediščine in daril: Leto _ , Odmerna osnova Davek Index po prijavah po domeri 1979 220 5.327.844.00 7.432.443,00 241.568,00 100 1980 280 8.325.983,00 11.733.280,00 374.813,00 155 8 - DELEGATSKI VESTNIK stva, ki je bila povzročena z neurjem in poplavami v dneh 7. do 16. 10. 1980 in je znašala 57.744.000.— din, kar predstavlja 5,22 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občina Šmarje pri Jelšah v znesku 7.466.750,— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu in cestnem gospodarstvu sanacijo vodovoda in zemeljskih plazov, katero je povzročilo neurje in poplave v dneh od 7. do 16. 10. 1980 in znaša 83.112.846,— din kar predstavlja 5,71 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Tolmin v znesku 7.386.120.— din za delno odpravo posledic škode v cestnem gospodarstvu, sanacijo in obnovo mostov. , . Škodo je povzročilo neurje in poplave v dneh 7. do 16. 10. 1980, in znaša 102.011.150.— din, kar predstavlja 7,23 % dri^benega proizvoda v letu 1979. — Občini Ilirska Bistrica v znesku 24.016.200.— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu in gozdarstvu, ki jo je povzročilo neurje s snegom, in z ledom v dneh 4. do 6. 11. 1980 in znaša škoda 227.889.494.— din kar predstavlja 17,71 družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Postojna v znesku 18.150.200.— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu in gozdrastvu, ki jo je povzročilo neurje s snegom in z letom v dneh 4. do 6. 11. 1980. Škoda znaša 161.565.350.— din, kar predstavlja 8,37 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Sežana v znesku 62.489.600.— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu in gozdarstvu, ki jo je povzročilo neurje s snegom in z ledom v dneh 4. do 6. 11. 1980. Skoda znaša 382.752.000.— din, kar predstavlja 15,88 % družbenega proizvoda v letu 1979. Rekapitulacija predlaganih nakazil v letu 1981 za škodo povzročeno v letu 1980. Občine: Brežice, Koper, Laško Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana 139.859.040,— 1. Po sklepu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, so bila uporabljena sredstva solidarnosti, oblikovana po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75) in 8/78) v znesku 456.05.136.00 din za kredit SR Črni Gori. Sredstva uporabljena na osnovi tega sklepa se izkazujejo v bilanci stanja kot terjatve iz dolgoročnih kreditov v navedenem znesku na osnovi kreditne pogodbe, sklenjene med skladom za obnovo posledic katastrofalnega potresa v SR Cmi Gori na podlagi 7. člena zakona o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Črne Gore v letu 1979 in Odborom podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 3/75 in 8/78). 2. Preostali del presežka prihodka za leto 1980 v znesku 31.261.990,10 se prenese v naslednje leto in se izkazujejo na žiro računu sredstva solidarnosti SR Slovenije, po stanju 31.12. 1980, kakor je izkazano v zaključnem računu. Stanje na računu 1.1. 1980 Vplačila OZD in občin Aunitete za kredite SR Bosne in Hercegovine Nakazilo skupščine občine Šentjur pri Celju 31.916.759,60 586.402.229,05 12.844.230,00 300.000.00 Skupaj 631.436.218,65 ODHODKI: Nakazilo občini Lenart dne 10. 4. 1980 2.863.000,00 Nakazilo občini Tolmin dne 25.9. 1980 Nakazilo občinam: Gornji Radgoni, Lenartu, Murski Soboti, Šmarju pri Jelšah in Žalcu dne 2. 12. 