le Orašailkl la n|irftvnlikl pra aUri; N6T 8. Lawadal« a*. Offio* of Mer So. Lawa4al* eve. T*i«pko»«; Lewa4ala 4«U. LETO—YEAR XV. iM« oo. .»rnu^. -^nr chicago, m, torek, is. aprila (aphi is> 1922. for Miliaa a« *p*cUI rmtm of ^tefT ŠTEV.—NUMBER 91. PREMOGOVNIŠKI PODJETNIKI n- JIIELII TERORJA. - PRIPRAVLJAJO BI • SVOJIMI PROVOKATKEJI IN WKX DRUGIM. Rudarji, te to pametni, se ne bo. So dali proveeirati, ampak ostali bodo mirno doma. . I Chicago, 111. — Časnikarski poročevalci, ki delajo ta Fcderalizi-rani tisk in razne delavske liste, no v tem edini, da premogovniški podjetniki v okrajih Fayette in Wp«tmoreland, kjer ao odprti rudniki, nekaj kuhajo, da prisilijo rudarje na delo. Pred prvim sprilom so ai ravno ti podjetniki mencali roke od veselja, kajti ra-('•unili so s tem, ds bodo premog prodajali da bo veselje, ko prične rudarska stavka. Napočil je prvi april in pričela je stavka. Podjetniki v omenjenih dveh okrajih ao bili prepričani, da rudarji v njih rudnikih ne zastavkajo- Imeli ao nastavljene ftvoje zaupnike ali vohune, ki so znali zabijati zagozdo med organizirane in neorganizirane rudarje. Navadno so ae ti podjetniški zaupniki "štulili" za velike na prednjake in radikalce, da prido he zaupanje neorganiziranih ru darjev. Porabljali ao vsakovrst&e poteze, da poeepijo rudarje. Ali med rudarji so bili delovni njih tovariši, ki so jim znali raztolma čili, da jc tudi zanje x4aj udarila ura, da se osvobode podjetniškega absolutizma v neorganiziranih rudnikih. v Ju tako vidimo, ds »o se rudarji ' neorganiziranih rttfnikfc pričeli prirtruM' se, če zmagajo organizirani rudar ji, da je to tudi njh zmaga. V rudniku za rudnikom je prenehalo delo in danes cenijo neorganizirane rudarje samo v Pennsylva-niji. ki so se pridružili stsvlri na več ko trideset tisoč. Neorgsnizi-rani rudarji se ps z vsafrim dnem pridružujejo stavki v večjem številu. fttsnikaraki poročevalec Art Hhiclds za Federsli-zirani tisk v stavkovnem okraju, v katerem so odprti rudniki, prsvi, da se vsaki dan pridruži na tiaoče neorganiziranih rudarjev stavki in organizaciji. Iz Zapadne Virginije je doBlo poročilo, da se je stavki pridružilo dvajaet tisoč neorganiziranih rudarjeva. Podjetniki ao pred prvim aprilom trdili, da je zmaga rudarjev odvisne od pridružitve neorganiziranih rudarjev atavki. Ako je to resnica, tedaj se lahko reče, da so rudarji Še izvojevali zmago in da ko podjetniki poraženi. Podjetniki v Pennsylvaniji se poslužujejo svojC stsre taktike v okrajih, v katerih so "odprti" rudniki Na pr. v Rt. Michaelsu so poslali avoje agenfe k rudsrjem, ki stanujejo v konrpanijskih hišah, in so jim povedali, da je njim stanovanje odpovedano. Samopoaebi ae razume, da se v Pennsylvsniji poslužujejo vssko-vrstnih biričev, državne in lokalne policije, deputijev ftd v interesu premogovniških podjetnikov, ki so obrstovali 'odprte' rudnike. Horočano je bilo, da je v teh krajih 2/tOO raznovrstnih biričev * •dnžbenlh. Znani polkovnik Patrick Ham roek. ki je pomagal vprizoriti liidlowski msssker, je že tolsžil podjetnike nc neorganiziranem M ju, da je vsa milica priprav I jena. Ako ao rudarji pametni, bodo ostali lepo dome in iitali časnike •n dobre knjige in se ne bodo dali erovocirati od nikogar. Ako veseli kozeke, jahati gorindol po ali sk in eestek, nej jeksjo. biriče pa parsdireti, nej se postavljajo, pameten rudar ae ne bo jezil zaradi tega, kajti saveda ae, de ao sc tako delo plečani. Umaknil ae bo (»m I jedem, de ne pride s njimi v dotlko. Moč rudarjev poet o ji revno v tem, de ae ne Saje provoei-reti in da octeaejo mirni. Ako ae DELAVCI V RIMU OKUPIRALI ELEKTRARNO ZUNAJ MESTA. Rim, 17. apr. — Komunistični delavci so v soboto okupirali rini sko elektrarno v Tivoliju, odko der dobi ver mesto avojo razsvetljavo. Elektrarna je lastnina Anglo-Romano družbe, s katero ho bili delavci že dalj časa v konfliktu. Okupaeijs se je izvršila brca prelivanja krvi. SEMJONOV JE ŠE VEDNO ZAPRT IINEW USTRELILI SO JIH KOT DIVJE RACL KAJTI VELIKO DENARJA NE STANE TAKA REČ. Lesna kompanija js ponudila vdovam po $1,300. Caristični bandit jc prebil Veliko noč v celici in jc moral poslušati mačjo godbo gunaj na očeti. AMERIKA QA NE BO SODILA ZARADI UMOROV. New Vork, N. V. — "General" Scmjonov je še vedno zaprt v ludlowski policijski ječi, kj«ir o stane tplifco časa, dokler ne položi poroštva v vsoti $25,000, oziroma dokler nc bo končana tožba Am<-rican Trading Co., ki je dale ata mana aretirati zaradi tatvine kož v vrednosti pol miljona dolarjev.. Scmjonov je prebil Veliko noč v celici. H strehe hiše na drugi strani ulicd so ga videli, kako je sedel na klopi J v kotu celice in kadil k pipe. Pod oknom njegove celice so pa otroci tulili na rogove in- klicali sibirskega kozaškega poglavarja z ne baŠ lepimi imeni. Ponovno in ponovno je policija razpršila mladino in odrasle — Ruse vzhodne strsni mesta — ki ao demonatrirali pred ječo. Moški ne jo Več demonstrirati a hišnih Še na ploščate strehe., Washington, D. C.'— Senator Borah je v soboto izjavil, da bo skušal spraviti Orcgorija Semjonova pred ameriško vojno ali zvezno kriminalnq sodišče zaradi umorov dveh ameriških vojakov v Sibiriji. V ta namen se je Borah obrnil ne zveznega okrožnega pravdnike Haywarda v New Yor-ku, de mu sporoči svoje mnenje, kaj misli o stvari. Hayward je v nedeljo brzojavno odgovoril Bora-hu, da kriminalna, na vojna sodišča v Ameriki ne morejo procesirati Semjonova zaradi zločinov izvršenih v Sibiriji. Bahmetijev Ima še vedno posla-niško imuniteto, dasiravno ni več pet let nikakršen poslonik. To je Izvedel senator Borah, ko je zahteval, da Bahmetijev pride pred aenatni odsek in pove, če je v kakšni zvezi s Semjonovom. Borsh jc bil informirsn od uradnikov v državnem departmentu, da ne more priailiti Bahmetijeva k pričanju, ako ssm noče priti. Borah je nato izjavil, da on ne smstrs Bahmetijeva nobenim poslanikom, toda če ga hoče državni department ščititi na vsak način, ne bo on posegal vmes. "JUNOLE" PRIDE V MAJU V KINOIORAUttA. New Tork, N. T. - Delavska filmska služba naznanja, da bodo "Jungle," ki ga je epiaal ITpton Sinclair, kazali prvikrat v kino-igraliftču Fifth Avemie ^v New Vorku na prvega maja in v ki nogledalUču New Amsterdam v Nesrarku. Tilm bo kmalu na potu po veej deželi in defevci naj nikar ne za mude prilike in naj si ga ogleda jo. Malokdaj je bila delavčeva u-soda teko globoko zariasns v ka terern romanu ali igri kot v "Jon *lu". Preveden je tudi v alavnski jezik in v zaloga ga jc iie'1 "Pr» leteroe." Akoda, da ja še pošel. New Orleans, La. . Vsaki vdovi je bil poalen črk ze ♦1.2:* 'V 'Km. WiMiems m ke pa nista sprejeli čekov ki s po 25 MIUONOV DELAVCEV ZA-STOPANIH. denova, 17. apr. — Ne med-narodni konforenui zastopnikov strokovnih unij, priključenih am-sterdamaki interuacionali, ki je bila otvorjena ttikaj v aoboto, je bilo ališati oatro kritiko napram Ameriški delavaki federaciji in njenim voditeljem, poaebno tlom-perau, ker nI hotela poslati zastopnika na konferenco. Ben Tillet, delegat iz Anglije, je žigosal (Joropersa. Rekel je med drugim: "Stališče Ameriške delavsko federacije je ozkosr^no in nespametno. OoiSpcrs pravi, da je amsterdamaka internaeionale preveč radikalna, Lenin pa pravi, da je skrajno nazadnjaška. Fskt je, da je ta orggnizucija evropskega delevatva dansa nejjkonscrvetiv-a«jša skupina v Evropi. «:|je kratkovidne, ker se noče udelo žiti delavsko in ponomske konfe-renče.'' Ne konferenci je zastopanih 26 drlev in okteflo petindvajset mi l jonov strokovna organiziranih daUveev, Nem en konference j<-. \plivati na ekonomsko konferenco, da ukljnči v svoja področje rszoroženje, spremembo versalake pogodile in priznanje Sovjetske Rusije. Dalje ae imajo voditelji aporazumeti glede vprašanj, o ka terih bodo razpravljali na delav. aki konferenci v Rimu, katera se otvori 20. aprila. (Uavni voditelji, ki so tu nav-zoči, so t J. T. Thomss in Ben Tillet iz Anglije, Leon Jouhsuz In DeMoulin iz