LETO XLV, ŠT. 41 PTUJ, 15. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV
Zgodba o zdravilih
še ni končana!
v torek zjutraj srn« znova poklicali ptujsko bolnišnico
in se zanimali, kako je z zdravili, ki jih je Ministrstvo za
delo, zdravstvo in socialo dežele Nordrhein-Westfalcn po-
slalo kot humanitarno pomoč. Gre za zdravila, ki jim je
že zdavnaj potekel rok uporabe in se po naših zakonih ne
smejo uporabljati za zdravljenje ljudi.
Bolnišnica je v zvezi s tem
pisala tudi Ministrstvu za
zdravstvo, družino in socialno
varstvo. Takole odgovarja:
"Glede na telefonski pogovor in
dopis s priloženim seznanom
zdravil, ki jih je kot humanitar-
no pomoč poslalo s posredo-
vanjem gospoda Lašiča Mini-
strstvo za delo, zdravstvo in so-
cialo dežele Nordhein-Westtfa-
Delavci mariborskega Gradisa
hitijo z gradnjo telovadnice pri
osnovni šoli v Lcnnrtu. Investitor
objekta je Skupščina občine Le-
nart. Ker telovadnica že dobiva
' reho, nas je zanimalo, kako po-
teka dela. Na gradbišču smo se
obrnili na vodjo podjetja Gratex
(ta nadzira gradnjo) Mileno Sko-
robrijan. Razložila nam jo, da
len, vam sporočamo: Pri pre-
gledu seznama zdravil smo ugo-
tovili, da je pri večini navede-
nih preparatov rok uporabe že
davno potekel, in ni nam jasno,
kako je taka pošiljka prešla ca-
rinski pregled.
Ministrstvo za zdravstvo,
družino in socialno varstvo Slo-
venije zahteva, da se pošiljka
vrne pošiljatelju, ker Slovenija
zgradba še ni zgrajena do
takšne faze, da bi bila fotografi-
ja primerna za objavo. Pojasnila
nam je tudi, da bi objava foto-
grafije telovadnice v našem
časopisu lahko negativno vpli-
vala na potek gradnje.
Ker fotografiramo tudi takrat,
ko postavljajo temeljne kamne
za zgradbe in spremljamo grad-
nima pogojev za uničevanje
neuporabnih zdravil.
Prosimo, da s pisno izjavo
prevoznika zagotovite, da bo
vrnil zapadla zdravila v državo,
ki jih pošilja. Poleg te zahteve
ministrstvo izrecno nasprotuje
morebitnemu prevozu omenje-
nih zdravil na vojna območja
zunaj Slovenije."
Vodja ptujske bolnišnice dr.
Lojze Arko je povedal, da se že
pogovarjajo s prevoznikom, da
bi zdravila odpeljal, vendar bo-
do to morali plačati. Vprašanje
je tudi, ali bodo Avstrijci tovor
pustili čez mejo. Najboljše bi
bilo, če bi Franc Lašič zdravila,
če jih je že pripeljal, tudi sam
odpeljal.	mg
njo objektov, ki bodo služili lju-
dem, nas je njena izjava oziro-
ma prepoved začudila. Razisko-
vati smo začeli, zakaj bi lahko
objava fotografije negativno
vplivala na potek gradnje.
Ker v bližini nove telovadni-
ce stoji Sokolski dom, ki je
zaščiten kulturni spomenik,
smo se obrnili na Zavod za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine v Mariboru. Neva Sulič
— Urek, ki je bila odgovorna za
spomeniško zaščitene objekte
na lenarškem območju, nam je
povedala: "Gradnjo telovadnice
sem spremljala, in ko sem se
nedavno peljala mimo, sem bila
presenečena, ker zgradba že
stoji. 15. aprila leta 1991 smo
na Oddelek za družbene zadeve
občine Lenart poslali dopis, v
katerem jih seznanjamo, da pri
izdelavi lokacijske dokumenta-
cije in izvedbenega načrta za
novo telovadnico - ki bo pove-
zovala sokolski dom in novo
šolo - naš zavod ni sodeloval ter
da o gradnji nismo bili niti
wradno niti neuradno obveščeni.
Zahtevali smo tudi korekcijo iz-
vedbenega načrta, ki bi razdro-
bile maso velikega objekta; pro-
jektant ing. arh. Pečenko jo je
tudi upošteval. Ker izdaja grad-
benega dovoljenja brez našega
soglasja ni mogoča, smo ponov-
no prosili za načrte."
Seveda so prošnje s strani Za-
voda bile zaman in sprašujejo
se, ali imajo v občini za gradnjo
telovadnice legalne gradbene
načrte.
Ker do sklepa redakcije ni-
smo mogli preveriti lenarških
gradbenih načrtov, bomo o tem
poročali v prihodnji številki.
Besedilo in posnetek:
Marija Slodnjak
DO ZADNJE KAPLJICE • Če letošnjega pridelka žlahtne kapljice ne bi prizadela suša, bi bil
zagotovo eden Izrednih tako po količini kot po kakovosti; vsaj tako trdijo kletarji. Pa je za na-
meček tik pred trgatvijo sredi prejšnjega tedna ponekod udarila še toča; predvsem v okolici
Lačavesi in Vodranskega Vrha. Zato se je treba še posebej potruditi za vsako jagodo posebej.
Tudi na preši! • Foto: M. Ozmec
□sebna podpora
kandidat:am za volitve
Tisti, ki želijo predlagati kan-
didata za predsednika, kandida-
ta za člana državnega sveta kot
predstavnika lokalnih interesov
ali podpreti listo kandidatov za
poslance državnega zbora, lah-
ko dobijo ustrezne obrazce na
Ptuju v pritličju Slomškove uli-
ce 6, če imajo stalno prebiva-
lišče v mestu, sicer pa na svo-
jem krajevnem uradu. Po en
obrazec lahko dobijo polnoletni
državljani Slovenije s stalnim
prebivališčem v občini. Zadnji
rok za oddajo obrazcev je 11.
november oziroma 6. november
za kandidata za državni svet.
McZ
Mercatorjeva modna jesen
Vse o jesensko—zimski mo-
di, od konfekcije do obutve in
usnjene galanterije, bo Merca-
tor MIP Ptuj predstavil na mod-
ni reviji, ki bo nocoj ob 20.uri v
avli Srednješolskega centra.
Plesna skupina Kaj in znani slo-
venski proizvajalci vas bodo
popeljali v svet letošnje mode.
Tudi o umetnosti ličenja in ne-
govanju kože bo govor.
Program bo povezovala Ida
Baš. Nastopil pa bo še Zoran
Predin.	^
2 — DOMA IN PO SVETU
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
LAPAROSKOP V PTUISiU BOLNIŠMlCf
Do zdravja z manj bolečin
1. oktobra je kirurški oddelek
ptujske bolnišnice odprl vrata
novi metodi zdravljenja žolčnih
kamnov — laparoskopski hole-
cistektomiji. Metoda je v svetu
uveljavljena že pet let in v tem
obdobju je bilo uspešno operi-
ranih več tisoč ljudi. V naši
državi je bil prvi bolnik operi-
ran pred dvema letoma v Slo-
venj Gradcu, letos pa so metodo
začeli uporabljati tudi nekateri
drugi medecinski centri, tudi mi
v Ptuju.
Namen laparoskopskega pose-
ga je odstranitev obolelega žolč-
niki s kamni kot pri kasični ope-
raciji, pristop k posegu pa je dni-
gačen — za bolnika ugodnejši.
Izpopolnjen laparoskopski instru-
mentarij omogoča (xLstranitev
obolelega organa skozi štiri mini-
malne (pol do enega cm dolge)
rane na trebušni steni.
S tem se izognemo veliki, 15
in več cm dolgi rani, s katero
poškodujemo osnovne elemente
trebušne stene.
Poseg nudi bolniku več pred-
nosti:
—	zmanjšuje pooperativne bo-
lečine celo do 80 odstotkov,
—	zmanjšuje potrebo po sred-
stvih proti bolečinam,
—	izognemo se komplikacijam,
ki jih prinaša velika rana (razšitje,
infekcija, brazgotinje-nje),
—	bolnik po operaciji hitreje
okreva,
— hrano dobi že prvi dan po
operaciji, vstajali prične že po ne-
kaj urah.
Čas hospitalizacije je skraj-
šan, saj tretji do peti dan po
operaciji zapušča bolnišnico.
Zgodaj začne poklicno dejav-
nost, hišna opravila in športne
aktivnosti. Ugoden )e tudi koz-
metični učinek: po nekaj tednih
se rane praktično ne vidijo več.
Dolga je veriga instrumentov
in aparatur, potrebnih za izvedbo
takega posega: laparoskopska op-
tika z virom svetlobe, laparoskop
s priključeno mini kamero in
možnostjo snemanja, monitor, na
katerem sproti opazujemo svoje
delo, C02 insuflator in še dolga
vrsta drugih. Vsekakor je za upo-
rabo teh instrumentov in tudi za
operativno tehniko odstranitve
žolčnika s kamni potrebno preho-
diti določen učni program, v ka-
terem so vključene tudi vaje na
mrtvem —industrijskem objektu,
svinjskih jetrih in živih živalih.
Od 8. do 10. oktobra je bil or-
ganiziran tovrstni tečaj za izo-
braževanje kirurgov v Slovenj
Gradcu, ki na tem področju raz-
polag',! / največ izkušnjami.
Tečaja sta se udeležila še dva
naša kirurga.
Prvo laparoskopske odstranit-
ve žolčnikov s kamni v naši
bolnišnici so bile izvedene ob
pomoči prim. dr. Vodopije iz
Slovenj Gradca, ki nam je bil s
vojimi velikimi izkušnjami (čez
300 opravljenih operacij do se-
daj) v veliko pomoč in vzpod-
budo in se mu še enkrat iskreno
zahvaljujemo.
Kljub vsem naštetim predno-
stim bo še vedno nekaj bolni-
kov operiranih na klasičen na-
čin. To velja predvsem za bolni-
ke s hudimi vnetji žolčnika, z
boleznimi žolčnih vodov in
žolčnih izvodil, bolnike s karci-
nomom žolčnika in tako naprej.
Z laparoskopsko metodo ope-
riranja smo vstopili v novo ob-
dobje kirurgije, ki iz invazivne
počasi, ampak zanesljivo preha-
ja v miniinvazivno fazo.
Dr. Durda Sokolič,
kiruginja — specialistka
Aparature, potrebne za laparoskopsko holecistektomijo.
Med operacijo.
Zdravo sadje, cenejša zaščita
POSLEDICE SUSE TUDI V SADJARSTVU • IZVOZA
SADJA NE BO • INTEGRIRANA PRIDELAVA ZDRAVE-
GA SADJA • ODLIČNA KAKOVOST JABOLK
Čeprav se na jablanah to ne
pozna, je suša vendarle naredila
škodo tudi sadjarjem Kmetij-
skega kombinata Ptuj. V sadjar-
stvu Osojnik ocenjujejo, da bo
sadja za 30 do 40 vagonov manj
kot običajno, in to kljub temu
da so imeli letos rodnih nekaj
novih nasadov.
Tako bodo letos v omenjenem
sadjarstvu pospravili 130 do
140 vagonov jabolk in 40 do 50
vagonov hrušk. Čeprav so ja-
bolka za spoznanje drobnejša,
je njihova kakovost odlična.
Drugače pa je pri hruškah, kjer
je suša pustila posledice tudi pri
kakovosti sadja. Tudi kakovo-
stna jabolka pa bo letos težko
prodati, saj je bila v Evropi leti-
na bogata. Običajno je Kmetij-
ski kombinat izvozil več kot sto
vagonov sadja, letos pa s proda-
jo na tuje trge na kaže dobro.
Tako na zahodu kot pri nas je
cena sadja nižja kot lani in to
bo sadjarjem poleg suše še do-
datno zmanjšalo dohodek.
Kombinatovo sadjarstvo
Osojnik je letos že drugič sode-
lovalo v slovenskem projektu
integrirane pridelave sadja.
Kot je povedal vodja zaščite ra-
stlin inž Edo Kupčič, gre za
pridelavo bolj zdravega sadja .
Način pridelave je naravi bolj
prijazen. Uporabljajo manj stru-
pena zaščitna sredstva, v bistvu
vzdržujejo v sadovnjakih narav-
no stanje in z naravnimi so-
vražniki zmanjšujejo učinek
škodljivcev in bolezni. Tudi ob-
delovanje sadovnjakov je orga-
nizirano tako, da s stroji čim
manj tlačijo zemljo. Ker se na
tak način prihrani kako škro-
pljenje, vpliva to še na manjše
stroške pridelave sadja.
