/^U^SN 0040-1978
So^r. i
leto XLI, št. 44
Ptuj, 10. novembra 1988 cena 800 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
i ^ ^ s £ B 'i ^^ ^
Ptujčani o participaciji (stran 2)
Odprto pismo zdravstvenih delavcev
(stran 3)
Kosovo, pokrajina kontrastov (stran 5)
Z Borštnikovega srečanja (stran 7)
Šport (stran 9)
MLADINSKO
IZOBRAŽEVANJE
Na polovici
šole
Mladinsko občinsko šolo, v katero
se je doslej vklučilo okoli 30 mladih,
bodo mladi nadaljevali v torek, 15.
novembra. V torek so slušatelji in čla-
ni ekološke skupine ter občinskega in
republiškega sveta za družbenoeko-
nomske odnose obiskali Tovarno gli-
niče in aluminija Kidričevo. Ogledali
so si proizvodne prostore in novo
elektrolizo, nato pa so se pogovarjali
še o tehnološkem razvoju, energetiki
in ekologiji.
Prihodnja tema, ki so jo pripravili,
je pogovor z Igorjem Križanovskim,
Ljubico Šuligoj in Ivaničem o vojnem
in povojnem obdobju. Pogovor bo v
torek, 15. novembra, ob 17. uri v Klu-
bu mladih.
Nato bo v novembru sledila še te-
ma o vzgoji in izobraževanju, potem
pa še v decembru javne tribune o ne-
odvisnih sindikatih, predstavitev za-
nimivejših raziskovalnih nalog giba-
nja Znanost mladini, informiranja v
ZSMS in v januarju pogovor z Mila-
nom Kučanom.
Slušatelji so predlagali še nekaj
drugih tem, ki jih bodo organizatorji
šole (CK ZSMS) tudi vključili v pro-
gram. Predlagali so pogovor z Jože-
tom Školčem, predsednikom sloven-
ske mladinske organizacije, ter pogo-
vor o religiji in mladih, ki naj bi se ga
udeležil tudi Vekoslav Grmič. d. 1.
DESET LET SODELOVANJA S KULTURNIM DRUŠTVOM SAVA IZ FRANKFURTA
Vinska trgatev tudi letos uspela
Tradicionalna prireditev Kulturnega društva Sava iz
Frankfurta je tudi letos nadvse dobro uspela. Udeležila se
je je tudi delegacija iz Ptuja, ki jo je vodil sekretar OK
SZDL Ptuj Franci Golob. Ob vrnitvi v nedeljo zvečer je
povedal, da so se v Frankfurtu najprej udeležili pogovo-
ra, ki mu je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ
Franc Pristovšek. Temeljna ugotovitev je bila, da je sode-
lovanje med našimi delavci na začasnem delu in ptujsko
občino uspešno. Letos namreč mineva deset let, odkar je
OK SZDL Ptuj prevzela pokroviteljstvo nad Kulturnim
društvom Sava iz Frankfurta. Dogovor o medsebojnem
cnHelovanju, ki je bil podpisan pred desetimi leti, obe
strani uspešno uresničujeta, so ugotovili; še posebej je
bogata kulturna izmenjava. Tako bodo ob novem letu v
Ptuju nastopili učenci slovenskega dopolnilnega pouka z
gledališko predstavo. V teh dneh pa se v društvu marljivo
pripravljajo na proslavo ob dnevu republike.
Vsako leto v novembru pa pripravijo vinsko trgatev,
kjer se skupaj z gosti iz domovine pogovorijo o skupnem
sodelovanju, predstavijo svoje delo in se ob koncu pove-
selijo. Da je bilo tudi letos veselo, je poskrbel med dru-
gim tudi ansambel domače zabavne glasbe iz Ptuja Zrelo
klasje.	NaV
UVODNIK
Okno v svet lahko
zastreš tudi s časopisi
Vloga medijev se spreminja. Še ne tako Javno je veljalo, da so
najboljši časopisi (in oddaje/ listi, ki trobijo i- isti rog kol uradna :
občinska, republiška ali katera druga politika. Ta je in tako je
žal še vedno tudi dajala odločilno soglasje vodilnim glavam me-
dijev in seveda hkrati tudi ocenjevala njihovo uspešnost ne glede na
to. kaj so o pisanem in izrečenem menili listi, za katere v resnici pi-
šemo vsi ljudje, ne glede na izobrazbo in položaje. Novinarski '
kadri so se v znak hvaležnosti pač obnašali, kol so želeli politični
predstavniki kdove katerih množic. Zagotovljene finančne injekcije
i pa .u) že vnaprej zagotavljale obstoj medijev neodvisno od tega. ali
jih bodo ljudje kupovali ali pa sploh ne.
Danes se taka predstava in vloga na srečo vendarle spreminja- \
ta. Popularnejši postajajo tisti, ki s svojo vsebino ponazarjajo hrbte- '
nico raziskovalnega, ustvarjalnokritičnega novinarstva. Skoda je, j
da je ta čas prišel tako pozno, pravzaprav prepozno, saj sovpada z ■
vrsto tudi ideoloških reform na vseh področjih. Občutek, da jim no- ■
j vinarstvo samo sledi, praktično pa ne prispeva nič svojega, ni le pre- \
! prosta izmišljotina. Toliko bolj ne. ker imamo .še vedno veliko takih :
' medijev in novinarjev, ki zapisujejo samo tisto, kar so povedali dru- '
' gi. nekateri pa si hočejo pridobiti zamujeno priljubljenost med ljud-
mi bodisi z izkrivljenim pisanjem, bodisi z napihovanjem tako ime-
novanih vročih tem po svojih predstavah ali pa kar preprosto z iz-
! mišljotinami. Mnogi sicer obsojajo taka dejanja, toda vedeti je tre-
ba. da mediji niso in ne morejo biti nič drugega kot odraz razmer
okoljih, le da jih lahko s svojimi rezultati samo nekritično povzema-
jo. lahko pa s svojo močjo in vplivom ter ustvarjalnostjo tudi poma-
gajo k razčiščevanju, napredku, ustvarjalnosti. Seveda so v vsakem
okolju še vedno dobri in slabi — mediji, seveda. Kako naj si druga-
če razlagamo, da nam eni poročajo, da so na nedavnem mitingu
ljudje vzklikali: Hočemo gusle. drugi so z istega kraja dogajanja
poročali, da so ljudje na mitingu skaiufirali: Hočemo Ru.se! Kate-
rim bolj verjamemo, se ve. čeprav .se v nevarnem razvrednotenju
resnice in zaupanju vanjo lahko tudi molimo.
Po podobni logiki smo obveščeni tudi o drugih, politično ali
ekonomsko še tako pomembnih dogodkih, pa zato ni iz trte zvita
misel pisca (ne jugoslovanskega!) aforizmov: Okno svet lahko za-
streš tudi s časopisi. Dodala bi, da tudi okno v Jugoslavijo lahko
zastreš s časopisi. Nekateri žal to tudi počnejo, pa zato ni naključje,
da je naše novinarstvo vse bolj odraz in del sedanjega poli ličnega
in gospodarskega trenutka. Kolikor bolj ga bo znalo objektivno pri-
kazati in pomagalo razvozlati, toliko večji pomen bo pustilo »na
smetišču zgodovine«. Vprašanje je samo. ali je v celoti že sposobno
ustvarjalne in objektivne misli predstaviti kol prispevek k tistemu
obveščanju, ki bo vzpodbudilo k napredku, preseganju malodušja.
poštenemu plačilu za opravljeno delo. zamegljevanju polresnic in iz-
mišljotin. Take vloge mu ne more nihče podariti, izboriti si jo mora
novinarstvo samo. Z znanjem, vztrajnostjo, odrekanjem, prodor-
nostjo. AH ima dovolj kadrov, moči in volje za takšno vlogo '.' Rekli
smo. da je novinarstvo veren odraz razmer v družbi, te pa marsikje
še niso take. da bi omogočale ali celo vzpodbujale tako novinar-
stvo.
NATAŠA VODUŠEK
Stane Dolanc in Branko Mikulič v pogovoru z novinarji v Radencih.
(Foto: M. Ozmec)
Iz krize po demokratični poti
Drugi dan študijskih dnevov
Mitje Gorjupa so minuli petek,
4. novembra slovenski novinarji
in njihovi gostje iz nekaterih ju-
goslovanskih redakcij poslušali
odgovore podpredsednika pred-
sedstva SFRJ Staneta Dolanca in
predsednika ZlS-a Branka Mi-
kuliča, v razpravi pa so sodelo-
vali še Feri Horvat, Lojze Briški,
Dušan Šinigoj, Geza Bačič, Mar-
jan Šiftar in Svetozar Durutovič.
Vprašanje Stanetu Dolancu in
Branku Mikuliču so bila v glav-
nem prepletena z gospodarskimi
in političnimi nitkami. Vse sku-
paj pa se je vrtelo okrog znanih
treh reform, ki naj bi nas pripe-
ljale iz krize predvsem po demo-
kratični samoupravni poti.
OM
Za nove predloge in pobude
v novi številki ODLOČANJA, gla-
sila skupščine občine Ormož, je pred-
sednik skupščine občine pozval dele-
gate, delegacije oziroma konference
delegacij, delovne organizacije in
skupnosti, da pomagajo pri oblikova-
nju skupščinskega programa v pri-
hodnjem letu. Pri tem poudarja, da
bodo zbori občinske skupščine obrav-
navali le tiste zadeve, ki so njena pri-
stojnost, in to: uresničevanje gospo-
darskega razvoja občine, ustavni
amandmaji k ustavi SRS, sprememba
statuta občine Ormož in obravnava
odlokov ter drugih splošnih aktov.
Pobude pričakujejo do 10. decem-
bra.
v novi številki Odločanja so obja-
vljeni tudi dnevni redi in gradiva no-
vembrskih sej zborov občinske skup-
ščine. 17. novembra bo zjutraj 15.
skupno zasedanje zbora združenega
dela, krajevnih skupnosti in družbe-
nopolitičnega- zbora, po končani
skupni seji pa ločena zasedanja. Na
skupnem zasedanju bodo delagati iz-
vedli nadomestne volitve člana pred-
sedstva SR Slovenije, se seznanili s
poročilom o delu občinske skupnosti
socialnega skrbstva občine Ormož v
letih 1986 in 1987, poročilom o delu
odbora za izdajo zbornika Ormož
skozi stoletja 111 ter s sklepom o po-
delitvi plakete Ormoža in listine obči-
ne Ormož za letos.	MG
Politika in stroka o problemih zdravstva
Na ponedeljkovi okrogli mizi, na
kateri so sodelovali predstavniki
skupščine občine in občinskega izvrš-
nega sveta, vodstvo zdravstvenega
centra dr. Jožeta Potrča Ormož—
Ptuj, člani kolegija strokovnih in po-
slovodnih delavcev in nekaterih dru-
gih, naj bi v glavnem razpravljali o
ohranjevanju obsega in strokovne ra-
vni zdravstvenega varstva in o razpo-
ložljivih materialnih možnosti za
ptujsko zdravstvo glede na intervent-
no zakonodajo. Zaradi znanih težav,
predvsem materialne narave, pa je bi-
la bolj beseda o tem, kako preživeti
do konca leta.
Izvršni svet oziroma njegovi pred-
stavniki so na pogovoru zagotovili,
da jim bodo skladno z zakonskimi
možnostmi in dovoljenimi samou-
pravnimi potmi pomagali pri zagota-
vljanju manjkajočega denarja, četudi
je jasno, da vsega ne bo moč narediti,
saj je čas prekratek. Nihče pa kljub
opozorilom — ta so se pričela poja-
vljati že v lanskem novembru — ni
pričakoval, da bo prišlo do takšnih
razmer, v katerih bo resnično težko
preživeti. Vzroki so znani, poleg obje-
ktivnih je tudi nekaj subjektivnih.
Za celotno področje družbenih de-
javnosti bo po oceni do konca leta
zmanjkalo tri milijarde dinarjev, to
pa je približno toliko, kot bo sedaj
manjkalo centru; občinski zdravstve-
ni skupnosti pa za njeno pokritje
manjkata dve milijardi. Tako bodo
nekatere stvari morali reševati iz prili-
vov do 15. januarja prihodnjega leta.
Na ponedeljkovi seji je bilo še po-
sebej poudarjeno, da bodo naloge pri
oblikovanju kratkoročnih in dolgoro-
čnih rešitev skupne. Beseda pa je bila
tudi o racionalizaciji dela in bodoči
organiziranosti zdravstva v luči nove
zakonodaje in novega financiranja.
MG
KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE
Podpora smeli turistični viziji
Na zasedanju zborov občinske skupščine v
tem mesecu bo tudi razprava o osnutku dol-
goročnega razvoja turizma v občini Ptuj. Do-
kument je po oceni članov komiteja za druž-
benoekonomski razvoj in planiranja dobra
osnova za bodoče odločitve na tem področju.
Edina večja pomanjkljivost je v tem, da mu
manjka del, v katerem naj bi bil zapis o turi-
stičnem marketingu, izdelati je namreč po-
trebno povpraševanje in ugotoviti, kdo bo
užival našo turistično ponudbo. Tudi ta do-
kument kaže na mikrousmerjenost, takšno pa
je stanje tudi na drugih področjih. Drugo
vprašanje, o katerem bi prav tako morali že
zdaj razmišljati, so kadri.
Javna razprava bo trajala več mesecev, za-
to bo predlogov za dopolnitev omenjenega
dokumenta več kot dovolj. Prišel pa naj bi do
slehernega občana oziroma do vseh tistih, ki
jim ni vseeno, kakšno pot bo ubral naš turi-
zem v bodoče.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10- november 1988 - TEDNI1(
ENA OD OBLIK SOCIALNOVARSTVENE
POMOČI JE TUDI DELNA
NADOMESTITEV STANARINE
Večje stanarine
— več subvencij
Letos so se stanarine za družbena stanovanja in najemnine za po-
slovne prostore povečale že trikrat. Zadnja podražitev velja od I. ok-
tobra, ko so se stanarine povečale za 55, najemnine pa za SO odsto-
tkov. Stanarine se v letošnjem letu oblikujejo na osno\i sklepo\ ob-
činskega izvršnega sveta I^tuj ter naraščajo \ skladu s strokovnimi
podlagami /a usklajevanje stanarin, ki jih pripra\ lja 7.\eza stanovani-
skih skupnosti Slovenije. Delegati občinske samoupravne stanovanj-
ske skupnosti so o gibanju stanarin in najemnin tako le obveščeni.
Tudi v interesnih skupnostih materialne proizvodnje se namen njiho-
ve ustanovitve vedno bolj izgublja ob vrsti interventnih zakonov, ki
prihajajo iz zveze, pa tudi občinski odloki in odločitve posameznih
občinskih teles hote ali nehote zaobidejo delegate teh skupnosti. Če
lahko to vedno upravičimo v imenu »družbeno koristno in potreb-
no«, tudi prav.
Z večanjem stanarin pa se veča tudi Število subvencij social-
novarstvene pomoči, ki pomeni delno nadomestitev stanarine tistim,
ki glede na svoje dohodke takšne stanarine ne zmorejo. 1'ogoje in po-
stopek za pridobitev subvencije določa samoupravni sporazum o
uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki smo ga v Sloveniji sprejeli
leta 1984. V letu 1984 smo imeli v občini 208 subvencioniranih stana-
rin, leto kasneje že 319, leta 1986 329, lani 359 in \ prvi polovici letoš-
njega leta 379. Čeprav se je naraščanje subvencij stanarin v ptujski
občini v zadnjih dveh letih nekoliko umirilo, pa glede na naša priza-
devanja za ekonomske stanarine ni pričakovati, da se bo to število
ustalilo, zmanjšalo; nasprotno, vedno več jih bo. Vedeti je namreč tre-
ba, da ni tako majhno število tistih, ki še vedno ne vedo, da bi lahko
uveljavili to socialnovarstveno pravico. Največ subvencij stanarin je v
krajevni skupnosti Borisa Zihefla v Ptuju. Lani jih je bilo 181 od
skupno 359.
Z večanjem števila subvencioniranih stanarin pa se povečujejo
tudi sredstva za to obliko socialnovarstvene pomoči, ki se zagotavlja-
jo iz prispevne stopnje po samouprav nem sporazumu za stanovanjsko
skupnost. Lani smo porabili za subvencije 48.600.000 dinarjev, letos
pa v stanovanjski skupnosti načrtujejo, da bodo porabili 105.000.000
dinarjev.
NaV
w
Četrta akontacija iz
kmetijstva je manjša
Odbor za sistem in organizacijo skupščine skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja je na 17. seji 8. septembra sprejel
sklep, da se zavezancem za prispevek za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje oziroma starostno zavarovanje kmetov odobri odlog pla-
čila 4. akontacije omenjenih prispevkov zaradi škode, ki jo je na kme-
tijskih pridelkih povzročila letošnja suša.
Tako so zavezanci obveznosti iz kmetijstva v občini Ptuj prejeli
položnice za plačilo obveznosti iz kmetijstva za 4. trimesečje brez 4.
akontacije prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter starostno za-
varovanje kmetov.
Škodo, ki so ju utrpeli posamezni zavezanci, ugotavlja posebna
komisija izvršnega sveta SO Ptuj brez predhodnih prijav zavezancev.
Obračun znižanj bo opravila uprava za družbene prihodke občine
Ptuj in ga predložila v potrditev skupnosti pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja. Po potrditvi bo uprava za družbene prihodke v pr-
vem polletju 1989 zavezancem dokončno poračunala prispevek za po-
kojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jim je v 4. akontaciji začasno
odpisan.
ODBOR ZA DROBNO GOSPODARSTVO
Odlok o davkih
občanov je
dobro pripravljen
OdbiK /a drobno gospo-
darstvo pri občinskem izvrš-
nem s\ ctu se je prejšnji teden
se/lian i 1 z besedilom osnutka
odloka o davkih občanov. La
je usklajen z zakonom o dav-
kih občanov, sprejetim 2S.
septembra letos. Upošteva pa
tudi aneks o dogovoru o us-
klajevanju davčne politike za
obdobje 1986 1990; ta je
prav tako pripravljen v os-
nutku.
Z odlokom o davkih obča-
nov se določajo davki v ob-
činski pristojnosti, njihove
stopnje ter predpisujejo traj-
ne in začasne oprostitve in
olajšave. Pomeni, da so v
njem zajete le tiste zadeve, na
katere lahko vpliva občinska
družbenopolitična skupnost.
F^ri tem je Marjan Furek,
predstavnik uprave za druž-
bene prihodke občine Ptuj,
pojasnil, da glede stopenj ne
more biti odstopanj, saj so
takšne kot v aneksu dogovo-
ra o usklajevanju davčne po-
litike. Če bo predlog aneksa
pričakovati ga je v decem-
bru doživel spremembe,
potem bo le-te upošteval tudi
odlok, sicer bo ostal nespre-
menjen.
Največ pripomb so imeli
člani odbora glede izdatkov
za reprezentanco. Osnutek
predvideva, da se ti lahko
priznajo v višini največ cio
0,3 odstotka od celotnega
prihodka. Obrtniki predlaga-
jo izenačitev pri oblikovanju
celotnega prihodka glede na
dejavnost in tudi, da se pred-
lagani odstotek zviša na 0,8
ali celo več. Takšen predlog
podpirajo tudi v Zvezi obr-
tnih združenj Slovenije.
Posebej so člani odbora
razpravljali o členih zakona
o davkih občanov, ki jih je
predlagala Zveza in so za
razvoj drobnega gospodar-
stva še posebej pomembni.
Opozorili so na neskladnost
36. in 48. člena ter na mož-
nost, da bi se stopnja davka
oci ostanka čistega dohodka
ta je sedaj 32 - znižala na
30, dva odstotka pa naj bi
obrtniki namenili v sklad za
razvoj drobnega gospodar-
stva.
V 38. členu osnutka odloka
so zapisane davčne olajšave
za izvoznike. Cian odbora
Viki Cvetko je vprašal, kaj je
z obrtniki, ki osvojijo nek iz-
delek, za katerega je bilo po-
trebno v preteklosti plačati
drage devize, ker ga na do-
mačem trgu ni bilo. Povedal
je. da sta z bratom v dveh le-
tih (toliko je bilo namreč po-
trebno dela) osvojila izdelek
za neko podjetje v vrednosti
325 tisoč nemških mark.
Vprašal je, ali sta zato manj
vredna kot tisti, ki izvažajo.
Zakaj tega nikjer ne upošte-
vajo predpisovalci najrazli-
čnejših predpisov? [)ružba bi
morala biti še kako zaintere-
sirana, da se njeni obrtniki
ukvarjajo tudi z nadomešča-
njem uvoza.
oceni odbora in tudi
drugih (Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije) je odlok do-
bro pripravljen. Svoje pa je k
njegovi vsebini včeraj dodal
tudi občinski izvršni svet.
Odbor je obravnaval tudi
v eč drugih v prašanj. Zanimal
se je, kako je s ceno stavbne-
ga zemljišča v obrtni coni v
Kogoznici. delom sklada za
dopolnilno izobraževanje de-
lavcev na področju samostoj-
nega osebnega dela v občini
Ptuj in s ponovnim odhaja-
njem ptujskih avtoprevozni-
kov v sosednje hrvaške obči-
ne.
MG
Sindikati o prometu in zvezah
Člani občinskega odbora in predsedniki osnov-
nih organizacij sindikata s področja organizacij
prometa in zvez občine Ptuj so na svoji seji v sre-
do, 26. oktobra, ugodno ocenili dosedanje aktiv-
nosti ter poudarili, da so se najbolj dosledno anga-
žirali pri uveljavljanju zahteve republiških sindi-
katov za zagotovitev minimalnega osebnega do-
hodka 453 tisočakov. Zazveli so se tudi za dosled-
no izvajanje družbenega dogovora o usklajenem
razvoju cestnih prevoznikov v Sloveniji ter predla-
gali ukrepe za odpravo vse večjih razlik v nagraje-
vanju delavcev posameznih branž v različnih delih
republike.
Ko so razpravljali o stanju v posameznih orga-
nizacijah s področja prometa in zvez v občini, so
posebej ocenili stanje v Agrotransportu. ki je še
vedno precej negotovo, čeprav je vodstvo že pred-
ložilo sanacijski program, kolektiv pa je umaknil
nezaupnico individualnemu poslovodnemu orga-
nu. Opozorili so tudi na težave v tistih okoljih,
kjer so že ukinili tozde in oblikovali enovite delo-
vne organizacije. Pri tem namreč pogosto poza-
bljamo tudi na reorganizacijo mladine, komuni-
stov, sindikatov in drugih organizacij skupnega in-
teresa. Ob koncu so jih seznanili s sklepom sindi-
kata v tozdu za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj,
kjer se ne strinjajo s predlaganim dolgoročnim
razvojem organiziranosti cestnih podjetij v repu-
bliki in predlagajo takojšen postopek za osamos-
vojitev, torej za izstop iz Cestnega podjetja Mari-
bor.