Krsncije, Beateire in ('sbellero iz dpanije, Urban in Otto is Nemčije, Tejarla Is Čcho-alovsklje, Mer^ens Iz Belgije. Da nev iz. Bolgari je, Stenhula Iz Ho-landlje, Krier iz LuksenburŠke, SehSrcb in Seblfforstein iz ftvice. Rusija zahteva petdeset miljard odškodnine. Cičerin ja informiral voditelje entente, ko «o mu ponujali kompromis (lada predvojnih dolgov, da Ruaija ni dolžnik, temveč upnik. Velikonočne privatne kon-ference v letoviščih. Sporaaum ja mogoč, ako enftsata umakne aahtavs, Id poaagajo v pravica aovjetsklh so-dišč. Lloyd George ja io pričal polagat, tomolj drugi konferenci, kar od genovske m pričakuje uspeha. VELIK PROTESTNI DELAVSKI SHOD V OHIOAOU. Okieago, 111. — V nedeljo dne 29. aprila se vrši velik protesten shod strokovno organiziranega delsvstvs V rhieagu proti loko-zvonemu "Meščanakemu komite ju" in drugim delavskim nasprotnikom. Delavska strokovne organizacije se zberejo v Orsnt Parku in marširajo od tukaj na Muniei. pijalni pomol (Munieipcl Pier). Tukaj se bo obdržaval ogromni shod. Vraagsl ae sam več v Bolgarijo Sofija, 17. apr. — Bolgaraka vlade, ozirajoče sc na proteste de-lavcev isi I »o ječa ae demonatreefj-ja aporoAe beroiiu Petru Vrange-In v Belgradu, voditelju razliite liele armada s Krima, da ne ame več atiti na bolgamka tla. (Iiieego in okoliea: V sredo jasno in mrzlo Mevernozapadni vetrovi. Temperature v zadnjih 24. urah: najvišja 71, najnižja M. Solne* izida ob 51 IS, salde ob 6:3*. očjo orgenizaeije teaerskib de m rs. O 'Rour- Uverv ae adaj trudite, de dobita drogaga odvetnike. Oenova, 17. apr, hčerin In dr. Rethenau, zunanja miniatra Kusi je in Nemčije, ata danes pod pisala ruako-nemško pogodbo > Itapallu. Z novo pogmllm odpade lainoana brest-litovška pogodim In \ postavljene so popolne diploma lično zvezi mod Sovjetsko Rusijo in Nemčije, Oenova, 17. apr, — Včerajšnji dau — velikonočna nedelja ni bil dan poflitka se delegate. Brea malega vea dan to aa vršile privat ne konference v krasnih letoviščih na obšli Bredoaemakege morja. Danes ja lopet prasnik, toda ae stanki ae nadaljujejo. Priprsvlja veliks bitka aa jutri, ko bodo sovjetski dolsgatje mogoče dali končni odgovor na saveaniški pro gram ruske rskonstrukeije. Rusi so konferirall s Nemel v svojem hotelu v Santa Margheriti. Prvi teden konfercnoe je minil brea kakšnega uspeha, isvsemši da je Rusija postavila Francijo v luč opozicije proti rasorolenju. Pod* odsek finančne komisije je sprejel resolucijo, ki se glaai, da nizka denarna valuta več držav ugroSa vso gospodarsko stavbo Bvropc In zato je treba stsblllalrsti evropski dener s mednarodnimi poaoji-H i resolucija pa nc pove, kje je treba najeti posojUe. t , Francozi ao salo neasdoveljnl. Pariški poluradni "Tamps" piše, da genovske konferenes je vojna In boljševiki žc Imajo tri zmage. V aoboto popoldue so imeli Llojrd (leorge, Barihou in Čičerin sestanek v Porforlnu, odkoder je lep razgled na morje. Lloyd George je spoznal, da ae-danja konferenca ne more prineati nič drugega kakor eventualni sporazum s Sovjetsko Rusijo. Vse druga velika vpralsnja ostanejo nerešene. Vsled toge jc Lloyd < leorge že pričel pripravljati tis ss drugo konferenco, ki sc Ima vršiti v Undonu ali Hasgu in katere ae imajo udelešiti tudi Združene države. Na tej konferenci ac mora razpravljati o razoroženju, vojnih dolgovih in odškodnini. Na sobotnem sestenku s Rusi je Llyod George zagotovil Čišcrina, da v Oenovi ac nc bo govorilo o vojnih dolgovih Rusije. Govori ae pa o ruskih predvojnih dolgovih. Uradnih poročil ni. Kolikor jc znano, so voditelji entente ponudili Rusiji morstorij sa pet let pod pogojem, še Rusije po preteku tega časa plače 00 do NO miljard zlatih frankov ne re*un svojih starih dolgov s obrestmi vrni. Čičertn se je smejal in dejal, da zavezniki ne smejo fentezlreti. Rusije ims deaos okrog P**t miljard slatlh rubljev letnih dohod-kov; prsd vojno je Imels dvsnsjst miljard. Ruaija ne more plečeti ničanar v tako kratkem Čaau. Te* dej je Hčerin predošU račun odškodnine, katero sehteve Hovjet-ake Rusije od entente vsled škode, ketero soji povzročili Kolčak, Danikie, Judeniš in Vrengel i njihovimi bendiukiml Invectjsmi Račun zneŠe petdeset miljard zle tih rubljav, to je še enkrat toliko kolikor znešejo eeriatlčid dolgovi. Delegat jc entent« so bili preaene Čeni. Llojrd Oeorga ja rekel, ds je zahteva Ruaije "absurdna". Drugo poročilo ae glaai, de je bil v soboto doaežan kompromis med Llojrdom Oeorgem. Bertbou jem in Cilerinom glede ruakih predvojnih dolgov in odškodnine ze zaplenjen/« laatnino inoseSM>ev. Ne temelju tega kompromiaa bi Rnalja plelevala predvojna dolgo va s novimi ie bn-robreslaimi bon. di, i ode les plačavsnjs ae rs zleze (Dalje ae 9. štreni ) Marsikomu so Okieago, DI. — Večkrat se skuša delavcem dopovedati, da ver-ako vprašanje in bratske podporne organizacije no igrajo nobsne uloge v politiki. Take pripovedke se natvezujejo delavstvu, kadar delavstvo zahteva in priporoča, da bratske podporne organiiacije posežejo v volilni boj v delavskem Interesu. Ob tski priliki se ogla. sijo nasprotniki delavstva In pravijo i Poglejte, jaa aam član ta in te bratske podporno organisaclje, toda ta organiaseija se ne ume-Šava v politične boje. V kampanji pri primarnih vo* lit veh v Ohiosgu ao ae odigrali dogodki, ki govero vae nekaj drugega, kot gdfceadsja ljudje, ki ho. čejo delavstvu dopovedati, bratske podporne oiganlsscijt vtikejo v politične boje. y V (Ihlcegu postoji Vsosmeriftka liga vollleev (All-Amerlosa Vot-ers' Lesguej, ki je razpošiljala kandidatom vprašalne pole, ki gleda sestave lahko tekmujejo t vprašalnimi polarni Zdrulonih do* brodejnih društev. Seveda marsikateri kandidat jc vprašal sam sebe, ko je prejel vprašalnn poloi "Vraga, kdo pa je ta Vsesmeriška liga volileevf Na vprešalni poti ni bilo nM drugega zapisano kot Walter M* Smith, tajnik. "Kdo pe ja onV ae ja sopet vprašal kandidat, Kdo'ga bo priporočal in sakajf To je bila uganka sa maralkatcrc-ga kandidata. 1 nji je bilo sapisano t k vi pripadate, h kateri cerkvi pripada Vaša žena, h katerim ležem, klubom pripadate, aU verjamete v "ameriški ideal" In gs bo. dete podpirali f To ao bJI4 vprašanje« katera ao bila uganke, ker ni marslkslerl kandidat vedel, od kje prihajajo. Ali neki radovednež jc stopit a tajnikom WaJter M. Mmithom v telefonsko zvezo in rasvil sa jc približno tak razgovori "Mi smo skupina državljanov, vneta za blagor javnoetl, iti dajemo informacije velileem v IHlnoi* su. Ali nss |Midplrs ketere polltlč. ns strenks? Zsnesijlvo prav nobena. Mi smo popolnoma neodvla-ni. Ali ja katera organlseelje se nami. Meveda. "Odd Pellotrs", "Knights o f Pftkiaa" la "Hhria-ers", ps še število drugih. Ds, ml imamo eksekutlvni komitej, rav-nsleljaki odbor In Še druga oilko-re. Predsednik aksekutlvnaga odbora f Zakaj, V. R MaeDonald. Ako šalite Še kaj informacij, jik vam radi podamo, toda prldRe f našo pisarno " Te informacije so rodostevsl*. Varnon R, M se Dona Id, predsed ■ m k MeaDonaM Kaitahuak Print-ing kompaaije. 