V ta slovenski projekt, ki ga
vodi Poslovna skupnost prehra-
ne Slovenije, se vključuje vse
več pridelovalcev sadja. Tudi v
ptujski občini jih je že nekaj.
Nekaj težav pri tem je zaradi te-
ga, ker industrija zaščitnih sred-
stev svoje proizvodnje še ni pri-
lagodila sodobnim zahtevam in
je potrebno ustrezna zaščitna
sredstva uvažati.
Sadjarji, vključeni v intergri-
rano pridelavo, morajo vse leto
voditi skrbno evidenco o svojih
posegih v sadovnjaku. Med dru-
gim morajo voditi statistiko
stanja naravnih uničevalcev
škodljivcev. Tako je na primer
potrebno sproti ugotavljati šte-
vilo pikapolonic na drevesih,
roparskih pršic in drugih ško-
dljivcem nevarnih žuželk. Če
teh ni, je to dokaz uporabe pre-
več strupenih sredstev. Ravnan-
je sadjarjev skrbno nadzira stro-
/nžen/r agronomije Edo Kup-
čič: "Pridelujemo bolj zdravo
sadje."
Društvo za pomuč du.ševno prizadetim Ptuj organizira jutri
oh 19. uri v .športni dvorani Center v sodelovanju z Društvom
za ccrebralno paralizo dobrodelni koncert, na katerem bodo
nastopili števini znani pevci in ansambli. (Mavni namen prire-
ditve je, da hi zbrali denar za nakup avtomobila, s katerim bo-
do vozili prizadete otroke in odrasle na Tizioterapijo, izo-
braževanje v naravi, seminarje, k zdravniku in še kam.
Predsednica društva za pomoč
duševno prizadetim Ptuj Tilčka
Šunian je povedala, da društvo
deluje že od 1963. leta. Združuje
starše, strokovnjake in druge, ki
želijo s prostovoljnim delom po-
magali otrokom, (xlraslim in
družinam prizadetih otrok, da bi
lažje premagovali vsakodnevne
težave. Društvo ima trenutno
okrog dvesto članov. Denar za de-
javnost zagotavljajo s članarino in
prostovoljnimi prispevki podjetij,
zasebnikov, družb in posamezni-
kov. Pri večjih akcijah jim poma-
ga tudi Zveza društev za pomoč
duševno prizadetim Slovenije.
Letos je društvo še posebej de-
javno, za kar so še posebej za-
služni člani izvršilnega odbora
društva, strokovni delavci in di-
rektorica OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Izdali so prvo glasilo društva, or-
ganizirali izlet v naravo s pikni-
kom z otroki razvojnega oddelka
vrtca, osnovne šole dr. Ljudevita
Pivka in Domave. V tednu otroka
so organizirali razstavo izdelkov
otrok v izložbah blagovnice in le-
karne.
Do konca leta imajo še velike
načrte. Med drugim želijo urediti
vprašanje klubskih prostorov, iz-
delati koledar za 1993. leto z iz-
delki otrok, obiskati starejše priza-
dete, ki živijo doma, ter organizi-
rati srečanje ob koncu leta.
"Skrb /a duševno prizadete ni
le na.ša skrb, postati mora skrb
■širše družbe, saj ti otroci in odra-
sli živijo 7. nami v tej družbi in v
tem času. Potrebno jih jc opaziti;
KDOR HOČE VIDETI, MORA
GLEDATI S SRCEM," je poveda-
la predsednica društva za pomoč
duševno prizadetim Ptuj Tilčka
.^uman.
Udeležba na koncertu bo pokaza-
la, kako v resnici čutimo z duševno
prizadetimi v našem okolju. MG
Jutri oh devetnajstih bodo v
dvorani Center nastopili:
Iirendy, H ajdi, Geza, Ekart,
Prerod, l*tujskih pet, Vinoteka,
Mlada pot, Ivek Baranja, Brat-
je iz Oplotnice, Ptujski instru-
mentalni ansambel, mladi har-
monikarji Tineta Lesjaka, Jože
Kobler, Edvin Fliser, Luka in
Pepi, ansambel Nika Zajca,
osnovna šola Gorišnica ter ne-
kateri drugi. Program bo pove-
zoval Boris Kopitar. Pokrovi-
telji koncerta so: Skupščina
občien Ptuj, Talum, Petoviaav-
to in Radio—Tednik.
BOSNA IN HKRCKCJOVT-
NA: Niti najnovejše resolucije
OZN in njenega varnostnega
sveta ne zaležejo. Srbska letala
še naprej napadajo in širijo
osnovni koridor povezave med
krajinami, ki so ga že vzposta-
vile. Diplomatska dejavnost je
razpeta med željo po ublažitvi
odnosa do Srbije in klici po
močnejši prisotnosti vojaških
sil v BiH. Veliko pričakujejo
poznavalci razmer tudi od mo-
rebitnih sprememb v ameriškem
vrhu, saj nasprotniki sedanjega
predsednika gradijo tudi na kri-
tiki njegovega mlačnega sta-
lišča do Bosne. Sedanji prevo-
lilni boj je prinesel vsaj to, da
se je velik del ameriške politike
in javnosti pričel glasneje zav-
zemati za pošiljanje orožja, ki
bi pomagalo obrambi BiH.
# _
SKUPNOST NEODVISNIH
DRŽAV: Na vrhunskem sestan-
ku največjih nekdanjih sovjet-
skih republik so dosegli, da bo
rubelj ostal osnovno plačilno
sredstvo. Zanj so glasovale Ru-
sija, Belorusija, Kazahstan, Kir-
gistan, uzbekistan in Armenija,
ostale tri države Ukrajina, Tur-
kmenistan in Tadžikistan pa
uvajajo svoje valute. Bivše čla-
nice skupnosti Azerbajdžan,
Moldova ter Gruzija pa so bile
na sestanku le kot opazovalke.
Med dogajanji na tleh nekdanje
Sovjetske zveze velja omeniti še,
da je na nedeljskih predsedniških
volitvah v Gruziji z devetdeseti-
mi odstotki glasov zmagal Ed-
vard Ševardnadze.
BOLGARIJA: Tamkajšnji
učitelji so se odločili za več-
dnevno stavko. Po petih dneh
so jo prenehali, saj jim je vlada
obljubila, da bo povečala njiho-
ve plače za 10 odstotkov.
_ ® _
EVROPSKA SKUPNOST:
Pred shodom voditeljev držav
članic evropske skupnosti, ki bo
v Birmingharnu, si posamezne
članice še naprej prizadevajo,
da bi natančno razmejile, do
kod so pripravljene na zdru-
ževanje v Evropo. Do srečanja
naj bi sporazum iz Maastrichta
oklestili do te mere, da mu ne bi
mogli nasprotovati niti Danci
niti Britanci, ki so imeli, kot je
znano, do njega največ zadr-
škov. Pa tudi Francozi grozijo,
da bodo temeljito varovali svoje
interese.
KITAJSKA: V ponedeljek se
je tam pričel kongres Komuni-
stične partije Kitajske. Vse je v
znamenju spoznanja, da nespor-
nih voditeljev, kakršen je bil ne-
koč Mao, najbrž ne bo več, zato
naj kitajska politika postane
pragmatičnejša. Najnaprednejši
člani partije so okorni vrh pri-
peljali celo tako daleč, da je pri-
pravljen sprejeti novo geslo —
iz socializma kitajskih barv naj
bi sedaj prešli na kapitalizem
kitajskih barv. Vendar komenta-
torji opozarjajo, da ne gre za
prelomni kongres, ki bi določil
nove smernice, saj sprememba
gesel partije označuje le to, kar
se je v Kitajski že zdavnaj
pričelo dogajati — uvajanje
tržnih zakonitosti in sprostitev
zasebne pobude.
- • —
SLOVENIJA — HRVAŠKA:
Vse kaže, da bo Hrvaška le mo-
rala urediti svoje odnose s Srbi-
jo, četudi je nelogično, zakaj je
žrtvovala toliko svojega ozem-
lja in ljudi. Rešitev uganke je,
kot zdaj že vsi vedo, v razdelit-
vi Bosne in Hercegovine. Hrva-
ški predsednik Franjo Tudjman
se je sedaj celo spomnil možno-
sti, da bi se lahko srbsko in
hrvaško prebivalstvo dogovori-
lo o mirnem preseljevanju in
zaokrožanju etnično čistih oze-
melj. Pri vsem tem samo še ni
jasno, kako to, da se je tega
spomil šele sedaj, ko je v vojni
umrlo in bilo ubitih toliko ljudi.
Če je že računal na del Bosne,
bi to povedal pravi čas, ko bi
morda s pogajanji še lahko kaj
dosegli. Vse to vpliva tudi na
odnose Hrvaške s Slovenijo.
Spori okoli različnih obmejnih
zadev pa sedaj postajajo nekoli-
ko jasnejši — Hrvaškemu vod-
stvu so potrebni, kajti kako bi
potem opravičili barantanje s
srbskim vodstvom, če bi Slo-
venci ne bili r Mhovi sovražniki.
Pripravila: DL—Ž
V Preradu
dobili trgovino
Zakonca Angelca in Boris Šegula sta 3. oktobra v Preradu
39/a odprla minimarket z mešanim blagom. Krajani tega ob-
močja Slovenskih goric so bili nove trgovine zelo veseli. Zdaj
bodo lahko kupovali doma, doslej pa so se morali voziti v
Moškanjce, Gorišnico in Dornavo.
Prva traovina v Preradu. Foto: Laura. Gorišnica
Po konkurenčnih cenah bodo v
novem marketu lahko kupovali tu-
di izdelke bele tehnike, reproduk-
cijski in gradbeni material ter vi-
nogradniško in drugo opremo. Po-
nudbo bodo v trgovini oblikovali
glede na želje kupcev.
Minimarket je odprt vsak dan
od 8. do 12. ure in od 15. do 18.
ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in
ob nedeljah od 9. do 11. ure.
kovna služba in šele na osnovi
celoletne statistike izda potrdilo
in dovoljenje, da lahko sadjar
dobi in uporabi posebne nalep-
ke kot dokaz, da je sadje pride-
lano po strogih ekoloških krite-
rijih in zato bolj zdravo. V sad-
jarstvu Osojnik so letos izpolni-
li vse pogoje in to že lahko do-
kažejo z ustreznim dokumen-
tom. Njihovo sadje je torej
Prerad je po zaslugi zasebnih
trgovcev dobil tudi primerno ta-
blo z napisom Dobrodošli v
Preradu', doslej namreč svojega
prepoznavnega znaka kraj ni
imel. Šegulova sta tudi svojo
drugo trgovino opremila z za-
ščitnim znakom AB. Ta bo po-
slej na vsaki novi trgovini, ki jo
bosta odprla.	MG
zdravo, predvsem jabolka pa so
tudi po videzu izredno lepa.
Inženir Edo Kupčič meni, da
bo ta način pridelave sadja post-
al z leti obvezen za vsakogar, ki
ga bo želel prodajati. Tudi pri
potrošnikih se krepi ekološka
zavest, zdravo sadje pa bo ime-
lo v prihodnje višjo ceno. V
njegovo pridelavo je namreč
potrebno vložiti precej znanja
in vestno delo vse leto. jg
Te dni imajo na Osojniku veliko dela s spravilom letošnje letine.
TEDNIK ~ OKTOBER 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Prosto — glasilo vojakov
bistriškega učnega centra
v teh dneh sprejemajo v
slovenjebistriškem učnem
centru slovenske vojske že
tretjo generacijo vojakov, iz-
šla pa je že tudi tretja številka
njihovega glasila, ki so ga
imenovali PROSTO. V njem
je polno zanimivega Čtiva, od
strokovnih člankov in reportaž
iz življenja vojakov, do utripa
zunaj ograje vojašnice, hu-
morja in nagradnih križank.
O glasilu smo se pogovarjali
s poročnikom Tomažem
Kladnikom, odgovornim
urednikom glasila, ki opravlja
tudi dolžnost pomočnika po-
veljnika učnega centra in refe-
renta za stike z javnostjo, pa
tuši piše v glasilo. V drugi
številki )e zapisal spomine in
razmišljanja ob lanskoletnih
pekrskih dogodkih.