-O M
INVENTIVNA DEJAVNOST V AGISU
Polovica predlogov uvedenih
v proizvodnjo
Za Agis je dolp leta veljalo, da je imel dobro
urejeno vzpodbujanje množične inventivne dejav-
nosti. V letih od 1980 do 1987 so delavci komisiji
za množično inventivno dejavnost prijavili skupaj
715 inventivnih predlogov. Od teh je bilo 574 teh-
ničnih izboljšav in 145 koristnih predlogov.
strokovni oceni so v proizvodnjo uvedli okoli 368
predlaganih izboljšav, rešitev in novosti, kar po-
meni dobro polovico vseh predlogov. Strokovna
komisija je zavrnila 347 inventivnih predlogov, ne-
kaj pa jih je izpadlo tudi zaradi opuščanja nekate-
rih proizvodov.
V letih 1986 in 1987 je množična inventivna de-
javnost upadla in tako je bilo v tem letu le 85
predlogov. Od teh so jih v proizvodnji osvojili 43.
Lanskoletno »sušo« na tem področju pripisujejo v
Agisu predvsem kriznim razmeram v svoji DO i
prostemu mestu referenta za množično inventivna
dejavnost, ki jo je leta poprej uspešno vodil Dušai
Žnidarič.
Pričakujejo pa, da bo s to dejavnostjo sedaj, ki
so se razmere nekako uredile, spet bolje. Letos s(
imeli 42 inventivnih predlogov; deset so jih upora
bili v proizvodnji, obravnavali pa tudi niso še vsel
predlogov iz prejšnjega leta, tako da čaka komisiji
in referenta do konca tega leta še obilica dela.
V Agisu posvečajo pridobivanju strokovnil
predlogov za izboljšave še posebej v zadnjem časi
ponovno več pozornosti, delavce pa k tej dejavno
sti vzpodbujajo tudi materialno in s tekmovanjen
za laskav naslov inovatorja leta v Agisu. Letos g;
je, kot je znano, dobil Danilo Bela.	j. |
Ptujčani o participaciji
Berta Crgulj, Ptuj: »Sedanja
participacija Je za nas bolnike
resnično hudo breme. Sem slad-
korna bolnica. Na mesec potre-
bujem vsaj pet receptov. Moja
pokojnina je tristo tisoč dinarjev.
Poleg tega potrebujem posebne
kapljice za oči. Kupiti jih moram
v Nemčiji. Danes brez petdesetih
tisočakov sploh ne moreš k
zdravniku. Poleg tega moramo
sladkorni bolniki uživati dietna
živila.«
Sonja Udovič, Ptuj: »Navdu-
šujem se za drugačen sistem fi-
nanciranja zdravstvenega var-
stva, v katerem ne bo tako viso-
kih doplačil k cenam zdravstve-
nih storitev. Poleg tega se bo ver-
jetno potrebno odločiti za spre-
membo v organiziranosti. Pove-
dati bo potrebno, kaj je odveč in
kaj potrebujemo, da bomo naše
občane ohranili zdrave.«
Marija Štrafeia iz Borovcev:
»Prej nisem nič plačala, sedaj
moram. Za starega človeka je to
preveliko breme. Stara sem 75 let
in prejemam kmečko pokojni-
no.«
Kazimir Gomilšek iz Gorišni-
ce: »Vprašujem se, zakaj imamo
sploh zdravstvene izkaznice, če
moramo še toliko plačati, ko gre-
mo k zdravniku. Kaj bomo člo-
veka do kraja zdelali, potem pa
mu še odrli kožo? Zakaj partici-
pacije skoraj ne poznajo ali pa je
zelo nizka v drugih naših repu-
blikah? Zakaj se mora zdravstve-
no osebje ukvarjati še z denar-
jem? Svinjarija je, da je medicina
tako prikrajšana; morala bi z
razvojem naprej, pa zaradi kro-
ničnega pomanjkanja denarja za-
ostaja.«
Kristina Ceh iz Janežovec:
»Kaj hočem; če moram k zdrav-
niku, pač plačam.«
Albina Pišek, Ptuj: »Glede na
zneske je sedanja participacija
absolutno previsoka. Zneski bi
morali biti vsaj za polovico nižji.
Bolniki ne bi smeli občutiti, da
zdravstvu primanjkuje denar.«
Verica Turk, Ptuj: »Že nekaj
let trdim, da pri participaciji ne
dosegamo ekonomskega učinka.
Če smo rekli, da želimo z njo do-
seči tudi vzgojni učinek, smo s
tem prizadeli že tako socialno
šibke občane. Trdim, da tistih,
katerim je bila namenjena, ni do-
segla. Ugotovili smo, da je po
uvedbi višjih zneskov participa-
cije obisk manjši, zlasti v naših
zunanjih ambulantah. Tako viso-
ki zneski participacije pa povzro-
čajo tudi vedno večje konflikte
med zdravstvenimi delavci in pa-
cienti. Participacija gre na škodo
ljudi, kar pa verjetno ni bil cilj ti-
stih, ki so ukrepe vsiljevali. Proti
participaciji je tudi ptujsko
zdravniško društvo. Predlagajo,
da se ta ukine.«
Dr. Henrik Žlebnik: »Menim,
da je s participacijo več škode
kot koristi. V naših ambulantah
imamo s pobiranjem veliko dela.
Namesto da bi se ukvarjali z bol-
niki, nas obremenjujeta še parti-
cipacija in drugo administrati-
vno delo.«
Participacija je eden izmed
dvanajstih ukrepov, ki jih je
Zdravstvena skupnost Slovenije
sprejela, da bi omilila pomanjka-
nje denarja v zdravstvu. Nomi-
nalni zneski participacij, ki so
pričeli veljati 1. julija letos, so se
1. oktobra povišali še za deset
odstotkov. Ukinitev participacij
zaenkrat ni mogoča, dokler n
bodo zagotovljeni drugi viri fi
nanciranja, zatrjujejo v Republi
ški zdravstveni skupnosti.
V samoupravnem sporazumi
o uresničevanju zdravstveneg;
varstva v SR Sloveniji (pričel ji
veljati I. januarja letos) pa je '
47. členu zapisano, da se partici
pacije valorizirajo trikrat letno
1. marca, I. julija in I. novem
bra.
Pri strokovni delavki za izvaja
nje zavarovanja v skupnih služ
bah SIS družbenih dejavnost
občine Ptuj Valeriji Tomašič sm(
se zanimali, kako je z vlogam
oziroma prošnjami za oprostite'
plačila participacije zaradi slab
šega gmotnega položaja zavaro
vanca. Stanje je glede na prej
šnja leta dobesedno porazno. Sa
mo od julija letos — torej v sla
bih treh mesecih — se je nabrali
že prek tristo vlog. Te v glavneti
sproti rešijo. Povečini prosijo z:
oprostitev starejši občani.
Občan je upravičen do opro
stitve doplačila k ceni zdravstve
nih storitev, če stvarni mesečn
dohodek na družinskega člani
ne presega 45 odstotkov povpre
čnega mesečnega čistega osebne
ga dohodka na zaposlenega v Si
Sloveniji. Povprečni čisti doho
dek v SR Sloveniji je znašal
1987. letu 271.063 dinarjev, tore
velja za oprostitev na družinske
ga člana znesek 121.978 dinarjev
Ce pa ima občan, ki uveljavi}
oprostitev participacije, še kata
strski dohodek, ki ga posreduje
jo občinske uprave za družben
prihodke in služi kot davčna oS
nova v letu 1987, se pomnoži
količnikom. Tega vsako leto spf
roči pristojni organ skupščin'
skupnosti socialnega varstva Si"
venije in znaša za 1988. let'
10,54.
Oprostitev plačila zarao
gmotnega položaja se uveljavlj'
z obrazcem SPN — 1 pri sis'
družbenih dejavnosti v Trstenj^
kovi ulici 9.
Članice sekcije medicinskih
sester splošne medicine pri
Zvezi društev medicinskih se-
ster Slovenije — vodi jo Ptiij-
čcinka Verica Turk — so prav
tako zaskrbljene nad sedanjim
stanjem v zdravstvu. Takole
pravijo glede participacije:
»Menimo, da ne moremo več
govoriti, da je participacija še
vzgojnega potiiena. Pri teh
zneskih je to že krepko sofi-
nanciranje zdravstvenih stori-
tev. Menimo, da je zbiranje de-
narja za financiranje progra-
mov zdravstvenega varstva za-
deva v te namene ustanovljene
interesne skupnosti. Menimo
tudi. da >harantanje< z denar-
jem ne sodi v ambulante oziro-
ma med naloge zdravstvene
službe, in predlagamo, da se
pobiranje participacije uredi
zunaj zdravstva. Ob navedeni
rešitvi bi zdravstveni delavci
pridobili dragocen čas za
ustreznejše oziroma doslednej-
še opravljanje poklicnega de-
la.«
Na zadnji seji skupščine ob-
činske zdravstvene skupnosti
Ptuj je bilo prav tako več pred-
logov za ukinitev participacije.
Nekaj pa jih je tudi predlaga-
lo, da bi plačila participacije
bih oproščeni vsi krvodajalci.
Takšen je tudi predlog občin-
ske organizacije Rdečega kri-
ža Ptuj.
Plačila participacije je v ce-
loti oproščenih okoli 40 odsto-
tkov uporabnikov, dvajset od-
stotkov pa je oproščenih teh
stroškov ob uveljavljanju posa-
meznih zdravstvenih storitev.
Plačila participacije pa je
oproščen tudi vsak občan, ki
tega ne ztnore plačati zaradi
svojega gmotnega položaja.
tednik "" november 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani
končala življenjska pot Antonije Sa-
gadin-Ženke, ugledne žene in revolu-
cionarke, nosilke spomenice 1941 in
več visokih državnih odlikovanj, ki je
bila med prvimi organizatorji OF na
ptujskem območju. Njena življenjska
pot se je začela 24. aprila 1900 v dru-
žini Kupčičevih na Ptujski Gori in
prav tu so njeno izmučeno telo v dru-
žinskem krogu položili k zadnjemu
počitku.
Tončko Sagadin-Ženko je na ptuj-.
skem območju poznal vsak aktivist in
partizan, domala vsak občan, saj ni-
koli ni pozabljala na svoj rojstni kraj,
na okolje, kjer je delala, veliko pretr-
pela in dosegala velike uspehe. Njen
oče je bil učitelj in drevesničar in ji je
že v otroški dobi vcepil ljubezen do
slovenske zemlje in njenih ljudi. Ta
ljubezen jo je spremljala vse dolgo in
bogato življenje.
Poročila se je z Jožetom Sagadi-
nom in se preselila v možev dom na
Vičavi pri Ruju, kjer sta si ustvarila
družino. Njun dom je kmalu postal
središče naprednega gibanja, v kate-
rem je sodelovala vsa družina, zlasti v
letih pred drugo svetovno vojno, ko
je njun sin Zvonko Sagadin postal se-
kretar okrajnega komiteja Skoja. Ton-
čka je sodelovala in bila povezana z
Jožetom Lackom, Olgo Meglič in z
več drugimi predvojnimi komunisti
na ptujskem območju. Leta 1939 je
postala sekretarka okrožnega odbora
Rdeče pomoči, v letu 1940 pa je bila
sprejeta v KPJ.
Po nacistični okupaciji se je njena
družina v celoti vključila v priprave
na oborožen odpor. Skupaj s sinom
Zvonkom sta pridobivala pristaše OF
v Halozah, na Dravskem in Ptujskem
polju, zbirala denarne in druge pri-
spe\ke za partizane in za politične za-
pornike na gradu Bori. Ko sta avgu-
sta 1941 njen sin Zvonko in mož Jože
odšla k partizanom na Pohorje, se je
umaknila v ilegalo in aktivno delova-
la naprej. Pomagala je tudi pri usta-
novitvi prve slovenskogoriške-Lacko-
ve čete in zlasti organizirala zbiranje
pomoči za oskrbo borcev te čete. Po-
sebej se je zavzela pri organiziranju
osvoboditve boriskih zapornikov. Pri
tem je zaradi izdaje padla v roke ge-
stapa, ki jo je mučil v ptujskih zapo-
rih. Le nekaj dni zatem je bila izdana
Lackova četa. Iz svoje celice je sliša-
la, kako so mučili in zasliševali heroja
Lacka, njegova neomajna volja je tu-
di njej dajala pogum. Potem je videla
na zaporniškem dvorišču truplo od
ran zverinskega mučenja umrlega he-
roja. Tudi sama se mu je hotela pri-
družiti, vendar — odpeljali so jo v
ptujsko bolnišnico.
Sodelavci OF tam niso pozabili na-
njo. S pomočjo medicinskega osebja
so organizirali, da je ponoči skozi
okno bolniške S9be ušla gestapov-
skim krempljem. Živela in delovala je
naprej v najstrožji ilegali. Bila je ku-
rirka PK KPS za Štajersko in Koro-
ško.
Poleti 1944 je postala član okrožne-
ga odbora O F, borka pohorskega ba-
taljona in Lackovega odreda, članica
okrožnega komiteja KPS ter članica
okrožnega in pokrajinskega odbora
AFŽ. V vseh organih je odgovarjala
predvsem za Rdeči križ in socialno
skrbstvo. Nekaj tednov pred osvobo-
ditvijo jo je kot mater in ženo neiz-
merno prizadela strahotna smrt moža
in najmlajšega sina Mirana.
■ Kljub temu je po osvoboditvi s
podvojeno močjo sodelovala pri
gradnji ljudske oblasti v svobodni do-
movini. Med drugim je bila predsed-
nica okrožnega odbora RK Slovenije
in sekretarka okrožnega odbora AFŽ
\ Mariboru, članica gla\nih odborov
OF, AhŽ in RK. Posvetila seje vzgoji
delavske mladine, zlasti ženske, in je
bila do upokojitve ženski inšpektor
dela.
Čeprav si je uredila novi dom v Ri-
biški 4 \ Mariboru, je vedno ostajala
tesno povezana s hujem in s celo-
tnim našim območjem, zlasti še z Ma-
kolami, kjer sta ji v Srečah umrla mož
in sin, ter z rodno Ptujsko Goro.
Spremljala je vsa dogajanja na na-
šem območju, politično delovala med
ljudmi in s spominskimi sestavki bila
često prisotna v raznih časnikih in re-
vijah.
Posebno ji je bil pri srcu naš Ted-
nik, ki gaje vsa leta redno spremljala,
opozarjala na slabosti, dajala spod-
budne predloge in često tudi pohvali-
la njegovo vsebino. V Tedniku smo
objavili veliko njenih prispevkov.
med drugim tudi d\a podlistka. V
njih je opisala neizmerno bol matere
in žene ob »Tragediji \ Srečah«, kjer
je 12. aprila 1945 okupator zagrešil
enega najhujših /ločino\ na našem
območju. Z hišo vred je zažgal njene-
ga lastnika Ludvika Sagadina in nje-
govo ženo Marijo, v hiši pa so v
ognju in dimu našli smrt še njen mož
Jože Sagadin-Očka, njun sin Miran
Sagadin, komaj 17-letni kurir tehnike
Lacko ter zdravnika dr. (Jojko in dr.
Rožca Sagadin. V boju se je iz hiše
prebil, čeprav ranjen, le sin Zvonko,
znan kot partizan Tine, ki je bil vse-
skozi materi v pomoč in "oporo. Sku-
paj sta uredila tudi muzej NOB v Sre-
čah. V drugem podlistku v Tedniku
pa je podrobneje opisala delovanje
Lackove čete na območju Slovenskih
goric in njen tragični konec.
Tončka Sagadin-Ženka je veliko pi-
sala, če ji je količkaj dopuščalo zdra-
vje; pisala je spomine na svoje revo-
lucionarno delo, opisovala svoje iz-
kušnje in vzornike, ki jih je srečevala,
kako je premagovala udarce usode,
neizmerno bol, osebne stiske in teža-
ve. Osebno mi je pred leti obljubljala,
da bo Tedniku zaupala v objavo izvir-
ne opise mnogih še ne dovolj raziska-
nih dogajanj. Žal jo je bolezen pri
tem ovirala. Sedaj se je za vedno po-
slovila od vseh, ki so jo poznali in
spoštovali. Vsem bo ostala vedno v
najlepšem spominu. Njen lik velike
žene-revolucionarke bo ostal neoma-
deževan v naši novejši zgodovini.
Slava njenemu spominu!
Franc Fideršek
Na novem ptujskem pokopališču
so se prejšnji teden številni občani,
znanci in prijatelji poslednjič poslovi-
li od Franca Gojčiča, člana ZZB
NOV, vzornega delavca in zaslužnega
občana. Skupaj z njegovimi najbližji-
mi in najdražjimi so obudili spomin
na življenje in delo vedno pokončne-
ga moža; to je orisalo več govorni-
kov. Prav je, da ga na kratko predsta-
vimo tudi našim bralcem.
Franc Gojčič je bil rojen 14. I. 1912
v Zlatoličju. Izučil se je za krojača in
delal predvsem v Mariboru. Kot zave-
den Slovenec se je že marca 1942
vključil v OF in deloval kot aktivist
na območju Maribora in Dravskega
polja do oktobra 1944. Potem se je
vključil v pohorski kasneje Lackov
odred, kjer je deloval na širšem ob-
močju kot obveščevalec.
Po demobilizaciji 20. 7. 1945 se je
aktivno vključil v obnovo porušene
domovine in gradnjo ljudske oblasti.
Začel je delati na gradbišču, kjer je
rasla nova tovarna v takratnem Str-
nišču. TGA Boris Kidrič in naselju
Kidričevo je ostal zvest vse do upoko-
jitve. V tovarni je bil delavec in dolga
leta skupinovodja, ki je z lastnim
vzgledom in učinkovitim delom veli-
ko prispeval k rasti kolektiva in proiz-
vodnje TGA.
Ni bil samo član ZK, temveč ko-
munist v polnem pomenu besede,
odločen in preudaren, delaven in po-
žrtvovalen. To se je odražalo tako na
njegovem delovnem mestu kot v nase-
lju Kidričevo in v skrbi za družino.
Povsod je bil človek dejanj. Vedno si
je prizadeval, česarkoli se je lotil, da
bi naredil kar najbolje, ceneje in hi-
treje. S svojo organizacijsko sposob-
nostjo in lastnim vzglednim delom v
prostem času in tudi potem, ko je bil
že upokojenec, je prispeval znaten
delež, dif je naselje Kidričevo lepo
urejeno. Kot član Zveze borcev si je
vsa leta tudi prizadeval za živo prena-
šanje tradicij NOB na mlade rodove.
Njegovo življenje in delo bo ostalo
vsem v trajnem spominu.	pp
Za svobodno,
vendar objektivno
informiranje
Po uspešno sklenjenih že 11. študij-
skih dnevih Mitje Gorjupa so se mi-
nulo soboto, 5. novembra, zbrali v
Radencih slovenski novinarji še na
svojem občnem zboru. Boris Bergant,
ki so ga ponovno izvolili za predsed-
nika te več kot 1.100-članske stanov-
ske organizacije, je minulo obdobje
slovenskega in jugoslovanskega novi-
narstva ocenil kot eno najbolj klavr-
nih. Predvsem zaradi tega, ker je zara-
di velikih sprememb v naši družbi tu-
di novinarstvo doživelo krepke spre-
membe. Najbolj velja zameriti, da so
se posamezni novinarji in celo redak-
cije pustile ujeti v mrežo politikov, ki
so prek njih poskušali uveljaviti svoje
želje. Precej manj je tega v sloven-
skem novinarstvu, kjer so novinarji
sledili toku sproščanja demokratičnih
procesov, medtem ko je drugod po
Jugoslaviji bilo preveč napak, ki ško-
dijo ugledu in verodostojnosti tega
poklica.
Za najpomembnejši dosežek dru-
štva slovenskih novinarjev v minulem
mandatnem obdobju pa lahko ned-
vomno štejemo pred kratkim sprejet
kratek, jasen in jedrnat kodeks novi-
narjev Jugoslavije, za katerega so dali
pobudo prav slovenski novinarji in so
do njegovega sprejetja bili pravcato
bitko prepričevanja in usklajevanja.
Temu ni mogel oporekati niti Rajko
Pavičevič, predsednik Društva novi-
narjev Jugoslavije, ki je sodeloval na
zboru kot gost.
Razpravljalci so se v svojih ocenah
v glavnem zavzemali za svobodno,
neodvisno in predvsem objektivno
novinarstvo, ki ga sedanje stanje v na-
ši družbi še posebej potrebuje. Ciril
Zlobec, predsednik republiške konfe-
rence SZl^L, pa je med drugim novi-
narje pozval, naj ne podžigajo seda-
njih nesoglasij v družbi.
M. Ozmec
Na občnem zboru so za predsedni-
ka DNS ponovno izvolili Borisa
Berganta. (Foto: M. Ozmec.)
LETOS V OBČINI PTUJ TUDI ŠTIPENDIJE ZA SUFICITARNE POKLICE
Več štipendij
v Sloveniji smo se dogovorili,
da je eden od kriterijev za prido-
bitev štipendije tudi odločitev,
ali se nekdo odloča za suficitarni
ali deficitarni poklic. Do nedav-
nega so komisije pri občinskih
skupnostih za zaposlovanje to
tudi upoštevale. Tudi komisija v
f^uju za šolsko leto 1988/89. Ve-
liko dijakov in študentov je tako
v tem šolskem letu ostalo brez
štipendije, ker so se pač odločili
2a šolanje v poklicih, v katerih
J'h je že preveč.
Po povpraševanju v drugih ob-
linah v regiji in republiki je ko-
"^isija ugotovila, da smo se krite-
■"'ja suficitarnih in deficitarnih
Poklicev držali le v ptujski obči-
Zato se je komisija za štipen-
pred dnevi sestala in pono-
sno pregledala vse vloge za šti-
pendije, ki jih je dobila za letoš-
"je šolsko leto. Kot možne šti-
pendiste iz združenih sredstev je
^ ponovni obravnavi zdaj upo-
števala tudi tiste, ki se šolajo za
suficitarne poklice. Vsi tisti, ki
izpolnjujejo tudi socialni kriterij
(da ne presegajo cenzusa - v
lanskem letu 162.540 dinarjev),
bodo zdaj dobili štipendije ne
glede na to, ali se šolajo za sufi-
citarne ali deficitarne poklice.