111 Nortk Market Htrael, ie bivši akliven odbornik čuvajev svOl>e - K V* liki prmaogeraki »tsvki mn^ družili tudi premogarji v Weat- mor^rKi okrsju da-i ue v Uko ■fjliham *a*fls k* m i* pM*- Af~ _ *__-uir.ni napravljen "PROSVETA" 10*7-00 Uwdals At—a«, CM— -THE rilliSn? HDIUm V •kl*M»j« »-"J "gj" tigfc lr ALI SE IZSELJEVANJE NE OBRAČA VE C V ZDRUŽENE DRŽAVE? Iz Amsterdama na Nizozemskem se je izselilo v letu 1921 proti zapadli 8,287 oseb. Od teh izseljenikov sta od potovali v Južno Ameriko dve tretjini in le 108 oseb se je ukrcalo, da odrinejo v Združene države. Ved ko polovica teh izseljenikov je prišla iz New«U# in med vsemi izselje-niki je bilo le 166 Holandcev. K Zanimivi zaključki bi se dali napraviti, ako bi imel Statistične podatke k vseh evropejskih pristanov o ljudeh ki so odftli v tujino, da si ustanove nov dom: Nekaj statistike le imamo, ki jo izda vsaki mesec ameriški izseljen Ižkl urad 0 prihodu izseljenikov v Ameriko Ta Statistika nam pove, kateri narod je že izpolnil deio-feno kvoto za sedanje fiskalno leto in iz katere dežele lihko ie pridejo izseljeniki v Združene države. Obe Statistiki nam povesta, da se Nemei v zelo majhnem Številu Izselujejo v Združene drŽave, pa tudi drugi naredi, ki žive v severnih krajih Evrope ne prihajajo več v takem Številu v Ameriko kot pred vojno, kajti njih kvote Se niso do- gežene. * Ce pogledamo v zgodovino Združenih držav, se pre pričamo, da so bili med prvimi izseljeniki Holandci. Pre pričamo, da so ae Nemci v zelo velikem Številu izseljevali v Združene države po revoluciji leta 1848, ko ao nastala v Evropi preganjanja proti revolucionarjem, katere so najbolj preganjali v Nemčiji in nekdanji habsburški Av atriji. V ameriški državljanski vojni vidimo po cele polke sestavljene iz Nemcev, ali polke, v katerih so služili večinoma Nemci, ki so se bojevali na strani severnih držav proti južnim državam za odpravo sužnosti Zdaj sa je to spremenilo. Ali mogoče zaradi tega, ker Nemci sovražijo Združene države? Ne, saj tega sovraštva pri Nemdh ni opaziti. In če bi sovražili Združene države zaradi tega, ker so vstopile v vojno proti centralnim evropskim državam, bi morali logično' sovražiti tudi južnoameriške republike, od katerih so se nekatere kmalu v začetku vojne pridružile zaveznikom, druge so pa aledile kasneje, ko ao že Združene države vstopile v vojno. Vzrok za ta pojav moramo iskati drugje fn ga tudi najdemo. Džingoti v Združenih državah venomer huj-skajo proti tujeaemskim delavcem, sploh proti tdjazemcem vobče. Priporočajo se izredni zakoni proti tujezemcem. Netolerantnost se pa pokazuje Se na drug način. Dobili smo prohibicijo in Se pradno se je dobro ogrela, se že agi-tira za omejitev kadenja. Prva agitacija se vrši proti že nam in cigaretam. Ali jasno je, da bo tej agitaciji kmalu sMito priporočilo, da aa kadenje tobaka odpravi v vsaki formi. Znamenja za tako agitacijo so že tukaj. Narodi v Evropi čitajo o tej netolerantnosti in po-aledica je, da sa Usti obračajo proti drugim deželam, ki •o se namenili izseliti iz svoje dežele, mesto da se izselijo v Združene države. Ko je pričela agitacija za omejitev izaaljevanja Združene države in se je pričela očitno prikaze**! netolerantnost napram tujezemcem, smo dejali, da pride čas, ko se bodo Se kesali te netolerantnosti, kajti tok izseljevanja se obrne v druge dežele. In zdi se, da aa nilflj—ntili| Južnoameriške republike ao obdarovane z ▼ enem tadau vai zaprti. V Ma»QPtaw4sS»> imati dne 2., 4. in S. aprila prve ahede ▼ slova-ftki dvorani, kjer je bilo zbri (Arog 8000 stavkarjev. Vee je io mirno ia vpisavali »bo se v a-da moo M' ij bo vsak otrok a pratom kaaal pa nji* jni. še njihovih otrok aa bo dr-{ftalo grda hae. Jlaraikdo ae aklieaje na to, kaj I neki bo poaameanHi storil, toda ta je praaea iagavar. Zdrntite I lahko ia k« bi bili količkaj na Lovalo, da bo od najbolj izkoriičenik rudarjev po tem okraju. Pričakovati je kida bodo takoj prvi dan vai ru dari kakor en mol odložili orodje in ae priključili organiziranim delaveem. Delavei gotovo ne bodo puatili kratiti ai pravic in Hi rakova pot nazaj a tvojo ergaaizaaijo kot bi to ielali podjetniki, ta ae tudi po kaznje ravno sedaj, ko araaade stavkujočega delavatra nargiča dan za dnem. Daues, ko to pii™, ae je ia tu kajžnje naeeJbioe, odpravilo ai delo kakih 20 premogarjev, ki ao bili zapoeleni pri Irwia Oaaa Coal Co. it. 9. Po uhodu ^ rov priha jajoče preraogarje ja nekdo opo-zoril na unijaki plakat,nalepljen aa oporo pod stropom Bil ja p* pomin na vse rudarje, da ga jo odpraviti krivico. Spodaj pa je bilo napisano. MHtoj, ae bodi stavkekazl" Ko ao premogarji zapazili openua, ao ae dbrnili domov, ae oziraje te aa siljenje bo | naj grado aa delo. j^Vaa čaat njim za to, da «o aa zavedli v pm vem trenutku in a tem pokazali, da ne morejo vel preoaMi kri vičaega izkoriičanja. 8edaj, ko to piiem je v celem nažem okraju ie precej ljudi delu, \vendar mudim, da pcaj Mo bo ta dopi« prižel med tukajioje rojake, bomo tudi mi ie imeli'popolno stavka. Največ je odvigao od neorganiziranih premogarjev da bo stavka čimprej dobljena zato naj ae takoj priključijo or ganirizanim, a čemur bodo poma gali v*emu delavstvu v Ameriki daj vai organizirani. Poročila, ki predni bi lahko pridobili na avo jih prinaia kapitalistično (asopis-|jo stran vsak najamnj enega je, da tn obratujemo a polno paro. I dva in zmaga (xi bila se odkrsja vsa umirjena in oaao- atrani. Bojite ae zamerili vana samo na laži. dom boeotn. Pomislite malo, ka Prosveta je v it. M prinesla ko bo, ako Sli zmagamo. Iskali porofila, da je državna policija boate delo po unljakiti rovih in lapadla atavkarje ki da je bilo jaz sem zato, da ga ne >bo nikdo 30 ranjenih tn v Masontownu.I izmed vaa Mil, ietadi ga hoče Tudi to porodilo je napačno, kajti nakloniti rudniftki predelavee. K resnica j« 1«, da ao hoteli policaji delu aprejet bo tedaj samo eni, napasti rudarje brez vsakega vzro- ki je v organizaciji.* Tako ko ed ka. Nastopila pa je mestna oblaat bit marsikateri, za ia jih vpraiala, kdo j* je pokli- skrbeli ie mL cal. Tako so morali policaji stati Tako velja tudi za aSfti ia strani ia gledati, kako nam- predne" najake v Oiarklgu, Jop čajo viute stavkarjev- Mirni smolstownu in Irwinu. J>o«ebno bili ia tako je bil vsak nastop od Jamestownu ae kaj radi prepira njihove etrani nemogoč. — Tony|jo, kdo ja olj napreden ia po »ksepisih aa hvaliie s naprednimi Idejami, ki so jih pridobili po Wtat fraakfort, JU. — Stav-lavetiL Mialim, da me ie nikdo ni kovni položaj je nespremenjen.Uiial. da ki ae. bik hvalil glede Do zadnjega moža amo vai pre- mojega napredka, daai čitam ne mogarji na "počitnieah", kjer predne ia nuadajaike Usta« j bomo ostali toliko *asa, da se iz-lreeeao lahko z mimo veažja ns: popoln i jo naie upravičene zahte- |6eiu, da sem po prigovarjanju ie te. Imati moramo sa nai trud marsikoga pregovoril, da je pri-eno plačo, da se preživimo ka- stopil v napredne delavske vrata Govorjenje, kaj je bilo lata 1910—11, naj prestane, ker pro lloat je za nami, daai mu&tta ven dar preatana. Danes moramo mi sliti na naio. bodočnost in bo dočnoat naiih otrok. Člane SNPJ poaivljam, da varujejo beaede, ki aa prime oaa* ga, kdor v aedanjem fiaan dala v Žkodo delavstvu, kajti j« kakor nalezljiva bolezen. nim naravnim bogastvom. Zemlja je rodovitna, in mlljoni in miljoni akrov te zemlje so Se neobdelani. V zemeljskih plasteh so rude, premog in vodne sile so nerazvite. «S pri hodom večjega Števila izseljenikov pride novo žitijenj* v južnoameriške republike. Razvijati se bo pričelo polje delstvo In z njim industrija. Kjer se poleg i>oljede!st\n razvije tudi industrija, pride tudi bogastvo. Cim bolj se veča bogastvo, toliko bolj se Siri in raste industrija. Tok iaaeljenikov, ki zdaj prihaja v Združene države, se bo obrnil v tistem trenotku proti južnoameriškim republitam, ko as prične razvijati industrija In pride glaa v Evropo in na Bližnji v/tok, da ao gospodarske razmera v južni Amo riki ugodne. Ip kaj se sgodi? Združene države bodo imela dvojno škodo. Izgubile* bodo s naraščajočim razvojem industrije In poljedelstva v južni Ameriki precej trgovine, obem-m pa tudi tujezemske delavce, ki že odnekdaj opravljajo naj-, ,.. JPMIiHliilHBI bolj težka dela v Zdmženih državah in ki so tokotekoč kri In življenje v industriji. \ aranijakik pfipign vih aa Netolerantnost Je povzročila že mnogo sla na svetu. In aedanji pojavi kažejo, da ga ustvari tudi v Združenih državah, ako so pravočasno ne odpravi ta beseda len, Kom razkladal, ker bi vzelo po nepotrebnem dragocenega prosto* ra. — F. Franias^ iv ^tBi Auburn, 01 — Od brata v stan domovini tem daktt piamo, kale rega vsebino lioleia vsaj dalomn p^llfc iPiiilJIa-ii X Žaiostno je, kajr mi on piv Ngjv*S i^di lista, ki je bil na nje ga naročen, a mu je potekel ttr min. Pravi, naj mu preneha i/ kar bomo po-|Miati Prosveta, ker je