"Glasilo urejajo vojaki. V
odboru sta dva vojaka — po-
klicna novinarja. V začetku
smo se nekoliko bali, kako bo.
Ko pa smo izdali prvo števil-
ko, je vžgalo. Vojaki so nad
svojim glasilom, ki izhaja en-
krat mesečno, navdušeni.
Upam, da ga bomo lahko
pričeli izdajati štirinajst-dnev-
no," pove z navdušenjem.
Druga generacija je imela v
bistriški vojašnici v primerja-
vi s prvo težje razmere za
usposabljanje zaradi neznosne
poletne vročine, kar je za vo-
jake pomenilo dodaten napor.
Posnetek in besedilo:
Vida Topolovec
Tomaž Kladnik, pomočnik po-
veljnika za stike z javnostjo
Starši si bodo oddahnili!
Ptujski izvršni svet je prejšnji teden razpravljal o več
pomembnih vprašanjih, od katerih je v veliki meri odvi-
sna prihodnost občine.
Razvojni program Ptuja je še
v fazi delovnega osnutka in ga
bodo do prihodnje seje dopolni-
li. Pripravili so drugo vabilo za
posvet Ptuj včeraj — danes, ju-
tri. Iz nekaterih strokovnih oko-
lij prihaja predlog, da bi ga
preimenovali v strateško konfe-
renco. Pri projektu carinske
službe se zatika zaradi neizpol-
njevanja dogovorov s strani
Skladiščno — transportnega in
trgovskega podjetja Maribor. V
izvršnem svetu zato razmišljajo,
da bi poiskali novega partnerja.
Pri urejanju deponije komu-
nalnih odpadkov občine Ptuj v
Janežovcih so prišli tako daleč,
da so določili investitorja in po-
trdili projektno nalogo ter se
odločili za razpis za zbiranje
ponudb za izdelavo strokovnih
osnov ureditvenega načrta de-
ponije. S tem želijo pritegniti že
uveljavljene firme, da ne bi po
nepotrebnem izgubljali časa za
morebitne pogovore s podjetji,
ki so brez referenc. Izvršni svet
je tudi sklenil, da je potrebno
pri izdelavi projekta v največji
možni meri vključevati krajane
tega območja. Nosilec projekta
(investitor) je Podjetje za_ go-
spodarjenje z odpadki Cisto
mesto Ptuj, d.o.o.., ki bo pri-
čelo kmalu delati. Podjetje je
registrirano, dobilo pa je tudi
soglasje agencije; da bo pričelo
delati, pa potrebuje sredstva za
delo. Pridobilo naj bi jih na
osnovi leasing pogodbe, za ka-
tero je potrebno pridobiti sogla-
sje agencije za gospodarsko
prestrukturiranje. Dokler odprta
vprašanja iz te pogodbe ne bodo
rešena, bodo veljali najemni od-
nosi.
PODRAŽITVE
NE VELJAJO_
Veliko več časa kot o nekaterih
gospodarskih vprašanjih so člani
izvršnega sveta razpravljali o no-
vih cenah v vzgojnovarstvenih or-
ganizacijah. Po sklepu republiške
vlade naj bi se za 29,6 odstotka
povečal starševski delež za tiste,
ki ne plačujejo polne cene. Na ta
sklep občinska vlada nima vpliva,
razen da bi v občinskem pro-
računu imela toliko denarja, da bi
to povišanje poravnala sama. Ptuj-
ski izvršni svet pa se je odločil tu-
di povišati vzgojno varstvene sto-
ritve v povprečju za 21,5 odstotka,
ker z zdajšnjimi cenami več ne
pokrivajo vseh materialnih stro-
škov in osebnih dohodkov. Do-
ločil je tudi najvišje starševske de-
leže, ki jih plačuje okrog dvesto
staršev. Naslednji dan so podražit-
ve razveljavili, tako da za zdaj cen
v vrtcu ne bodo spreminjali. Ne
glede na to predlagajo, da bi v ok-
viru okrogle mize o vzgojnovar-
stveni dejavnosti v občini Ptuj
razmišljali tudi o zasebnih vrtcih
in vrtcih z alternativno vsebino.
Za ptujsko občino veljajo nekatere
posebnosti na tem področju;
predvsem je zanjo značilno ma-
jhno število otrok v vrtcih.
Potrebe in želje ptujskih kultur-
nih organizacij so tudi v prihod-
njem letu velike. To je pokazal pro-
gram akcij in investicij, s katerimi
naj bi Ptujčani konkurirali na repu-
bliškem razpisu in za katere naj bi
republika zagotovila petdeset od-
stotkov sredstev. Izvršni svet je
sklenil, da bo ob republiškem fi-
nanciranju in financiranju drugih
sekretariatov svoj delež zagotovil v
okviru izhodišč za formiranje
občinskega proračuna za leto 1993
ter ob upoštevanju občinskih smer-
nic za p^ročje kulture.
Potrdili so kriterije za rabo ob-
činskih rezerv za ublažitev posledic
suše in soglašali s ponovnim ime-
novanjem gradbenega inši^ektorja
za dobo štirih let. Podaljšali so po-
godbo s podjetjem BWC Hotel &
Travel Consulting za strokovno vo-
denje projekta Turistični informa-
cijski center Ptuj in svetovanje pri
razvoju ptujskih Term. V upravni
odbor oziroma skupščino podjetja
Terme so imenovali predsednika
izvršnega sveta SO Ptuj Branka
Brumna in Sonjo Cernčič—La-
gcrvvall, strokovno sodelavko IS za
področje turizma.
Osemdeseto sejo je ptujski
izvšni svet sklenil z obravnavo po-
ročila o delu komisije za oz-
načevanje in obnavljanje državne
meje z republiko Hrvaško. MG
Za gospodarsko uspešno in
socialno pravično Slovenijo
Ob skromni udeležbi, prisotnih je bilo 15 članov, je bila
v Ormožu 29. septembra ob prisotnosti republiškega po-
slanca Mirana Potrča javna tribuna SDP. Poglejmo si ne-
kaj poudarkov iz razprave.
SDP si prizadeva, da bi Slo-
venija postala pravna, socialna
in gospodarsko uspešna država,
smo slišali. Stranka je odigrala
pomembno vlogo pri spreje-
manju ustave in volilne zakono-
daje in je stranka bodočnosti, ne
pa preteklosti. "Pričakujemo, da
bomo ponovili rezultat s prejš-
njih volitev, kar dokazujejo tudi
javnomnejske raziskave, kajti
ljudje nam priznavajo zasluge
za osamosvojitev, strpnost in
dogovarjanje, za argumentirane
pristope v parlementu," je bilo
slišati na javni tribuni.
"Z Markovičem smo se pogo-
varjali, ker je on takrat še pred-
stavljal državo Jugoslavijo. Po
pogovoru je bil zelo razočaran,
saj smo se trudili prepričati ga,
da ne bi deloval proti Sloveniji.
Čista laž je, da druge stranke
niso vedele za ta sestanek; na-
sprotno, vse so bile nanj vablje-
ne, pa se nobeni drugi ni zdelo
vredno udeležiti se pogovora.
Še bolj absurdno pa je dejstvo,
da je Janša na ta dogodek opo-
zoril zdaj, ko je preteklo že 16
mesecev," je med drugim branil
SDP pred pisanjem v Premikih
Miran Potrč.
V SDP želijo, da v državi ure-
dimo minimalni osebni doho-
dek, s katerim bodo ljudje lahko
živeli dostojno življenje. Spo-
taknili so se ob prijavljanje do-
hodka vseh občanov — tistih,
ki kaj imajo, in onih, ki nimajo.
Cenejše za državo bi bilo, če bi
določili najnižjo osnovo; tako
bi bilo vsaj za četrtino manj
davčnih prijav in s tem manj
stroškov v državni upravi.
Slovencem se ni potrebno sra-
movati deleža, ki so ga imeli v
NOB, še posebej deleža pri
uničevanju hitlerjevske koalici-
je. So za popravljanje krivic.
hkrati pa proti potvarjanju zgo-
dovine.
Predvolilnega boja se SDP ne
boji. Prepoznavna socialdemokrat-
ska levosredinsko usmerjenost
stranke jim bo omogočila obliko-
vanje združene liste, ki jo dobo
sestavljale Delavska stranka. De-
mokratična stranka upokojencev.
Socialdemokratska unija in SDP.
Vida Topolovec
Govori se...
...DA je sedanja lokalna
oblast mnogo skromnejša od
prejšnjih: prejšnje so razme-
tavale denar za letalske, se-
danja pa kupuje samo ba-
lonske ure.
...DA je v vinu resnica in
da njegovi prijatelji včasih
tudi boleče, vendar odkrito
Zgladijo medsebojna neso-
glasja. Prijatelji mleka so
pripravljeni na daljše in
manj učinkovito razkrivanje
dejstev.
...DA lahko v kratkem
pričakujemo v Ptuju nekaj
zmikavtov s suhimi rokami.
Za kazen, ker so kradli celo
v posvečenem iupnišču.
.. DA si trgovke v eni z
imenom peči določeni trgo-
vini že pridobivajo izkušnje
za kmalu uzakonjeno privat-
no detektivsko delo: ko v
centralnem učnem hramu
zvoni, se postavijo vsaka na
svoje čuvajsko mesto.
...DA je v ptujskih blokih
toliko podgan, da deratiza-
torji k vsakemu vhodu pri-
peljejo poln prtljažnik anti-
glodalina. Ali pa se k vsake-
mu vhodu posebej pripeljejo
zgolj obračunsko.
...DA je krščanskodemo-
kratski gospod Peterle v
Ptuju ob asistenci ptujskega
stankarskega kolega zaobšel
mestno hišo in se s hitrimi
koraki napotil naravnost v
Evropo.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
od
A pac . . .
HAJDINA: Pred kratkim se je vodstvo krajevne skupnosti obrnilo na
ptujskega župana Vojteha Rajherja in mu sporočilo, da ne sprejema pre-
dloga združevanja krajevnih skupnosti v mestno občino Ptuj. Hajdinska
krajevna skupnost naj bi se pridružila mestnim, vendar se s tem na Haj-
dini ne strinjajo. Menijo, da bi morala Hajdina biti samostojna občina in
da ima za to dovolj pogojev.
TEDNIK
HAJDOŠE: Pred mesecem so se krajani Hajdoš razburili zaradi hrupa
na kartodromu v Hajdošah. Čeprav so se z Avto—moto društvom dogo-
vorili, da se bodo držali umika voženj in bodo vozili z dušilci zvoka, te-
ga niso upoštevali. Krajani so (xl krajevne skupnosti zahtevali, naj na
problem opozori inšpekcijske službe. Krajani ta mesec že opažajo, da so
uporabniki kartodroma njihove pripombe upoštevali.
TEDNIK
MAJŠPERK: Potem ko so prebivalci Lešja zagrozili, da bodo bloki-
rali republiško cesto Majšperk — Poljčane, so v začetku oktobra že
začeli zbirati odstopne izjave lastnikov zemljišč ob njej. Teh 1400 me-
trov makadamske ceste na meji med ptujsko in slovenjebistriško občino
naj bi asfaltirali še letos.
Dravinjo od Makol do Majšperka delavci Vodnogospodarskega
podjetja temeljito čistijo. Tudi to nekoliko pomaga, da Dravin-
ja ne poplavja več tako močno. Toda ali bo jesensko deževje
povzročilo ponovno naraščanje Dravinje, bomo šele videli. Ta-
ki prizori so v ljudeh še zelo živi.
TEDNIK
MARKOVCI; V krajevni skupnosti Markovce so letos veliko naredili.
Najbolj zadoNoljni sd z dvema novima odsekoma asfaltiranih krajevnih cest.
To je en in pol kilometra dolg odsek ceste Novi Jork — Sobetinci in en kilo-
meter cesto Stojnci — Muretinci. Skupna vrednost opravljenih del je 3 mili-
jone 300 tisoč tolarjev. Milijon in 300 tisoč tolarjev je bilo sredstev krajev-
nega samoprispevka, ostalo pa sredstva iz neposrednih pogodb z občani. Še
letos pa bi radi uredili 2 kilometra in 200 metrov ceste Markovci — Borov-
ci. Predvidena vrednost del je 3 milijone in 200 tisoč tolarjev, sredstva pa
bodo tudi tokrat prispevali krajani in nekaj bo primaknil občinski proračun.