Ali je to dobro ali ne? Štipen-
dija je v zadnjih letih bolj kot
kdajkoli prej postala tako ali ta-
ko socialna kategorija. Za razvoj
neke družbe pa naj bi bila štipen-
dija predvsem kadrovsko usmer-
jevalna. Vendar na tem področju
v občini nikakor ne uspemo
usmeriti štipendije v korist ka-
drovskih. V republiki je razmerje
sedemdeset proti trideset v korist
kadrovskih štipendij, v občini pa
obratno.
Letos bo torej v občini Ptuj
več štipendij.
Ob koncu naj še zapišemo, da
bodo vsi štipendisti- ki so letos
prvi^ upravičeni do štipendije.
le-te dobili 15. novembra tudi
za nazaj. Sicer pa se štipendije
izplačujejo petnajstega v mesecu
za pretekli mesec. Trenutno so
od 100.000 do 280.000 dinarjev.
NaV
Ptuj — zmagovalec med turističnimi kraji
Odgovor kot odmev na pisanje v prejšnji številki
Tednika.
Vse kaže, da se površnost seli iz okolja \ okolje.
Prisotna je celo tam, kjer je ne bi nihče pričako-
val; ali pa je morda vmes nevoščljivost. Ni iz trte
zvita trditev, da če bi nevoščljivost gorela, bi gorel
vse svet.
Tako lahko razumemo tudi del zapisa Ptuj —
zmagovalec med turističnimi kraji, vsaj v tistem
delu, ki zadeva Ptujsko Goro. V mnenju, ki smo ga
povzeli, ni nič napačnega. Resnica je, da temu tu-
rističnemu kraju manjka gostinskih lokalov, v ka-
terih bi ljudje lahko dobili dobro hrano, zraven pi-
jače in vsega drugega. Sedanja gostilna ni tisto,
kar potrebuje sodoben turist, diskoteka pa ne lo-
kal za vrsto gostov (četudi nujna sprostitev mladih
in vseh mladih po srcu), ki obiskujejo Ptujsko Go-
ro. Nikjer pa ni zapisano, da je ta (torej diskoteka)
neprimerno urejena oziroma zanemarjena. Tisti, ki
je tako prebral, je lahko samo zloben in nič druge-
ga. Nekaterim pa celo takšne ocene »prijajo«, zla-
sti še tistim, ki tej zvrsti lokalov niso naklonjeni.
Lokal po svoji urejenosti sodi med lepše, urejen
pa je tudi v tistem delu (WC), pri katerem je že
marsikateri gostinec padel na izpitu.
Naj na koncu zapišemo tudi to, da je potrebno
vsak zapis dobro prebrati, šele potem govoriti ...
in to premišljeno, odgovorno. Beseda »zanemar-
jen« je uporabljena samo v prvem delu stavka v
oklepaju. Če bi bilo drugače bi pisalo »zanemarje-
ni ... in . . .;«
MG
/DRAVSTVEM CF\TER ORMOŽ - PTU
Zbor dela\cey in dehiski stet TOZD Osntnno zdravstieno turstvo
Odprto pismo Izvršnemu
svetu SO Ptuj
Delavci TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Zdravstvenega centra
Onnož-PtuJ smo na skupnem zboru dne 26. 10. 1988 obravnavali rezul-
tate dela in poslovanja i' prvih devetih mesecih letošnjega leta in ocenje-
vali možne rezultate ob koncu leta. Pri tem smo ugotovili nasledtije:
I) V vseh dejavnostih TOZD smo r navedenem obdobju uresničili in pre-
segli delovne programe, dogovorjene v OZS Ptuj. še posebej do zavaro-
vancev OZS Ptuj. Pri tem smo dali poseben poudarek preventivnim
aspektom dela. še posebej zdravstveni vzgoji. Na tej osnovi upravičeno
ocenjujemo, da ho realiziran in presežen tudi celotni program dela »' vseh
njegovih segmentih. Izvajanje programov na obstoječem nivoju, ki zaradi
dolgoletne neugodne gospodarske moči občine ne dosega povprečja SRS
in regije, je v skladu tudi z izraženimi stališči IS.
21 Ob takih delovnih rezultatih je TOZD sklenil poshvatije le »s poziti-
vno ničlo«, brez skladov, kar pomeni motnje v poslovanju, saj hi že 0.2 "o
manjši prihodek ali večji strošek pomenil izgubo v poslovanju. Ugotavlja-
mo. diije vzrok za tako stanje nesoraztneno nizko finansiranje izvajanja
programov s strani OZS Ptuj. kar Je posledica omejitvene zakonodaje za
družbene deja vnos ti.
3)	Sredstva, ki Jih v okviru sedanjega finančnega načrta OZS Ptuj le-ta
zagotavlja do konca leta. ne pokrivajo niti izdatkov za osebne dohodke v
zadnjem trimesečju. To pa pomeni, da bodo nujni odhodki TOZD ob
koncu leta presegali možne prihodke za najmanj 300.000.000,— din ob
nespremenjenem nivoju OD.
4)	Na zboru prisotni delavci smo prepričani, daje izvršni svet SO Ptuj se-
znanjen z navedeno situacijo TOZD OZV in »• Zdravstvenem centru kot
celoti. Na to nas navaja informacija poslovodnih delavcev ZC o pogovo-
ru s predstavniki IS.
Žal s takimi aktivnostmi fS. ki bi nakazovale dejanske rešitve,
zdravstveni delavci nismo seznanjeni in tako ne moremo tvorno sodelo-
vati pri reševanju probletnov. Žal nam je. da ni prišlo do dogovorjenega
sestanka med predstavniki IS in odgovornimi delavci ZC. na katerem bi
.se seznanili z vašimi načrti.
5)	Skrb nam vzbuja dejstvo, da tudi razprava o finančnem načrtu na
skup.ščini OZS Ptuj 24. 10. 1988 ni nakazovala ustreznih rešitev, kar lah-
ko pomeni, da funkcionarji OZS prav tako niso seznairjeni z vašimi pri-
zadevanji.
6)	Skrbijo nas tudi neuradne informacije, da IS ne kaže posebnega razu-
mevanja za reševanje prostorskih problemov dispanzerjev kot nosilcev
preventivnega zdravstvenega varstva, ki Je v vseh v svetu sprejetih kon-
ceptih najracionalnejša. Tudi najbogatejše družbe niso tako bogate, da
bi same gasile požare. Vsem je ceneje požare preprečevati.
7)	Prepričani smo. da je naša zaskrbljenost le posledica trenutne slabe
informiranosti o vaših načrtih, zato predlagamo čimprejšnji pogovor med
vami in .sodelavci ZC. na katerem bi uskladili aktivnosti za rešitev nako-
pičenih težav.
8)	Delavski svet TOZD OZV je na svoji redni seji dne 27. 10. 1988 obrav-
naval poslovne in delovne rezultate. Obenetn je razpravljal o stališčih
zbora delavcev in pobudi za posredovanje le-teh IS SO Ptuj. Stališča in
pobudo je soglasno sprejel, dodatno pa ugotovil sledeče:
Delegati DS TOZD OZV so prepričani, da se IS ne bo omejil le na
ukrepe, navedene v sklepih o družbenih dejavnostih.
Ti ukrepi pokrivajo le cca 10-15 % manjkajočih sredstev, razreše-
vanje problema pa prelagajo na druge institucije in na čas. ko bodo za-
deve popolnoma nerešljive. Ne dvomimo, da IS vodi tudi druge aktivno-
sti skladno s stališči republiškega izvršnega sveta, še posebej za nepo-
sredno zagotavljanje sredstev s strani delovnih organizacij, o čemer so se
že dogovorili v drugih občinah. Ne verjamemo, da bi IS prepustil usodo
zdravstvenega varstva občanov naključju in tvegal motnje na tem po-
dročju. Za koordinirano reševanje problema pa ocenjujetno pogovor med
predstavniki izvršnega sveta in skupščine občine ter sodelavci ZC kot nu-
Jen.
Na našo pobudo pa pričakujemo skorajšnji odgovor.
Predsednica zbora delavcev:	Podpredsednica DS:
Darinka Knez. s. r.	Irena Filipič, s. r.
NOVOSTI V GALERIJI POKRAJINSKEGA
MUZEJA V PTUJU
Grafična rnapa Gumilarja
in Červeka
Konec minulega tedna je bila
v razstaviščnem prostoru ptuj-
skega gradu predstavitev dveh
grafičnih map, likovni dogodek,
s katerim Pokrajinski muzej Ptuj
nadaljujejo tradicijo boriske li-
kovne kolonije. V muzeju so se
odločili, da bodo vsebino nada-
ljevali, obliko pa spremenili. Ta-
ko bodo poslej povabili enega ali
dva avtorja, odkupili nekaj del,
ki pa ni nujno, da so vezana na
ptujsko območje.
Tako so se letos odločili za
mlada slikarja Sandija Červeka
in Marjana Gumilarja. Vsak je
prispeval pet grafičnih listov, ki
si jih lahko ogledate v razstaviš-
ču na gradu.
Sandi Červek živi in ustvarja v
Murski Soboti, v Pomurskem ti
sku je zaposlen kot obikovalec in
kot sam pravi, mu ostaja za liko-
vno ustvarjanje vse premalo časa.
Ali čuti to, da je oddaljen od
centra, od Ljubljane? Ob tem se
veselo namuzne in pravi: »Ne-
varno je živeti takole na robu li-
kovnega dogajanja, saj obstaja
velika skušnjava, da prej ali slej
postaneš občinski malar. . . Biti
moraš res močan in vztrajati mo-
raš pri svojem. Poleg tega pa so v
centru večje možnosti izbire, več-
ji je pretok informacij, kar je še
posebej pomembno za umetnika,
ki se šele razvija.«
Marjan Gumilar prihaja iz
Ljubljane in živi od slikarstva.
Kako? »Vedno težje je,« pravi in
nadaljuje: »V teh kriznih časih je
prva na udaru prav kultura. Lju-
dje mislijo na vse drugo prej kot
pa na to, da bi kupili kakšno li-
kovno delo. Povabilo ptujskega
muzeja mi je omogočilo, da sem
se sploh lahko lotil grafike, saj se
z njo sicer ne ukvarjam, ker pre-
prosto nimam denarja. Tako sem
zelo zadovoljen, da lahko prvič
razstavljam grafiko.«
Oba slikarja, ki sta tudi študi-
rala skupaj, sta povabila v Ptuj
izredno vesela. Pravita, da kot
mlada slikarja ne čutita genera-
cijskih izzivov, saj je dober slikar
dober ne glede na to, kateri ge-
neraciji pripada. Sama ne čutita
nobenih razlik, razlike, če že pri-
haja do njih, so pogojene z zna-
čajskimi potezami slikarjev. Edi-
na sta si tudi v tem, da je razmiš-
ljanje o kakšni smeri v sloven-
skem likovnem življenju sila tež-
ko; pravita, da smer tako kot pri-
de tudi odide, ostanejo le dobra
dela.	NaV
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
10. november 1988 —
TEDNIK
ŠTIRIDNEVNI OBISK V SRBIJI
Kosovo, pokrajina kontrastov
Mnogo problemov med ljudmi nastane že zaradi tega, ker
se med seboj dovolj ne po/.najo. I*rav boljšemu medsebojnemu
poznavanju je bil namenjen obisk tridesetih slovenskih novinar-
jev pri srbskih novinarskih kolegih, delavcih, kmetih in politi-
kih.
Od desetih zvečer do sedmih
zjutraj »guncanje« na ozkem in
kratkem ležišču spalnika, ki je
.bil dodan dolgemu vlaku Beo-
grad Peč. Utrujeni smo prišli
zjutraj na Kosovo; kako utrujeni
so šele bili drugi potniki vlaka
(bilo jih je ogromno), ki so noč
preživeli v navadnih vagonih.
Na Kosovo sem prihajal s toli-
ko večjo radovednostjo, saj so
nam pred tem povsod v Srbiji za-
gotavljali, da Slovenci o proble-
mu te avtonomne pokrajine ne
vemo nič ali skoraj nič. Čeprav
smo jim zatrjevali, da so tudi na-
ša sredstva obveščanja polna po-
ročil o težavah tamkajšnjega pre-
bivalstva, da so problemi osvet-
ljeni z obeh strani, si niso dali re-
či. »Le pojdite tja in se prepričaj-
te,« čeprav so že vnaprej dvomi-
li, da bomo v enem tednu spo-
znali resnico. In je prav gotovo
nismo. Dobili pa smo potrditev
prejšnje predstave o tem silno
revnem in zanemarjenem delu
Jugoslavije.
Ze skozi okno vagona je bilo
videti značilnost pokrajine: hiše,
obdane z visokimi zidovi, kot bi
se vsaka družina tako na svoj na-
čin izolirala od zunanjega sveta.
Tik ob železnici je bilo videti na
njivah še precej paprike, ki letos
gotovo ne bo našla poti do kup-
ca; konec oktobra ni več čas za
spravilo tega pridelka.
Na železniški postaji v Peči je
bila strašna gneča. In nesnaga.
Stari avtomobili, konjske vprege,
kupi smeti in nelagodni občutki
obiskovalca iz Slovenije. Potem
pa sredi te gneče prijazna beseda
urejenih ljudi, ki so nas pričaka-
li. Pa avtobus, ki kar ni sodil v to
okolje, in še do minute določen
dnevni red našega bivanja v Peči,
Prištini in okolici. Skorajda ne-
verjetno.
Novo presenečenje je bil obisk
v podjetju bratov Karič v Peči, ki
so se z iznajdljivostjo dvignili ce-
lo daleč nad jugoslovanske mož-
nosti, za te kraje pa so pravi fe-
nomen. O njih smo že prej veliko
slišali in brali in tudi v eni na-
slednjih številk Tednika zasluži-
jo posebno poglavje.
-Sprehod po Peči je novo nega-
tivno presenečenje. Povsod ne-
red, o kakšni komunalni službi
tu že ne more biti govora. Reka
Bistrica, ki je bila ob našem obi-
sku le majhen potoček, je verjet-
no edina, ki ob večji vodi očisti
del mesta. Sedaj je bilo njeno ko-
rito odlagališče prav vsega, kar
je prebivalcem mesta odveč. Tu-
di nekaj modernih zgradb smo
videli, v glavnem bančne in tr-
govske stavbe. Poleg lepo ureje-
ne trgovine z ličnimi izložbami
in celo zunaj postavljenimi lut-
kami stoji razpadajoča hiša z
velikim kupom gnoja.
Nekaj kilometrov iz mesta je
videti nov kontrast, samostan
(pečka patriarhija). Urejenost te-
ga ženskega pravoslavnega sa-
mostana kar bode v oči. Tudi go-
stoljubnost in umirjenost osebja.
Čeprav bežno, pa smo le najbo-
lje spoznali igumanijo Kevronijo,
ki pokaže pravo gostiteljsko
- spretnost v ponudbi čaja in v sa-
mostanu zvarjene žgane pijače.
Pove tudi, da v samostanu ne
gledajo televizije, ne poslušajo
radia in ne berejo časopisa in ta-
ko kar laže razumemo njihovo
umirjenost. Edini stik s sodob-
nim življenjem so radiatorji v le-
po urejenih prostorih in novi ju-
go, ki so ga seveda kupili bratje
Karič. Iz samostana nismo mogli
brez vprašanja, zakaj občutka za
red ne poskušajo vcepiti zuna-
njim prebivalcem, pa se je mati
Fevronija, ki je,kot kaže, vajena
takih vprašanj, samo nasmehni-
la: »Za to morajo poskrbeti dru-
gi.«
Pogovor s predsednikom obči-
ne in šefom partije v Peči je na-
nizal vrsto težav, s katerimi se
spopadajo v teh krajih. Pravza-
prav o njih bolj govorijo, kot se z
njimi spopadajo, saj kaže, da so
nemočni. V času našega obiska
srbsko govoreči otroci še vedno
niso obiskovali pouka, predstav-
nikom oblasti pa je bilo zelo mu-
čno vprašanje, kje so vzroki za
tak protest otrok. Mučno je bilo
zanje tudi vprašanje, kako aktiv-
nih je pri reševanju problemov
8.300 članov Zveze komunistov v
Peči in ali so med stavkajočimi
tudi otroci teh komunistov. Sicer
pa živi v občini Peč 130 tisoč pre-
bivalcev, od tega 72 odstotkov
Albancev, drugo pa so Srbi, Čr-
nogorci, Muslimani, Romi. Pov-
prečno živi v družini skoraj 7 lju-
di; v občini je zaposlenih 17 ti-
soč ljudi, kar 12 tisoč pa čaka na
delo. Ker je den od problemov
Kosova tudi preveliko število
rojstev, je pomembno spoznanje,
ki so ga omenili predstavniki
oblasti v Peči, da se ženske kljub
tradicionalni podrejenosti v dru-
žini želijo pogovarjati o načrto-
vanju družine, kar je ugotovila
pred kratkim skupina jugoslo-
vanskih strokovnjakov.
Poleg velike revščine na vsa-
kem koraku je na Kosovu opaziti
neverjetno veliko število novih
stanovanjskih hiš, in to neobičaj-
no bogato grajenih. To je menda
kapital, ki se sem preliva iz tuji-
ne in drugih delov Jugoslavije.
Toda celo nas, ki smo navajeni
na urbanistično neurejenost vasi,
je zbodla tamkajšnja zmeda. Hi-
še stojijo brez vsakega reda, vi-
deli smo jih ob vsej od PecM do
Prištine, kar sredi polja, kjer ver-
jetno ni ne poti, ne vode, ne elek-
trike. Vse to daje obiskovalcu ob-
čutek, da vlada na Kosovu po-
poln nered, da prisotnosti države
in njenih institucij tu sploh ni ču-
titi.
V to nas je prepričal tudi po-
govor s predsednikom predsed-
stva Remzijem Kolgecijem. Po-
govor je bil v času, ko se je na
Kosovem polju dogajalo marsi-
kaj, v glavnem naperjeno proti
pokrajinskemu vodstvu. Pet na-
ših kolegov se je udeležilo mitin-
ga in pripovedovali so o protest-
nem žvižganju, ki so ga doživeli,
tisti, ki so nameravali govoriti
zbranim Srbom in Črnogorcem.
Remzi Kolgeci je bil videli utru-
jen in zaskrbljen, dejal je, da ni
mogoče govoriti o tem. kaj bo na
Kosovu jutri ali pojutrišnjem.
Govoril je o izredno težkem sta-
nju, o tem, da kar 135 tisoč ljudi
čaka na zaposlitev. Med velikimi
problemi je seveda tudi izseljeva-
nje Srbov in Črnogorcev. V letoš-
njem polletju se jih je izselilo
1.228, od tega 913 delovno spo-
sobnih; kar 7(M) jih ni imelo dela.
Ni zanikal, da se izseljujejo tudi
zaradi albanskega pritiska, ven-
dar je zanimiv podatek, da bi se
5 tisoč izseljencev takoj vrnilo,
če bi našli zaposlitev. Toda samo
Srbe in Črnogorce bi lahko zapo-
slili šele v štirih do petih letih.
Več kot očitna je torej žeja Ko.so-
va po investicijskem denarju, ki
bi odpiral nova in nova delovna
mesta. Brez tega je iluzomo pri-
čakovati urejene razmere v tem
koncu Jugoslavije.
Sicer je Kolgeci dejal, da se v
SAP kosovo strinjajo z ustavnimi
spremembami, torej tudi z več-
jim vplivom Srbije na ozemljih
avtonomnih pokrajin. Na ta
vpliv sem se spomnil naslednje-
ga dne pri pogovoru s predsedni-
kom srbske Socialistične zveze
Bogdanom Trifunovičem. Pove-
dal je namreč, da so bile leta
1981, ob izbruhu kontrarevoluci-
je na Kosovu, na meji pokrajine
specialne enote milice, ki pa niso
imele dovoljenja pokrajinskega
vodstva in tako niso mogle nare-
diti reda.
Tudi to bo torej po novi ustavi
mogoče. Seveda pa bodo v pred-
sedstvu Srbije tudi predstavniki
avtonomnih pokrajin in tako
poudarjajo — bodo bodoči pose-
gi trde roke sprejeli soglasno.
Hkrati poudarjajo, da ni mogoče
reda na Kosovu vzpostaviti s si-
lo, temveč predvsem z razvojem
pokrajine. Da pa bodo odločneje
obračunali s posiljevalci in dru-
gimi prestopniki, o tem ni dvo-
ma.
J. Bračič
Osebni dohodki v občini Peč
so izredno nizki. V izobraževa-
nju je povprečje 240 tisočakov,
največ delavcev zasluži od 140
do 250 li.soč dinarjev. Medicin-
ska sestra zasluži mesečno 210
tisoč dinarjev, zdravnik 350 ti-
soč. zdravnik fipecialist pa 530
tisoč dinarjev.
Srhi in Črnogorci, ki se izse-
ljujejo s Kosova, se zbirajo v
drugem delu Srbije. Tako na-
slajajo cela nova mesta in va-
si. pojavljajo se problemi sta-
novanj. oskrbe z elektriko, vo-
do. niso urejeni izobraževanje,
zdravstvo in seveda zaposlova-
nje ljudi. V občini Kragujevac
živi tako 25 tisoč izseljencev s
Kosova, r Kraljeva 20 tisoč in
v Smederevu 15 tisoč.
Kaže. da je r srbskih časopi-
sih zelo hvaležno sprejel vsak
negativni zapis o Ko.soru. Ko
smo se lam mudili slovenski
novinarji, smo se p<}govarjali
tudi s predsednikom predsed-
stva Remzijem Kolgecijem.
Istega dne je bil r bližini Prišti-
ne. na Kosnvem polju, miting,
ki se je priče! oh 12. uri. sreča-
nje s predsednikom pa je bilo
dogovorjeno in izpeljano oh
/ 7. uri. Naslednji dan je hilo v
beograjski izdaji Politike zapi-
sano. da je predsednik sloven-
skim novinarjem ttdsveloval
obisk mitinga in tako .so le-li
znova po.slu.šali .samo albansko
stran. To seveda ni hilo res. saj
se je pel novinarjev mitinga
udeležilo. Na pogovoru z vod-
stvom in novinarji največje no-
vinarske hiše Politika v Beo-
gradu .smo zato protestirali
proti takemu pisanju. Glavni
direktor se je opravičiL tudi po-
pravek so objavili, vendar je
prava resnica le ohri.sela r zra-
ku.
Poziv delavcem v tovarni reznega orodja v Cačku: glasujte za ustavne
spremembe. V drugi točki tudi za večji vpliv Srbije na območju avtonom-
nih pokrajin.
Igumanija Fevronija > samostanu v Peči. Urejenost samostana Je živo
nasprotje podobi pokrajine.