po aaolet nem čitanju spoznal, da ai za njihove kraje primazaa. Ljudje, posebno na EfiaMMkem, ie aedaj grozo vojne ,in obsojajo ...... ■rečo, Amerika ai je zastavila nalogo, da bo reiila Evropo, a od Je ga ni imela drugega, kot o^o-vala ae je v zlato verigo, narafti v Evropi, ki so čakali ua Ajneri ko kot na reitfeljicp, bUJ rgi-oSarani tolikp bolj in pahnjeni posebno naši primorski Slovenci v toliko večjo bedo. 2 | Amerikanei, mi piie *«at, da nimamo pravega časopisja, zgto or ae epodobi. Delal aam med Slovenci z car- nas obžaluj«, kajti g*ia čaaopi« V naiih zahtevah je glavna reč, not isto vnemo in uspehom kakor je piže le žalostne stvari, po k« da smo-složni hi vztrajamo. Nobe- t tujerodei, a ne bojim se kompa- teriJi se ljudstvo spravlja * nezn-nega uekoka ne ame bit>i med na- nijakega aovratva; več mi ie ca dovoljstvo, prave hraAe pa pose-mi. »tati moramo kot živa braail-Jdelavako prijateljstva. Med delav- bno priprosto ljudstvo n« more na ograja napram ofenzivnemu « imam vedno prijatelje, pri iz njega dobiti, podjetaiitvu, ki hoče ražbiti vse koaapaaiatih pa sem dober sam<> "Dopšsuiki se poaebno radi za-delaveke organizacije in ae je Uoliko čaaa. doklaa me .morejo iz ganiajo v Kim in smodijo katoi i predvsem polotilo naie. kori^ati. Kadar nimaji niief«r ter svetrvero ki je Položaj stavke je povsem aado- yeč is mene sa izaMgati, me vr- hOa že nreiraniana dovoli ako vuljiv- V prvih dvek tednik je ar-žejo proč kot abnaždjeno blago. J«^ zgodovino. Vsi tisti mada stavkajočih narattala in ie Tiaia usoda čaka *as vae kompa J^o ^««£iaU v Petrovo ska ■ Neorganizirani delavci Lijake podrepnike. PogU-jte malo K HV. ksSK cerkev, so pro sapuičajo rove nepreatano in sto- okrog sebe in premi*jajte o na- padli. List Prosveta mi torej no pa jo v organizacijo, kajU zaveda- predku, potem pa poročajte, ie in ae »»fej ga mi U, jo ae svoje dolinosti in vedo, da *te prišli do kakega «a vas korist- w ^ mi ^^ Miirijo je poraz organiziranih premogar- Mfa rezuhata. - Wef4igore- M kar ti 1)0in LvaJežen." jev zanje Se hujta aužnost. landski atavkar xT\ : -u« iTum vb; *BW K ***** P^mu moram Zavedajte se taga vsi, dokler je ---. iaa in vsi ae pridružite nam- V na- Pooria> 111. - To mesto iteje^^' ^ ^ * ii okolici je vse mirno in upamo,[okrog 80 do 90 tisoč prahivgfev, ^ ^^ y da ne bo nikakik izgredov kot ae torej je precej veliko mesto z m- n- p .. kpmim mn je sgodilo že v več slučajih. ~ dustrijo, a lahko rečem, da niti ' četrtina delaaaaiv prodno ^ ^ tskih duievnik re% koU jo ja t Mlatil, .sa ga ofibl je-jo kot bolnikZrSale»ljivo koUV^ nijo, 7.s katerFja telko ozdraviti. Tudi pravila 8NPJ pacuo preii-tajta, da na boite oškodovani Znan mi je delavee, *\ je delal med stavko lata 1910, Ha mora maraikatero požreti radi ts* kratnega dela in tako oalo njego* vi otroei in iena. Torej varujte se, da ne boate zaslutili imena, ki ae bo držalo oelo valih otrok. — Jernej Kokali, ™ iSMHHHIH^, javka g0v0rn ona četrtina delavoev ni rodno aa poalena. Kdor ima i9 ^ vriyi »Aitan« t\A/i iotnilrrkTvi . * TOv T1. I0** . _ *Y preostane podjetnikom. lavski čfaf-plat kot ja Praaaeta in iu po stavki. I I ■ Danes so pmljetaHH^ako pre* toda vzel sem ml ja adala, ob me, ki pa ae sapiielie trajalo, da bomo tako odviaui . .Ari t*ravi, kako tli • Tonetom ko- odviaao, koliko časa bomo ie pu dlla, sa kar pa ni vredno, da biUtili, da bo posedujoči razred rav f«pir maaal, bom pa jas kaj dru- nal c nami po avoji volji - .....I 1. Ža sedemnajsto le- Vzgled ie imamo, da ae lahko t« poteka, odkar aam aapuatil|tU(jj pri aas preuredi ves sistem, f-s**?** Jordan vlila, H. T. — Ko piUat v pondeljek c dvajset milj dolgega potovanja domov, Zdi aa, da stavka nič aa poma. ^ douisuik udari no Rimu •r ^ *r!?io ^ to s vajo plačo sa pa podraie željan- kajti resnica ja ia vedno bodla >aka potrebščine. Torej amo topem r t dosti ča« m branja,kraiat ca delo. Ničesar nimajo £ foj^, dasTje^ t5»* U m .i g. ia ^.V^ se zanj ali pa mu naročijo, naj pri- ^^ Aria^. Gradila ja moder >, da se nek France de kdaj pozneje. Koliko čaaa bo ^ moriino orodj«, čemur pa a( avojega priimka. od podjetnikov r Samo od nas je ^ kar »o bili pogosto aaple- Wtodber, Fa. - Nič nismo mislili pri nas, da bomo stsvkali, Aa četrtka dae 6. aprila, kateri amo tudi ili kakor po aavadi na delo. Ko amo pa prišli pred rov,latari kraj. Hneaja sem, da smo 1^0 ako ae ozremo v držav«, ko-ho nekateri rekli atrojevadje boljie iitfU tam kakor t«, ietu* der so prevzeli deUvci in farmar (motormanu), da ne grejo delat, di ni bilo kraua kakorfaio imamo jj v roke vladno krmilo. Organizi, Uvski iasasiai ker jim je kompaoija zbils mm tukaj. Bila pa je vsoj dovolj do- rati se nam je potreba v močr~ ^ do na $2.40. Nekdo jc ie caklioat brc pijače, katere'je človek la- politično organizacijo, da bomo priileeem na dalo: "Vai domov" hko po voljno vžival brez vsake I mali dovolj močen odpor in nato ao ae obrnile grOče delav- ikode. denarnim mogotcem. Dokler^ W ce« in rea korakale domov. Vv#- Gledal aam, da aam vedno o-Juim, denar na krmilu, nas bodo čajočim naproti ao prikorakali pravil poiteno vae moje stvari. i„fcko kapitalisti prodajali in ku-Italijani, pojoč: 4,Avanti il po- drugače pa sem ržival to, kar je poggll, ^^^ _ | polo con ls bandiera roma". T+ dala narava in ja bilo meai bolj ko amo priieti s popolno stavki.! Vsi premogorovi tukajiuje Bervand White razdeUeni v posa In aprejemal z od|^>»> mesne unije, toda moinl in ne ^treinieo, prav ni« bi mn je «e preina(rljivit lko ^^ vai po po. oponaial. Umljivo je. da je bilo Mmeznih lokalih adruženi Trali-v tak m pogojih tudi dovolj pri- ko Doaisaik se vpraiuje. kaj bi (Vilovek hoče pomeuti izpred bUo če W ^ člani & rtrngik pragov, vedno dobi do h^ ^ m plačevali me. vol smeti Hi »-tako ftaro bi pr^vkov. A|lpd4 pri tem jas lahko večkrat napolnil fro-l)mo ^^ delgvoi. Mi Bimmmo, ■ptoinem. Cim bolj živieaa t sla-jj, draiiae, plačevati stanarino, r * . «»tjenjr.|kfr ^^^ »jm poatavijo aa ee iste k poleg tega. de imamo dalo, nem iato ai garantirano kakor ta u okaUoa Bgporta, K - Ku- P»ača ne in ni varna iivljenje dar ji po nafci dolini, ki nosi po.|f"idalu. Na bankah, pri jednotah Martin. Pa. — Pomlad ae ja zopet neaelila v griče naie Pemugrl. ste IsgMajo evetoča aadna drevje je oselenelo in nebrojno evrtje obeta obilae aadove. Kakor neveste izgledaja evetoča sadna drO> veaa, čebele letajo po bo^Ntik četicah evetja ia toplo aolnee g« stajno ime Turtle Creek Branek, ao vai no stavki, raz ven male ia> jem«' na HNekvitla. Tam je le aa. kaj delaveer, ki ao votjSl^MM hrbet pod kampanijakim Ti ljad se taraj ia nalagajo ad tone ali pa A bolje rečeno eaSaji lahko Se pittloožja rojakom * Hrantota je aa aas Rlft-da tmaam v svoji avedi ie IjndL AU nič ae pomml.jo ia drugih uradih imajo visoko plačo, ai jim treba atnvke ia tudi toča jim nikdar ne pAijc. (> dobi delu vee po končani stavki poriftano mezda, tedaj pri za eelik lfta deja k njemu drugi, ki tudi ko- ______ ________________Ja ha ta bilka, ki je tudi vstavil vri obeai l>a«i r»-J lahko rečam. da ja Mffg||i jai »nrealaireni, anm radarji kak Si jih jo le imelo delavstva Zdreie M) ravov pa loksMik krajZi ntk driav, kantona, hi ka zmaga stopili na stavka. Ce aa ka taka aa aMi etrani, ali aa fceda apali fta če jo ia»eU povičane svoje poaaja življenake potrebičine. če pa in prajamam anžkano plačo, tedaj aai molče kakor grob in alti aa misel jim ae pride, da bi aane po svojih trgovinah znižali. Tortj amo vedno očkodovaai. Glejmo, da bomo imeli delav ako ia farmaiako vlado, ker le tedaj av nam bo lahko isboljtol po loiaj. Tedaj aa bo San, v je takih duievnih navč-več med rn¥m naro-ljudje ie vodno občutijo Ko aam bil ie jac v krajih, kadar je zdaj moj fcrai, se je Av- aa anorilno orodja, čemur p^sa nasprotovali aamo delavski časo njeni, dočim ao katoliftki čaaopi m zagovarjali. oboroievanje. Da ljudje ie vednp občutijojfroaoto *ojue, je temu kriv svetovni kapitalizem, združen