Te dni urejajo še zelenico v Stojncih, pričeli pa so tudi zbirati pogodbe za
ureditev priključkov kabelske televizije. Nekaj pogodb so že podpisali,
pričakujejo pa, da jim jih bo uspelo podpisati 600, kar bi bilo s finačnega vi-
dika najugodnejše. Trenutno iščejo najboljšega ponudnika za izvedbo del.
Tamkajšnji moški pevski je letos zelo prizadevno delal. Plod njihovega
dela je kaseta, ki so jo posneli v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Na njej je 13
pesmi, večina slovenskih narodnih, nekaj pa je tudi renesančnih zborovskih
pesmi. Kaseto so izdali v 500 izvodih, vendar jih ne bodo dali v prosto pro-
dajo, temveč jih bodo prodajali in podarjali sami. Kot nam je povedal zboro-
vodja Janez Bezjak, so v snemanje kaset vložili veliko truda in časa.
TEDNIK
PODLEHNIK: Nedeljskega referenduma.o uvedbi krajevnega samopri-
spevka za prihodnjih pet let se je udeležilo 91,9 odstotka krajank in kraja-
nov. 54,87 odstotka se jih je odločilo za, 44,72 odstotka jih je bilo proti, 41
pa je bilo neveljavnih glasovnic. Kot nam je povedal predsednik krajevne
skupnosti Ludvik Maučič, je zanimivo, da so v krajih, kjer naj bi iz prihod-
njega programa največ dobili, glasovali proti. Kot pravi, je to najbrž odsev
splošnega nazadovoljstva krajanov. Denar, ki ga bodo zbrali z novim samo-
prispevkom, bodo porabili najprej za ureditev in zimsko čiščenje cest, potem
pa za ureditve vaških vondjakov in telefonskih priključkov.
TEDNIK
POLENŠAK: Z ureditvijo primarnega vodovodnega omrežja in pri-
ključkov so letos na Polenšaku zadovoljni, vendar so šele na polovici, saj na
priključke čaka še okoli 100 gospodinjstev, predvsem v Preradu. Tja namreč
še vedno vozijo vodo z gasilskimi cisternami. Računajo, da bodo nadalje-
vanje vodovoda speljali do prihodnjega poletja, sveda če bodo dobili sred-
stva iz sklada za demografsko ogrožena območja.
Te dni gre h koncu tudi urejanje in asfaltiranje 1850 metrov dolgega odse-
ka ceste Polenšak — Lasigovci. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj,
končali pa naj bi jo v prihodnjem tednu.
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Dom krajanov in gasilcev, ki ga gradijo pod
trgom, lepo napreduje. Naredili so že prvo ploščo, delo pa bodo nadalje-
vali, dokler bodo vremenske razmere to dovoljevale.
TEDNIK
SEIvA: Odgovor na nagradno vprašanje, kako povemo, kje smo doma,
če smo iz vasi Sela, vam je povzročil kar precej preglavic. Poslali ste
nam 35 odgovorov, pravilno pa vas je odgovorilo 6. Da se pravilno
sklanja na ali v Selih so ugotovili: Slavko Repec, Natalija Svenšek,
Alenka Tominc, Suzana Lozinšek, Blanka Krajnc in Jože Repec. Med
njimi je žreb odločil, da nagrado — polletno naročnino časopisa Tednik
— prejme: JOŽEF REPEC, Zgornja Pristava 37, Ptujska Gora. Čestita-
mo! Ostale pa naj nagradijo učitelji slovenščine, če so še šolarji.
In zakaj so Sela takšen problem? Zato, ker ne pomislimo, da so Sela
samostalnik srednjega spola v množini in se torej sklanjajo kot na pri-
mer samostalnik okno. Rečemo: na oknih (ne na oknah, čeprav tudi to
kdaj slišimo), torej je prav na Selih. Pa čeprav nam zveni nenavadno.
TEDNIK
TIBOLCI: Most v Tibolcih so te dni le dokončali. Kljub obljubam,
da bodo to storili do konca avgusta, je Tampon dela izvedel šele sedaj.
Krajani bodo ob otvoritvi mostu pripravili krajšo slovesnost.
TEDNIK
ZAMUŠANI: Ta manj razviti del gorišniške krajevne skupnosti,
ki leži na levem bregu Pesnice, je bil nekaj časa zapostavljen
predvsem zato, ker ni imel vodovodnega omrežja. Potem ko so vo-
dovod uredili v Gorišnici, so ga letos uredili še v Zamušanih. Te
dni končujejo dela za 71 gospodinjskih priključkov, vendar bo naj-
višji del — Zamušanski Vrh — še vedno brez vode iz vodovoda,
ker ja za ta del zmanjkalo denarja.	D. Lukman — Zunec
V
... do z upecje
v Ljubljani je bila prejšnji čctrtci^ tiskovna konfercnca, ki jo je sklicala
skupina slovenskih državljank in državljanov ter predla^^ala, da Slovenci
ob razpisu volitev podpremo vnovično kandidaturo sedanjega predsedni-
ku IVliiHnu Kiu>:inu — nii tuko imenovani dr/sivlianski listi.
Med pobudniki najdemo mnoga ime-
na iz kulturniških in univerzitetnih vrst,
znanstvenike in podjetnike, kmete in
slikarje...
Predvolilni boj Milana Kučana bo
skromen, je pojasnil dr. Zdenko Roter,
predsednik odbora za izvedbo Kučano-
vih volilnih aktivnosti. V njem bodo
poudarjali kandidatove pozitivne la-
stnosti, ne pa spodbijali te lastnosti pri
drugih. Hkrati želijo "z državljansko po-
budo opozorili na nestrankarskost Mi-
lana Kučana.
Da bo Milan Kučan lahko postal kan-
didat, bo potrebno zbrati 5000 podpi-
sov in pobudniki akcije — v njihovem
imenu je državljansko pobudo predsta-
vil dr. Matjaž Kmecl — vabijo vse, ki
mislijo enako, da se jim pridružijo.
In kako lahko državljani podprejo
kandidaturo Milana Kučana? Izpolniti
je potrebno predpisani obrazec, ki ga
dobijo pri pristojnem organu (na kra-
jevnih uradih ob uradnih urah, v Ptuju
pri prijavno—odjavni službi v Slom-
škovi ulici, v Ormožu na sedežu občin-
skega upravnega organa za notranje za-
deve) ali od organizatorjev volilnih ak-
tivnosti Milana Kučana. Obrazec nato
podpišejo pred pristojnim občinskim
upravnim organom za notranje zadeve,
ki vodi evidenco volilne pravice, ali pri
pristojnem krajevnem uradu v kraju
stalnega bivališča. Tako podpisani
obrazec izročijo državljani organizator-
ju kandidature osebno ali po pošti (Mi-
lan Kučan, 61001 Ljubljana, pp 250).
Zbiranje podpisov traja od 7. oktobra
do dneva, ki je določen za predložitev
list kandidatov, to je do 11. novembra.
"Naša predvolilna dejavnost bo zato,
ker ne razpolagamo z nikakršnimi fon-
di, skromnejša, smo pa prepričani, da
volitve tako in tako niso priložnost za
razmetavanje," je v četrtek tiskovno
konferenco sklenil dr. Matjaž Kmecl, jš
Nadaljevanje
iz prejšnje številke
Današnje družbene spremem-
be dopuščajo, da se vedno bolj
uveljavlja permisivna vzgoja.
Celotna vzgoja ni več tako
avtoritarna, kot je bila, ko je bi-
lo učitelju dovoljeno učenca te-
lesno kaznovati. Danes uvajamo
drugačne pristope do učencev.
Z njimi poskušamo graditi kva-
litetne medsebojne odnose, ki
naj bi temeljili na strpnem dia-
logu in aktivnem poslušanju.
Demokratične vzgoje z odgo-
vornostjo in toleranco do same-
ga sebe in svojega nadrejenega
ni mogoče doseči, če se učenec
ne uči svojega mnenja prosto in
kritično izraziti, marveč je v
strahu pred maščevanjem prisil-
jen zadržati svoje prepričanje.
Šola naj dovoli učencem prosto
izražanje v prostoru, kjer lahko
pridejo tudi do novih spoznanj.
Kljub demokratični vzgoji se
morajo učenci nekatera pravila
naučiti ob vstopu v katerokoli
šolo. Lahko se ta pravila na-
našajo tudi na sodelovanje in ob-
našanje pri pouku. Učenci se pra-
vila še lažje naučijo in jih potem
tudi upoštevajo, če jih nekaj sami
sestavijo, kot pravi primer:
V 7. razredu je 30 učencev.
Delajo v skupinah po pet učen-
cev. Vse skupine razen ene
pridno delajo. Učiteljica jo opo-
zarja a zaleže le za kratek čas.
Učiteljica je povabila učitelja
iz paralelke, da je hospitiral pri
pouku in se pozneje pogovoril z
motečo skupino; ta mu je odgo-
vorila:
Učiteljica, ki nas je do zdaj
učila, je bila drugačna. Dobro je
razlagala, bila stroga, pri njej
smo se veliko naučili. Ta nam
pa poslavlja samo vprašanja, mi
Iz šolske prakse
za prakso
naj bi odgovarjali, daje nam
preveč kazenskih nalog. Če je v
razredu zelo glasno, opozarja
samo nas.
Motečo skupino v razredu
imenujemo KLIKA. Učiteljica
se pred tako kliko počuti ogro-
žena, obremetijena, od nje to
zahteva poseben napor pri delu.
OPAZOVALEC je ugotovil,
da je tretjina učencev v razredu,
ki ne sodeluje, gleda skozi ok-
no, se pogovarja, smeje ... Od
tako imenovane klike so bili tu-
di taki, ki so sodelovali pri pou-
ku. Zato se je v tej skupini raz-
vil odpor do učiteljice, ki ime-
nuje to skupino "moteči faktor."
Učiteljica je poskušala kon-
flikt rešiti na sprejemljiv način
za obe strani. Po razgovoru z
njimi in opazovalcem je dovoli-
la, da so se učenci lahko prese-
dli po želji in se držali obljube,
da ne bodo več glasni in da bo-
do sodelovali pri pouku.
Učitelj naj bi prisluhnil učen-
čevim interesom in jih v strp-
nem dialogu poskušal uskladiti
s svojimi.
Zavedati se moramo da
VZGLEDI VLEČEJO, BESEDE
PA LE MIČEJO, kar pomeni, če
sta učitelj in starš sama točna in
natančna, lahko to zahtevata tudi
od otroka oz. učenca.
Literatura: DIFF an der Univer-
sitiit Tiibingen. Fem. Erzie. Block
1.2.3.
Šolski zvonec nam
je zaupal
STOPERCE * Dve učenki z
učiteljico sta se udeležili sreča-
nja šol s kombiniranim poukom
v Babnem Polju pri Cerknici.
Ob tednu otroka je zasedal
otroški parlament, dobili pa so
tudi nova igrala na zelenici ob
šoli. Naravoslovni dan so po-
svetili zelenjavi in zdravi pre-
hrani, obiskala pa jih je tudi zo-
bozdravnica.
PTUJ * V tednu otrok so
učenci Osnovne šole dr. Ljude-
vita Pivka razstavili v izložbi
Blagovnice. Z otroki Razvojne-
ga vrtca. Zavodom dr. Marjana
Borštnerja Dornava in Zveze
društev za cerebralno paralizo
pa vabijo na dobrodelni kon-
cert, ki bo v petek, 16.oktobra,
ob 19. uri v dvorani Center v
Ptuju.
Zveza društev za cerebralno
paralizo je otrokom s kombini-
ranimi motnjami, ki so na inva-
lidskih vozičkih, minuli četrtek
omogočila, da so naravoslovni
dan preživeli na domačiji učen-
ke Tanje Lunežnik iz Frajhajma
28, Šmartno na Pohorju.
PTUJ * Učenci in učitelji
Osnovne šole Mladika so se v so-
boto poslovili od prijateljev —
otrok naših zdomcev iz pokrajine
Hessen, ki obiskujejo pouk slo-
venskega jezika in kulture.
MAKOLE * Ob dnevu sloven-
ske šole so odprli prenovljeno šol-
sko poslopje. Z adaptacijo šolske-
ga podstrešja so pridobili tri učil-
nice s pripadajočimi kabineti in s
tem omogočili enoizmenski pouk.