(foto J. Bračič)
Kosovo je zanimiva pokraji-
na: svet je valovit, zemlja —
kot je mogoče oceniti na oko
precej rodovitna in kar ob-
delana. Gre pa verjetno za zelo
ekstenzivno kmetovanje in tu
bi imeli ogromno dela prosvet-
Ijevalci kmetov. Njihova slad-
korna tovarna v Peči je bila
najbolje izkoriščena 35-odstot-
no in bo ob velikanskih kmetij-
skih površinah celo propadla.
Poleg denarne pomoči potrebu-
je Kosovo tudi znanje, znanje
in še enkrat znanje'.
22. nadaljevanje
Potem je Zoran Žagar govoril o »borbi partije za obnovo in iz-
gradnjo socializma« od osvoboditve naprej in o njenem organizacij-
skem razvoju. Pri tem je ponovil oceno ČK KPS. ki je pogojevala
sklep o razpustitvi okrajnega komiteja in postavitvi komisije, ki naj
vodi delo do izvolitve novega komiteja. Tu je rekel:
»Razpust okrajnega komiteja je zelo ugodno vplival na partijske
in nepartijske množice okraja. Izboljšal se je stalni kontakt med
okrajnim partijskim vodstvom in osnovnimi organizacijami, ki je nuj-
no potreben za pravilno delo celice in dobro gospodarsko in politično
vodstvo okraja.«
V nadaljevanju je govoril o »vlogi Partije pri graditvi Osvobodil-
ne fronte in na izgradnji ljudske oblasti«. V gospodarskem delu refe-.
rata je opisal ukrepe za podružbljanje vseh proizvodnih podjetij in li-
kvidacijo »privatne imovine«, zlasti pa prvo gospodarsko petletko
okraja 1947 -1951. Zanimivo pri tem je, da je obravnaval le tista pod-
jetja in dejavnosti, ki so bili pod okrajno in krajevno upravo, ni pa
omenjal podjetij, ki so spadala pod zvezno in delno republiško pri-
stojnost.
Največji del referata je namenil boju za socialistično prenovo
kmetijskega gospodarstva in razvoju zadružništva. Končal je z bese-
dami: »Z zavestjo in ponosom ugotavljamo, da smo v vsakodnevni,
trdi in ostri borbi z razrednim sovražnikom nenehno dvigali stavbo
socialistične graditve. Naj pravijo klevetniki naše Partije, našega v
stoterih borbah preizkušenega vodstva, karkoli hočejo, mi bomo gra-
dili socializem s podvojenimi silami naprej po poti, ki nam jo je začr-
tal zgodovinski V. kongres KPJ. S tem se bomo tudi mi dostojno pri-
pravili na naš II. kongres KPS.« Njegovemu govoru je sledilo burno
in dolgotrajno ploskanje s klici in skandiranjem »Tito-Stalin« in
»Tito-Partija«. (Naše delo št. 10 z dne 4/11-1948.)
Drugi govornik na konferenci je bi! Lovro Grden, ki je referiral o
organizacijskem delu partije ptujskega okraja. Njegov referat je bil
precej splošen, F>oIn fraz, ki so bile takrat del političnega besednjaka.
Za ponazoritev samo odstavek iz njegovega referata: »To so večino-
ma komunisti, ki se borijo za izboljšanje življenjskega standarda, za
izgraditev socializma v naši deželi. Te okolnosti ustvarjajo pri nas no-
vega človeka, človeka, ki vrši bitko za socializem. Toda proces njego-
vega nastajanja ni spontan. Sicer ustvarja novega človeka delo, zave-
stni napori, požrtvovalnost. Ustvarja ga sam proces socialistične gra-
ditve.« (Naše delo št. 10/48, stran 3.).
Razprava je bila precej bolj konkretna. V njej je sodelovalo čez
20 delegatov in gostov. Poročevalec za Naše deio več razpravljalcev
sploh ni omenil. To še zlasti velja za razpravo Alojza Briškega, načel-
nika Udbe, ki je govoril o sovražni dejavnosti, resoluciji informbiroja
in klevetah proti nam. Tudi drugi razpravljalci o teh temah so bili v
poročilu izpuščeni, prav tako tisti, ki .so prikazovali težave na posa-
meznih področjih. Poročevalec v Našem delu je omenil le razpravljal-
ce, ki so govorili o delu ljudskih odborov (Dolinar in Zlatko Kova-
čič), o »rekonstrukciji« kmetijstva (Franc Belšak), o delu Partije v
Gradisu in tovarni Strnišče (Zidarič), o vlogi Ljudske fronte Jugosla-
vije in OF (Peter Berginc), o delu Skoja in mladine (Dušan Furlan), o
idejnem usposabljanju in boju proti mračnjaštvu ter lažni ideologiji
(Ivan Mavser) in o pomoči mladim kadrom (Jože Živic).
CLAM KOMITEJA, KANDIDAII IN DELEGATI
Po razpravi je kandidacijska komisija predložila kandidatno li-
sto, ki jo je konferenca sprejela s ploskanjem. Volilna komisija pa je
izvedla volitve, ki so bile tajne z glasovnicami. Glasovalo je vseh
110 prisotnih delegatov.
Za člane okrajnega komiteja so bili izvoljeni: Zoran Žagar, Lo-
vro Grden, Ivan Mavser, Jože Zivic, Lojze Briški, Franc Leskove, Mi-
ha Mirtič, Mane Fuks, Franc Belšak, Zlatko Kovačič, Dušan Furlan,
Franc Šifrer, Zora Hedžet, Lojzka Mirtič, Franc Kosi, Anton Martine,
Martin Kolarič, Anton Potočnik in Franc Zidarič.
Za kandidate okrajnega komiteja so bili izvoljeni: Alojz Frangež,
Vinko Kelc, Anka Kopše, Julka Zidarič, Franc Prelog, Jože Vrbnjak,
Franjo Rebemak, Jože Šeruga, Franc Donaj in Janez Petrovič. Okraj-
no revizijsko komisijo pa so sestavljali: Lojzka Mirtič, Ivan Vauda,
Ivan Ilovar, Ančka Babič in Milena Stampar."
Za delegate za drugi kongres KPS so bili izvoljeni: Ivan Bratko,
Dušan Kveder, Mitja Vošnjak, Milko Goršič, Zoran Žagar, Lovro Gr-
den, Ivan Mavser, Lojze Briški, Franc Belšak, Franc Leskove, Zora
Hedžet in Dušan Furlan.
Po razglasitvi rezultatov glasovanja je komisija za izdelavo reso-
lucij predložila konferenci pozdravni resoluciji CK KPSinCK KPJ
ter delovno resolucijo o nalogah Partije v ptujskem okraju. Razumlji-
vo, da so vse resolucije bile sprejete z navdušenim ploskanjem.
Konferenco je ob koncu pozdravil še predstavnik Jugoslovanske
armade. Za konec pa je spet spregovoril dr. Jože Potrč. Obudil je
predvsem osebne spomine na težko delo, ko so v Ptuju ustanavljali
ilegalne celice Partije. »Komunistom Je bila takrat potrebna globoka
vera v Partijo in njeno stvar. En sam človek je bil v takratnih pogojih
za nas že velika pridobitev. Veliko pomoč Partiji je nudila takrat mla-
dina, predvsem gimnazijska in delavska ...,« Je med drugim povedal.
Svoj govor pa je končal z besedami: »Naša Partija hodi po poti. ki Jo
je začrtal. Jo črta in Jo bo črtal naš voditelj tovariš Tito. Ta pot Je edi-
no pravilna za našega delovnega človeka!«
Sledilo Je burno ploskanje in vzkliki Partiji in Titu. Poročevalec
Je v Našem delu zapisal, da so vzklikali tudi Stalinu. Sam sem sedel
nekako v sredini dvorane in tega nisem slišal. Ko sem videl to zapisa-
no v Našem delu, sem ocenjeval, da Je to zapisano zaradi lepšega, da
se ne bi »velikemu bratu« še bolj zamerili.
Konferenco Je končal predsedujoči Zoran Žagar, novo izvoljeni
sekretar O K KPS, ki Je pozval partijsko članstvo ptujskega okraja k
izvedbi nalog, zapisanih v delovni resoluciji konference.
Naloge iz te resolucije na kratko povzemam:
—	Zagotoviti obstoj partijske celice v sleherni vasi okraja. Zato
Je treba v najkrajšem času ustanoviti povsod, kjer jih še ni, simpatizer-
ske grupe, kjer pa so možnosti, postaviti celice takoj.
—	Za ideološki dvig partijskega članstva in samih sekretarjev os-
novnih partijskih organizacij bomo do 30. 1. 1949 imeli v okraju dva
partijska tečaja po 21 dni.
—	Partijske celice bodo pokrenile vse potrebno, da se stoodstot-
no izpolni plan, ki ga Je sprejelo zadnje zasedanje plenuma OF okra-
ja.
—	Partijske celice bodo pomagale ob združevanju SKOJ in LMJ
v enotno mladinsko organizacijo.
—	Partijsko članstvo po tovarnah in obratih se bo borilo za dvig
članstva iz vrst delavcev, pomagalo utrjevati sindikalno organizacijo
in dvigati delovno disciplino.
—	V najhitrejšem razdobju morajo biti krajevni ljudski odbori
očiščeni vseh kulaških in špekulantskih elementov, ki so še danes vri-
njeni v posameznih odborih ljudske oblasti.
—	Partija se bo borila za čiščenje odborov kmečkih zadrug od
vaških mogotcev in špekulantov ter saboterjev.
—	Še odločneje se bomo borili za kristaliziranje članstva Partije
in za budnost v sami Partiji.
Na koncu so se obvezali »svojemu centralnemu komiteju in sa-,
memu tovarišu Titu«, da bodo sprejete naloge dosledno uresničili.
Nadaljevanje prihodnji^
tednik - 10- november 1988
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5
JLGOSLOVANSKA RADIOTELEVIZIJA RAZPISU-
JE VSEJLGOSLOVANSKI NATEČAJ ZA NOVE
SKLADBE, KI JIH BODO IZVEDLI NA FESTIVALU
ZA IZBOR ZASTOPNIKA JRT ZA »PESEM EVRO-
VIZIJE«, KI BO 4. MARCA 1989 V NOVEM SADI.
Zmagovalna skladba bo zasto-
pala Jugoslovansko radiotelevi-
zijo na tekmovanju »Pesem
livrovizije« 6. maja 1989 \ l.au-
sanni v Švici. Na tem natečaju
lahko sodelujejo skladj:>e zaba-
vne in pop glasbe, ki imajo zna-
čilnosti popularne .spc\ nc melo-
dije, hita, in ki so napisane \ so-
dobnem glasbenem jeziku.
Skladbe, ki bodo prispele na
natečaj, pred tem ne smejo biti-
objavljene ali izvajane. Avtorji
morajo priložiti dva primerka
klavirskega izvlečka dela ali note
z označenimi harmonijami in
vpisanim besedilom, tri primerke
besedila, natipkanega na pisal-
nem stroju, delovni, demo pos-
netek skladbe na magnetofon-
skem traku ali kaseti. Skladbe
morajo biti podpisane s polnim
imenom, priimkom in naslovom
avtorja glasbe in besedila. Dela,
ki jih bomo izbrali, ne bomo vra-
čali avtorjem, avtorji pa prija-
vljenih skladb ne morejo umak-
niti.
Strokovna žirija iz vsakega
Centra bo med prispelimi deli iz-
brala eno skladbo, ki bo prišla
neposredno v finale. Od drugih
del bo strokovna žirija vsakega
tv centra predložila še največ tri
skladbe, med katerimi bo stroko-
vna žirija JRT, samo glede na ka-
kovost, izbrala osem skladb, tako
da bo na jugoslovanskem finalu
za izbor zastopnika JRT za »F^e-
sem l.\ro\izije« sodelovalo 16
skladb.
Na natečaju lahko sodelujejo
vsi dr/a\ljani SI RJ, besedila pa
smejo biti napisana samo \ jezi-
kih narodov in narodnosti SI RJ.
Ko avtor pošlje svojo prijavo na
ta natečaj, prenese na JRl pra\i-
co, da i/branc skladbe tiska \
grafični obliki (\\orld ( op\-
right), aranžira, prvič ja\no izve-
de, prenaša po radiu in televiziji,
snema za radio in televizijo, pos-
name na gramofonske plošče,
kasete in videokasete oziroma da
vse ali posamezne pravice prene-
se na tretje osebe, vse druge pra-
vice pa ostanejo avtorju.
Dela pošljite na naslov: fV
lJUMl.JANA. Razvedrilni pro-
gram rV, Moše Pijade K), 61 ()()()
Ljubljana, do L*^. decembra
1988.
Vse hitreje se bliža zima in se-
daj je čas, da si priskrbimo kurja-
vo prek zimskih mesecev. Ljudje
navadno m r/lično kupujejo naj-
različnejše stvari kakor tudi kur-
javo tedaj, ko te ni na tržišču ter
se čuti pomanjkanje. Vendar ne
obupajmo. če ne dobimo kurja
ve, kakršno si želimo.
Poglejmo, kako so naše babice
in dedki prišli do poceni kurjave
za hude zime.
Že od nekdaj je znano, da za
kurjavo človek potrebuje drva in
premog. In kaj storiti, če lega ne
dobimo?
IN)cetii kurja\a. ( e /mešaš pre-
mogovega prahu z žaganjem, ga
vgneteš z namočeno ilovico in s
tekočim premogov im katranom,
narediš iz zmesi opeki podobne
kose in jih posušiš, je to boljša
kurjava kakor premog sam. Tudi
mokra zmes gori rada.
Kako narediš podkurilne hrike-
te /a premog. Peglo (kolofonijo)
raztopi v loncu ter ji primešaj se-
demkratno množino žaganja. Še
vročo /mes vlij v poljubne obli-
ke.
\ redn<»st ra/n()\rstne};a lesa za
kurjavo. Najboljši les za kurjavo
je bukov, potem gabrov, nato ja-
vorov. brezov, akacijev in les
smolnatega borovca; sledijo bre-
stov. hrastov, nekoliko smolnat
borovčev. macesnov, smrekov in
jelov les. Slab je lipov, jelšev, to-
polov, vrbov in kostanjev les.
Seveda če nimate denarja za
nakup kvalitetnega lesa za kurja-
vo, se podajte v bližnji gozd. kjer
boste zagotovo našli suhljad, ki
v as bo prav tako grela žez zimske
d n i,.
ZB
Obiski bolnikov na domu
v društvu aktivno dela nekaj komisij, med njimi
tudi za socialna vprašanja. Ta se ukvarja z življenj-
skimi vprašanji sladkornih bolnikov. Z anketo, iz-
vedli so jo letos, so prišli do zastrašujočih poda-
tkov - velika večina sladkornih bolnikov ima so-
cialne probleme oziroma zelo težko živi.
Društvo skuša pomagati po svojih močeh. Vsaj
enkrat na leto obišče najtežje bolnike na domu in
v domu upokojencev. Prejšnji četrtek so obiskali
bolnike na domu, v petek pa v domu upokojencev.
Posebej prisrčno pa je bilo srečanje z najstarejšo
članico devetdesetletno Terezijo Vidmar iz Kra-
igherjeve v Ptuju. Predstavniki društva so jim ob
obisku izročili skromna darila.	\1G
I IZ OIABETOLOŠKEGA DISPANZERJA
Problemi in cilji
zdravstvenovzgojnega
dela v dispanzerju
Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je bila in je še vedno dieta,
ki temelji na več količinsko manjših obrokih brez sladkorja.
Naš osnovni problem in obenem tudi cilj je, kako motivirati oz.
pridobiti bolnike za sodelovanje in upoštevanje navodil dietne pre-
hrane. Vsem nam je znano, da imamo v večini primerov zelo slabe
prehrambne navade, te pa so največkrat vzrok za nastanek presnov-
nih motenj. Vsekakor pa se z dietno prehrano dotaknemo tudi eko-
nomskega faktorja; zadnje čase je vedno bolj prisoten in se mu ne
moremo izogniti.
Naše delo temelji na prosvetljevanju, in sicer glede na porabo in
sestavo živil. Z dobrim izborom kvalitetne prehrane, ki je količinsko
omejena, pa dosežemo cilje, pomembne za naše delo in za bolnika.
Prvič zdravstveni cilj: zmanjšanje količine krvnega sladkorja in
zmanjšanje telesne teže ter preprečevanje nastanka komplikacij. Dru-
gi cilj je ekonomske narave: manjše količine kvalitetne prehrane manj
stanejo (zelenjava, žitarice). Tretji cilj, ki pa je bistven: dietna prehra-
na sladkornega bolnika se ne nanaša samo na bolnika, ampak na celo
družino, saj je to zdrava prehrana. Poudariti pa moramo, da mora
diabetik svoje količine hrane dobro odmeriti in planirati. Z dobrim
planom se bomo izognili marsikateri nevšečnosti.
Prehrana bolnika mora biti sestavljena tako, da ustreza starostni
dobi, njegovi telesni aktivnosti, zdravstvenemu stanju ter kulturnim in
socialnim potrebam.
Zdravstvena vzgoja in poučevanje bolnika in njegove družine sta
temelj dobre terapije pri sladkorni bolezni. Zdravstvena vzgoja je se-
stavni del preventivno usmerjenega pristopa k sladkorni bolezni. To
je važno tudi zaradi tega, ker družba in zdravstvene službe ne razume-
jo sladkorne bolezni kot splošnega družbenega zdravstvenega proble-
ma.
Precizno in jasno razlago je treba dati prebivalstvu različnih kul-
tur od visoko razvitega društva pa do tistih, ki so v najslabšem prime-
ru samo polpismeni. Formalni proces zdravstvene vzgoje ima velike
prednosti v zdravju in živ Ijenju bolnika s sladkorno boleznijo, pa tudi
socialne in ekonomske prednosti v družbi kot celoti.
Dragica POLANFC"
V vrtu
v prejšnjem sestavku z nasveti
vrtičkarjem je bilo napovedano,
da bomo tokrat govorili o čuva-
nju vrtnin prek zime. Čeprav se
je jesen že prevesila v drugo po-
lovico, čeprav je vegetacija že
končana in se že najavlja zima,
pa še ni nič prekasno, da poskr-
bimo za prezimljevanje vrtnin.
Izkušnje namreč kažejo, da če
bomo za zimo pripravili najkva-
litetnejše vrtnine, zdrave in do-
raščene, ter jih čim kasneje spra-
vili v zasipnice, kleti ali pod foli-
jo, toliko dalj nam bodo vzdrža-
le. O izbiri in pripravi prostora
za prezimljanje vrtnin smo že go-
vorili, kljub temu pa velja še en-
krat poudariti, da bodo vrtnine
dobro vzdržale skladiščenje prek
zime v prostorih, ki: ne smejo bi-
ti pretirano vlažni, morajo biti
zračni in morajo imeti čim kon-
stantnejšo temperaturo.
Brstičnemu ohrovtu mraz do —
12" C ni škodljiv, pustimo ga čim
dalje na gredi -- do konca de-
cembra; če pa se obeta milejša
zima, kot je bila npr. pretekla, ga
brez tveganja pustimo na gredi
prek cele zime. Sicer pa ga ob
nastopu hujše zime zakopljemo v
pesek ali zemljo v zaščitenem
prostoru, kjer ga bomo lahko
obirali vse do spomladanskih
mesecev.
Zelje v glavah bomo dobro
ohranili, če ga izkopljemo s kore-
nino vred, glavi pa pustimo tri
do štiri krovne liste, ki bodo zelj-
no glavo varovali zakopano v
zemlji. Na suhem delu vrta na
gredi izkopljemo za lopato glo-
bok in prav tako širok jarek, v
katerega položimo zelje z glava-
mi navzdol tako, da so koceni s
koreninami ostali zunaj. Zeljne
glave pokrijemo z zemljo, kocen
s koreninami pa seveda štrli iz
zemlje. Tako spravljeno zelje bo-
mo za uporabo sproti pulili vse
do nastopa pomladi, ko zemlja
ni zmrzla, pa tudi izpod snežne
odeje.
Rdeči pesi že ob puljenju odre-
žemo cimo tako, da ostane še 2
do 3 cm peclja. Pecelj se vsuši in
zapre rane, sicer bi pesa pri hra-
njenju pa tudi kasneje pri kuhi
izgubila preveč rdečega soka.
Črno redkev, korenček in repo
obrežemo takoj po puljenju, da
bi cima žezmerno ne izčrpala so-
ka iz korena, in to tik ob vratu.
Naštete korenovke najbolje vzi-
mimo v zemlji, zasipnicah ali ja-
mah.
Zasipnico bomo le tam, kjer so
višje podtalne vode in je nevar-
nost, da bi voda korene zalila. V
rahlih peščenih tleh pa raje izko-
pljemo približno do 50 cm glo-
boko in količini zelenjave pri-
merno jamo. Zelenjavo zložimo
v dveh plasteh, vmes pa je 10 do
15 cm plast zemlje. Za zračenje
jame vložimo med korene šope
slame ali vej. Zelenjavo zameče-
mo v zemljo, da pa ne bi jama
zatekala z meteorno vodo, name-
stimo nad jamo ogrodje z deska-
mi in folijo kot streho; ta bo
hkrati tudi toplotno varovala
vzimljene korenovke. Če imamo
na vrtu že postavljeno toplo gre-
do, jo uporabimo namesto zasip-
nice. Sicer pa je topla greda naj-
primernejša za spravilo endivije.
Kndivijo spravimo vanjo s ko-
reninsko grudo vred in tako se
neprimerno dalje ohrani. Če en-
divije nismo belili že na vrtu, se-
daj pri ozimljanju liste zvežemo
v tesne šope, da se bodo obelili,
pa še manj prostora bodo zavze-
le take rastline. Najdlje bomo
pozimi ohranili endivijo, če rast-
line v kleti posamič posadimo v
lončke. Za takšno prezimljanje
sicer potrebujemo več prostora,
mogoče pa je pri takšnem načinu
rastline še najboljše obvarovati
pred gnilobo, ker jih lahko zali-
vamo, ne da bi omočili liste.
Hren, korenasti peteršilj in go-
moljasto zeleno zakopljemo v
kleti v kup peska ali pa nasuje-
mo v zabojčke, ki jih prekrijemo
z vlažno humozno zemljo.
Krompir naj bo hranjen v to-
plih kleteh z zimovalno toploto 4
do 6" C. Če se toplota zmanjša,
postanejo gomolji zaradi podhla-
janja sladki. Dihanje gomoljev
se namreč zaradi nizke tempera-
ture zmanjša, škrob pa se nemo-
teno spreminja v sladkor.
Pa še to! O škropljenju bre-
skev smo že govorili: če ste pre-
zrli ta nasvet in če breskovih dre-
ves proti breskovi kodri še niste
poškropili, to nemudoma storite,
ko bo suho in brezvetrovno vre-
me in ko ne zmrzuje, kajti bre-
skovo kodravost lahko le prepre-
čujemo, nikakor pa za to bolezen
drevesa ne moremo zdraviti.