z imperializ mom in fiolag tega sa njaml* krivi tudi verski fanatiki, na pa de- Rojakev v Ameriki ai treba obžalovati, da imamo Proatato, lamveČ vai aaalaDl^aai aai .malo UoJj od pro oči, da bodo g reaaic > spregledali, kdo je zakriva vojno in njene peoaote. Da je takih neredov, kot ao med vsemi narodi v _ , največ krijo nezavedno dalav-stvo. ftes grdo je aa ČlovaČtvo,.da je a Z* stoletju ia jr taki {milu oni ki ao sa caletavgU i Pslro-%o iknlo, da ao .se razbUi. »veta Gors pri Garici je bUa gotovo ie boU »veta kot Petrova kaj se torej ui radbila ital armada, ko je ruiila i vala romarsko cefkev. TolikO Čudežev se je bsje zgodilo na lir. LGori, največji božji poti na fti rnorikcm, n <-m t f tokrat je hiU po-Hvrč« n#, toda ItalijanskH topovi so jo vseeno razstrelili a I je m vred, ne da ki ostal kamen na kamnu. Zakaj aa ni rtrodil fa- Mri i*1*, v Papež je blagoslavljal Italijansko armado in topova, W ao Jbili vliti iz cerkvenih zvonov. Mogoče si celo ti stal are ven, ko ua pobirali U cerkvenih 0U rvonove, aa-ji s j ae nisi takrat postavil sa sv. (••■rkev. saj ftog vmdar uči: "Na ubijaj* uanno* _____ Pa. tJreisI Ifto asora vedeti; kdo je aSdal dopi« Osimsn, Pa. - Da, di>ki ao deM, aka ja ajik TnUs-st varna. hbabji v dimu s sod- ilJSKIMI ME! —-- ji | ZaagrasniM obsojajo «odirika, ki . j« odrti* iriTILO BTAVKARJEV STAL Indisnapolis, Ind. — (Federated Press.) — Organizfcija rudarjev j« storila vse potrebne korake za priziv proti aodnijskim prepove din, ki delujejo na rudarje. V Za padni Virginiji ao zvezna aodilča izdala kar tri "indžunkšne" proti organizaciji; prejšnji teden je bil iidsn "indžukšen" v Kentuckyju. Pravni svetovalci organizacije pravijo, da vse te prepovedi posilijo v ustavne pravice državlja nov in vsledtega ao nezakonite., John Marka, podpredsednik o-krožjs It. 2 v Pennsylvsni}i, poro fe, da se je 1500 delavcev pridružilo stavkarjem v Central Cityju blizu Vindberja. Število stavkaj* je v znala zdaj okrog 670,000 na poljih mehkega in trdega premoga v Združenih državah in Kanadi. Organizacija je poslala večje ste I vilo uovib organizatorjev v Penn-Kjlvanijo, Iti bodo pomagali organizirati rudarje v centralni Penn-| nylvaniji. Stavka le ni. dosegla koksovih delavcev v Leisenringul in Trottcrju. Jehnstown, Pa. — (Federated Press.) — Berwind-Wbite Co. je zaprla kompanijsko prodajalnice v krajih, Igor ao rudarji zastav-kali'Prvič v zgodovini te družbe m* je zgodilo, da je zaprla svoj« prodajalnice za rudarje. Rudarje je ta korak družbi vzpodbudil, da ao pričeli misliti na laatneikooperetivne prodajal-niee. Pri rudniku it. 42 so rudarji le najeli stavbiščo in kupili loti za gradnjo previzorične prodajalnice. ' VVashington, D; C. — (Feder. Press.) — Rudarska organizacija United Mine Workera ot America je predložila pristojnim oblastem v Waahlngtonu fakta glede zveznega sodnika Charlesa P. Orra v Pittsburghn, ki > zadnji teden rudarjem iz razloga, ker stavkajo. Pfizadltr /hiflWji so* 'večinoma Poljaki iz Bellevernona, Pa. tita-nislag Kaspar, in Stanislav Kozlov-ski bila med prosilci. Kaspar je v vseh ozirih zadovoljil izpraleval-oa, ki je izjavil, da je prosilec kvalifieiran za državljana, tedaj jo pa sodnik Orr vpralal prosilca, te je stavkr. Kaspar je pritrdil, ee je stavkar. Kaspar je pritrdil '1 Pojdite naaaj delat in potem pridite po papir." Bavnotako je rekel tudi ostalim stavkarjem. Senatorji in kongneaniki obsojajo postopanje sodnika Prra. Senator Johnson iz Kalifornije je dejal, da sploh ne uaore verjeti, Če jc sodnik res to storil. Senator Kaspar iz Kanaaaa je rekel« da je to samopainost prve vrste, kajti noben sodnik nima pravice narekovati takih kvaLiflkleij »a pode-lite v državljanstva. BLBPB0 SPRlOilPAL I Tvimotm. Weve vrste oporadja je «apeU. Hornell, N. Y. — Devetnajst-letni John Eiekbcrger, ki je pred itiriuu leti vid rffa po. Ikodbe, je bil zadnje dni operiran v tukajšnji bolnišnici na popolno ma nov ns£in in fant ajgj vid kakor je prej. Zdravniki s« mu iz rezali šarenire njegovih pobeljenih oči in jih uadomeatUi s lan nicemi drugega mola. ki > nial »rej umrl v bolnišnici. £areode oddajali otroke v farno šolo, ki je zdaj ime za poboljševal nieo. Ime je aioer lepo, kak« se bodo otroci vzgajali, je pa vetiko vprašanje. Razaau se, da v take šole ne pridejo otroci bogatinov, kajti to so sami "zlati sinki" in zlate hčerke". Te poboljševalni-ce ao namenjene le otrokom siro. mašnih starMev. Prvi je I« odšel v to šolo. Anto-nio Sica se pile deček in star je komaj 16 let. CIKLOM, 8KEŽEEI VIHARJI HI POPLAVE .-r-»- Centra Ha, 111. — V nedeljo o polnoči je tod divjal ciklon, fttiri osebe so bili ubite in okrog 70 jc ranjen|h. Veliko hiš jc razdejanih. Vetrovni sveder je dvignil želez-nilko postajo v Invingtonu is te-^ meljev in jo položil 200 Čevljev proč ns tis drugače nepoškodovano. \ , Denver, Colo. — Silni snežen vihar je obisksl na Veliko noč ves Severozapad. V Wyomingu lu Utshu je zspsdel 12 psleev debel •neg. AUlridge, 111. — Poplava vsled nsrsslih rek MJsaissippi, Big Muddav ki Illinois je nsredila k več ko dva mijoaa dolarjev Ikod« v spodnjem delu drŽave Illinois. OOVERVSR JI VETIRAL PO VIlAMJl MEZDE NXWYOR ŠKEOA ŽUPANA. Albany, H. T. — doverner Mil ler je vetir«l predlogo, katero je sprejela legislatura in ki povila plačo newyorikega župana od ♦15,000 na $25,000 na leto. Ko je veti«! predlogo, je governer rs-hi|£.na sarkastičen način besede /opana llylana, ki jih je rabil proti činom governerja, rekoč, da j" predloga sa povišanje plače ja«na kršitev "homerula." Župan IIylan > seveda podpi nal predlogo, ki povila njemu pl« '■o za deset tisoč dolarjev na leto. Ali obenem je pa vetiral predlo go, ki povišuje ptrticajem in og-njegaseem prvegs razreda njih Mne mezdo do t22!W na $2500 Takrat j« rekel, da hj moral uko predlogi sprejeti proračunski me« tal odsek in n« legialatnra. Irei m DuhHn. 17. apr. — Krvavi spopadi asad repnbličani in evobodno državci, ki ao izbruhnili včeraj, so se nadaljevali skoro vao noč. tod straajen glavni vsrek delavskih' sporov, tod« vprašaj rasdelj« vanju produkta in meade ter de lovnih razmer v rovih oatanejo dokler bo «k«istirslo premogar •tVo. Zsto bodo potrebi« skup&t konference med predsUvniki rit dsrjev in predstvsnlki uprsve ter ljudstva, ki bodo reševali ta ke spore. Predstavnik« rudarjev izvoli organtsaeija. Cen« premogu in kakovost ter kelišiao produkta določa sveziut rudniška kemiaije, na Mu kate re je rudniški tajnik, član kabi neta. Dollnoati komisij« so, da škcbi aa iatotnae ljadetva." prsnvoga med konzuraenti. Na m- okušal ta krivopriaošništvo pri kriti. Danes je Brad.v proat proti poroštva in čaka na ponovno obravnave. » Razlika med Brsdyjevo ia Moo-n«y Hilljngaovo sfero je v tem, As je bilo krtvopriaežnifcvo pri Bra-devju odkrilo kmalu po obravnavi, pri Mooncyj«vi In Billiugsovi zadevi pa jto le tedaj, ko je pote. kel čs« sa vložitev prtov«. ■Odvetnik Byron C, Parker pa pravi, da kriv* prisega Je kriva prisegs, pa naj bo izvršena, kadar noče in žrtev krive prisege ja upravičena, da sc ji poravna stor-< jena kri vičs. I Leninu raamejo staro kroglo ia London, 17. apr, Is Berlinn javljajo, da je dr, Berchsrd. ravnatelj bolnišnice Moabit v Beril* nu, odpotoval v Moskvo s namenom, ds vzame Leninu kroglo is plučs, kjer jo nosi le od leta 1^1*., ko je nsnj atreljala proti-revolucijonarka Dora Kaplan.