1980 Refundacije Stroški plačilnega prometa SDK 12.844.230.00 113.367.000,00 14.846.383,55 175.479,00 Skupaj: 144.096.092,55 Tako ugotovljeni presežek prihodkov nad odhodki v letu 1980 je bil razporejen takole: 6 - DELEGATSKI VESTNIK V odmernem postopku se srečujemo predvsem s problemom ugotavljanja prometne vrednosti nepremičnin. Prometno vrednost ugotavljamo na podlagi zapisnika sodnih cenilcev, posebej za kmetijska zemljišča in posebej za stavbna zemljišča. DAVEK OD PREMOŽENJA Davek od premoženja plačujejo po veljavni ureditvi občani, ki posedujejo: a) tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila b) stavbe, stanovanja, garaže in počitniške hiše c) gozdna zemljišča Ker gre za.davek na lastnino, se le-ta odmerja lastniku ne glede na okoliščino, ali tako premoženje lastniku prinaša dohodek. Če lastnik s takim premoženjem dosega dohode, se dohodek posebej obdavči z davkom na dhodek od premoženja. Odmera davka na tovorna cestna motorna vozila je znašala: 1981 obravnaval'analizo o izvajanju davčne politike v letu 1980 v občini Ljutomer, ki jo je predložila uprava za družbene prihodke. Izvršni svetpredlaga zborom skupščine občine, da o analizi razpravljajo, jo po potrebi dopolnijo in sprejmejo. Ljutomer, 8/5-1981 IZVRŠNI SVET SO LJUTOMER Leto Pt. zavez. Znesek odmerjenega davka Index 1978 97 575.342,00 100 1979 135 895.959,00 155 1980 147 1.246.394,00 216 Število zavezancev kot tudi znesek odmerjenega davka narašča zaradi porasta zasebnih avtoprevoznikov, ki večinoma prihajajo iz sosednje republike. • Odmera davka na stavbe, stanovanja, garaže in počitniške hiše: Leto Pt. zav. znesek odmernega index 1978 754 190.235,00 100 1979 805 198.752,00 104 1980 909 224.567,00 112 Število zavezancev narašča, ker se vsako leto vključujejo v odmero tisti zavezanci, katerim je pretekla 10-letna oprostitev plačevanja tega davka, ugotavljamo, da upravni organ, ki je pristojen zaizvršitev ocenitve stavb, stanovanj, garaž in počitniških hiš ni izvršil vseh ocenitev, zlasti počitniških hiš, od katerih sta obdavčeni le dve. DAVEK OD SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Z davkom od skupnega dohodka občanov so obdavčeni občani, ki so presegali v letu 1979 248.000 dinarjev dohodka: zavezancem pa se še priznavajo posebne olajšave zg vzdrževane družinske člane. Pregled odmerjenega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1979: Št. zav. Osnova za odmero davka Znbsek davka 5 474.086,00 194.755,00 V predloženi analizi smo podali bežen pregled in delovanje veljavne ureditve kot tudi probleme, na katere naletijo delavci uprave za družbene prihodke pri svojem delu. Izvršni svet skupščine občine ljutomer je na seji dne 7/5- STRAN 18 VESTNIK, 15. MAJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 7 2. Bojan Brozina, delegat za severno-primorsko, obalno-kraško notranjsko regijo 3. Rudolf Horvat, delegat mariborske, pomurske in koroške regije 4. Darko Bizjak, delegat celjske in zasavske regije 5. Lojze Meznarič, delegat Republiškega sveta zveze -sindikatov Slovenije 6. Borut Miklavčič, delegat Ljubljanske in gorenjske regije 7. Lado Simončič, delegat Gospodarske zbornice SR Slovenije 8. Marija Zupančič-Vičar, delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 9. Ivan Živič, delegat za dolenjsko in posavsko regijo. Novoimenovani člani odbora so se sestali na 1. seji dne 12. 9. 1980, ter za predsednico Odbora ponovno izvolili tov. Marijo Zupančič-Vičar, predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostorov in članico Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Odbor se je v letu 1980 v starem sestavu sestal ria 6. sejah in sicer: 25. 2. 1980, 12. 6. 1980, 23. 7. 1980, 4. 9. 1980, 12. 9. 1980 in 25. 9. 