Miran Glušič, ing. agr.
/z malega raste veliko
^eš, Micika, ko bom velik, pa bom vozil Horido.
(Foto: Laura, Gorišnica)^
Izvirnost in
kakovost
v osrčju Prlekije v Ljutomeru so ob koncu oktobra sklenili 5.
jubilejno razstavo turističnih spominkov domače in umetne obrti
1988 v znamenju izvirnosti, kakovosti in obogatitve turistične ponud-
be. V dveh tednih si jo je ogledalo 2.591 obiskovalcev iz Slovenije, so-
sednje Hrvatska, Avstrije, ZR Nemčije, ČSSR in Južne Amerike. Za-
radi izrednega zanimanja je bila podaljšana za 4 dni.
Po ocenah predstavnika Turistične zveze Slovenije dr. Janeza
Bogataja in obiskovalcev je bila peta razstava v Ljutomeru dobro or-
ganizirana, kvalitetno pripravljena, aranžirana ter predstavljena širši
javnosti. Tako je 38 avtorjev iz občin Maribor, Ptuj, Ormož, Ciornja
Radgona in Ljutomer razstavilo 332 različnih idej in izdelkov. Stroko-
vna žirija ni imela težkega dela, ker so izdelki in ideje razen dveh av-
torjev bili izvirni in kvalitetni. Novost je v tem, da so avtorji obisko-
valcem svoje izdelke nudili v prodajo. In še to: odslej bo turistično
društvo Ljutomer imelo v izložbah Obrtne zadruge Prlekija Ljutomer
STALNO razstavo turističnih spominkov domače in umetne obrti.
Turistično društvo Ljutomer in njeno stalno komisijo pa čakajo
še velike in odgovorne naloge, kajti nadaljevati bo potrebno raziska-
vo bogate in še neraziskane zakladnice naše dediščine, iz katere bi v
bodoče črpali izvirnost, z njo še bolj obogatili prleško pokrajino, iz-
delke ponudili domačemu ter tujemu gostu, hkrati s tem pa prispevali
k popestritvi turistične ponudbe.
Besedilo in posnetki:
Stane Feuš
Črni pripusti!
Ko sem tako hodil po lepih Halozah, sem opazil na pašnikih pre-
cej bikov. Pa sem malo povprašal lastnike, kako je kaj s pripustk Ti-
ho, zaupljivo sem izvedel, čemu imajo privezane bike. Današnji dan
je umetna oploditev krave za marsikaterega kmeta brez dohodka dra-
ga. Cena 40.000 din marsikoga postavi pred dejstvo, od kod vzeti de-
nar.
Črni pripusti stanejo med 10.000 in 15.000 din. Telička prodajo
nato na odkupu v Hrvaškem, kjer ta denar vrnejo. Tako zaslužita oba
in si si složno pomagata.
Živina pa je iz leta v leto slabša. Morda bi tudi naši nakupovalci
našli tisti dinar za'povrnitev stroškov pripusta in s tem pomagali iz-
boljšati govedorejo v siromašnejših krajih.
Franc Hočevar, ing. agr.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
10. november 1988 —
TEDNIK
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
Kaj je z našo
poslovalnico
Krajevni ljudski odbor v Žetalah Je dne 5. avgusta t. I. na-
pravil prošnjo za ustanovitev poslovalnice Okrajnega magazina
v Žetalah. ki Jo je naslovil na Okrajni Izvršni odbor. V kraju je
fiOO potrošnikov garantirane preskrbe. Dne 17. avgusta je Okraj-
ni lO na svoji redni seji sklenil, da se v Žetalah ustanovi poslo-
valnica. Podrobneje glede lokala in personala pa ho haje uredila
uprava Okrajnega magazina.
Na to so potrošniki potrpežljivo čakali čez mesec dni. KLO
je poslal urgenco s opombo, da se celo i' neposredni bližini Ptuja
ustanavljajo poslovalnice, le za Žetale se nihče ne zmeni, dasira-
vno so za to vsi pogoji.
25. oktobra se je v pisarni KLO oglasil sam upravnik
Okrajnega magazina ter naročil, da KLO naroči zidarja, ki hi
uredil lokal, in sicer naj isti zidar pride 2H. oktobra k avtobusni
postaji, kjer ga ho čakal nekdo od Okrajnega magazina.
KLO je naročil zidarja, ki je v slabem vremenu prišel 6 km
daleč. Od Okrajnega magazina ni bilo nikogar. Zaman sta tega
»nekdo« čakala zidar in komisija KLO-ja do šeste ure zvečer.
Laka je torej zadeva z otvoritvijo poslovalnice i' Žetalah, na
katero nestrpno čaka HOO potrošnikov. Termini za to so bili že
postavljeni, »terminašev« pa ni od nikoder.
I. F.
(Naše delo, Ptuj. 4. novembra 1948. št. 10.)
Preteklo je že kar precej časa,
odkar smo mladinci in gasilci
KS Grajena dokončali gradnjo
novih prostorov zraven starega
gasilskega doma. Med izredno
prizadevnimi je bil tudi član mla-
dinske in gasilske organizacije
Ivan Matjašič. Za velik del grad-
nje so bile zaslužne njegove prid-
ne roke. Kadar je bilo potrebno
priskočiti na pomoč, je bil vselej
pripravljen pomagati. Nepriča-
kovano in bolno je odjeknila
vest, da je 19. septembra omaga-
lo njegovo mlado srce, saj je bil
star komaj 22 let.
Vedno, kadar bomo sedeli v
naši lepi mladinski sobi, se bomo
spominjali njega in njegovega
deleža pri gradnji novih prosto-
rov.
OO ZSMS Grajena
Srečanje v
Moškanjcih
l*iknik \ prirodi. I/lct s skupnim kosilom na prostem. To
je bil moto srečanja 17. sejitembra, katerega organizatorje bil
delovni kolektiv Delta. ( lovek, del narave, družabno bitje,
poln problemov in problemčkov, si želi sprostit\e. ki ga dvi-
gne iz moreče vsakdanjosti. Kaj je lepšega kot srečanje sode-
lavcev v veselem razpoloženju! Za prijetno počutje je poskr-
bel ansambel Prerod z domačimi \ižami. s poskočnimi polka
mi in valčki. Vključene so bile tudi družabne igre, srečolov in
polet z letalom. i'ri obloženih mizah z jedačo in pijačo je zaz-
venela domača pesem in popestrila razpoloženje, saj vemo, da
glasba in pesem plemenitita člo\eka in da sta neizčrpen vir
duhovne kulture.
Osnovni ton srečanja je dal lO/I) Delta, kije ptikazal in
dokazal, da živi s kolektivom. Obisk vseh omizij, kramljanje s
sodelavkami in sodelavci je vsekakor poh\ale vredno.
Organizatorju srečanja čestitka!	Maks Bračič
Na ekipnem šolskem turnirju v Dornavi se je zbralo 9 štiričlan-
skih moštev iz ptujske občine. Turnirje bil voden računalniško, pope-
strili pa so ga mladi glasbeniki, razstava šahovske literature in video-
posnetek nogometne tekme Dornava —Dinamo (Z).
Vrstni red ekip: I. Moškanjci (J. Vrbančič, M. Vrbančič, Petek, F.
VrbančičJ 23,5 točke; 2. Dornava I. (Viher, P. Kokol, Golob, Petek)
22; 3. OS Gorišnica (Lubaj, Drevenšek, Voršič, Cvitanič) 22; 4. TVD
Partizan Gorišnica 21; 5. Gerečja vas 17,5, 6. MIP -Spuhlja I. 17 točk
itd.
Med posamezniki je na prvi plošči zmagal Tomo Viher (Dornava
1) pred Janezom Vrbančičem (Moškanjci) in Mirkom Prelogom
(MIP—Spuhlja L). Najboljši rezultat na drugi plošči je imel Peter Ko-
kol, na tretji pa Martin Golob (oba Dornava I.)
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli lepe pokale in bogate
knjižne in praktične nagrade.
V. Viher
ODMEV NA ČLANEK
Prodaja
sadja tudi v
KS Turnišče
v 41. številki Tednika je bil na
zadnji strani objavljen članek
pod naslovom »Prodaja sadja tu-
di v KS Turnišče«, v katerem je
zapisano o postavljeni novi stoj-
nici pred domom občanov v KS
Turnišče. Žal pa je ob tem član-
ku prišlo do majhnega razburje-
nja, in sicer zaradi besedila:
»Kot lahko vidimo, so se proda-
jalci sadja odločili bolj približati
kupcu, kajti sedaj krajanom KS
Turnišče ni potrebno hoditi na-
kupovat sadja na Breg pred
KBM oziroma še prej na tržni-
co.« Seveda sem pri tem pozabil
omeniti, da v samopostrežni pro-
dajalni MIP Oskrba v Turnišču
tudi prodajajo sadje vseh vrst, in
to prek celega leta. Članek je bil
pač napisan v smislu pridobitve
v KS Turnišče ter s tem nisem že-
lel razburiti nekaterih duhov. ZB
Bogdanova
gobarska
trofeja
v ateljeju L.aura v Gorišnici se
je 31. oktobra oglasil Bogdan Fe-
guš iz Moškanjcev 119 in pono-
sno pokazal svojo najdbo
97()-gramsko gobo. Bogdan je
gobar in tibič, vendar doslej kot
ribič ni ujel še ničesar takšnega,
kar bi bilo vredno fotografirati.
Bogdan in jurček.
(Foto: Laura, Gorišnica.)
Na obisku
KO ZZB NOV Ivana Spolenaka Ptuj šteje 55 članov, od tega 11
članov iz KS Turnišče.
Vsako leto organizirajo obiske najpomembnejših krajev iz NOB,
se poklonijo spominu žrtev fašizma in socialistične revolucije in skr-
bijo da spomini na grozote druge svetovne vojne ne zbledijo. Letošnje
srečanje je bilo 15. septembra. Kljub starosti in šibkemu zdravju se ga
je udeležilo 42 borcev.
Ob vsakem izletu vodstvo borčevske organizacije pripravi obisk
kake delovne organizacije. Tokrat smo obiskali Elektrokovino-proiz-
vodnja malih motorjev. Po delovni organizaciji nas je popeljal, razlo-
žil potek proizvodnje, težave, s katerimi se ta delovna organizacija
srečuje, o prodaji njihovih izdelkov, ki jih v glavnem izvažajo na kon-
vertibilni trg, šef proizvodnje strojni inženir Bogdan Zdešar.
Po več kot enournem ogledu delovne organizacije smo se vrnili v
dom krajanov na Bregu, kjer nas je čakalo kosilo, ki nam gaje pripra-
vila EKK Ptuj - TOZD Haloški biser — gostišče BREG, s katerimi
zelo uspešno sodelujejo družbenopolitične organizacije Ivana Spole-
naka. Za vse se jim prisrčno zahvaljuje tudi OK ZZB NOV. Borci in
njihovi svojci so takih in podobnih srečanj zelo veseli.
Ob domači zabavni glasbi je veselo srečanje trajalo do pozne no-
či.	Dušan RADOVANOVIČ
l£ rR^iiAd)^ 8851 ejqui3A0u 'oi 'fnjj AXX =0131
f66I~686I MlJ^l 8O|BU m^fsuiejSojd druejpueuijos
Bz B^fAddsudouies BSdUA3rej>( oqpdAn b/. Biunpuajdjaj nsidzBJ o dd|>|§
IlSONIdriMS 3MA3rva>l
3>lpoqop 3uq3S0 ofnuji i>| '3durz3arz pz 'i
:Rst?uz nfjRuap a >f3A3dsijdoujRS
U3|? •(;
•qpAOSJlf A PUIOp Rg3>lSRA afupPjS Ul >11U
-jjsaci QQ ud R>ipizijd 3fuR?uo>|(;)p 'Aojojsojd
mulRpojd sfioRziujapoui afuRJiouRuijog t?!
'Rf|0>10 RfURAapSlDO §0|RU afURJIOURUlJ
'3ARjdnOUJRS
3>(SRA SO|RU qi>lSUJRJ§Ojd afURJlOURUIJOS 'Z\
'?siiRfRjsod qiusnqojAR
RjURAaZjpZA Ul afupRjS afURjpURUlJOS [1
'Rfzajuio
RŽaupoAopoA afupRjg afuRjpuBUljos "01
'Ruiajsjs
RŽ3>lSflZIA3|31 R§3>|S|3qR>l afURjpURUlJOS "6
'S>l iJsouARfap 3U|Ruop)iunj afuHjpuRUlj '8
'R5S[[Rd0>10d 3fURA3ZjpZA
Ul 3Z3A 3)|SI|JUi afupRjŠzi afuRjpuRuijos 'L
'>jiujjs3a »§3y afjRjg«
-os 3UAOUSO afpRZlujapom 3fuRjpuRU|jos '9
'S>1 A A3jsnjp Ul odG ofuRjpuRUljos -g
'JSOUJRA RUJRZOd J3J SG OIS "t'
'S-M A ARjd
-Ru qi>isuopi3} afupRjg afuRjpuRUijos
A ARjdRU 0JJ>|3p
afuRAazjpzA Ul afupRjg afupjpuBuijos -f
'JS33
RAJSJRA Ul RlURAaZJpZA SfURjpURUlJOS "j
:RUJRjgojd RS3fup3|SBU
afuRjpuRuijos Rz iqRjodn as >i3A3dsudoLURS
U3|0 -p
•AOJ
-jA qi9njp z\ R|Rr|ARjoSRZ opoq as RuiRjSojd asj
-ISJAZ! RZ RAjspajs R|RJS03Jd ujp - "OOO^OOO^OOt^
qiuRjqz RUlopiApajd oq aio>|A3dsudoujRS s
uap -e
■t661 TI "It op 6861 "I "I
po J331S Ul J3| 19d RZ RfRAn 3S >j3A3dsud0LURS
U3l? T
■£661-6861 M!131 a ScjRu qi)(SiuRj§
-ojd afuRjpuRuijos RZ 'B>(A3dsijdomRS RŽau
-A9rRj>i oqp3An RZ uinpuajapj afnsidzRj as >|3|a
-013A §7 ip^sRz 'pAOJR)ui/\ 'n>|jUJis3ci ud
D3UJJ1S 'pUU3AS 'JRORjd 'M-IA !>l?01 'pfUBA3T
'lOAOSJlf 'qjA l>lSA0Z3URf 'pAOZSURf 'pjlUlOO
'Rjiuior) 'Rf|3jsj(;] '?!|0(;] '>iiujjs3(] 'puasaa
:Rf|9SRU RS9SqO \->\ '51IUJJS3CI S'>I 3f?OUJqO R7
£661-6861 H1131 A
DOlVN HIMSlVVaOOMd 3rNVaiD(SlVNIJ
-OS VZ VMA3dSiadOl\VS V03NA3rvaM
oaasAfi VZ vi\TiaM3a3J3a nsidzva o
d31MS
Rpfajds 8861 11 'c ^up lupaj
ifoAS RU >i!Ujjs3G SM af ^jiujjsaa S">I
RvnjRis RU3|? "če "! (LL/iZ "15 'S>IS Jsii lupRJfi)
nujnpu3j3j3>j[ o Ruo>|RZ Ruap "8 jŽRlpod
8861 '11 -Z :iunjBa
/.8/9
MIN-aiSHO
ISONdH-MS VNiAafVy"M
•P6l
ODIUAOSRIŽ Z OUfRl Ul OU
-pgjsodau pi!|OA ofafnsRiS nuinpuajajaj r^
Rrisiuio>| RU|!|OA po|op oq?oipo
z qif i>| 'qns3ui qiU|RAOSR|3 ru 9jn 81 op "9 po
'8861 11 'LZ ^up 'ofppau a oq lunpuajsp^
U3|D-()|
•>l!UJis3(;j njbouiqo ru Rd oliAiz '^lu
-3UJI IU|1|0A A lURSldA OSjU 3S Uj 30IARJcl 3U|l|OA
OfRUJlU 3S 1>| 'lU3|SOdRZ '>|1UJJS3(;1 >|1U3U1I
lUlIlOA !USO|ds A lURSidA OS l>| 'lURDqO ISA oi"
-RUJi nuinpuajajgj Ru rFuraosriž op odiarj^j
U3P "6
■(*;8/se "IS isii lupRjn) n>)A3ds
-udouiR^; o RU0>|RZ U3|D 71 RD0|0p qif 1>1 'q!J3Ui
-ud A 3rn?R|d 3U 3S >|3A3dSljdOUJRS l(lA3rRJ>|
U31?-8'
■>|IUJ1S
"^CI S>l ri!?ouiqo ru 3?si|RAiq3jd oujRjs ofRuij
1>| 'lUR?qO os >|3A3dsijdOUlRS RZ pURZ9ARZ
uap •/.
■0>|US11R1S RZ 3l'!U3A0|S >IS
RpoARZ q!>|jRpod od ou^fjAOjoSn 'nj3| luai^jaj
-3jd A U3D RruRq!Ž oludojs"ouafiAOioSn z npR|>is
A R>|A3dsijdOUJRS lJSOUZ9AqO qiUJRU3p isou
-p3JA oujRuap OAOU pojop qn3| q!rup31SBU A
Rp 'R?SRiq00d 3S >|1UJJS3(1 SM 3upsdn>is J3AS
Uip —•0()() ()8 UBAsdsud UBp
!UAO|3p RZ URZ|Op 91' '|!Z9|9pn oq 9U !p>ir mu
-Aopp 9ARjdnoujRS 9>(SRA RJoqpo nuiBjSojd od
9s Jop>| -RfpsRU "zo isRA nlboujqo RU 9ARjdnOUJ
-RS 9>1SRA ijOqpO ofpoiop b3 !>| 'Rpp uioujrjS
-ojd S npR|>|s A 'lup 9UAopp uijs nAjsfuipods
-o9 od 0U191 IJRA9dSUd '0f9rnURJS J9r>| 'RfpSRU
'ISRA 9ruBr9jn'0UlRUnU10>l'RZ lUZjOp lUR?qO os
nrjRU9p A R>|A9dS!jdOUJRS Ri9UA9fBJ>l SajOd
U9p 9
•r9q9Sod AO)|poqop jia
ijRSA RZ OfefnDRld 'nu9p UJ91 A mU9p9ARU 'AOJIA
09A l|R q9Ap Z1 9>(pOqOp OfRUll l>| 'pURZ9AR7
■iriu9AOis >1S A R>|poqop
RS9uq9so RŽ9U59jdAod 9UjS|A po iludojs
od MUlfnj A IU91S0dRZ os 1>1 '90URZ9ABZ RZ t;
:oq
-op 0>|suiur0>i0d OU|Od rz 9uiuro>|od 91ziu!ru
>|9S9UZ RŠ9S9jd RJ 9? 'UlUl"0>|0d pO "/„ I ifudOJS
od 'ouiuro>(od ofRuialbjd i>( '9durz9arz rz 'p
■R>|ARp BS9U9rj9lUpO pO %f
ifudojs od 'n>|S9UZ UJ9UJ91 U19UlRSABd A >|9ARp
Ol"9rn?R|d |>| '9>J?0J 9ri9JJ ZI pURZ9ARZ :R>lp0q0p
BŽ9JSp B>|UR}SO po % i; Ul B)(p0q0p R§9Uq9SO
0J9U po % z lludojs od 'iJSOUARjbp 9U91|>|0d
Ul llSOUARr9p 9>|SJRpodSoS RfURljARJcIO Rj?9UrOJS
-OUIRS po 9>lpOqOp OfROIl I>1 '9DURZ9ARZ RZ "t
:AopzoŽ pO R>|poqop Ul R>ipoqop rS
-9>(SJ9]SR1R>| po % g jfudojs Od MjSOUARfsp 9>isrij
-3UI>| po >|9pOqOp OfRLUl I)] •9DURZ9ARZ RZ 'Z
:R|ns9aiopRu -zo B>|poq
-op BS9uq9so OJ9U po % Z ifudojs od AO>ipoq
-op qiuq9S0 fR?RUZ ofRuii 'A0>iiu9r9Jd qiŠnjp
po J9J R|US9UI0pRU 'ZO rIjSUIZRJ RŠ9UA0pp Zl
•J s zauRf
:s>l 9up§dn>|s >(!up9sp9Jd
■!ARrqo
od fO)|RJ OABfpA A idojs Ul Pnj^ Ul ZOUJJO up
-qo n>|lUJS9A uj9upBjn A !ARrqo 9S d9|>|S R1
U9P '91
•>1!UJ]S9CI SM
IAOJoSbZ Bujnpu9j9pj Oqp9AZ! RZ RAJSp9J^'
U9p-(,-|
•§■>1 iupsdn)|s OUl9| JRJ>|U9 ROOJOd qRA
■JlAOloSn O l)| 'S>I BJOZpRU R39U9qZnjp Ul 9|0JJ
•UO>| 9UARjdnOUJRS JOqpO |SJA Rd9|>lS r89J rIu
•BfBAZI IJSOUp9|SOp Ul !JSOU||ARjd O JOZpR|sJ
U9p >1
•>13A9dsijdOUJRS U9p9An |iq 91' r39J9JR>|
RZ 'RUlRjSojd Oqp9AZl RZ 0rRfiqRJ0dn 0>|SU9UJ
•RU oSojJS B>|A9dSUdOUJRS RAJSp9JS RURjqZ 9S
fip 'U9JOAOSpO 9r 9upsdn)|s J9AS SM AOUR?qO
ruoqz Ul 9upsdn>|s if9s ru o)9| o>|Rsa a9js
p9JS iqRJod o R?ojod i>| 9upsdn>|s 19as rC
•jRAoŠpo q!URid q!ui9| a nd9|>|s ui9] od R>iA9ds
•udouiBS !Ajsp9js iujiuRjqz z R|RjpuRuy opoq
SS l)| 'pp 9fURrRAZ! Uf A9JSp9JS 9('URJiqZ RZ
uaj? ei
•A0UR?q0 qi>jARp o aiouo:i|RZ z npR|>|s
\ 9upqo 9)|poqud 9U9qznjp rz RARjdfi Rjiqod
Ll| Bp9UjpO 'iSOUABfgp OU3l|>|Od Ul 0>|SJRp0ds
■o3 '0>|Sfl)9Ui)| OfRflARjdO l>| 'pURZ9ARZ or9l'n?