-—i- TESNEJŠE ZDR92EKJE T»-KAtEKIH DELAVCEV HenTTerk, M. T. —- V»e >ls-ksrskc unije v premeru petdeset milj okoli New Yorka so se sdrn-žile v toliko, da izvolijo skupen pokrajinski odbor, ki bo zastopal od 15,000 do 20,000 tisksrskih delavcev. Philip llmstadtcr, predsednik lokalno organizacije tisksrskih delavcev, izjavlja, da je bila združitev potrebna zaradi Aup-ne akcije pri važnih vprašanjih, possbno pa, da s« brani 44 ur dela v tednu, ker podjetniki vodijo strastno kampanjo za 48 ur dels v tednu. OBRMm JE TESEA DOLAR H . KA DRUOO STRAN. JT«w Tork, M. T. - New York Herald je prejel i z Pariza poseb no brzojavko, da francoski biznis-mani prodsjsjo sa miljone blsga po aadrninem ruskem sgentu M. LeVinskemn. med tem ko se fran coski diplomstje prepirajo z dr« gimi narodi, da «e ne sme obče vsti s Rusijo. Prodanih je bHo z« miljone frankov avtomobilskih šin. Neka tere je prodala francoska podml-niča ameriške tvrdke (lo«k1ri«h ('ompan.v- Poleg prpdajajo sen »a, oMeke in farmarsko orodje in poljake stroje. • (N a dal je vanj e s prve strani.) !xmdon, 17. apr. - «s K«ira javljajo, da ao v Damasku (*iri ja) izbruhnili krvavi izgredi proti Francozom. V«i javni shodi so pre-povedani in razglašeno je obodno stanje. Zadnji 4Ud*n je bil ubit bej, minister za notranje utvari v Libanon n Vflk Me i ioo CHjr. Mehika. 17. apr. --Franeiaeo VUU je prjjavll svojo kandidaturo sa govornorja v drla vi Dnraago, kjer ae nahaja njego va velika farma. Mehiška vla«U bo mogoče preprečila njegov kandidaturo, kajti VUle je ofcljg bU. da se ae bo vač mešal v poli tih«, ko je sklenil mir a vlein. darjih je lešeče, da odlepijo, cakšno , racionaliziranje hočejo Mogoči se seme trije načrti ss kontrolo in administracijo, kaj- Jte ao enkrat lastniki rovov is-plačani, pridejo v poštev aamo trojni interesi: ljudstva, rudarjev in tehnikov, oziroma upravitelji. Načrti se arzlikujejo v ras-mer ju moči, ki je porasdsljens med omenjene tri stranke, Sleherni načrt naeionalisiranja mora odgovarjati več zahtevam, ako hoče liiti sprejemljiv sa svobodno ljudstvo. Delavcu mora za-jamčiti pošteno ameriško ti vije-ne v obliki pravične mezde, kraU kegs delavnika, varnosti pri de* u, zdravja in vseh drugih pogojev udefcnega življenja t a no samo to t delavec mora imeti tudi glas v upravi, delež dejanske kon-trole nsd rovi. Amerilki delavec e proti kakemu državnemu eo*i' alizmu. , t J I Delavni morsji imeti preoej. šnjo kontrolo v industriji, 'fftis prsvi: vsi d«lavci dežele, ne ia> s^tt^siSBaaB zaposlenosti, produkcija in *g*v. no tako «m« aaktevati, da udej- stvi svoj«,sugestije. Popoln« kooperacije ne bo, dokler niao prek* tične sugestije delavo«v dobrodo- ''' šl« in vpoštevsns. Skratka, dela 39 voc zahteva demok^eatišne opravo industrije. Demokrat it.rut u prava pomeni, da premogovnike upravljajo ljnde, ki kopljejo pre mog, ki s svojim znanjem isboU« vajo rov« in produkcijo, ki pf mog prevešajo, ki ga prodajajo in tisti ljudje, ki ga kupujejo. Ako rove «i>ratuje kak faire v Waahingtonu, ne ki kile sa radarji nVH bolj« kot je adaj pod privatnim laatnlštvem. Pri lestništvn premogovnikov mora kiti torej nkljnteno ijnd stve. LsstnMtvo rovov po rudar jih samih t»l bilo ravno tako ne pravično in kataatrofelno kakor je denes, ko so sssebni operatorji lastniki. Ljudstvo more imeti zadnjo besedo glede vsdh važnih vprašanj premogovniške indo stri je. Tods zadpja Innad«, zsd nji odlok isvirs vselej Is lnatni-štv«, z«to mors Ijedstvo posedo vati rov«. Kontrola rovov mora biti stro go ločene od sdnnotstrssijs. Kon t rolo si mndimo f rokah vlsde. Zvezna meddrževna komisijs ^ stalnim sfetistiftiim birojem In z veščaki, na čelu komisij" j« ps rodottki tajnik, člsn kabineta. Administracija pa mora kiti rokah Narodnegs rudarskega svets, ki ssatoJi iz trak skupin V prvi skiM' so upravitelji: tehniki, inženirji -Hd.|f drag* skupina «e rnderji, tretja p« konzumcntje( to je zaeUpnik. ljudstva. Potem pridejo kesjev ne sdminist racije nsraznih po Ijik premog«, oziroma okrašni m darski »veti, 1(1 UP* oh$tojn U treh sknpin lokalnih »pravit« Jjev, rudarjev in konsnmcntov. V radnikih ali grapi rndnikov ie jemaki odbori. Zvezna rudniška komisija ima v rokah blagajno ia kontrolira fl nanee, Marodni radarski evet piodioši komisiji svoj bile pre rrnfmB dohodkov, izdatkov, |0eč. odpiranj MOVO UPAJUB SA MOOKEVJA Ni ae- kem kalifornijskem dM^tnem eodiiču je bil u«tv«rj«n preeedent. ki msgečs odpre jftniDm vrata Tom Moonejrjn in Wsrrea K. Bil-lingsu, žrtvama so^raiaikov delavstva. Neki Thomas Bradf j« bil spoznan kriv n«pada. Brady j« bil sposnsi) krivim, ker so priče pn aeg«le pp krivemu in d »striktni pravdnik Mathew I., Brady je SLAVKI STAN to. LAWNDALZ AVRh CM1CAOO, ILUNOU. Imštulnl odbori UFMAVNI OOftEKi f >labsff p R* F. o.?, BOLNIŠKI T^ftltrt BU.^N^.k, »rW«d»lk. BITJI i. Uw«dale Ae, Jaeeh Bmm Mi, Maoa «w. BOLNIUI OOlUi OtRZDNJS ftOpm. BU. VZHODNO Oi SOtlf. ZAPiMUO OKBttlE. ^KgtŽ SlflfeS^^ Nadaorni odbori ZdrulHvanl odbori * * ' w« MM •»-, VMtn, M. JM. Ik* 1101 «. «M CI^UmL OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI P,. P. 1.MNkCUfAN., dmM O. ^ « f lOir.lH W • |l»wi» anh, p ■^"■'mi. p." Avr«'^s.'^isHuit A.Tcu1SJ:. S. "*■***' ORNi - jftfeiatfs^icgStega&s^ t, t^š^jin^f^^sMt^ m« na sto let. Koliko je na tem r«s-nisa» ni znano. Ruski delegat v woboto zvečer v razgovoru s poročevalci, da epo-razum ni izključen* Busij« priaU ne na uekftere finančne sahtevc, ako f^ranoijB umakne jnstične klavzule. Vsa konference ee suče okrog Rusije. Ker js "rekonstrukcija Rusije" prva toška na ageudi, mora drugo delo čakati, dokler ni ta točka nošena. Rešena pa Še ne bo Uko hitro. Delegat j« mnogih dr|*r, ki niii rastopane v odae-kila, protestirajo, čsš da i^jiltov« države iinsjo tudi svdje interasc v Rusiji In hočejo vedeti, ksj ss raspravlja na tajnih aejak. Moakva, «ovjetaka Rusije, I« aprila, ^'leveatjs" in "Pravde" pozdravljajo konflikt med ^ičeri-11 oni in Harthoujem na otverHveni noji konference koto smsgo Hov-jetake Ritaije, "Pravda" piše, 4« ( V-rriuov nastop sa rssorošenje je odkril pravo staBIče Franciji- in obenem j« odgovor Ameriki, ki noč« pomagati Mvropi s iagovo. rom. da m evropski denar saprav I je sa oboroževanj«. i "Isvestja" pišejo j "Ako jo Amerika kdaj verjela v pravljico o sovjetskem militarizmu, rde« lahko «pragtr«le in deiujc sa vpo-stavljenje mirnih geapmlarakih oilnešaj«-v med obrne repuldl-kama." POLmCVA KAMPANJA ZA ^kgmumr, - .; (Nadaljevanje i prve atrani ) BAKTERIJL (Radiofonako predavanja fads-ralnsga adravstven«ga urada). New York, N V, (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. M.) — Hkorsj vsi ao dandsnm š« slišali o bak-terijah. Večiuoma imajo ljudje le MploSoci pojem o njih in ai jih predstavljsjo kot nesnsn^ko drobne, miskroskopična bitja, ki kvarijo jedila in s* jsko ikodljiv« človeškemu telesu. To je le dole-ms res. Beseda "bakterija" ss rabi ttplošno v jsko obširnem smisli. Mnogi ljudje ne razlikujejo msd najdrobnejšimi, mikroskopistiČBi-ml livslicsmi. Vslno je ps, ds si zspomnimo, ds imamo koristne in Ikodljiv« bakterije. Nekateri is-med teb drobnih organizmov (mi-kro-organizmov) so silno koristni. K vsa, na primer, je sestavljen is njih. Kvaa povzroča, ds sc razrahlja testo in kruh. Bakterije, ki se nahajajo v mleku, izločujejo kislino, vsled katere se mleko skisa in strja; za kislo mleko in skuto se morsmo torej zahvaliti tem bakterijam. Bakterije ao tndi največje pomočnice poljedelstvu, ksjti donašsjo prsti velike količin« rud In nitratov. Druge bskterije so-pet koristijo a tem, ds povsroftujs-jo rszpsdsnjc odpadkov Brez bakterij bi nič ne scgnilo. I* predotsvite si, ksj bi bilo Iz zem I j. da bi psi o listje, mrtve rastline in tivall nikdar no s«irml< ' Vslod delovsnjs teli tisjdrobnsj-šili bitij pa vae, kar je mrtvo, raz-pada v neškodljivo' neorganiln« sne v i, ki se zopet vračsjo zemlji in Bsivarjsjo novo k rano in novo krme. Brez blagodejnega delovanja teh bakterij vas zaloga hrane Bi aveta ki sa izčrpala tskom par i fA rs vat veni urad ps se ne sa nima toliko za te koristne bakle rije, pač pa za oae škodljive. O-menili smo koristBe bakterij« le radi tega. ker mnogi Ijnd j« mkli-ji, da «o vse bakterije 1« Ikod I ji. ve. Ti so one, ki vnlČuj«jo sli kva jedila, pr-dno jih raliimo, «1» one, ki »e raspašejo v našem teb a«. |a« v porablja jo zs-se ono hre no, ki h t*1"1" IMrtrebuje, M odpadke, To pa radi tega, kar aa bakterij« INimnolujejo a občudovalno hi* trostjo. Dostikrat, dasi b« vedno, bakterije m utegnejo kar