SLOVENSKA BISTRICA *
Minuli petek so na osnovni šoli
Pohorski odred ustanovili šolsko
skupnost. Ta dan so med drugim
učenci zbirali igračke za begunske
otroke in obiskali vrstnike v bi-
striškem begunskem centru.
Jutri bo na tej šoli zasedal
otroški parlament, kjer bodo govo-
rili o otrokom prijazni šoli.
VELIKA NEDELJA * V pone-
deljek so šolo obiskali svetovalci
z Zavoda za šolstvo Slovenije in
se pogovorjali o diferenciaciji pri
športni vzgoji.
ORMOŽ * Jutri popoldan bodo
na šoli sklenili celotedensko pro-
jektno nalogo Vinograd - vino-
gradnik - vino, ki jo je pripravlja-
lo 320 učencev in 30 učiteljev ter
zunanjih sodelavcev. Na sklepno
prireditev so povabili tudi starše
in vse, ki jih ta tematika zanima.
Med drugim bodo obudili običaje
ob klopotcu, ne bodo manjkali ko-
stanji in krst mošta.
SREDIŠČE OB DRAVI *
Učenci petega in sedmega razreda
so si minuli petek ogledali v Mari-
boru razstavo malih živali, dru-
gače pa učence v prostem času
urejajo olcolico šole.	VT
Veliko zanimanje
za gledališki abonma
Za sezono 1992/93 so pri slo-
venjebistriški ZKO po dolgih
letih znova organizirali gleda-
liški abonma. Odločili so se za
Slovensko ljudsko gledališče
Celje. Stane Gradišnik, strokov-
ni delavec za kulturo pri ZKO,
je povedal, da je ta oblika eno-
stavnejša in cenejša, kot da bi
vabili gledališke skupine.
"Med drugim smo želeli po-
nuditi čar gledališča, tega pa
doma ne bi mogli. Celjani so
nam dali tudi popust. Med 112
abonenti, kolikor jih je tretno
prijavljenih — prijave pa še
sprejemamo — je polovica upo-
kojencev. Naše predstave so
vedno ob četrtkih, imamo pa tu-
di dobre sedeže v parterju od
prve do desete vrste," nam je
povedal Stane Gradišnik.
Za pet predstav bodo abonenti
odšteli 2.000 tolarjev, upokojenci
pa samo l.CKK). Schillerjeve Raz-
bojnike so v oktobru že gledali, v
novembru bo Molierov Namišlje-
ni bolnik, v januarju Comeilleva
Odrska utvara, v aprilu Pirande-
lova Kakor me hočeš in v juniju
Herman Celjski.
Pri bistriški ZKO so med dru-
gim zagotovili še skupinske pre-
voze z avtobusi, za kar odštetejo
abonenti pri vseh petih predsta-
vah dodatnih 700 tolarjev.
Zakaj se niso odločili Mari-
bor? Izvedeli smo, da je nekaj
Bitričanov sicer imelo abonma
v mariborskem gledališču, ven-
dar je zadnja leta pričelo njiho-
vo zanimanje upadati, zato so
se pri ZKO odločili za Celje.
Vida Topolovec
Zapostavljene šolske knjižnice
Osrednji prostor moderne — doslej predvsem zahodne
■šole — je knjižnica. Sodobno opremljena z medioteko in
računalniško podprta nudi učencem samostojno pot do
znanja, ki je širše, poglobljeno in bolj uporabno.
Zakon o osnovni šoli govori,
da morajo imeti vse osnovne
šole svoje šolske knjižnice. Čle-
ni 37., 38., 93., 99. in 148. go-
vorijo, da je njihova temeljna
naloga, da s strokovno peda-
goško, materialno kadrovsko
organiziranostjo pomagajo ure-
sničevati vzgojno-izobraževal-
no dejavnost šol. Knjižnica si-
stematično nabavlja, strokovno
obdeluje, hrani in predstavlja
knjižnično gradivo in ga daje v
uporabo učencem in učiteljem.
Knjižno gradivo mora biti zado-
stno in na voljo v vseh zvrsteh
in oblikah.
Polno zaposlenega knjižničar-
ja naj bi imela šola z najmanj
16 oddelki. Od 434 takih šol v
Sloveniji jih ima polno zaposle-
nega knjižničarja 396. Na po-
dročju šolskih knjižnic so nave-
deni standardi in podrobnejša
merila, zato je odveč, da jih na
tem mestu naštevam.
Bi pa rad opozoril na stanje
knjižnic v občinskem okolju, ki
se pogosto stiskajo v kotih, kjer
je mesto tudi za vsakršno kra-
mo, ki jo moramo skriti in ki ne
zavzema preveč prostora. Knji-
ge so najbolj "vame", če so v
omarah, fond je bolj ali manj
stalen. Zahteva po obveznem
branju je pogojena z iznajdlji-
vostjo učencev in je ne obvlada
niti osrednja mladinska knjižni-
ca z bogato zbirko in z istim na-
slovom tudi po nekaj deset iska-
nih in predpisanih knjig.
Uradni podatki govorijo, da so
najslabše zasedena delovna mesta
knjižničarjev v občinah Ptuj, Slo-
venske Konjice, Šentjur pri Celju,
Logatec, Lenart in Ljutomer. Prav
sedaj se nakazujejo prvi zametki
bodoče občinske mreže šolskih
knjižnic. Prvi šolski knjižničarji
stojijo pred številnimi dilemami,
ker se še marsikje sprašujejo, kaj
in kako z njimi in knjižnicami.
Če naj obvelja, da je Ptuj za-
kladnica tisočletij, naj bi v to
zakladnico v prvi vrsti spadala
zakladnica znanja za danes in
za jutri. Vladimir Kajzovar
TEDNIK
kultura, izobraževanje
OTROCI IZ Nl MCIJi: GOSTJE
OSNOVNE ŠOLE MIADIKiV_
Lepo je imeti
prijatelja v domovini
UČKNCI POLKA SI><)VKNSKE(;A IKZIKA IN KUL-
TURK I/ POKRAJINK HKSSKN V PTUJU • SPRK.IK.M
PRI ŽUPANU
Gastje osnovne šole Mladika so
bili prejšnji le^len otrcx;i naših
zdomcev iz pt)krajine Hessen, ki
obiskujejo pouk slovenskega jezika
in kulture. V ponedeljek so zanje
pripravili krajšo slovesnost z nasto-
pom otroškega pevskega zbora, ki
ga v(xli Greta Glatz, nastopili so
hannonikarji in fruličarji.
V glasbeni sobi, kjer je bila slo-
vesnost, pa že nekaj časa nastaja
tudi zbirka etnoloških predmetov
na pobudo Grete Glatz. Z razstavo
Uporabljali so jih naši dedki, ba-
bice, mogoče še atiji, mamice so
pozdravili goste, posvetili pa so jo
tudi dnevu slovenske šole, ki je bil
prejšnjo sredo, in tednu otrok. Po-
leg etnoloških predmetov so raz-
stavljene stare šolske knjige, ki jih
je zbral knjižničar Vili Veg. Raz-
stava je bila izziv za likovnike
šole, ki so pod vodstvom Anice
Zupanič narisali kot odmev nanjo
številne risbe.
Kristina Jagcr iz Darmstadta je
za ponedeljkovo slovesnost med
drugim zapisala: "Naj nam bo v
Nemčiji še tako lepo, vsi poznamo
neki nemir, razdvojenost. Naše
duše pa so velike, saj je v njih
prostor za dve domovini. Ne mo-
remo skriti, da smo dvodomci, in
vsaj ena noga je vedno usmerjena
proti Sloveniji, misli premagujejo
številne kilometre, načrte imamo,
ki jih želimo uresničiti tudi v ma-
tični domovini. In ko se vračamo,
cxlnašamo s seboj vsa lepa
doživetja, bogate izkušnje s slo-
venskimi ljudmi."
Goste je pozdravila ravnateljica
Mladike Marija Šumandl, učitelji-
ca slovenskega pouka in kulture iz
Frankfurta Mira Turk pa je gosti-
teljem izročila tudi priložnostno
darilo, žogo in videokasete.
V ponedeljek dopoldne je bil še
sprejem na občini, ko je goste v
imenu župana sprejel predsednik
/bora združenega dela Brane To-
nejc skupaj s članico izvršnega
sveta, odgovorno za izobraževan-
je, Kristino Šamperl—Purg.
Otroci zdomcev — sedemnajst
jih je bilo — so stanovali pri
družinah učencev Osnovne šole
Mladika. V torek so si ogledali
Maribor, kjer so bili gostje Gradi-
sa, v sredo so si ogledali razstavo
Srečanje z Jutrovim na ptujskem
gradu, v četrtek so bili na izletu, v
petek pa so se do prihcnlnjega leta
spet poslovili, saj so v soboto od-
potovali.
Sodelovanje med učenci pouka
slovenskega jezika in kulture iz
pokrajine Hessen (iz Frankfurta,
Darmstadta in Offenbacha) ter
Osnovno šolo Mladika je že
zdavnaj preraslo v iskreno prija-
teljstvo. Pisma otrok potujejo v
Nemčijo in nazaj, še več je tele-
fonskih stikov, žal pa so redki
obiski.
Kot odmev na razstavo Uporabljali so jih naši dedki, babice... je
nastala tudi tale risba.
JAVNA ITUBIJNA
o OTROKU PRIJAZNI ŠOLI V FIDJI)
Starši želijo biti
anonimni
Javna tribuna o otroku prijazni .šoli v organizaciji Občinske
zveze prijateljev mladine, ki je bila prcj.šnjo sredo v Srednješol-
skem centru v Ptuju, je le potrdila krizo odnosov v družbi na-
sploh, ne samo v šoli v komunikaciji otrok — učitelj — starši.
Udeležencev je bilo manj, kot jih je v kakšnem šolskem razre-
du, razen ravnateljice Srednješolskega centra ni bilo nobenega
ravnatelja kakšne osnovne šole v ptujski občini, (udi pedagogov
iz šol ne, le socialna delavka iz Osnovne šole Olge Meglic. Prišli
pa so nekaj staršev, predstavniki Vzgojne posvetovalnice Mari-
bor, Zavoda za šolstvo — enote Maribor, občinskega Sekreta-
riata za družbene dejavnosti in Centra za socialno delo.
Slišali smo, da starši, ki se
obrnejo na Zavod za šolstvo, še
vedno največkrat želijo ostati
anonimni, da bi zavarovali otro-
ka pred "maščevanjem" učitel-
jev, da manjka živi stik med
učitelji in starši, saj so roditel-
jski sestanki in govorilne ure
zgolj informativna srečanja, da-
leč od dvosmerne komunikaci-
je, da slovensko šolo prenavlja-
mo že nekaj let, seveda pa tega
procesa ni mogoče izpeljati čez
npč. Starši so menili, da je
mnogokrat življenje na neki šoli
kljub pripravljenosti učiteljev
odvisno zgolj od ravnatelja.
Ena od oblik vpliva staršev
na delo v šoli so poleg svetov
staršev tudi klubi staršev za
boljšo šolo, ki pa šele nastajajo
in iščejo pravo pot. Klub
staršev osnovne šole Mladika je
na javni tribuni predstavil svoje
enoletno delo.
Otroku prijazne šole so že, le
da starši povečini še vedno ne
morejo izbirati šole, ki jo bo
obiskoval njihov otrok. Tudi
novostim so naše šole že na
široko odprle vrata, žal pa nji-
hovo delo ostaja še vedno bolj
na robu družbenega zanimanja.
Javna tribuna je tako zgolj na-
vrgla nekaj mnenj, razmišljanj,
opaianj, vsem pa je skupno, da
manjka živi stik med učitelji in
starši, učitelji in učenci, učenci in
starši. Tega ne bo nadomestil ne
zakon ne denar, ampak mi sami.
NaV
PONEDELJKOV MLINČEK PROSTEGA
ČASA V DIJAŠKEM DOMU
Najbolj razigrani
so bili "slikarji''
Kljub dežju se je prejšnji ponedeljek v dijaškem domu
v Ptuju zbralo precejšnje število otrok, tudi otroci begun-
cev, in preživeli so prijetno poldrugo uro ob risanju, ple-
sanju in reševanju literarne uganke.