■B|d r3 !>j '^3A9dšudoujRS •se08-lt'()-ct'8-()0frči;
SM !uq9sod ru of9rnzR>iRu rS uj n|
PB|dZ! UJ9)1RSA qO 931UZnjpod 9U91"U zo inU9A
OIS ys ZldS A93U9r0)10dn po 'pjRlRpOpp
iuq9SRZ 'nsoudn>|s 9UAopp 'CIZOI 'CIZO
Bun?Bjqo opoq qiu9|SodBZ )|9A9dsudouiR5,'
•Ruinpu9j9pj npjzi o
afisiujo)] 3U|||OA Bipojod iŽRipod RU SM
■dn>|s 9UJf9Jds R>|A9ds!JdoujRs iqp9An o d9|>|S
■§>1 b('isiujo>( RUIIIOA 9fnu9uji q!r Mjoqpo lu
-|BA0SB|Š OfipOA nuinpu9j9pj RU 9jURA0SR|9
"SM R!'!SjUJO>| RU|i|
-OA lAOJoSn RfURAOSB|S piZl Ul ipOA >|9d01S0fI
SdCI 9upsdn>|s A AOJRŽ9PP nrURJlŽ9pp Ul
\o)b39Pp qBAJ!|OA o ruo>irz 9q50i0p o('Rf|qRj
■odn 0U|9S|UJS 9s nfuRAOSRiS o >|9dojsod rz
•>(!UJ1S9(1
0>|l'|lduiRlS s 9U9('j9AO OS 9DlUAOSR|Š 9SA
•R>|A9ds
-UdOUJBS B89UA9fBJ>| Oqp9An z Rfuujs 9U 9S 9?
'ilO^d Op9S9q zo 'R>|A9dSUdOUJRS R59UA9fRJ>l
oqp3An z Bfuuis 9S 9? 'VZ op9S9q izoj)|qo Rp
'O^BI odiuaosb|3 lujodzi 391IIOA :oi!poARM
110>ld VZ
l\3fnSVTO
£661-6861 M!J31 ^ §oiru q!>isiuRjS
-Ojd afuBjpURUlJOS BZ B>|A9dSUd0UlRS BS9UA9r
■Rj)| oqp9An BZ 8861 11 'LZ ^"P 'ujnpu9j9j9j bz
V.:)INA0SV10
MIN^lSaa lSONdn>IS VNA3fVy>I
:0|ip9S9q 9fup91SBU 9r piUAOSRlŽ B|Sj
■joqusM 'VI 'JOP^A Ofjofpod ou^uejB
ousjdosep e)|8!i 'i/lj Bj^ !>1sqJS 'fn)d eA^fiupajn zapds ')IINP010d ONVUd ifiupejn luJOAoBpo — Joqpo |)|t|upejn efnf
-d-TI 'Q ifiupejL-oipeu fie^efepzi ■ujoifiupai s fedn)|s b\ ed iliuzaiuesod i^iiu^ojvu 'ou9e|dzejq
ofaulfajd e6 e)(iupaj, !)|!u?oje|«| -^laviia? a o) ui 'oupasaui |ej)|ua eiuofiAejd efeqz! rn)<| ui ?oujjo ui9qo )|!U)«aA lupejn
TEDNIK
10. november 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
S triindvajsetega Borštnikovega srečanja v Mariboru
Borštnikovo srečanje je v svoji
letošnji ponovitvi pokazalo ne-
kakšno notranjo umirjenost; bilo
je manj nervozno, repretoar od
prve do zadnje predstave izvr-
sten in kot tak priča nadaljnjega
ustvarjalnega vzpona slovenske-
ga gledališča; občinstvo je bilo
ne samo zvesto, ampak tudi po-
znavalsko bilo ga je dan na
dan toliko, da je znova in znova
zmanjkovalo vstopnic.
Od 20. do 30. oktobra se je
zvrstilo 84 prireditev, na katerih
je bilo 26.390 obiskovalcev. V
tekmovalnem sporedu, ki ga je
izbral gledališki kritik France
Vurnik, so se predstavili Drama
SNG Maribor, SLG C elje. Dra-
ma SNG Ljubljana, MG I. Lju-
bljana, EG GLEJ, AGRFT Lju-
bljana, PDG Nova (iorica in
SSG Trst. Spremljevalni pro-
gram ni zahteval nič manj orga-
nizacijskega napora kot tekmo-
valni.
Enajst večerov je bilo v mari-.
borskem Talijinem hramu kot v
čebeljem panju. Nekateri sloven-
ski mediji Borštnikovega sreča-
nja sicer niso obešali na veliki
zvon, vendar ni potrebna »ame-
riška reklama«. Srečanje je že
vkoreninjeno in vsak, ki tudi bolj
površno spremlja kulturno-ume-
tniška dogajanja, ve, kaj se doga-
ja oktobra v Mariboru, Slovenski
Bistrici, na Ptuju, Sladkem Vrhu,
v Hočah, Titovem Velenju, Lju-
tomeru in še kje. In bolj kot raste
nov teater, več je želja, da bi slo-
vensko gledališče še napredova-
lo, da bi »svobodna menjava de-
la« omogočala kroženje igralcev
od štajerskih goric vse tja do Pri-
morske, Gorenjske in Pomurja.
V nedeljo, 30. oktobra, je bil v
okviru Borštnikovega srečanja
dan slovenskega igralca. V okvi-
ru le-tega je potekal simpozij
pod naslovom Igralec v družbi in
njegovo izobraževanje. V kazin-
ski dvorani sta bila glavna refe-
renta Polde Bibič in Boris Ca-
vazza. Po simpoziju je potekal še
miting za igralce v Svečini pri
Mariboru.
Slavnostna podelitev nagrad
Borštnikovega srečanja je bila v
nedeljo, 30. oktobra 1988, ob 20.
uri. Žirija v sestavi Polde Bibič,
dr. Bruno Hartman, Tone Part-
ljič, France Vurnik in dr. Matjaž
Kmecl je soglasno sklenila, da
podeli letošnji Borštnikov prstan
slovenskemu umetniku Lojzetu
Rozmanu.
Lojze Rozman je že od svojega
prvega nastopa v Drami SNG
Ljubljana leta 1963, ko je z iz-
jemno osebnostno prepričljivost-
jo odigral vlogo Biffa v Smrti tr-
govskega potnika in kmalu
zatem Matička , gledališki
umetnik, ki ostaja s svojo druga-
čnostjo, intelektualno odtehta-
nostjo in igralsko suverenostjo
eden najmarkantnejših ust\arjal-
cev sodobnega slovenskega gle-
dališča. Z značilnim načinom
igre je seveda zanimiv tudi film-
skim režiserjem in bržkone je s
svojim opazovalnim darom eden
tistih slovenskih igralcev, ki so
najdlje in najobčutljiveje deja-
vno definirali razlikovanje med
gledališko in filmsko igro. Uspe-
šne vloge v filmih, kot so Bitka
na Neretvi, Veselica, Pet minut
raja. Ne joči, Peter in drugi, pri-
čajo o tem. Podobno velja za nje-
govo nastopanje na radiu in tele-
viziji. Sam je prepričan, da je
igralec oziroma umetnik nekak-
šen apolitičen politik, oglaševa-
lec in oznanjevalec življenja in
njegovih meril ter da je takšna
apolitična politika, ki se ji pravi
tudi umetnost, največ in najvišje,
kar lahko da življenju s svojo na-
darjenostjo, delom, stremljenjem
in moralo.
Strokovno žirijo Borštnikove-
ga srečanja 1988 je imenoval svet
Borštnikovega srečanja. V njej so
bili Angelca Jenčič-Janko, Alja
Predan kot predsednica, Marjan
Bevk, Vili Vuk in Aleksander
Zorn. Žirija se je o nagradah in
nagrajencih odločila na svoji
zadnji seji 29. oktobra 1988.
Borštnikovo nagrado z diplo-
mo za najboljšo predstavo v ce-
loti je dobila uprizoritev dela
Gregorja Strniše LJUDOŽERCI
v izvedbi Primorskega dramske-
ga gledališča iz Nove Gorice in
režiji Mileta Koruna.
Nagrado z diplomo za'^ dram-
sko igro so dobili:
—	Ivo Ban za vlogo Puntile v
Brechtovi igri GOSPOD
PUNTILA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI v izvedbi
SNG Drama iz Ljubljane.
—	Bine Matoh za vlogo Petra
Pajota v Strniševih LJUDO-
ŽERCIH v izvedbi Primor-
skega dramskega gledališča
iz Nove Gorice.
—	Ratko Polič za vlogo Dedala
v Jančarjevi igri DEDALUS
in izvedbi SNG Drama iz
Ljubljane
in
Aleš Valič za vlogo Janka v
Jančarjevi igri DEDALUS v
izvedbi SNG Drama iz Lju-
bljane.
Nagrado z diplomo za režijo
je dobil Janez Pipan za režijo
Jančarjeve igre KLEMENTOV
PADEC v izvedbi Mestnega gle-
dališča ljubljanskega.
Nagrado z diplomo za sceno-
grafijo sta dobila Mario Uršič in
Marjan Kravos za scenografijo v
uprizoritvi Cankarjevega KRA-
LJA NA BFTAJNOVI in izvedbi
Slovenskega stalnega gledališča
iz Trsta.
Nagrado z diplomo za kostu-
mografijo je prejela Maria Vidau
za kostumografije v naslednjih
uprizoritvah: lJuDOŽERC I v
izvedbi PDCi Nova Gorica, SA-
VANNAH BAY v izvedbi FG
(iLI J, ZCjRABITI: SGANARE-
LA \ izvedbi SLCi Celje in
KRALJ NA Bl-iTAJNOVI v iz-
vedbi SSG Trst.
Nagrado z diplomo za mlade-
ga igralca je dobila Mirjam Kor-
bar z vlogo Milke v Jančarjevi
igri KLEMENTOV FADEC in
izvedbi Mestnega gledališča lju-
bljanskega. Denarna sredstva za
to nagrado je prispevala TV Lju-
bljana.
Borštnikovo nagrado z diplo-
mo po presoji žirije je dobil Ma-
rio Uršič za režijo in dramatur-
ško priredbo Cankarjevega
KRALJA NA BFTAJNOVI v iz-
vedbi SNG iz Trsta. Denarna
sredstva za to nagrado je prispe-
val Radio Ljubljana.
Žirija občinstva v sestavi Ve-
sna Smaka-KincI (predsednica).
Janez Karlin in Zdenko Kodrič
je podelila nagrado občinstva
Branku ^turbeju za vlogo Matti-
ja \ predstavi Bertolta Brechta
CiOSPOD PUNTILA IN NJE-
(iOV HLAPEC MATTI v izved-
bi Drame SNCj Ljubljana.
Zlata značka z diplomo Boršt-
nikovega srečanja za leto 1988 je
bila podeljena Alešu Bergerju.
gledališkemu kritiku, prevajalcu,
esejistu in uredniku. Aleš Berger
se ukvarja z gledališko kritiko že
več kot 12 let, najprej kot novi-
nar na Radiu l.jubljana, potem
kot kritik v ljubljanskem Dnevni-
ku in zdaj že nekaj let v Naših
razgledih. Plod njegovega dela je
mogoče videti tudi v knjigi Ogle-
di in pogledi, ki jo je izdal pred
štirimi leti v Knjižnici Mestnega
gledališča ljubljanskega. Aleš
Berger je danes zagotovo najpo-
membnejši prevajalec dramskih
besedil iz francoščine. Naj ome-
nomo le LORENZACCIA, PO-
UR ROYAL, BALKON in MA-
RIJINO OZNANJENJE, da o
Feydeaujevih komedijah niti ne
govorimo.
»Aleš Berger je prejel prizna-
nje Borštnikovega srečanja v svo-
jih najbolj ustvarjalnih letih, za-
to lahko od njega pričakujemo še
veliko žlahtnih sadov, s katerimi
bo obogatil slovensko gledališ-
če,« je zapisal Tone Partljič.
Dnevnik Večer, ki v sodelova-
nju z Borštnikovim srečanjem
podeljuje nagrado za najboljši
esej o gledališču v letu 1988, je
nagradil pisatelja in publicista
Toneta Peršaka za njegovo sprot-
no, natančno in vestno pisanje o
slovenskih dramskih besedilih
na straneh revije Sodobnost.
Na koncu je zlato značko in
diplomo Borštnikovega srečanja
1988 prejela turistična in gostin-
ska delovna organizacija Pohorje
iz Maribora.
Prireditve ob podelitvi Boršt-
nikovih nagrad so se udeležili tu-
di pomembni možje, kot so aka-
demik dr. Bratko Kreft, dr. Mat-
jaž Kmecl predsednik sveta
Borštnikovega srečanja, maribor-
ski škof dr. Vekoslav Grmič ter
številni predstavniki družbenega
in političnega življenja.
Prisotni so bili tudi vsi po-
membnejši slovenski avtorji gle-
daliških del, kot so Drago Jan-
čar, Peter Božič, Tone Partljič in
drugi, vsi pomembnejši dramski
režiserji, kot so Emil Frelih (z
nostalgijo se je spominjal svojih
režiserskih let v ptujskem pokli-
cnem gledališču: po njegovem je
bil to odličen komorni teater),
Marija Šene, ki se zdaj ukvarja le
še s filmsko režijo, zrežirala pa je
že 21 filmskih in televizijskih del,
ter drugi.
V avli SNG Maribor je bilo
moč opaziti tudi večino znanih
gledaliških kritikov in poročeval-
cev ter, seveda, skoraj vse znane
gledališke igralke in igralce.
Z večino omenjenih gledali-
ških ljudi sem spregovoril tudi
po nekaj besed, pri čemer sem se
jim predstavljal kot sodelavec
ptujskega Tednika in ptujske te-
levizije. Ob tem niso imeli poseb-
nih pomislekov. Le ko sem ome-
nil to vodji tehnične ekipe lju-
bljanske televizije, svojemu ne-
kdanjemu študijskemu kolegu in
sopevcu iz akademskega pevske-
ga zbora Tone Tomšič — s kate-
rim sva bila prekrižarila skoraj
vso Evropo inženirju Milosa-
vljeviču, se je začel le-ta tako
gromko krohotati, da so skoraj
popokala stekla v avli gledališča.
Med smehom je izdavil, da bo
imel Ptuj svojo televizijo na pu-
stni prireditvi. V začetku se je
smejal z njim tudi Jože Hudeček,
najbistrejši mož ljubljanske tele-
vizije, vendar je zatem, ko je uvi-
del, da mislim zares, pristal, da
bo prvi gost ljubljanske televizije
v novem ptujskem televizijskem
studiu (le-ta je v gradnji in
opremljanju). V intervjuje privo-
lil tudi igralec Boris Cavazza, ki
bi po mojem mnenju moral dobi-
ti nagrado za naslovno vlogo v
Cankarjevem KRALJU NA BF-
TAJNOVI v izvedbi Slovenskega
stalnega gledališča iz Trsta.
Ko po Borštnikovem srečanju
pred Slovenskim narodnim gle-
dališčem v Mariboru snamejo za-
stave, zamenjajo lepake in spore-
de, ko ni več stiskov rok in sre-
čanj s starimi znanci z vseh ve-^
trov, se marsikdo počuti prazne-
ga.
»Zastor je padel ~ Olgi Jan-
čar z ramen.« (Nekoč je bila
predsednica izvršilnega odbora
Borštnikovega srečanja in je ra-
da zahajala na Ptuj.) To je zadnji
stavek v zaporedju dvanajstih
biltenov Borštnikovega srečanja,
iz katerih sem pobral tudi večino
zapisanih sporočil. Naj končam
tudi sam.	polfi Žižek
LITERARNI VEČlo KLETI PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Pogovor o generacijskem izzivu
v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Ptuj
bp nocoj ob 19. uri v kleti ptujskega gledališča lite-
rarni večer s člani Društva slovenskih pisateljev.
Predstavili se nam bodo literati: Andrej Hieng.
Tone Pavček, Slavko Jug, Milan Dekleva in Feri
Lainšček, ustvarjalci različnih generacij, zato naj
bi bila rdeča nit literarnega večera poleg predstav i-
tve del avtorjev tudi pogovor o tem, kako \sak
sam in njihova generacija preživljali in doživljali
generacijske izzive in kako je ta generacijski »boj«
odseval v njihovih delih. Seveda pa razgovor ne
bo mogel zaobiti tudi vprašanja, kako družbene
razmere nasploh vplivajo na ustvarjalnost pesni-
kov in pisateljev.	NaV
Znanje slovenščine
»zaželeno«
Na začetku turistične sezone je na Gorenjskem izšel velik oglas, s
katerim je podjetje Kompas vabilo na delo v Kranjsko Goro natakar-
ja skupinovodjo in več natakarjev. Skupinovodja mora aktivno znati
en tuj jezik, enega pa pasivno, njegovi podrejeni pa dva tuja pasivno.
Natakarska ekipa bi bila jezikovno res izobražena, ko bi ne popustili
ravno pri slovenščini. Znanje slovenskega jezika je za šefa in sodelav-
ce samo »zaželeno«. - Oglas nam je poslal Janez B. z Jesenic in pri-
pisal, da si Kompas, »ki mu podeljujejo nagrade in priznanja, ne bi
smel dovoliti razprodaje naše slovenščine, kajti ta oglas ni nič druge-
ga kot to.«
Na ozemlju SR Slovenije je (kot je zdaj že dobro znano) po slo-
venski ustavi uradni jezik slovenščina. Gre za ustavni pogoj, ki ga niž-
ji pravni predpis ne more spremeniti, zato znanje slovenščine ne more
biti le »zaželeno«. Odgovorni kadrovski delavci morajo pri sprejemu
novih delavcev (delovna sila je danes mobilnejša kot nekdaj) misliti
na dosledno rabo uradnega jezika. Pri poklicih, ki jih primanjkuje, bi
torej po tržni logiki morala za pridobitev znanja uradnega jezika (slo-
venščine) poskrbeti delovna organizacija. Dokler pa delavec ne zmo-
re pisati in govoriti v pravilni slovenščini, za opravljanje svojega dela
ne izpolnjuje splošnega pogoja iz ustave. To velja za številne dejavno-
sti: vzgojo in izobraževanje vseh stopenj, kulturo, raziskovalno dejav-
nost, zdravstvo in socialno varstvo, sodstvo, državno upravo, javni
prevoz ter seveda za gostinstvo in turizem.
Prav pri turizmu smo priča čudnemu sprenevedanju. Tujemu tu-
ristu se v »Sloveniji — deželi prijaznih ljudi« približamo in ga ogovo-
rimo v njegovem jeziku (znanje dveh tujih jezikov!), slovenskemu tu-
ristu pa v isti deželi iz turistične ponudbe črtamo celo tisto, kar mu
brezplačno zagotavlja ustava.
J. M. iz Sežane nam je poslala kopijo članka iz Pavlihe z dne 5.
10. 1988; iz nje zvemo, da so v Sežani nastavili učitelja, ki »nima bla-
ge veze« s slovenščino, pa čeprav je morebiti strokovnjak v fiziki in
matematiki ter najboljši človek na tem svetu.
Menimo, da je bolje ukrepati takoj kakor pa čez kakšno leto, ko
bodo posledice take kratkovidnosti surovo udarile na dan.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Gorice so oživele. Med vrstami trsja se pobliskavajo ženske rute
in bluze, ženski in moški glasovi se zlivajo v petje iz polnih grl, tek-
mujejo s klopotci; piitarji s palico v roki odnašajo polne brente
grozdja na voz. Po goricah valovi smeh, roke urno, kakor za stavo tr-
gajo grozdje in polnijo koše . . .
To je prva velika stava v življenju naših otrok. Kdo bo hitreje,
kdo bo prej . . . Tudi njihovi starši tekmujejo. Čutiš, kako se ti nekaj
topi v srcu, ko gledaš to množico ljudi, otrok in odraslih, kako se po-
ganjajo od trsa do trsa, iz dneva v dan, da bi čimprej ujeli tisto, kar je
pred njimi, kakor da so se nenadoma zavedeli svoje zaostalosti in bi
se radi čimprej iztrgali iz nje .. .
Ob trgatvi pa so tudi noči nemirne. Prebudi me rožljanje okoli
našega doma. Pomislim, da delavci spravljajo orodje spodaj pri kleti.
Slišim nagle korake, fantovsko pesem in hripavo klicanje: »Tona, ke
maš šurc?«
Zjutraj pa navsezgodaj pride mimo našega Doma miličnik. Poiz-
veduje:
»Kdo je bil sinoči tu?«
»Delavci,« mu odgovorim.
»Kaj so delali?« hoče vedeti.
»Najbrž so orodje nosili v klet. In eden je enega iskal, ker ga je
klical: Tona, ke maš šurc?... Ne vem, kaj je bilo to. To je vse, kar
vem . ..«
Miličnik se na glas zasmeje:
»Ah, koga smo dobili v Jeruzalem! ... Vi še ne poznate naše go-
vorice in naših navad. Če se fantje sprejo, vpijejo drug drugemu, kje
ima šiirc—modri predpasnik, kot jih nosijo moški pri delu da si bo
v njem odnesel drobovje, ko mu bo z nožem preparal trebuh. Kadar
se fantje tako izzivajo, so navadno že globoko pogledali v kozarec. Z
njimi ni šale, ker so vročekrvni in kaj hitro ta ali oni potegne nož . . .«
Me v Domu pa se olajšano spogledamo: zdaj vemo, da nekdo be-
di nad nami, tudi kadar spimo.
Po trgatvi pokrajina naglo spreminja svoje obličje. Od Mure je
zapihal severni veter in pripodil deževne oblake. Nad praznimi gori-
cami krakajo vrane, mi pa med vrstami trsja še zmeraj paberkujemo,
kar je ostalo po trgatvi.
Pravkar s košaricami v rokah odhajamo iz igralne sobe, pa nam
na stopnicah pride nasproti Konrad — eno nogo težko vleče za sabo.
okoli gležnja je povezana z umazano cunjo.
25. nadaljevanje
Konrad je močan, molčeč fant počasnih misli. Živi sam z babico,
očeta najbrž nikoli ni poznal. V zadregi me pogleda:
»Gospo Mara, rad bi van nekaj poveda.«
»Kaj pa je, Konrad?«
»Če bi mi šteli toto mojo nogo pogledati.«
Prosim Danico, naj gre z otroki dol in me počakajo. S Konradom
se vrnem v igralnico in mu ponudim stol. Težko se skloni in si z okor-
nimi prsti odvije krpo z noge. Ob gležnju se prikaže grda rana.
»Konrad!« ogorčeno vzkliknem. »S to nogo morate takoj k
zdravniku!«
Bolj kot rana me presunejo njegove besede:
»Dohtor provi, ka za to nema vroštva ... K dohtori ne gren več,
to man veli od tega, ker si ne mujvlen nog, to pa je ne resen ... To
man od galice, pa neman čistih krp, ka bi si preveza ...«
»Kako sploh še morete hoditi s to nogo! Na vsak način morate s
tem k dohtorju, Konrad!« mu zabičam. »Rana se vam bo zastrupila,
pa lahko še nogo zgubite ... Napisala vam bom pismo za dohtarja,
najprej pa bova to počistila.«
Konrad me gleda s svojim topim pogledom in vztraja:
»Ne gren več k dohtori, gospo Mara! Misla sen, če bi mi vi lehko
pomogali, k dohtori pa ne gren . ..«
Do zdravnika je poldrugo uro hoda. Čakalnica pri njem je zme-
raj polna ljudi. Vem, da bo Konrad rajši zgubil nogo, kakor da bi se
še enkrat odpravil peš v mesto. Zasmili se mi, nebogljen, kot je.