podvojiti tekom tako kratka dob« kot •K), sekund. Telo vporablja avoja bela krvns telesce kit odbijajoče vojsko, ki vsak dan vniftij« mno. go teh škodljivih baktedji ven-darle j« jsko vašno, da se telesu v tam hoj« pomaga, kadarkoli js tujs snov prodrle v tele. Naj as takoj rabi dober dislBfektaBt sa ms le rane jod (iodins) ali kako drugo jednustavBO razkulcvalnn srodetvo. ki gs vsm zdravnik pri* poroča. Navsdns disinfekUnts js trebs imeti doma na raapolago aa rabo pri manjših vresih ali ra-nah Ako ja rana količkaj večja, treba aatekaU s« k zdravniku. Takojšnjo zdravljenje praprači rsz-pssenje bakterij. Ksr s« Jako hitro pomao!uj«jo, j«' tr«ba sdrsvl-ti rsno tskoj. Pssite torej tudi n« male bodljaje in vrese. Telčloe, igle, bucika, uoši - vsi ti nt og-nejo prenašali bakterij« in povzročiti okuženj«, ki utegne imeti resne in mučne peelidiee. Akodljiv« bakterije lahko pro-dirajo in vnilujaje v«ek dsl llo-vaškega tslssi. Dostikrat a« ras-ps lu jej o po vaem telesu in podke-pa vajo sdrsvjs. Ako košete Uveli dolge, varujte ae dkulenja a tem, di takoj preprsšifee žitev škodljivih bakterij. Poduk tiskarska ne- Naeioaeliaaeijaki n«črt priviaa er Don«Id pTrjel dc To pok asu j«, kak« «e verska prepričanj« in bratake Oporne organiaeeijr isrsMjajo e volil nem »h.ju Ne sgodi se to javno, ampak v rib ae *odaj za kulsmrni in redkokdaj se zgodi da ae nij-d« prilika ia se poglede za kuliae liraiake pmd]x>rm* orgeaiaaei>e dostikrat še sle vedo, di se israb I ja jo r take BS Hi se «ktienj*jo v v aa bratake pi >\i »»me orgaeizaeijr navadno lege članstvu Be povedo o zdravj« po lilifiBS. ^ 4 Federalni urad za javno sdrav-jc (tj. H. Pukli« Ifaaltk Herviee) jc n »davno sešel s propagando sa zdravje po najmodernejšem naši* nu t Trikrat na teden raspnšUia i« NVashingtoae po 4»i "/.|lAn«n> telefonu (radie) svoje zdravstvene riaavstsJude*' naokrog. Vsak to-rek ob i lil morejo vsi sprsjemni aparati braaiiiBsga telsfons v re/dalji do 300 milj poslušati proda vsij« vladnega zdravstvsnsga uradi t r ar«4o ss fm i4rif^tve-no pr«divinji ponavlja in ali4l, muzikalen nrogra« in predavi-nj« o brezžičnem telefonu. Drago zdravstveno predivinj« po brei-žičnem telefoni e« vHli veek pe-tak ob t. In te s« mor« poslB-šsti do liM milj dstol okrog Ws«hlnrtoBe' . in Ta prvi poskus na av«tB vporg- |{be (»rezžičnegi telefone za idrsv- ieločujejo strupene HMerije, ki rasje«lsjo sli valču ■ ml jejo tkanine našegs <«l«a«. "^iko si zabodefe prst s keko »r- ko polje se odpira V bMInJi bo-fcčieo. doni ikre t s to lisico vdi- d«»čnoetl «s vpor«bo radiefoaa v rajo heklrrije v naš« telo. Ako je svTbo lsekr«Ske^ Dan go- pu.tite j, pusti jih I Ali jiji le vedno nimaš zadoeti, Johni Pijmo malo rnmal" , * " DiekJe rekel Silver, "j#* ti zaupam. Na aodu imam mero, -torej pazi. Tukaj imaš ključ in napolni majhen več ter ga nam prineai." Kakor sem bil tudi preetrašen, mi je vseeno nehote prišlo na mi-aol, da je moral Mr. Arrov na ta način dobivati močno vedo, ki ga je »pahnila v grob. IjDJek ni hil dolgo Časa odsoten in tekom tega časa je govoril Izrael kuharju na ušesa Samo eno ali dve besedi eem mogel vjeti in vender aem avede) važnih novo-atl; kajti poleg drtigih malenko- stnih etvari eem slišal tndi: "Noten drag mod ae nam noče prt driižiti." Torej eo ae nahajali še zvesti mornarji na krova I Ko se je Diek vrnil, je izmed trojice drug za drugim vzel vr? in pil; eden "Na zdravje!" dru gi: "To pa na zdravje atarega Klinta I" Bilver pe je pol pofrč rekel t "To pa aa naše zdravja in na našo sre<-<»!" Ravno tedaj je neke vrate a vet I Oba padla naase v aodu in ko sem ae ozrl kvišku, aem apoznal. da je luna vzhajala in zlatile srednjo jamboro in svitlobela ja dra na prednji atrani, in akoro v istem šaan je zaklieat glaa na izgledu: "Zemlje!" POGLAVJE. Vojno posvetovanje. Veliko letanje in tekenje je nastalo na krovn. In ališal aem, kako ao hiteli ljudje is kabine in iz drugih proetorov navzgor, V trenutku sem zlezel iz zvojega soda. ae akril za prednje jedro, se obrnil proti zadnjemu delu ladje in dospel na odprti ^krov ravno Še ob času, da aem ae pridružil Monterju in drja. Liveae-yu, ki ata hitela proti ladjinemn rilcu. * Temkej so se vti mornarji zbrali, Skoro istočeano z vzhodom lune ze je vzdignil oblak pegle. Daleč proti jugn od nas smo zagledali dva nizka griča, ki zta bila nekoliko milj oddaljena drug od drugega, in za enim izmed njih ze ja vzdigoval še tretji in višji grič, čegar vrh je bil še vedno zavit v meglo. Vsi trije ao se mi zdeli stoščaete oblike.« Toliko sem videl skoro v sanjah, kajti še vedno se nisem o-prostil svojega groznega etrahu, v katerem aem bil eno ali dve minuti poprej. Na to pa sem sli-šsl kapitana Hmodetta, ko je da jal povalja. Obrnili ao Hiapaniolo nekoliko točk bolj proti vetru in aedaj je plula v emeri^v kateri bi prišla do otoka na vzhodni atrani. ' "Medaj pa, mošje," jc rekel kapitan, ko je bilo vse storjeno, "alLje kdo izmeri vaa tukaj Že videl fo zemljo pred namif" "Jaz aem jo, gospod," je rekel Hil ver, "tukej smo vzeli vodo na neko trgovsko ladjo, na kateri aem bil jaz kuhar." "Sidrišče leži na julai atrani, za nekim otokom, arialimf" ja vprašal kapitan. -Da. gospod, Otok okoetja ga imenujejo. Tukaj j« bil nekdaj glavni kraj morskih roparjev in nek mornar na naši ladji je vedel vsa »mena teb -krajev. Ta grič proti severni za imenuje Grič prednje jem bore; in tamkaj leže trije griči ,v eni vrsti: prednji, glavni in srednji, gospod. (1 lavne-ga pa — to je oni veliki v oblake MTiti — imenujemo Daljnogled, ker so imeli na njem izgled, kadar so na aidrišču spodaj popravljali svoje ladje; tamkaj namreč so to storili, gospod, pa brez zamere/' "Tukaj imam zemljevid," pravi kapitan Smolett. "Poglejte, eli je to oni kraj?" Oči Dolgega Johna zo ae zasvetile, ko je vzel zemljevid v roke; toda radi sveŽosti papirja zem vedel, da bo zelo razočaran. To ni hil zemljevid, ki smo ga našli v kovčegit Rilljrja Bonesa. marveč natančen posnetek, popoten, v vseh poaameznostih — .imena tn višine in globine — z edino izjemo, da ni bilo na njem rdečih križev in pisanih opazk. Kakor jc morala biti Silverjeva nevolja huda, vseeno jo je znal prikriti. "Da, gospod," je rekel, "gotovo je oni kraj, in zelo lepo je narisan. Kdo ga je neki narisal t Morski roparji ao bili preveč nevedni, mialim. Da. tukaj je "gidri-šče kapitana Kidda" — prav ono ime, ki ga jc imenoval m«J tovariš. Ob južni strani teče močen tok in potem pfoti eeveru ob za-padnem obrežju. Prav ate imeli, gospod," je rekel, "ako ste se ravnali po vetru in vremenu oto ka." "Hvala, moj dragi," je dejal kapitan Smolett. "Pozneje te bom prosil pomoči. Sedaj pa odidi.*'. Čudil sem se hladnokrvnoatl, katero jc John tako odločno povedni, da pozna ptok; in jaz pri znam, da sem se ga zelo preatra šil, ko aem ga videl prihajati bliž je proti meni. Sicer gotovo ni vedel, da aem ehjčajno ališal iz aoda za jabolka njegovo posvetovanje, vendar sc me je polotil tak atrah pred njegovo krvoločnostjo, dvo-jezičnoetjo in mogočnostjo, da akoro nisem mogel prikriti svojega strahu, ko je položil evojo roko na moje rame. "Oj," pravi, ..kako prijazen kraj je ta otok — prijeten kraj za dečka, ako gre na euho. Kopal so još, plezal na drevesa in lovil tote, da, gotovo; in lezel boš gori na one griče kakor koza. Zarea, ksr pomladim ee zopet. Skoro bi pozabil, da imam leseno nogo. Zelo krasno je biti mlad in imeti na rokah in na nogah po pet prstov, dobro vedi to. Kaker boš iotel iti malo na otok pogledat, kar staremu Johnu povej in pripravil ti bo prigrizka, da ga vza raeš a eeboj." ^ In potrkal me je kakor najboljši prijatelj po rami, nato pa odšel dalje in v spodnje prostore. (Dalje prihodnjič.) - F M. Dostojevski J BESI VtNfcMft. Prelom Vladimir Levstik.