1980 V okviru svojih pristojnosti je odbor sodeloval pri pripravljanju predlogov za finančno pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč v SR Orni Gori. Skladno s svojimi pristojnostmi in določili družbenega dogovora je odbor obravnaval vloge tistih občin, v katerih je povzročena škoda znašala več kakor 3 % družbenega proizvoda v letu 1979, v primeru manj razvitih območij pa znaša ta cenzus 1,5 <%. Na odbor je bilo vloženih 23 zahtevkov iz 20 občin. Vloge občin za dodelitev sredstev solidarnosti so bile opremljene z oceno škode, ki je bila prikazana na predpisanih obrazcih, kakor jih določa Enotna metodologija za ocenitev škode povzročene po naravnih nesrečah (Uradni list SFRJ, št. 17/79). Odbor je pri svojem delu sodeloval z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, Republiškim sekretariatom za finance, Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiškim komitejem za energetiko, industrijo in gradbeništvo, Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo, Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zavarovalno skupnostjo Triglav, ter z organi Republiške konference SZDL, Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Delo odbora je bilo javno in odprto. Vloge so se obravnavale tekoče z upoštevanjem stališč in predlogov ustreznih organov, organizacij in podpisnikov družbenega dogovora. — Občini Gornja Radgona v znesku 23.475,000.00 din za delno odpravo posledic škode na področju kmetijstva, stanovanjskega in cestnega gospodarstva, ki je bila povzročena z neurjem in točo 4. in 12. 8. 1980 in je znašala 232.988.000,00 din, kar predstavlja 14,3 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Lenart v znesku 5.376.000,00 din za delno odpravo posledic škode na področju kmetijstva in cestnega gospodarstva, ki je bila povzročena z neurjem in točo v dneh 4. in 12. 8.1980 in je znašala 33.697.000,00 din, kar predstavlja 6,2 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Maribor v znesku 38.786.000,00 din za delno odpravo posledic škode na področju kmetijstva in cestnega gospodarstva, ki je bila povzročena z neurjem in točo v dneh 4. in 12. 8. 1980 in je znašala 561.103.000,00 din, kar predstavlja 2,6 % družbenega proizvoda v letu 1979. Povzročena škoda je nastala predvsem na intenzivnih kmetijskih površinah, kar ima neposreden negativen vpliv na proizvodnjo hrane, ki je bila v srednjeročnem obdobju posebnega pomena za razvoj gospodarstva. Zato je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 7. seji dne 15. 9. 1980 uporabil določilo 3. odstavka 3. člena družbenega dogovora in sprejel sklep o izjemni uporabi sredstev solidarnosti. — Občini Murska Sobota v znesku 28.700.000,00 din za delno odpravo posledic škode na področju kmetijstva, stanovanjskega in cestnega gospodarstva, ki je bila povzročena z neurjem in točo dne 4. in 12. 8. 1980 in znaša 121.241.000.— din, kar predstavlja* 3,6 % družbenega proizvoda v letu 1979. — Občini Šmarje pri Jelšah v znesku 5.656.000.— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki je bila povzročena z neurjem in točo dne 28. 7. 1980 in je znašala 149.962.000.— din, kar predstavlja 2,7 % družbenega proizvoda v letu 1979. Občina Šmarje pri Jelšah se skladno z zakonom šteje za manj razvito območje, za katerega dopušča družbeni dogovor uporabo sredstev solidarnosti, če škoda znaša 1,5 % družbenega proizvoda. — Občini Žalec v znesku 11.379.000.— din za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki je bila povzročena z neurjem in točo dne 4. in 12. 8. 1980 in je znašala 173.549.000,00 din, kar predstavlja 5,5 % družbenega proizvoda v letu 1979. Rekapitulacija nakazanih sredstev v letu 1980 1. Občina Lenart 2.863.000.—din 2. Občina Tolmin 12.844.230,—din 3. Občina Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah, Žalec 1,13.367.000.—din STRAN 18 VESTNIK, 15. MAJA 1981