Povabim ga v umivalnico. Napravim raztopino hipermangana in
tampon iz čiste vate. Konrad potrpežljivo, brez glasu prenaša boleči-
ne, ko mu čistim rano. Ko je noga previta, mu naročim, naj jutri spet
pride .. . vsak dan bova čistila rano, nemara bo le šlo brez dohtor-
ja...
Hvaležno me pogleda, se težko dvigne in počasi odide.
Že nekaj dni pogrešam molčečega Lojzka, mojega Viteza. Pogre-
šam njegovega objema, ko ga zjutraj dvignem, ker je tako majhen, in
mi tako vdano položi glavo na ramo, nato pa ves dan z očmi za me-
noj ... Z očmi, ki me gledajo, kakor da bi mi hotele povedati, vsak
dan posebej, da me ima rad, da je rad v vrtcu, a je boječ nikomur ne
pogleda v obraz. Ne upa si še dvigniti glave, če se pogovarja z odrasli-
mi.
Otroci mi pravijo, da je Lojzek bolan.
Ker je nedelja in je vrtec tih, brez otrok, se lahko že zgodaj od-
pravim od doma in obidem bolne otroke. Najprej pa moram pogleda-
ti Lojzeka.
Ura je sedem, srečujem ljudi, ki odhajajo k maši. Vem, kako za-
pirajo koče, vem, kako jih je treba odpreti. Malo je vrat, ki bi bila za-
klenjena s ključem. Največkrat snamejo kljuko in jo, spravijo na skri-
to mesto.
Pred viničarijo, v kateri leži Lojzek, se mi zaleti pod noge lepa
bela kokoš. Vidim, da je prestrašena, pritekla je k meni, kakor da išče
pomoči. Tedaj zagledam pred vrati koče lisico strmo gleda vame,
za njo se vleče prelep košati rep. Gleda me, kakor da bi me hotela
uročiti. Naglo se sklonim in potegnem iz listnjaka kol in z njim za-
mahnem proti lisici. Bliskovito poskoči in že je ni več . . .
Hišica je lesena, pobeljena, tako prijazna v mrzli jesenski pokra-
jini.
Odprem vrata in stopim v sajasto velbano kuhinjo. Deček me je
gotovo že slišal, ker kliče iz izbe:
»Tolšica Mala ... Mamica ...«
Presune me njegov tanki, šibki glasek. Naglo stopim naprej, od-
prem vrata in pogledam v izbo. Kako toplo mi zapolje v srcu, ko ga
zagledam sedi v ubogi srajčki na revnem ležišču, razpre ročice pro-
ti meni in presunljivo vzklikne:
»Mamica! Mamica!...«
Zaboli me, ko ga otipam in začutim v rokah njegovo drobno, vro-
čično telesce, ga toplo stisnem k sebi in mu potipam čelo; iz vsega
njegovega telesca puhti vročica. Preiščem ga in se prestrašim: difteri-
ja!	Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
10. november 1988 —
TEDNIK
Dober den! Joj, hrr. hrr, zdaj pa se Je začelo. I emperalura je
že pod minus skočla. Ščiple v nohte. vuha in druge okončine.
Moja Miea tne je že z dugitni gatami opreinla. Saj vete. ženkica
se pač hoji, da mi ne hi še tisto zmrznilo, kaj tni je v hlačah osta-
lo. Je pa, vete, dohro, da človik tnalo za svojo zdrovje skrhi. Pa
ne samo v starosti, že v mladosti je potrebno misliti na to. Ce je
človik stori in hetežen, te več nihene duge ga te prav ne pomaga-
jo. Seveda to ne velo samo za moške, pač pa za ženske še skoro
hoj.
Tejko o zdrovju in medicini. Vete. jaz dolitar nesen, /nt če
glih sen v visoko .šolo hoda r drugi stok. loti tjeden majo vsi
Martini. Martine, Tinčeki, lineki, Maninčeki, Tinke godovno.
Martin hode mošt v vino sptemenija. Vsetn Martinom želimo i vc
najhojše, v.v^. ki majo v kleti kaj vinskega in v tunki kaj svinske-
ga, pa opozarjan, da takoj prekontrolirate, če vam letošja kaplji-
ca ne rjavi. Moj sosid Juža tni Je reka. da Je loti vinski heteg le-
tos zlo značilen in pogost v vinskih kleteh. Poglednite in prepri-
čajte se, pa hitro Je treha ukrepati. Pretakanje in /}onovno ztner-
no žveplanje vina Je eden prvih ukrepov. Pretakati Je treha zra-
čno prek pipe in lakanee. Saj vele, kak to gre. da vas nemo
vičija. Saj Jaz nesen glih kokšni vejki kletar. Gdo sma se z mojo
Mieo ženila, sma si rekla: »Ve.š. Mica.Jaz man gorico na en kol.
ti pa njivico na eno hrozdo, te pa ma nekak že gospodarila . . .«
To Je seveda tak za hec, tisto o letošjen ijavenji vina pa seveda
resno tnislin.
Pa hodi zadosti za loti tjeden. Dohro Martina praznujte in
po pameti ga pijte. Tisti, ki vozite, se toga še posebno zavedajte.
Pa ne zavolo miličnikov, pač pa zavolo vaše lastne varnosti in
varnosti vseh drugih, ki se po cestah vozijo ali pa hodijo. Te pa
srečno. Vas pozdrovlan prek hribov in dolin v želji bližajočih se
kolin.	Vaš LUJZEK
TEDNIK "oven^ber 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Odlične igralke NTK Petovie
v Murski Soboti je bilo 5. novembra prvenstvo severovzhodne regije (zdru-
žuje 10 klubov) za člane, članice ter dvojice prav tako v obeh konkurencah.
NTK Petovia seje udeležil prvenstva z zelo mlado ekipo. Ob nastopu vseh
najboljših članov Strojne iz Maribora ter Sobote iz Murske Sobote - vsi
drugi udeleženci iz različnih klubov niso imeli niti teoretične možnosti uvrstitve
do 16. mesta; izjemoma je to uspelo igralcem iz Raven ter iz Celja. Naši fantje
so tako pristali od 20. do 30. mesta. Nobeden ni končal tekmovanja brez zmage,
vendar so bili drugi kvalitetnejši. Pri fantih so igrali Segula, Džankič ter Janže-
kovič.
Popolnoma drugačna slika pa je bila v konkurenci članic. Igralke NTK Pe-
tovia so se res potrudile in presenetljivo osvojile kar štiri mesta med prvimi
osmimi. Po zelo dobri igri je postala prvakinja Lucija Karničnik, s svojo naj-
boljšo igro v sezoni pa je izredno in zasluženo drugo mesto osvojila Tanja Cer-
če. Mateja Cegnar je osvojila peto mesto, nekoliko slabša je bila Petra Mlakar;
igrala je bolna in ni odigrala tega, kar zna. Vendar je v igri dvojic v borbi za tre-
tje mesto dodala levji delež. Tako sta Mateja in Petra v dvojicah osvojili tretje
mesto, kar je velik uspeh. Prepričljivo prvi pa sta bili Karničnikova in Cerčeto-
va.
Vzpodbudna za nadaljevanje ligaških tekem je izredno dobra igra vseh
igralk; potrebno bo sicer odpraviti nekatere manjše napake, posebno napad ta-
koj po servisu, in upam, da bomo zadane cilje za leto 1988 dosegli prav tako,
kot smo planirali.
Biti pa moramo pravi športniki: zmage in uspehi nas ne smejo uspavati, te-
žiti moramo k še boljšim igram in stabiliziranju vrhunske forme.
Ivo Pšajd
Drava nima strelca
Nogometaši Drave so tekmo v Slovenj Gradcu izgubili predvsem zato, ker
niso izkoristili številnih priložnosti (trikrat zadeli vratnik!), imajo pa tudi veliko
pripomb (in pritožbo) na račun sodniške trojke. Zadetek za Dravo je pri rezulta-
tu 3:0 za domačine v 75. minuti dosegel Štrbal.
V soboto bo na sporedu zadnje kolo prvega dela, Drava pa se bo v Ptuju
pomerila z mariborskim Železničarjem. Tekmo bodo po mladinski predtekmi
začeli ob 13.45,
Po desetih kolih je Drava na delitvi tretjega mesta z Dravinjo, Pekrami in
Železničarjem.
Drava: Pintarič, Potočnik, §migoc, Pihler, Ramšak, Štrbal, Vogrinec, Koro-
šec, T. Emeršič, M. Emeršič, Ljubeč.
1. k.
ROKOMET
Konec jesenskega dela
v zadnjem kolu prvega dela
prvenstva, pravimo mu jesenski,
v drugih republiških rokometnih
ligah ni bilo velikih presenečenj
z izjemo poraza članic Drave v
Radečah, kjer so domačinke
Ptujčankam vedno neugodne
nasprotnice. Drava se je s tem
porazom nekoliko oddaljila od
prvega mesta, do končne odloči-
tve pa je še daleč. Jesenski prvak
bo Šmartno. Sicer pa počakajmo
na uradne uvrstitve.
Zelo zanimivo je v moški ligi.
Rezultat tekme Šempeter- Bra-
nik še ni znan, saj je bilo na se-
maforju ob koncu neodločeno,
prav tako v zapisniku in pri
enem sodniku, prvi sodnik pa je
v svoji evidenci imel gol predno-
sti za domačine. Končna odloči-
tev je v rokah tekmovalne komi-
sije. Verjetno bo Branik kljub te-
mu jesenski prvak pred Ormo-
žem in Veliko Nedeljo, Drava pa
bo sedma ali osma (v ligi je deset
ekip). Ormožane ta konec tedna
čaka še srečanje s Šempetrom, in
to na gostovanju. V primeru
uspeha bo to popolna utrditev
tik pod vrhom, dobra osnova za
naskok na prvo mesto in uvrsti-
tev v prvo republiško ligo.
RADGONA-ORMOŽ 20:37
(9:16)
Ormožani so po izenačenem
začetku (6:5) prevzeli popolno
pobudo in razliko do konca po-
večali na za domačine katastro-
falnih 17 zadetkov razlike. V eki-
pi sta ob odsotnosti obeh Potoč-
njakov znova zaigrala Erhatič in
Polak.
Ormož: Vaupotič, Šandor 4,
Erhatič 1, Fridrih 2, Polak 5,
Grabovac 6, Vrbančič 1, Djerma-
ti. Zabavnik 11, Hedžet 7, Ga-
berc.
VKLIKA M.DKUA-ŠO-
ŠTANJ 32:26 (13:10)
TOKO-DRAVA 22:36 (12:17)
Drava je v Crenšovcih običaj-
no zgubljala tudi z desetimi za-
detki razlike. Tokrat je kljub okr-
njeni postavi (brez Pučka, Satler-
ja, Krambergerja, Vajde in Šim-
ca) dodobra izkoristila boljše
tehnično znanje in deklasirala
domačine, ki jim v tem prvenstvu
ne gre (premalo in preslabo vadi-
jo).
Drava: Valenko, Sirovnik, Ri-
bič 1, Hrupič 12, Žuran 6, Osterc
4, Žmavc 5, Terbuc 5, Kelenc 4,
Matjašič.
Mladinci Ormoža so v Radgo-
ni zmagali s 24:13, Velika Nede-
lja doma z 29:16 z Bakovci, Dra-
va pa je z 20:27 izgubila v Cren-
šovcih.
1. kotar
KOŠARKA
Polzela—Ptuj
90:101
Tekma v Polzeli je bila v obeh pol-
časih enakovredna in šele v zadnjih
treh minutah tekme so si Ptujčani
uspeli priigrati razliko enaj.stih točk.
Koše so dosegli: Robert Kotnik 24,
Cabrian 24, Sulic 23, Ploj 11, Vlah 8,
Damiš 7 in Filipič 4.
Danes (četrtek, 10. novembra) ob
20. uri pa se bodo Ptujčani v tekmi še-
stega kola v dvorani Center pomerili
z ekipo Miklavža.
MG
Odprto prvenstvo v tenisu
za pokal Juršincev
Teniška sekcija Juršinci je v soboto, 15. oktobra, orga-
nizirala odprto prvenstvo v tenisu za pokal Juršincev. Če-
prav je bila udeležba skromna, tekmovanja seje udeležilo
le 10 tekmovalcev, bo tekmovanje postalo tradicionalno v
trdni veri, da se ga bo v bodoče udeležilo večje število lju-
biteljev tenisa. Vremenske razmere za tekmovanje so bile
idealne, borbe lepe, obnašanje tekmovalcev primerno, so-
jenje korektno. Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih,
ki sta bili dobro pripravljeni.
Zanesljivo je zmagal Tomaž Bezjak, član Teniškega
kluba Ptuj, ki je v finalnem obračunu premagal najstarej-
šega udeleženca turnirja Franca Cafuto z rezultatom 6:3,
6:3. V tem dvoboju je Bezjak pokazal ves svoj teniški ta-
lent in prav gotovo je pred njim še lepa teniška prihod-
nost: Njegovo igro odlikuje odličen servis, dobra igra na
mreži, velika borbenost in skromnost. Za njegovega nas-
protnika v finalnem obračunu lahko rečemo, da je storil
vse, da bi Bezjaku nudil čim večji odpor, čeprav je bilo
popolnoma jasno, da tega dvoboja ne more dobiti. Ome-
niti velja, da sta se oba finalista z lahkoto uvrstila v fina-
le. Zato pa so bili toliko bolj napeti boji za naslednja me-
sta. Na tretje mesto se je uvrstil Dani Bezjak, ki je še en-
krat dokazal svoj teniški talent, le treninga in borbenosti
potrebuje za še večje uspehe. Največje prijetno presene-
čenje pa predstavlja četrto mesto mladega in nadarjenega
Mirka Gomilška, ki je na turnirju nastopil zaradi odsot-
nosti nekaterih domačih igralcev zaradi delovne sobote.
Peto mesto je osvojil Aleš Kores iz Vitomarcev, ki je pri-
kazal dobro igro, vendar mu je nekoliko ponagajal žreb,
ki mu je onemogočil višjo uvrstitev. Na naslednja mesta
so se uvrstili: Robert Horvat, Branko Lajh, Janko Muršič,
Igor Berlak in Davorin Matjašič.
Zmagovalec turnirja Tomaž Bezjak je osvojil velik kri-
stalni pokal v trajno lasi, prvi trije pa so dobili zelo lepe
diplome, ki jih je izdelal član teniške sekcije Mirko Mo-
leh; ta je poskrbel tudi za originalno izvedbo plakatov.
Zahvaljujemo se vsem članom Teniške sekcije Juršinci za
vloženo delo v zvezi z organizacijo tekmovanja. Tega dela
je bilo ogromno in prav je, da omenim vsaj Roberta Hor-
vata, Mirka Gomilška, Janka Muršiča in Branka Lajha, ki
imajo največ zaslug, da smo letošnje tekmovanje uspešno
izvedli. Zahvala gre tudi Ivanu Gomilšku — Tesarstvo,
Juršinci, ki je prevzel pokroviteljstvo nad samim tekmo-
vanjem.
Ljubitelje tenisa pa že sedaj vabimo na drugo odprto
prvenstvo v tenisu za pokal Juršincev 1989!
Franc Cafuta
STRELSTVO
Trstenjak dobil
prvo kontrolko
V nedeljo je bilo v Hrastniku prvo
kontrolno tekmovanje Slovenije v
streljanju s standardnim zračnim
orožjem v mednarodnem programu.
V tekmovanju s pištolo so nastopili
tudi trije strelci iz ptujske občine.
Alojz Trstenjak, član SD Mercator, je
zmagal s 562 krogi. Franc Bedrač iz
SD Dornava je bil s 533 krogi peti,
Slavko Ivanovič iz SD Jože Lacko pa
je v sredini s 499 krogi.
Drugo kontrolno tekmovanje bo 4.
decembra v Kranju, prvo zvezno pa
11. decembra v Sarajevu.. Normo za
nastop na zveznem tekmovanju sta iz-
polnila Trstenjak in Bedrač.
1. k.
NOGOMET
v soboto, 5. novembra, in nedeljo, 6. no-
vembra so bile odigrane tekme zadnjega kola
jesenskega dela prvenstva v najkvalitetnejši
ligi Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Do-
seženi so bili naslednji rezultati:
11. kolo: L razred
Skorba:Aluminij 1:3
Gerečja vas:Hajdoše 1:2
Zadnje jesensko kolo
Ptujski ribiči na novosadskem sejmu
Ribiška družina Ptuj je za
aktivnejše člane organizirala
ogled mednarodnega sejma lova,
ribolova, športa in turizma v No-
vem Sadu. Kljub zgodnji uri,
dežju in dolgi naporni vožnji z
avtobusom ribiško vzdušje ni po-
pustilo. Po sedmih urah vožnje
je skupina tridesetih ribičev pri-
spela na prizorišče sejma v No-
vem Sadu. Nekateri so prišli z
mešanimi občutki — glede na
zadnja politična dogajanja v
SAP Vojvodini. Vendar so se na
kraju samem prepričali, da o
kakšnem »državnem udaru« ni
sledu. Bili so deležni le prijazno-
sti uradnih oseb sejma in strež-
nega osebja.
Že sam naziv sejma pove, da
je bila sejemska ponudba name-
njena lovu in ribolovu, kar pa je
neposredno povezano s turiz-
mom. Na sejmu so ponujali svo-
je izdelke naše in tuje firme ter
delavci iz drobnega gospodar-
stva, ki se ukvarjajo s tovrstno
dejavnostjo. Kar se tiče ribiškega
pribora, je bilo mogoče kupiti ali
videti od trnka do čolna. Cene
ne zaostajajo za visokimi cenami
v našem gospodarstvu, vendar je
bila ponudba res raznovrstna.
Tudi lovci so imeli kaj videti.
Nekatere lovske puške lahko za-
enkrat vidiš samo na sejmu. Med
proizvajalci orožja in municije je
imela največjo »besedo« italijan-
ska firma Beretta. Na sejmu so
ponujali tudi loke in samostrele.
Prava paša za oči so bije številne
lovske trofeje. Niso bila predsta-
vljena samo sredstva, s katerimi
se živali lovijo, ampak tudi žive
živali. Skoraj nemogoče je našte-
ti, koliko jih je krasilo sejemske
prireditve. Ker tovrstno našteva-
nje sodi v naravoslovni priro-
čnik, omenimo samo, da so bile
zastopane kopenske, pernate in
vodne živali — slednje v akvari-
jih. Zastopniki tujih in domačih
turističnih središč so ponujali
svoje letne in zimske storitve s
prospekti, videospoti in spomin-
ki. Za ribiče se je prireditelj po-
sebej potrudil, saj je v fontano
na prostem spustil krape, kjer si
si lahko privoščil pravcati špor-
tni ribolov. Ko pa zapiha ledena
košava, si raje krapa ogledaš v
akvariju.
Ob vrnitvi so se Ptujčani usta-
vili v enem največjih naravnih
parkov v Evropi — v Kopačkem
ritu. Bili so si enotni, da je to
pravi naravni raj. Na velikem
prostranstvu ribnikov, mrtvic in
močvirij živi največja jata kor-
moranov v Evropi. Hrana te pti-
ce je tri kilograme rib dnevno.
Kljub temu so kormorani zašči-
teni. Vemo: če naravo prepusti-
mo naravi, ne bo nikdar škode.
Ob veselem razpoloženju in
nekaj postankih za osvežitev so
se Ptujčani vrnili v zgodnjih ju-
tranjih urah. Čeprav utrujeni in
neprespani so se nekateri že
odločali, kam bodo šli na ribolov
po krajšem f>očitku. Z novimi
blestivkami in trnki. S. Vičar
Sejem Zima šport
Nekaj snežink je že najavilo zimo in s tem se začenjajo skrbi,
predvsem staršev, kako svojim otrokom zagotoviti vsaj približno po-
dobno veselje v zimskih športih, kot smo ga vsi skupaj lahko uživali
leta poprej. Cene so astronomsko narasle, komaj kdo še upa, da bo
lahko preživel dneve in dneve na smučiščih. Oprema pa je seveda pr-
vi problem. Marsikateri otrok jo je prerasel, denarja za novo pa ni. In
tako bo prav gotovo dobrodošel obisk smučarskega sejma, ki ga že
tradicionalno pripravlja ptujski Smučarski klub.
Letos bo ta sejem od 18. do 20. noembra v športni dvorani !Vlladi-
ka. Na njem bo mogoče prodati ali kupiti rabljeno smučarsko opre-
mo, kupiti pa tudi novo. Zadnja leta je posebna zanimivost tudi servi-
siranje smučarske opreme, ob sejmu pa si je mogoče ogledati še smu-
čarske filme in se seznaniti z ugodnostmi, ki jih nudi članstvo v Smu-
čarski zvezi in klubu, ter s programom dela in zimovanj, ki jih pripra-
vlja Smučarski klub Ptuj. Najbrž bo sejem, na katerem seje izmenjalo
tudi po 2 tisoč obiskovalcev,, tudi letos, morda pa še posebej letos,, do-
bro obiskan.
d. I.
Nasveti za smučarje tekače
Seregej Pavličev, ki vodi sekcijo teka na smučah pri ptujskem Smučarskem
klubu, je za Tednik pripravil nekaj nasvetov, ki bodo prav gotovo dobrodošli
tako za tiste, ki so že vešči te rekreativne panoge, kot tudi za one, ki se z njo na-
meravajo poprijeti v prihajajoči zimi. Nasveti pa so takšni:
•	Najprej je potrebno pregledati opremo in jo dopolniti. V trgovinah je še
marsikaj mogoče izbrskati po starih cenah. Cene novih, letošnjih kolekcij so po
dvakrat višje.
• Čas je, da pričnete redno teči. Vsaj vsak drugi dan. intenzivno pa vsaj
dvajset minut, z ogrevanjem in ohlajanjem pa skupaj kakšno uro. Dobro je, da
tečete v strmino s pomočjo smučarskih palic. Priporočljive so tudi vaje za krepi-
tev ramenskega obroča, kar vse pa je mogoče mimogrede opraviti tudi pri jesen-
skih delih na vrtu in polju.