Ob sončnih dnevih je Mlinček
seveda bolj razigran in vesel, a tu-
di dež ni zmanjšal dobre volje, še
posebej ne tistim, ki so se igrali
nevihto: grom je nadometilo udar-
janje po mizi, bliskanje prižiganje
in ugašanje luči, miganje s prsti pa
deževne kaplje. Risarji so dajali
pravo podobo "umetnikov":
oblečeni v bele srajce očetov, ki
so dobivale vsako minuto kakšno
novo piko, da o mavrici barv na
rokah sploh ne govorimo. Tudi li-
terarna uganka ni bila pretrd oreh;
kdo pa ne pozna Sapramiške Sve-
tlane Makarovič.
Organizatorji — Občinska zve-
za prijateljev mladine. Dijaški
dom, knjižnica in vrtec — ter
sponzor Tandem so se potrudili,
da ni bilo nikomur dolgčas, tudi
tistim ne, ki so ob začetni tremi
plaho obsedeli na stolih; pa ne za
dolgo, saj je "sončna" priponka —
nagrada za plesalce — dvignila na
noge še največje obotavljivce.
Tako je bilo na eni od mnogih
prireditev, ki so se zvrstile v ted-
nu, posvečenem otroku. Sicer pa
si je Mlinček prostega časa v ptuj-
skem dijaške domu pridobil že ve-
liko prijateljev, in ko bo mesec
naokrog, se bodo spet srečali — v
dežju ali brez njega.	NaV
Zavod za zaposlovanje in ptujska Ljudska univerza sta na
pogovor o možnostih končanja osemletke povabila 170 nezapo-
slenih do 27. leta starosti, ki nimajo končane osemletke. Kljub
temu da je šolanje brezplačno in Zavod za zaposlovanje porav-
na slušateljem tudi potne stroške, .se je za dokončanje osmega
razreda osnovne šole odločilo le 18 nezaposlenih.
Tistim, ki bodo uspešno kon- dne in v soboto dopoldne v Sred-
čali osemletko, omogoča Zavod za
zaposlovanje tudi nadaljnje po-
klicno izobraževanje. Vendar
kaže, da nam še ne gre preveč hu-
do, saj so ljudje še vedno pre-
pričani, da bo mogoče najti zapo-
slitev tudi brez izobrazbe. Njihov
odnos je še toliko bolj nerazum-
ljiv, ker gre za mlade ljudi, šolanje
ne stane nič, odpira pa možnosti
za zaposlitev in konkurenčnost pri
iskanju zaposlitve.
V organizaciji Ljudske univerze
Ptuj in ob sodelovanju Ekonomske
fakultete iz Ljubljane v Ptuju že
teče študij višje poslovne šole.
Vpisanih je 110 slušateljev, ki
imajo predavanja ob petkih popol-
nješolskem centru. Študij je semi-
narski, kar omogoča slušateljem,
da v enem sklopu poslušajo preda-
vanja za posamezni predmet, ima-
jo izpit in potern nadaljujejo na-
slednji predmet. Šolnina je za eno
študijsko leto L500 nemških
mark. Največ študentov je iz ptuj-
ske občine, nekaj pa tudi iz sosed-
njih.
Ljudska univerza je tudi letos pri-
pravila tečaje za voznike viličarjev,
upravljalce gradbene mehanizacije,
varnostnike in kurjače, v ponedeljek
pa se je že pričel šivilski tečaj. Ja-
nuarja bodo v njeni organizaciji
končali šolanje slušatelji srednje
upravne in poslovodske šole. N.V.
Piše: TJASA ^
MRGOLE-JUKIC
ANTIMIZEM
Ledene dobe so trajale
izredno dolgo, toda tudi teh je
bilo enkrat konec. Otoplilo se
je in sneg se je pričel taliti, bi-
lo je obilo dežja, nastale so
velike reke, potoki, jezera...,
zdelo se je kot velika poplava
— pravi potop. Mnoga versta
še danes v svojih mitih govo-
rijo o njem. Tako srečamo ple-
mena, ki so še na stopnji pra-
religije in govorijo o vesol-
jnem potopu; poznajo pa ga
tudi najvišje razvila verstva.
Za ljudi pa je bila otoplitev
Zemlje veliko pomembnejša,
kakor se zdi na prvi pogled.
Zakaj, me boš vprašal. Ha,
premisli — kako bogata je na-
Zgodovina religije za mlade
rava pozimi.^ Da, to je letni
čas, ko narava počiva in miru-
je. Otoplitev in z njo razcvet
narave je pomenila za ljudi ta-
kratnega časa možnost spoz-
nati prehrambeno vrednost ra-
stlin. To pa pomeni, da so
ljudje postali začetni —
PRVOBITENI POLJEDEL-
CL Naučili so se sejati stepno
travo, treti zrnje in delati
kašo. Iz kaše, ki so jo spekli
na ognju, pa so naredili kruh.
Da, tak je bil naš prvi kruh.
V procesu začetka kmetij-
skih kultur so se nedvomno
pojavile vsaj tri vrste žitaric
na različnih delih sveta, neod-
visno ena od druge. Na Bliž-
njem Vzhodu in ozemlju da-
našnje Indije pšenica in ječ-
men, na drugem koncu —
Evrazija in Kitajska — proso
in riž, v Srednji Ameriki in
Peruju pa koruza. Prav te
žitarice so bile podlaga ka-
snejših velikih kultur. Spoz-
nali so tudi vrednost nekate-
rih gomoljev...
Opozorim naj te, da pšenica,
koruza in riž seveda niso bili
taki, kot jih poznamo danes.
Pšenica je bila še najbolj po-
dobna stepni travi, zalo bi jo
lahko poimenovali prapšenica.
Smešno, kajne? Te rastline, ta-
ke, kot jih poznaš danes ti, je
človek razvijal vse do danes
zalo, da bi pridelal večji in
boljši pridelek.
Kaj je pri poljedeljslvu tako
pomembnega in enkratnega?
Človek ni bil vec odvisen sa-
mo od hrane, ki si jo je prido-
bil z lovom. Do sedaj mu je
bila lakota največji problem
preživetja, ko pa je spoznal
tudi drugi način prehranjevan-
ja, je preprosto imel čas uk-
varjati se še s čim drugim.
Kol je bila za razvoj človeka
velikanskega pomena uporaba
orodja, govora..., ni za nadal-
jnji razvoj nič manj pomem-
ben razvoj kmetijstva.
Poleg začetnega kmetijstva so
pričeli sčasoma krotiti divje
živali in jih vsaj na pol udo-
mačili. Ali se spomniš, kdo je
človekov najstarejši prijatelj?
Seveda, pes! Drugo mesto pa si
je prislužil konj. Ta pa ni bil
človeku le zvest prijatelj, am-
pak ga je človek uporabljal tudi
za nošnjo tovora. Dokler si ni
udomačil konja, je pač moral
vso kramo, ki jo je imel, nositi
sam. Ali misliš, da se je ta naš
človek tudi selil iz jame v jamo,
kakor človek v ledeni dobi? Ne!
In zakaj ne? Ja, boste rekli, za-
to, ker je že bil poljedelec in je
moral delati na zemlji. Bravo!
Toda razmisliva še naprej.
Kaj misliš, kako in s čim je ob-
deloval zemljo? Človek na tej
stopnji razvoja še ni poznal mo-
tike ali pluga, še vedno je upo-
rabljal rovačo. Do zemlje je
prišel tako, da je posekal del
gozda in si naredil vrt. To je bi-
lo težavno delo, saj še ni odkril
lopate. Ker pa je zemljo samo
izkoriščal, seveda je ni znal po-
gnojiti, se je vendarle moral
preseliti, ko jo je izčrpal. Polja
so uporabljali eno do treh let,
potem pa so jih zapustili in
odšli drugam. Takim ljudem
pravimo POLNOMADL kultu-
ri, kjer ljudje zemljo samo izko-
riščajo, pa pravimo PARAZIT-
SKO GOSPODARSTVO
41. BOGOVI RIMSKE
POETOVIONE
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob itaiskem prebivalstvu .so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
BOŽANSTVI DRAVE
IN DONAVE (lat.
DRAVUS, DANUBILS)
Prebivalci prazgodovinske
Evrope so že od pradavnine
častili božanstva in bogove, ki
so bili povezani z različnimi
geografskimi pojmi. Znano nam
je, da so v bronasti in železni
dobi častili gorskega in vodne-
ga boga. Na nekaterih kultnih
mestih, kot so kraške jame,
močvirja, prehodi čez reke, so
ljudje na svojih potovanjih in
"romanjih" žrtvovali v dolgih
stoletjih predvsem orožje in
opremo. V mlajši železni dobi
so pri žrtvovanju postopoma
orožje nadomestili novci, običaj
pa se je obdržal
tudi po propadu
rimske države
daleč v srednji
vek in še danes
ponekod meče-
mo v vodnjake
novce za srečo.
Na Donavi je
bilo takšno kul-
tno mesto pri
Greinu v Sp. Av-
striji, kjer so
žrtvovali dolga
stoletja. V rim-
skem času so se
pojavili napisi
rečnim božan-
stvom. V Poeto-
vioni poznamo
tri takšne posve-
tilne kamne. Na
Panorami je bil
najden marmomi
fragment po-
svečen "Dan
(ubio et Dravo
sac(rum))". Pri-
poročilo, verjet-
no za vamo
plovbo, kaže na
to, da je rečni
promet iz ptuj-
skega pristanišča
potekal vse do
Murse (Osijeka)
in še dalje po
Donavi. Prav v
Mursi je bil naj-
den podoben ka-
men, posvečen "Danubio et
Dravo".
Posvetilna kamna Dravi sta
bila najdena na Zgornjem Bre-
gu, na desnem bregu reke, ne-
daleč od mostu, kjer je bil tudi
v prazgodovini najugodnejši
prehod prek reke. Pri enem gre
za vojaški napis, ki je posvečen
tudi geniju legije, ob strani in
spodaj pa sta doklesani še po-
svetili Jupitru, Najboljšemu in
Največjemu.
Kako so si v rimskem času
predstavljali rečnega boga, ve-
mo po upodobitvi iz Osijeka,
kjer je verjetno upodobljen ob
statueti mestne boginje Murse.
Kamna, posvečena reki Dra-
vi, si lahko ogledale v lapidari-
ju ptujskega muzeja.
Rečnemu bogu Drave posvečen žrtvenik je
bil odkrit na Zgornjem Bregu (Ptuj); razstav-
ljen je v lapidariju ptujskega muzeja.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. OKTOBER 1992 — f EDNIK
Ne ohljuhljam
neuresničljivih
stvari
Republiško po.slanko Darjo Lavti/ar —
Bebler gotovo poznate. To je ti.sla, ki zna
razsodno in argumentirano stopiti pred
govorniški oder v republiški skupščini in
brez dlake na jeziku povedati, kar meni,
da mora, ne oziraje se na to, da marsiko-
mu njena razprava ni pogodu. Je tudi
predsednica komisije za lokalno samou-
pravo, in še preden je postala predsed-
niška kandidatka, je obiskala dobršen Slo-
venije. Za mnoge je bila njena kandidatu-
ra presenečenje.
• Je kandidatura za predsednico države prese-
nečenje tudi za vas samo?
Darja Lavtižar — Bebler: Pred kakšnim mese-
cem še nisem razmišljala o tem, ker tudi nisem
vedela, kaj imajo moji strankarski kolegi za bre-
gom; vedela sem samo to, da že nekaj časa priha-
jajo s terena zahteve, da bi tokrat na predsed-
niških volitah Socialistična stranka nastopila s
svojim kandidatom. Sama sem se s tem strinjala.
Na zadnjih volitvah smo skupaj
s prenovitelji podprli Milana
Kučana. Ko so na koncu prišli s
predlogom, da bi kandidatka za
predsednico države bila jaz,
sem si seveda vzela nekaj časa
za premislek; vzela sem ta pre-
dlog tudi kot izziv, ki se mu ni
dalo upreti. Predvsem pa sem
sama pri sebi zavzela neko sta-
lišče, ki je verjetno pomembno
bolj za ženski spol: prepričana
sem, da nas je premalo na
odločilnih funkcijah v državi in
da se je treba začeti potegovati
za prav najvišje funkcije —
ženske same se moramo potego-
vati za takšne funkcije. Predsta-
vljam si, da bo že to dejstvo
malo vplivalo na vzdušje, men-
taliteto in upam, da bo poslej
tudi takšna stvar postala pov-
sem normalna, da me ne bodo
novinarji kar naprej spraševali:
'Gospa Lavtižar, kako boste vi
kot ženska opravljali funkcijo
predsednice države?' in jaz vse-
lej odgovorim: 'A ste, denimo,
vprašali gospod Grosa, kako bo
on kot moški opravljal to fun-
kcijo?'... In rekla sem si: ko se
bodo tovrstna vprašanja nehala,
bom vedela, da sem tudi ja/ k
temu nekaj prispevala.