- (Dalje.) Mnogi pri nas so čenčali o mestni ubogi Avdotji Pet rov nI Tarapigini, češ de se je na povratku z •biska v uhoftnico ia naravne radovednoati pre ril a skozi gleda vre na trgu in vzkliknila, videč, kaj se fodi: " Sramota t"—pe pljunila; za to ao jo baje zgrabili ter "otlreportiraii" a onimi vred. Ta slučaj ni prišel le v Časopise: eelo zbirali ao za» njo pri naa v prvem ogorčenju, nam aem podpisal dvajaet kopejk. In kajf Izka/alo ae je, da uboge z imenom Tarapigina -ploh ni v našem me-atul Osebno aem jprisvedoval v ubežnici na po-kopališču; nihče ni vedel ničeser o kaki Tarapl giui; in ne semo to, še prav za malo ae jim je zde-k«, ko sem povedal, kaj ae sliši. Omenjam pa Izmišljeno mučenieo zato, ker je malo manjkalo, da ae ni zgodilo Stcpanu Trofimovičti iato kakor nji (Če bi bilo reanlesh nemara je hil celo on povod vae tej abotnl bajki, to ae pravi, da ao ge v nadaljnjem razvoju čenče kratkomalo predelali v Ta rs p ig in o. Neumevno mi je predvsem, kako se mi je izmuznil, toliko da sva stopila na trg. Sluteč nekaj prav nevšečnega. sem ga hotel peljati okrog trga naravnost li gubernatorskemu vhodu, ali radovednost me je premagala, uatavil sem se za msjčkeno minuto, da povprašam prve. ga, kdor ml pride naproti: ko se ozrem, Stepana Troflmoviča ni več pri meni.* Nagon mi je rekel takoj, naj ga. iščem na najnevarnejšem kraju; kar zdelo ae mi je, da ao tudi njemu sanke zletele s gore. In rez, našel aem ga že v središču dogodke. Pomnim še, da aem rs tu rabil aa roko; toda on me je pomeril a molčečim ponosom in brea-uiejuo avtoritetot "Cher", Je Izpregovoril z glasom žvenkečo-Čim kakor natrgana struns. MAko se le vsi, ka-Ukor jih jr tukaj navzočih, tako mal o obvtadujejo vpričo naju. kakšen bo poteia tole . , . sko m> svodi, ds bi moral nastopiti na svojo raket" Treaoč a* ogorčenja iu vroč«, šalje lasvati aek«»gs. je nameril avoj strašni »htošilnl kara voo na FUNartjerova, ki je stal par korakov etrau ter sijal v naju dva. "TaleJ" je vzkliknil priatsv, »lep od gneva "Kakšen tale? Kdo pa si tlt" je »topil bliže in stisnil peat. "Kdo si?" je sarjul besn*. bolestno ia olmpno iptipomnih morsu«, ds jr prav dobro potusl Mtepsna Troflmoviča obrani S« tneietek, in gotovo bi as bil upadel u avratnik; ali k sreči ja Lembke *u«i kr.k ter ogreml glavo. Začudeno, teds pogon* yc pogtr-dal Stepana Troflmoviča. kakor bi nekaj p»mi-šljal in nlajei je nestrpno mahu.I » r«ke. Mitm-atjeruv je tmrinil. Izvlehel sem Stepans Troti W\ x' —, » ■■ '"■«'". ..'"j ■■ ,i i. .»."i 11 ,ii 11» m iiiiiii,, ~ * moviča iz nuiošiee; mogoče ae je že eam že*el umokniti. "Domov, domov", aem silil, "Bamo Lembke. ju aerimava zahvaliti, da naju niao atepli." "Idito, prijatelj, krivo je, da vas iipostav-Ijam. Vi imate bodočnost in aarai avojo kariero, jaz pa — mon heure a sonnč." Trdno jo postavil nogo na gubernijaki prag. Vratar me je poznal; povedal aem, da greva oba-dva k Juliji Mihajlovni. V aprejemni dvorani sva aedla in začela čakati. Zapuatiti niaem hotel prijatelja, toda odveč ae ml je zdelo dopovedo-vati mu še kaj. Bil je prava podoba človeka, ki ao je poNvetil gotovi k smrti za domoviuo. Sedla nisva vštric, temveč vsak v svoj kot, jaz blizu vhoda, on daleč naaproti zamišljeno sklanja je glavo in rahlo aloiieč z rokami na tratiki. Svoj širokrajni klobuk je obdržal v levici. Tako ava sedala kakih deset minut. IL Nenadoma Je urnih korakov vatopll Lembke v policamjstr-oveni spremstvu. Kaztreaeno ae je oarl na naju in hotel kreniti brez nadaljnje po-aomoatl na desno v kabinet; toda Stepan Trofi-moviČ je stopil predeuj ter mu zastavil pot. Vi-, aoka, drugim povsem nepodobna poatava Stepana t Troflmoviča je učinkovala; Lembke je obetal "Kdo je totH je zamrmral osuplo, Makor Id vprašal poUcmoJatra, čeprav še glave ni nagnil k njemu, strmeč vae venomer v neananeg. | "Stepan Trofimovič Verhovetiskij. kolegijski " v pokoju, vaša ekseelenea". je odgovori Stepan Trofimovič ter s dostojanstvom mi klonil glavo. Njegova ekaeetenca ga je meril kar naprej." daai s jako topim pogle n# dovolim. To so tgolj proklsmaeijs. To je naskok aa dražbo, gospod, gusaitki napad, flibnatir-«a kaj izvolite prasitir (Dalje prihodnjič.) imel. Kakor bi gh mi poslal sam državljan, ni — kakor mnogi I pačno mudijo — izvzet od zaht Bog. Kdo je delal drugi veselje pri hiši, Če ne samoarajčnik A- V branjariji. Slika iz dobe proti judovskih po-gromov v Rusiji. Aknpina Židov je sedela v mali trgovinici branjarja Davida Koi-paka. Me treba, da ališim na ulici in Še atrepečem v *trahn. da bo zopet tekla kri. da bodo zopet pričeli a preganja njem. Ali naj zapremo okna in vrata?. . . Te proklete noči, kaj meniš sinček, ali \ - Ako priseljenec ni v stanu zadovoljiti iz-prašujoče nadzornik« glede avoje sposobnosti, da zna čitati tiskano berilo v določenem jeziku, ffbdržujejo do>tiČnika za posrtbno izkušnjo pred "Bonrd of Speci al Inquiry." 4ko ta izključi priseljenca radi njegov« nepismenosti, ima isti pravico prizivati ae na 8?cretary of La-bor in priložiti zaprisežene izjave (affidavits), v katerih naj «e dokaže, da bi depoi;facija prov-zročila izvanredne težave. V takih pondbnj)) slučajih sme Se-cretary of Lalbor dovoliti za5as ni vstop priseljenca pod jamšči-no (bond) in staviti pogoj, da ae ] mora dotičnik naučiti čitati tekom šestih mesecev. V ^ takem slučaju se ta naknadni izpit ima vnžhi v najbližji priseljeniški ataji Vaak pamik, ki privaša nepis-menega inozemca v Združene države, jc podvržen globi od $200. in ako jo isti izključen, ga mora privesti nazaj, od koder je prišel, brez nadaljnih stroškov in mu povrniti plačano prevoznino. po- Delavee breg delavskega časopisja ja kakor vojak brag pužke. Harodite sa in Krite tvoje glasilo "Proaveto." KJ* J«? Nepismenost Mew Vork. (Jugoslovsnskt Oddelek F. L. t 8.) Da ae priae-Ijencu dovoli vstop v Združene države, zahteva ae od njega, da zna čitati. Po dolgih letih pregovarjanja in koniroverzij v Kongresu in v javnpsti jp bil tako-zvanj "Literacy Test" (izkušnja o piemenoetl) uključeu v aedanji priseljeniški zakon od 5. februarja 1017. Po dqMhah tega zakona prepoveduje se vstop v Zdru žene države vsem inozemcem, ki imajo Čez 16 let ataroeti, ako ne znajo čitati angleščine ali katere-gaaibodi drugega jezika ali nareč-ja.;* ^ -i Le bili zadnjič naatanjeni. ♦) Inozemci, zakonito pripu-ačeni v Združene dršave. ki ao se po petletnem bivanju v Združenih državah podali v inozematro, ako ae vraejie tekom Šestih m*-•eeev po avojem odhodu. 5) Inozemci. ki ao le na potu preko Združenih dršav, ali pn oni zakonito pripnŠčeni inozemci. ki ae keaneje podajo od enega v drug del -Združenih dršav preko »osednegs inosemakega teritorija. •) Rasstaritelji in uradniki ne rasatavah. odobrenih po Kon-treeu. Ram Debelak, zadnje čase je bival v Star Junetion, Fayette Co., Pa. Za njegov naslov hi*rad izvedel: Joe Brtz, P. O'. Box 271, Exiport, Pa. (Adv.) It a P Rt IZVEDEL za Jakob in Matija Glažar, prosim ju, naj ee mi priglasita, jaz sem se aedaj naaelil tukaj in želim, ter proaim, da ae osebno oglaaita pri meni. Mbj /laalov je: John Glazar, P. O. Florenc, Colo. r: RADRII2VBDSL . za rojakinjo Anna Smodiš, sedaj omožena Ana Sehadl, doma v Rečici ob Savinji na Stajerakero, po domače Hlačunova. Slišal aem, da se je nahajala leta 1913 y Običajni IU., a aedaj ne vem, kje je. Iščem jo valed eelo važne zadeve. Rojake prosim, če kdo ve za njen naslov, naj ga naznani, ako bode pa sama Čitala ta oglas, naj se prijavi na moj naslov: Matt Felicign. P. O. Box 92, Bear Crcek, Mont. (Adv.) ZEMLJA VA PRODAJ V DRŽAVI OOLORADA. Slovencem priporočam to I jo. to je (Irrigetion Und), ki je zaaejana z deteljo, je prav poleg meata Florenee, Colo., vae okoli ao premogorovi ta oljnate eeeal-ke (pompe) v mestu je Smelter tovarna, in ena Oil Refinerjm. Mesto Šteje 4000 prebivalcev. Za natančnejša pojasnila obrnile ae do mene. Jaek Ohesnik, P. O. Bii* •.....Florenee, Colo. (Adv.) plvs iP^ ■ >(epkmeg brat. prihajajoč k MoJega Araačka. oh.Ueetri oziroma bratu, ki stanuje te«a A rosika, kako aem ga rad I v Združenih dršavgh gU ja eelo sliSitsnlete^Jsl Ml m sam aaame sh^s, FRANK OGLAR,