•	Tudi pri hrani je potrebno paziti. Kosilo gre združiti z večerjo, tik pred
spanjem pa jo opustiti. Priporočljivo je uživati tudi več ogljikovih hidratov,
manj maščob, pa tudi beljakovin ne preveč. Pač pa sadja. Če ste kadilec, pa bi
bilo še posebej dobro, da bi kajenje zmanjšali, če že ne opustili.
d. 1.
Podvršnik obdržal vodstvo
Na 10. hitropoteznem tiimiiju
v šahu za leto 1988 Šahovskega
društva MIP Ptiij je zmagal Ivo
Mihevc z 8 točkami, 2. Podvršnik
7,5, 3. do 4. Bohak in Brglez 7, 5.
Miklavčič 6, 6. Šeruga 5,5, 7.
Narcisa Mihevc 4,5, 8. Cič 3,5
itd.
V skupnem seštevku posebne-
ga točkovanja vodi še naprej
Marko Podvršnik s 123 točkami.
GD Tumišče
V članku, ki je bil objavljen v
Tedniku št. 43, je zadnji stavek
očrnil tudi mene — poveljnika
G D Tumišče.
Ker se gasilske vaje 22. 10.
1988 iz upravičenih razlogov ni-
sem mogel udeležiti, ne morem
dovoliti, da tov. pod psevdoni-
mom Trubač kvari moj ugled z
izmišljotino, da sem vajo opazo-
val od daleč, zato ga pozivam, da
se mi javno opraviči in ga v bo-
doče prosim, da s svojo zagna-
nostjo ne skuša več kvariti moje-
ga ugleda.
Poveljnik G D Tumišče
Jurij Klep
2. Brglez 92,5, 3. Bohak 89,5, 4.
Ivo Mihevc 83, 5. Šeruga 52 itd.
Naslednji turnir bo 18. novem-
bra ob 18. uri.
Silva Razlag
Govori se.. .
... da so v poslovni enoti Kre-
ditne banke Maribor v Ptuju 31.
oktobra ob dnevu varčevanja delili
priložnostna darila, v banki prijaz-
nih ljudi — ekspozituri Jugohanke
v Ptuju pa nič. če zanemarimo na-
smeh prijaznih ljudi...
.. . da imajo skupne službe sa-
moupravnih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti v Ptuju veli-
ke zaloge štampiljke Zdravstvene
skupnosti. Vsi, ki dobivajo pošto iz
teh služb, pa četudi gre za telesno-
kulturno. raziskovalno ali katero
drugo skupnost, imajo na pisem-
ski ovojnici to štampiljko. Ali pa
so interesne skupnosti družbenih
dejavnosti bolne...?
... da smo v ptujski občini dobi-
li nov kupleraj. Kako si drugače
razlagati reklamni oglas, da ponu-
jajo prenočišča od H. ure dopold-
ne do n. ure zvečer?
10 - ZA RAZVEDRILO
10. november 1988 — TEDNIK
TEDNIK - november 1988
OGLASI IN OBJAVE - 11
Revoluoinričirne vrednote NOB
nam veliko pomenijo
v Grajeni je bila letna pro-
gramska seja slovenskogoriškega
koordinacijskega odbora SZDL
za negovanje, razvijanje in pre-
našanje revolucionarnih vrednot
narodnoosvobodilnega boja. Te-
meljito in vsestransko so ocenili
letošnji pohod po poteh revolu-
cije v Mostje. Posebej so se zadr-
žali na oceni priprav in na vsebi-
ni pohoda Krambergerjevega-
slovenskogoriškega odreda, ki ga
sestavljajo krajevne skupnosti:
Destrnik, Grajena, heroja Lacka
Rogoznica, Juršinci, Polenšak,
Trnovska vas in Vitomarci. Čete
teh krajevnih skupnosti so na
svojih poteh obiskale spominska
obeležja NOB, na partizanskem
mitingu v Pacinju pa izvedle kul-
turni program. Skupno dogovor-
jene naloge so bile dobro opra-
vljene, zato so v sklepni oceni iz-
rekli priznanje vsem, ki so bili
nosilci vsebinskih priprav in iz-
vedbe pohoda.
Pohod po poteh revolucije v
Mostje so ocenili kot skupno
vrednoto vseh delovnih ljudi in
občanov ptujske občine. V zelo
zavzeti razpravi pa so si bili
enotnega mnenja, da je potrebno
programsko zasnovo pohoda
vsebinsko in organizacijsko pre-
oblikovati tako, da bo postal še
zanimivejši za čim širši krog lju-
di, od najmlajših do najstarejših.
Občinski konferenci SZDL Ptuj
predlagajo, da še v tem letu izde-
la programsko zasnovo pohoda,
o kateri naj bi zatem razpravljali
v vseh krajevnih organizacijah
SZDL. V snovanje nove pro-
gramske zasnove pohoda naj se
vključijo vse družbenopolitične
in družbfene organizacije ter dru-
štva v občini, ki naj bi si udelež-
bo na pohodu načrtovali tudi v
svojih rednih letnih programih
dela. Posebej so poudarili, da
jim negovanje, razvijanje in pre-
našanje revolucionarnih vrednot
NOB na mlade generacije veliko
pomeni, zato želijo, da se tudi
ZSM.S ustvarjalno vključi v sno-
vanje programske zasnove poho-
da. Poudarek na uveljavljanju
vrednot NOB je danes še kako
nujno potreben, pri razvijanju in
negovanju teh vrednot pa izhaja-
ti iz kvalitetnejših izhodišč in na
realnem prikazovanju. Poudarek
naj bo na tem, česar ne želimo
mladim generacijam - grozot in
trpljenja, ki so jih prestajale ge-
neracije v času druge svetovne
vojne. V razpravi so govorili tudi
o vrednotenju spominskih obele-
žij NOB, katerim naj se posveča
enaka skrb in pozornost. Pri tem
je bilo zastavljeno vprašanje, za-
kaj se pozablja na spominsko
obeležje Natašine skupine v Bra-
tislavcih.
V sklepnem delu razprave so
se dogovorili o skupnih aktivno-
stih v novem delovnem letu
1989. Med drugim so se dogovo-
rili o organizaciji trimskega kole-
sarjenja v Mostje ob dnevu bor-
cev. Nameravajo organizirati
skupni izlet. Aktivnosti pa načr-
tujejo tudi ob krajevnih prazni-
kih. SZDL krajevne skupnosti
Grajena so se zahvalili za opra-
vljeno delo v letu 1988, SZDL
krajevne skupnosti heroja Lacka
Rogoznica pa zaupali vodstvo
koordinacijskega odbora za
mandatno obdobje 1989.
Feliks Bagar
Delegacija Zveze socialistične mladine Hrvatske — udeleženka pohoda
po poteh revolucije Mostje '88
Na Martinov
dan bo v mestu
znova vrvež
Vinski patron bo v mesto pri-
vabil veliko Ptujčanov in okoli-
čanov. Trgovali bodo tega dne
zlasti pred Mercatorjevo blagov-
nico, kjer bo naprodaj nekaj iz-
delkov pod ugodnimi pogoji.
Ljubitelji suhomesnatih proizvo-
dov znane tovarne Gavrilovič iz
1'etrinje jih bodo dobili po zani-
mivi ceni. Kupci se bodo lahko
potešili z moštom Fmone-Kme-
tijskega kombinata, tozda Slo-
venske gorice Haloze, trgovci
pa se bodo potrudili tudi pri je-
dači. Obljubljajo, da bo vse moč
dobiti po zmernih cenah. Do
martinovega naj bi pred blagov-
nico uredili še drugi prodajni pa-
viljon. Upravnik blagovnice Ra-
do Plohi napoveduje tudi prihod
dveh kmečkih vozov, na katerih
bo vse, kar se uporablja pri trga-
tvi.
Ce bo dopoldne v glavnem v
znamenju nakupov, bodo po-
poldne prišli na račun ljubitelji
domače zabavne glasbe in običa-
jev. Okrog štirinajste ure se bo
pričel nastop ansambla Ptujskih
pet. Pričakujejo pa tudi folklor-
no skupino iz Markovec in pev-
ke iz Zabovec. Kaže, da bodo te-
ga dne že predstavile tudi novo
pesem o Martinu; tako vsaj
obljublja Terezija Maroh.
V Martinovem duhu bo tudi
prodaja v trgovini. Na policah
bodo race, gosi in vse, kar sodi
zraven. Tega dne bodo prodajali
še spominke.
Veselo bo tudi na drugem pri-
reditvenem prostoru — poleg Ti-
tovega bo oživel tudi Bakhov trg.
Ob 15. uri se bo tam pričelo tra-
dicionalno Martinovanje delav-
cev tozda Slovenske gorice —
Haloze, na katerega vabijo tudi
druge občane. Martinov dan je
že po tradiciji rezerviran za sre-
čanje vinogradniških delavcev.
Tega dne se veselijo svojih do-
brih ali manj dobrih uspehov.
Četudi se vedno trudijo, jim mar-
sikdaj ponagaja mati narava. Ta-
ko je bilo tudi letos in pridelek je
manjši, a toliko slajši. Pravijo, da
je letošnji dobre kakovosti. Tra-
dicionalni krst mošta bo na Bak-
hovem trgu od 17. do 19. ure. Za
zabavo in ples bo igral narodno-
zabavni ansambel.
Prireditve z veselim Martinom
pa bodo še v številnih gostinskih
obratih: na Gorci, v motelu v
Podlehniku, v kavabaru Orfej,
kjer bodo gostje martinovali z
Mirkom Vindišem. V gostilnah
Haloškega bisera nudijo v tem
tednu Martinove jedi, poleg tega
pa vabijo na jedila baročne kuhi-
nje in druge specialitete. Sicer pa
je tudi v tem tednu v Ptuju mar-
sikaj videti, zlasti so zanimive
številne razstave, zato gostom od
drugod ne bo dolgčas.
Na Martinov dan pa bo v vite-
ški dvorani na gradu svečana po-
delitev priznanj Turistične zveze
Slovenije za najbolj urejeni kraj
v letu 1988 s kulturnim progra-
mom pod naslovom: Hodil po
zemlji sem naši in pil nje prele-
sti. Prireditev se bo pričela ob 14.
uri.	MG
Oblikovanje dele-
gatskih vprašanj
in pobud
Kot redna oblika dela se je v občin-
ski konferenci Zveze socialistične
mladine Ptuj uveljavil tudi posvet
predsednikov in sekretarjev osnovnih
organizacij in mladinskih aktivov. Po-
sveti so mesečni, na njih pa se mladi
seznanijo s programom dela občinske
konference in poglavitnejšimi akcija-
mi RK ZSMS.
Tretji posvet bo tako v ponedeljek,
14. novembra, ob 14.30 v Klubu mla-
dih. Udeleženci se bodo seznanili s
programom mladinskega izobraževa-
nja, z odgovori na mladinska vpraša-
nja na zborih občinske skupščine, ob
katerih bodo oblikovali tudi svoje
zahteve in predloge še posebej na po-
dročju turizma in kmetijstva. Ob kon-
cu posveta se bodo podrobneje sezna-
nili še z novimi pravili občinske kon-
ference.	d.
V Ormožu bodo
martinovali
v soboto
Podobno kot v prejšnjem letu bodo
Ormožani tudi letos martinovali v so-
boto. Gostinci in trgovci bodo prišli s
svojo ponudbo na ulice. Osrednji pri-
reditveni prostor bo pred gradom,
kjer bodo program pričeli že ob enaj-
sti uri. Pričakujejo člane prosvetnega
društva Velika Nedelja in nekatere
druge skupine: iz Ormoža, Podgorcev
in s Huma. Ob štirinajstih naj bi v
polnem sijaju zaživela tržnica akti-
vi kmečkih žensk bodo predstavili
svojo kulinarično ponudbo. Turisti-
čno društvo Podgorci pa bo skupaj z
društvom vinogradnikov organiziralo
pokušnjo zasebnih vin. Uvod v po-
poldansko prireditev bo imela godba
na pihala, nastopilo pa bo tudi več
folklornih skupin. Prikazali bodo krst
mošta. Turistično društvo Podgorci
bo ob tej priložnosti organiziralo
sprevod, prikazalo običaje in tudi
uradno krstilo letošnjo vinsko letino.
Prireditve na martinovo bodo od de-
vete ure naprej in bodo trajale pozno
v noč.
Martinovali pa bodo tudi po kra-
jevnih skupnostih in večjih gostinskih
lokalih.
Komemoracija ob dnevu mrtvih
v ptujski občini smo se vseh padlih borcev NOB in aktivistov ter
vseh umrlih svojcev spomnili na osrednji občinski komemorativni
svečanosti, ki je bila v ponedeljek, 31. oktobra, ob spomeniku padlim
borcem na starem mestnem pokopališču. Komemorativni govor je
imel Karel Žmavc, predsednik občinske borčevske organizacije, v kul-
turnem sporedu pa so nastopili vojaki iz ptujske garnizije, ki so v spo-
min izstrelili tudi častne salve, člani ptujskega pihalnega orkestra ter
mladinci iz Kluba mladih v Ptuju.
-OM
Med številnimi občani in delovnimi ljudmi je bilo na komemorativni slo-
vesnosti še največ šolske mladine. (Foto: M. Ozmec.)
Segli so
v skrinjo
spominov
5. novembra so se v Gorišnici
srečali sošolci, rojeni leta 1928. Z
njima sta bila tudi učitelja tov.
Poidka in Stane Stanič. Spomnili
so se prehojene življenjske poti,
spomnili žalosti in radosti,
spomnili vseh, ki so bili nekoč z
nami, pa jih sedaj ni več. Prvič
po 45 letih so bili skupaj; lepo
jim je bilo in še se bodo srečali.
Vse zbrane je pozdravil ravnatelj gorišniške šole Branko Sirec. (Foto
Laura, Gorišnica.)
PADEL IN UMRL
V sredo, 26. oktobra, popold-
ne je 77-letni Janez Kuhar iz
Podvincev 38, KS Rogoznica, ne-
sel po dvorišču proti svinjaku v
lO-litrskem loncu krmo za praši-
če. Med potjo mu je spodrsnilo,
padel je in z glavo udaril ob zid.
Pri tem je dobil tako hude po-
škodbe, da je na kraju nezgode
umrl.
TRCIL V AVTO PRED SEBOJ
Na Spodnji Hajdini je po ma-
gistralni cesti v sredo zjutraj pe-
ljal Musret Mahmuti iz Peči, ki
je na začasnem delu v ZRN.
Med vožnjo pri Hajdini je
zmanjšal hitrost. Za njim se je z
osebnim avtomobilom peljal
Marjan Slana iz Lenarta in z nez-
manjšano hitrostjo treščil v Mah-
mutijev avto. Pri trčenju seje hu-
do poškodovala sopotnica v Sla-
novem avtomobilu Marjeta Ga-
šparič iz Domžal in so jo prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico. Škodo
na obeh vozilih pa ocenjujejo na
okoli 20 milijonov dinarjev.
PEŠEC UMRL NA KRAJU NE-
ZGODE
V nedeljo, 30. oktobra, ob 2.30
je po lokalni cesti iz Gerečje vasi
proti Slovenji vasi vozil osebni
avto Vojko Radolič. Zunaj nase-
lja Gerečja vas je dohitel p>ešca
Andreja Zunka, starega 20 let, iz
Kaniže 21, občina Maribor-Pes-
nica, ki je šel v isti smeri po de-
sni strani ceste. Med pretesnim
prehitevanjem je avto zadel peš-
ca in ga zbil po cestišču. Pri tem
je Andrej Žunko dobil tako hude
poškodbe, da je na kraju nezgo-
de umrl.
AVTO GA JE STISNIL OB ZID
Prejšnji teden so v delovni or-
ganizaciji Pleskar v Ptuju popra-
vljali tovornjak in ga postavili na
kanal. Med popravilom se je
vklopil zaganjalnik in vozilo se
je premaknilo. Pri tem je delavca
Stanka Potrča stisnilo ob zid in
ga hudo poškodovalo. Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.
NA PREHODU ZA PEŠCE V
OTROKA
V petek, 4. novembra, dopold-
ne ob II. uri je voznik osebnega
avtomobila Mitja Mere s Spod-
nje Hajdine na prehodu za pešce
zadel 10-letnega Rada Stropnika
iz Ptuja, Nova cesta 3. Po ugoto-
vitvah organov prometne varno-
sti voznik pred prehodom za peš-
ce ni pravočasno ustavil, čeprav
je videl, da stojijo na pločniku
otroci. Rado je prav tedaj stopil
na prehod, avto ga je zadel in
zbil po cestišču. Hudo ranjenega
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
V nedeljo, 6. novembra, zjutraj
okoli 3. ure se je od Kidričevega
proti Ptuju peljal z osebnim av-
tomobilom poljski državljan Mi-
roslavv Dlugosz in se v križišču
na Hajdini ustavil. Za njim je vo-
zil Tomislav Intihar iz Kungote
pri Kidričevem in trčil v poljski
avto, ki ga je odbilo naprej, zato
je trčil še v voznika kolesa z mo-
torjem Janeza Baumana. Na sre-
čo pri trčenju ni bil nihče ranjen.
Škodo na vozilih pa so ocenili na
okoli 15 milijonov dinarjev.
ZGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
V sredo, 2. novembra, je nastal
požar na gospodarskem poslopju
Antona Jusa v Žetalah št. 54.
Ogenj je popolnoma uničil lese-
no gospodarsko poslopje, zgore-
lo pa je tudi 20 ton sena in precej
raznega kmečkega orodja in na-
prav. Na požarišče so prihiteli za
domačimi gasilci še gasilci iz
Podlehnika, Tržca in Ptuja in
preprečili, da se ni požar razširil
na sosednje zgradbe. Vzrok po-
žara še uradno ni znan, domne-
vajo pa, da je nastal zaradi slabe
električne napeljave. Škoda je za
okoli 40 milijonov dinarjev.
FF
Posadka tricevnega protiletalskega topa PA 20/3 pod poveljstvom sta-
rešine Gorana Softa med urjenjem na vojaškem poligonu.
(Foto: M. Ozmec.)
Pripadniki artilerijsko-raketnih enot protizračne obrambe JLA
praznujejo danes svoj 44. rojstni dan, saj je 10. novembra leta 1944
predsednik TITO z ukazom ustanovil prvi protiletalski polk NOV in
PO Jugoslavije.
Po vojni seje naša protiletalska obramba naglo razvijala in je ta-
ko kmalu postala samostojen rod kopenske vojske JLA. Hitremu raz-
voju vseh borbenih tehničnih sredstev pa so uspešno sledili tudi pri-
padniki tega rodu. Po njihovi zaslugi in ob pomoči radarjev, računal-
niških naprav, večcevnih in hitrih topov, ki zmorejo izstreliti v sekun-
di tudi več deset nabojev, je skupaj z vojnim letalstvom naše nebo
trdno zaščiteno pred kakršnimkoli napadom morebitnega sovražnika.
ObeneiTL pa so artilerijsko-raketne enote tudi uspešen zaščitnik vseh
topniškm, tankovskih, pehotnih in drugih enot JLA ter vseh strateških
zemeljskih objektov.
Moč tega rodu pa poleg vseh najsodobnejših tehničnih dosežkov
temelji predvsem na osnovnem dejavniku našega koncepta oborože-
nega boja — na človeku. Vse specialnosti vojakov in starešin pa zah-
tevajo visoko strokovno izobrazbo ter odlično psiho-fizično pripra-
vljenost.
Protiletalci so hitri, iznajdljivi, na moč tovariški ljudje s polno
mero medsebojnega razumevanja in spoštovanja ter s prefinjenim ob-
čutkom za uspešno skupinsko delo.
Tudi v ptujski garniziji oziroma vojašnici Dušana Kvedra imamo
uspešen kolektiv artilerijsko-raketnih enot, katerim poveljuje podpol-
kovnik Franc Meglič. Enota je mlada in ima letos za sabo že skoraj 2
meseca taborjenja po različnih krajih domovine. Tudi te dni vojaki in
starešine taborijo na poligonu v Apačah; kljub mrazu so pri izpolnje-
vanju svojih nalog vztrajni in uspešni, zaradi česar je naša čestitka ob
njihovem prazniku toliko bolj srčna. V imenu komandanta Franca
Megliča pa velja čestitka tudi vsem, ki z njimi uspešno sodelujejo, od
štaba TO do vseh družbeno-političnih organizacij in KS, na območju
katerih bivajo.
- OM
Rodile so:
Nevenka Mojzeš, Bukovci 26
-	Miša; Nada Sevšek, CMD 7
—	Katjo; Neža Kramberger, Ki-
dričevo, Kraigherjeva 22 — de-
čka; Anica Bedenik, Dolena
44/a — Lariso; Sonja Vindiš,
Podlehnik 5/g — Marka; Verica
Kolarič, Vodranci 1 — Mojco;
Jožica Preložnjak, Središče, Pre-
Ijinska — Dario; Minka Hoh-
nec, Nadole 15 — dečka; Violeta
Sluga, Pobrežje l9/a — dečka;
Milena Novak, Medvedce 2 —
deklico; Iris Zrilič, C-M-D 9 —
Niko; Milena Jakopec, Sela 7 —
Tamaro; Nada Lah, Nova vas
pri Markovcih 5 — Dejana; Ma-
rica Šmigoc, Repišče 8 — dečka;
Anita Štebih, Mezgovci 58 — de-
klico; Vlasta Špindler, Berkovci
35, Videm ob Sčavnici — Gre-
gorja; dr. Valerija Šaško-Bočkaj,
Kraigherjeva 38 — Marka; Vale-
rija Meško, Bresnica 29 — Suza-
no.
Poroke:
Stojan Fideršek, Stogovci 7, in
Ida Habjanič, Lancova vas 57.
Umrli so:
Ana Simončič, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1908, umrla 31.
oktobra 1988; Ludvik Čuček, Tr-
novska vas 30, roj. 1908, umrl 30.
oktobra 1988; Marija Veronek,
Maribor, Orožnova 1, roj. 1904,
ijmrla I. novembra 1988; Anton
Žuran, Gruškovec 43, roj. 1904,
umrl 2. novembra 1988; Marija
Resnik, Mariborska 48, roj. 1925,
umrla 31. oktobra 1988; Janez
Pihler, Žerovinci 13, roj. 1904,
umrl 31. oktobra 1988; Marija
Druzovič, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1916, umrla 4. novem-
bra 1988; Ludvik Lašič, Do-
brovščak 10, roj. 1943, umrl 5.
novembra 1988; Hilda Seršen,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1910, umrla 5. novembra 1988;
Franc Rus, Žabjak 6, roj. 1916,
umrl 6. novembra 1988; Anton
Kolar, Ul. Šercerjeve brigade 4,
roj. 1919, umrl 5. novembra
1988; Terezija Vidovič, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1899, umr-
la 4. novembra 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Muj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujino
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-^31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čevanju proizvodov in stori-
tev v prometu Je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.