PREDVOLILNI BOJ
GRADIM NA DOBRO
OPRAVLJENEM DELL
• Priprave na predvolilni
boj ...
Darja Lavtižar — Bebler:
Gradim predvsem na delu, ki
sem ga kot profesionalna po-
slanka v dveh letih in pol opra-
vljala vestno; morala sem se se-
veda poglobiti v marsikatero
zahtevno snov. Sem edina žen-
ska v ustavni komisiji, se pravi,
da smo v ustavni komisiji le
pretuhtali celo vrsto zadev, ki
sodijo v tako imenovano ustav-
no družbeno ureditev. Sem
predsednica odbora za lokalno
samoupravo, kjer smo ravno te
dni oddali v proceduro osutek
zakona o lokalni samoupravi.
Sama sem se zelo intenzivno,
še preden sem prišla v parla-
ment, ukvarjala s problematiko
človekovih pravic in svoboščin;
to je v bistvu tudi okvir mojega
programa, ker mislim, da se pri
človekovih pravicah in temel-
jnih svoboščinah vse začne, pa
tudi neha, če jih ne spoštujemo
in ne uveljavljamo ali če jih ce-
lo zlorabimo. Po poklicu sem
diplomirana pravnica, se pravi,
da sem si nekaj tovrstnega
znanja tudi pridobila na pravni
fakulteti. To je neko izhodišče.
Seveda pa moram za vsak sprot-
ni obisk v nekem kraju, ki ga ne
poznam, pridobiti dodatne in-
formacije, se seznaniti s proble-
mi kraja, najti tudi predloge,
kako bi se kakšna stvar dala ra-
zrešiti.
•	V čem je razlika med
vašim programom in progra-
mi doslej znanih predsed-
niških kandidatov?
Darja Lavtižar — Bebler:
Moj program bi lahko ocenili
kot drugačen v tem smislu, da
ne obljubljam stvari, ki jih ni
mogoče uresničiti na funkciji
predsednice države. Preostali
predsedniški kandidati oblju-
bljajo celo vrsto zadev, češ jaz
bom naredil na področju šolstva
to, na področju spoštovanja
ustavnosti in zakonitosti to in
ne vem kaj še vse. Jaz pa ravno
iz dejstva, ker ustavno ureditev
poznam, vem, kaj so pristojno-
sti predsednice republike in za-
to vem, da vsega tega predsed-
nik oziroma predsednica repu-
blike ne more storiti. Pristojno-
sti predsednice so v prvi vrsti
protokolarne, reprezentativne in
simbolne narave. Je pa še do-
ločba, ki je videti na prvi po-
gled nepomembna, to pa je, da
lahko državni zbor, bodoči par-
lament torej, vedno od predsed-
nika države zahteva, da ta pove
svoje stališče, svoje mnenje, ki
zadeva neko konkretno proble-
matiko. In to je tisti prostor,
kjer lahko predsednik oziroma
predsednica države s svojim po-
sebnim, izrazitim pogledom na
neko snov vpliva pozitivno, ker
če zaseda funkcijo predsednika
neke države oseba, ki je inte-
grativna, ki ima tudi občutek do
problemov tako imenovanega
malega človeka, potem lahko s
temi svojimi stališči kakšno
stvar tudi vzpodbudi, pospeši
njeno razreševanje, če pa ni
prava oseba, pa jo lahko tudi
zavre.
BABJA FILOZOFIJA
V BOJL Z MOŠKIMI
•	Se ženska teže uveljavi v
politiki kot njen moški kole-
ga?
Darja Lavtižar — Bebler:
Prepričana sem, da ji je težje.
Sama sem bila v parlamentu ve-
likokrat priča ali sem to občuti-
la na svoji koži, ko so kolegi
poslanci, kadar jim je zmanjka-
lo pravih strokovnih argumen-
tov, marsikatero kolegico po-
slanko odslovili, češ to je pač
babja filozofija ali z 'No, žen-
ska ...' Vedno imajo še ta dodat-
ni pano, kamor skrijejo veliko-
krat nepoznavanje problematike
in svojo siceršnjo neinventiv-
nost. Tudi to moram povedati,
da sem v zadnjih dveh letih in
pol postala nekoliko bolj femi-
nistično nastrojena, kar prej ni-
sem bila.
•	Volilce prav gotovo zani-
ma tudi zasebno življenje
predsedniške kandidatke. Ko-
liko je to sprejemljivo za vas
in kako daleč naj sega to zani-
manje?
Darja Lavtižar — Bebler: V
zadnjem času prihajajo v modo
nekatere stvari, ki naj bi nas
uvrstile v tako imenovani za-
hodni razviti svet. Zanimivo pa
je, da smo se najprej lotili
takšnih stvari, ki tudi temu za-
hodnemu razvitemu svetu niso
prav v ponos. To je gotovo vti-
kanje nosu v zasebno življenje
posameznih politikov oziroma
kandidatov za pomembnejše
funkcije v politiki. Mislim, da
pošten človek tako ali tako ni-
ma kaj skrivati pred javnostjo
in marsikdaj je pomembno vsaj
v grobem vedeti, kakšno
življenje tak človek živi. Seve-
da je tudi tu meja. Poseganje v
intimno in popolno zasebno
življenje se mi zdi nekaj, kar ne
gre zraven in se mi zdi neoku-
sno.
•	Novinarji imamo pri tem
— rekli bi — škarje in platno
v rokah. Kakšen je vaš odnos
do vloge novinarjev v volilni
kampanji?
Darja Lavtižar — Bebler: Za-
kon o volilni kampanji naj bi
pri nas nadomestil tiste stand-
arde na tem področju in v zvezi
z volilnimi kampanjami, ki v
zahodnih državah veljajo same
po sebi, ker so pač demokra-
tične volitve pri njih utečena
stvar in so se že izoblikovali
kriteriji, prek katerih najbrž že
tudi novinarji več ne gredo, ker
se zavedajo, da sami sebe na ta
način diskvalificirajo. Mi smo
to vrzel hoteli zapolniti na hitro
s sprejemom zakona o volilni
kampanji, ampak moram reči,
da predlagatelj ni imel povsem
srečne roke, ker je mislil, da bi
lahko predvsem z restriktivnim
pristopom in prepovedmi dose-
gel nek cilizacijski nivo volilne
kampanje. Dejstvo je, da je pač
v naravi volitev tudi to, da se
posamezni kandidati poskušajo
uveljaviti na račun drugega kan-
didata, da kažejo s prstom na
konkurenta ... Bomo videli,
kaLšna bo volilna kampanja, ne
glede na to ali zakon ustreza ali
ne. Bojim pa se, povem zasebno
in intimno, da bodo ljudje upo-
rabljali tudi nizke udarce in pri-
tlehne prijeme.
SOCIALNA STISKA
RAZLOG ZA PESIMIZEM
• Veliko potujete po Slove-
niji. Kaj vas je kljub dobremu
poznavanju razmer vendarle
presenetilo?
Darja Lavtižar — Bebler: 2e
kot novinarka televizije Ljublja-
na sem Slovenijo prepotovala
po dolgem in počez. V novi
skupščini sem predsednica od-
bora za lokalno samoupravo in
v enem letu sem bila na več kot
sto obiskih po Sloveniji; v Ptuju
sem tokrat že tretjič. Tako sem,
ne da bi vedela, da bom kandi-
dirala, že precejšen del svojega
dela opravila. Kaj me je najbolj
presenetilo? Presenetilo in ra-
zočaralo hkrati — v bistvu pre-
treslo me je, ko sem bila v zad-
njih dneh v treh ženskih kolek-
tivih tekstilne industrije in sem
videla, kako nekatere ženske —
moje vrstnice, mnoge tudi
mlajše od mene — vsak dan po
osem ur delajo tista drobna na-
porna, živce parajoča opravila
in za to prejmejo na koncu me-
seca po štirinajst, osemnajst,
dvajset tisoč tolarjev. Ne znam
si predstavljati, kako lahko s
tem denarjem preživijo mesec,
nahranijo otroke, jih oblečejo,
jim kupijo kakšno knjigo, jim
dajo denar za kakšno predstavo
... To so stvari, ki so boleče in
zelo je hudo, da smo zdaj v ob-
dobju ko je socialna stiska ljudi
res dosegla tako stopnjo, da že
začenja prevladovati neki pesi-
mizem.
# Ali na volitvah računate
na podporo žensk?
Darja Lavtižar — Bebler: Da.
V veliki meri računam na njiho-
vo podporo. Vem, da so analize
ob prejšnih volitvah pokazale,
da ravno ženske ne volijo
žensk. Zdaj se je dostikrat
slišalo v javnosti, da smo žen-
ske premalo zastopane v politi-
ki, da imamo premalo besede
pri sprejemanju strateških in
najpomembnejših odločitev v
družbi. Če smo se ženske doko-
pale do teh ugotovitev, potem je
seveda logičen zaključek vsega
tega, da moramo tudi ženske
voliti same sebe. Ker če ne bo-
mo ženske volile sebe, potem
žensk enostavno ne bo na me-
stih, kjer se bo odločalo o naši
usodi ... Če bomo ženske volile
sebe, nas bo več in bomo lahko
kdaj tudi kaj ukrojile po svoji
meri ...	Nataša Vodušek
Predsedniška kandidatka Darja Lavtižar — Be-
bler. Foto-.OM
Ob obisku v studiu radia Ptuj
Učitelj si izbere enega
učenca in ga ima rad...
Za naslov smo si sposodili stavek ene od "poslank"
otroškega parlamenta, ki je minuli četrtek zasedal v ptuj-
ski Mestni hiši. Ne zato, da bi obtoževali, kritizirali, am-
pak v premislek ...
Učenci — poslanci osnovnih šol
ptujske občine so o otroku prijazni
šoli govorili zelo kritično. V
Zavrču se sprašujejo, zakaj nima-
jo popolne osemletke, v višje ra-
zrede morajo v Cirkulane, kjer jih
tamkajšnji učenci zmerjajo; so še
vedno brez telovadnice; zakaj mo-
rajo jesti napol pripravljeno hrano,
če kuharica zamudi na delo; tudi
jim ni všeč, da učitelj samovoljno
odloči, da bodo namesto telovadbe
imeli matematiko. Na Osnovni
šoli Olge Meglic imajo težave s
prometom in neustrezno parkirani-
mi avtomobili pred šolo; želijo si,
da bi jim za šolo uredili igrišče, ki
je nekoč že bilo, da jim ne bi bilo
treba ob urah telovadbe na sta-
dion. Nimajo prostora, kjer bi se
lahko zbirali, oziroma je kletni
prostor, ki ga imajo na šoli, slabo
izkoriščen; učenci osmih razredov
ne vedo, kam po osmeletki, želeli
bi si že zdaj kaj o poklicnem
usmerjanju.
Na Ptujski Gori nimajo nobe-
nega igrišča. V Cirkulanah je
igrišče, ki je premalo zavarovano
in žoga "leti" na prometno cesto;
pouk se pričenja že ob 7,30 uri,
učenci, ki imajo do šole daleč, pri-
dejo že zjutraj utrujeni; pouk je
dvoizmenski; želijo si tudi, da bi
učitelji prihajali v razred pravi
čas. Na Destrniku so še vedno
brez telovadnice, potrebujejo
večjo jedilnico in si želijo več so-
delovanje v slovenskem prostoru
na likovnem področju, dodatni
pouk ob 6,45 uri se jim zdi pov-
sem nesprejemljiv.
Tudi v Grajeni so brez telovad-
nice, imajo le igrišče. V Leskovcu
so sicer dobili trimski kabinet,
vendar so izgubili eno učilnico in
imajo kakšno uro pouka kar v je-
dilnici, kjer je že pripravljena ma-
lica. Kako naj v takem prostoru
zbrano spremljajo pouk, se
sprašujejo. V Dornavi si otroci
želijo več svobode, več družabnih
srečanj, odmori naj bi bili pred
zadnjimi urami daljši, saj je se je
ob proti koncu pouka teže skon-
centrirati, pri pouk naj bi učitelji
bolj ugotavljali, koliko učenci že
vedo o kakšni stvari, več naj bi bi-
lo seminarskega dela učencev;
spraševanje še vedno ni napoveda-
no; želijo pa si tudi, da bi jim ure-
dili atrij na šoli, ki je zdaj povsem
ncizkoričen, mladi pa imajo edini
prostor v gostilnah.
Na Osnovni šoli Mladika jim ni
všeč, da učitelji, če pozabiš nalo-
go ali učbenik, pišejo minuse, in
ko jih učenec zbere določeno šte-
vilo, mu vpišejo v redovalnico ne-
gativno oceno, čeprav to ni ocena
za njegovo znanje; tudi urnik je
prenatrpan, vsi težji predmeti so
skupaj; namesto ukorov in graj
menijo, da bi bolj zalegel pogovor
z učencem; tudi oni imajo prob-
lem s sezuvanjem čevljev že pred
šolo, pohvalili pa so šolo, ki jim
omogoča poceni nakup učbenikov.
V Osnovni šoli Ljudski vrt so jim
odmor za malico skrajšali na deset
minut, in ker delijo malico po ra-
zredih, jo v tem času komajda raz-
delijo, da bi jo tudi pojedli, pa že
zmanjka časa, pritožbe pa nič ne
zaležejo.
Na Osnovni šoli Breg si želijo
več obiskov muzejev, galerij^^ ek-
skurzij, gledaliških predstav. Zelja
vseh prisotnih otrok je bila, da bi
jim bil omogočen ogled kulturnih
prireditev brezplačno, še posebej
tistim iz zunanjih šol, saj morajo k
ceni vstopnice prišteti še ceno pre-
voza.
V Žctalah so brez telovadnice, v
novem šolskem letu pa jih je
pričakala prenovljena šola in na
igrišču tri nova igrala; na šoli bi si
želeli fotokopirni stroj, da učiteljici
ne bi bilo treba pisati na tablo, am-
pak bi razdelila liste z nalogami, saj
zdaj ob kontrolkah in šolskih nalo-
gah porabijo ogromno časa za to,
da si naloge prepišejo iz table, za
reševanje pa ostaja premalo časa
Tudi v Juršincih so učenci brez te-
lovadnice; telovadijo v večnamen-
skem prostoru, ki bi lahko uporabili
za jedilnico, saj malicanje v razre-
dih ni ravno najbolj higiensko.
Učenci iz Vidma pa se javno spra-
šujejo, ali si res ne zaslužijo boljše
šole, so morda kaj manj vredni; ob
dvoizmenskem pouku morajo učen-
ci nižjih razredov domovo že v te-
mi, čez prometno cesto ...
Slišan je bilo še marsikatero
grenko na račun učiteljev, ki
mislijo, da je samo njihov pred-
met pomemben, tudi to, da
učitelj kakšnega učenca, ki ne
zna, z glavo "buta" ob tablo,
zakaj učitelji svojo slabo voljo
stresajo nad učenci, ki niso nič
krivi... Seveda je mogoče najti
na vse to odgovor, opravičilo.
Vendar namen otroškega parla-
menta ni bil v tem; njegov na-
men je bil prisluhniti otrokom
in slišati o šoli, kakršno vidijo
in si želijo učenci.	NaV
TEATER lii ZNOVA ODLIČEN
Na Balkanu nič novega
Teater III je v tej gleda-
liški sezoni prejšnji teden
pripravil že drugo preniie-
ro, igro IGRALEC Žarka
Petana — zgodbo nasilja,
želje po oblasti, krvi, smod-
nika, norosti. Tekst, ki ga
je napisal že pred mnogimi
leti, je Žarko Petan aktua-
liziral in ob ogledu Igralca
si človek reče: na Balkanu
nič novega.
Mladi igralci Teatra III pod
režijskim vodstvom Petra Srbčiča
z mentoricama Majdo Fridl—Grah
in Branko Bezeljak—Glazer tudi
tokrat niso razočarali.
Od kod so igralci jemali energi-
jo, ki je napolnila romanski pala-
cij ptujskega gradu do zadnjega
kotička, se je vprašal marsikdo od
gledalcev, zakaj prazna scena (ra-
zen enega praktikabla) je od igral-
cev zahtevala ne samo ogromno
energije, ampak tudi igre. Odlično
so nastopili Aljoša Koltak, Andrej
Cizerl, Tadej Toš in Renato Vin-
diš. In če se kdaj zgcxli, da prostor
sam po sebi naredi predstavo, se
je tokrat zgodilo obratno: igralci
so dali palaciju življenje, gledalci
so se zlili v prostor in ta prostor
so celovito izkoristili igralci.
Kostumi so delo Stanke Vauda,
luč v rokah Tomaža Bezjaka, teh-
nika delo Simona Puharja in Ro-
berta Kukovca. Romanski palacij
jim je odstopil Pokrajinski muzej
Ptuj, Tovarna Svila iz Maribora pa
blago za kostume.
Šc ena predstava Teatra III, ki
znova in znova preseneča v naj-
boljšem in najplenicnitej.šeni po-
menu Talijine muze.	NaV
Prizor iz Igralca. Foto: Langerholc
Moja pot v šolo ni vedno varna
Varna
pot
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
občine Ptuj je ob tednu
otrok organiziral risanje z
barvanimi kredami na plato-
ju med trgovinama Volan in
Mladinsko knjigo na temo
Vame poti. S to akcijo so
želeli opozoriti na neurejene
in nevarne poti v šolo.
NaV
TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
OBISKALI SMO PICNARJEVE V UNCOVI VASI B9
Sreča je v majhnih stvareh
l*ri Pignarji'vih v Lancovi vasi S9 je vedno živahno. De-
set otrok v starosti od dveh do osemnajst let skrbi, da
otroški živ/av skoraj nikoli ne zamre. Frane in Marjan
|'ijjnar vzorno skrbita za svoj») številno družino, za kate-
ro sicer pravita, daje nista načrtovala. ljubezni imata za
vse otroke dovolj, čeprav Marjana rada pove, daje Franc
zaljubljen v majhne otroke. Zato ni bila nikoli v skrbeh,
ko jih je bilo treba previti, sama pa je morala po oprav-
kih. Mož in oče Franc je poskrbel za vse. "Otrok nikoli
nisva puščala samih, če pa sva že morala kam, so naju
otroci vedno pospremili z besedami: 'Da bosta hitro
prišla domov.' Otroci so zelo navezani drug na drugega."
Kako poteka življenje v
tako številni družini?
Nič drugače kot v drugih z
manj otroki, le da bolj organi-
zirano. Steber družine je ma-
ma Marjana, ki dela od jutra
do večera in skoraj nima pro-
stega časa. Pridno ji pomagajo
tudi otroci, če le morejo. Pole-
ti starejši tudi delajo, da za-
služijo kakšen tolar. Počitnic
v pravem pomenu besede ne
poznajo. Redki so trenutki, ko
se cela družina kam odpravi
skupaj. Pa še takrat gredo le
do mame, ker je blizu.
Edini stalni vir dohodkov
ima oče Franc, ki dela v Kme-
tijskem kombinatu — na far-
mi prašičev. Osem otrok od
desetih obiskuje šolo, od tega
so trije srednješolci. Dva ima-
ta štipendijo okrog šest tisoč
tolarjev in s tem si plačata
prevoz v šolo in malico.
Osnovnošolci pa naj bi tudi
letos imeli v šoli brazplačno
malico in kosilo; če ne, bo sa-
mo za to šlo mesečno 7500 to-
larjev.
Starša se izredno trudita, da
otrokom nc bi ničesar manjka-
lo. Obdelujeta mamino zem-
ljo, nekaj pa sta je vzela v na-
jem. Doma redita tudi zajce in
kokoši, prašičev pa ne, ker to
prepoveduje očetova služba.
"Otroci se dobro učijo, in če
se bodo želeli šolati, jim bo-
mo to omogočili, ne glede na
stroške. Živimo s tistim, kar
imamo, skromno, otroci mora-
jo biti siti in obli čeni," je p<'
vedal oč'" Franc.
Na začetku leto.šnjega leta j'
bilo kritično, knjige in zvezke
so morali kupiti za osem šolar-
jev. Za to plačali okrog 170
tisoč tolarjev, vseh knjig pa še
nimajo. Nekaj so jih dobili od
Nedeljskega dnevnika, ki je vo-
dil akcijo Iščemo družino z naj-
več šolskimi otroki v Sloveniji.
Ker so osnovnošolske učbenike
že kupili, bi jih sedaj radi za-
menjali za knjige, ki jih potre-
bujejo srednješolci.
Najhuje je pred zimo, ko
morajo otrokom kupiti topla
oblačila, škornje, tistim pa, ki
hodijo v šolo peš, tudi snežke.
Čez leto nekako gre, čeprav
morajo dobro premisliti, pre-
den se odločijo za kakršenkoli
nakup.
Sedem deklet in trije fantje
so ponos Pignarjeve družine.
Oče in mati se trudita, da bi
jim omogočila čimboljši start
v življenju. Njihov vsakdanjik
je sestavljen iz drobnih rado-
sti, na katere tako radi poza-
bljamo. Nimajo veliko, vendar
je tisto, kar imajo, neprecen-
ljivo.	mg
PIgnarjeva družina šteje dvanajst članov, deset je otrok. Rekdokdaj se zberejo vsi. Foto: JB
Ptujčani o prostovoljnem
zdravstvenem zavarovanju
v___/
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pri nas novost, ki jo bomo na osnovi določil
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pričeli uresničevati prve-
ga januarja 1993. leta. Zakon razmejuje pravice zavarovanih oseb na del, kije zagoto-
vljen vsem v okviru obveznega zavarovanja, in na del, ki v ta okvir ne sodi. Zavarovane
osebe si ta del pravic lahko zagotovijo s svojimi sredstvi ali pa se zanje prostovoljno za-
varujejo. Po zakonu je razlika v vrednosti storitve iz obveznega zavarovanja in polno
vrednostjo storitve lahko predmet prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Po kratki anketi, ki smo jo iz-
vedli med Ptujčani, ter sodeč po
nekaterih drugih pogovorih smo
ugotovili, da ljudje o prostovol-
jnem zdravstvenem zavarovanju
še premalo vedo, čeprav nas od
uresničevanja ločita slaba dva
meseca in pol.
Nevenka Ko-
renjak, Ptuj:
"Čeprav neka-
tere zadeve še
niso znane,
predvsem kdo
se bo moral za-
varovati in pod
kakšnimi pogo-
ji, se bomo mo-
rali prostovoljno zavarovati.
Stroški zdravljenja so previsoki,
da bi jih plačevali takrat, ko jih
bomo potrebovali."
.lanez Lotrič,
Ptuj: "Obstaja
nevarnost, da
marsikdo ne
o -a varoval,
ker bed., ijudje
varčevali pri
-nskih
'Irav-'. . i
,'i, - j
U H . ">ro;- . n
; . '	a -- " -
-Ij pri ■
Alfonz Zavr-
nik, Ptuj: "Mi-
slim, da je pro-
stovoljno zdrav-
stveno zavaro-
vanje dobra za-
deva. Praksa pa
bo pokazalo,
kako bo šlo. Pa
čimveč za.seb-
nih ambulant bi morali odpreti."
Milka Sedmi-
nek. Starše:
"Vedno smo
nekaj doplače-
vali, kaj hoče-
mo, to je nujno.
Zdravstvene
storitve potre-
bujemo vsi."
Marica Brglez,
Kidričevo: "Ni
prav, da uvaja-
ti T prostov;>!j-
ni; zdravstvene
/:- . 'ovanji;, ^aj
/' ^ nin« ^o
j: = i ^ »no.
• • 'Ts :do n' t^;-
.1 k Mv^-. ' ,
- -T " X i~nul d : ."
' ^ . 'aia:
- : oy
Nevsakdanji dan
za begunske otroke
v okviru prireditev ob
tednu otrok so na pobudo
občinskega sekretariata za
družbene dejavnosti v pe-
tek, 9. oktobra, pripravili
nekoliko drugačen, verjet-
no tudi lepši in zanimivejši
dan 48 otrokom iz zbirnega
centra za begunce v Ptuju.
Štirinajst malčkov, v glavnem
iz Bosne in Hercegovine in
Hrvaške, je dopoldne preživelo
v enoti vrtca na Raičevi 12, kjer
so jim vzgojiteljice pripravile
lutkovno igrico Mojca Pokraj-
culja, ostanek dopoldneva pa so
preživeli na skupni zabavi z
otroki iz male šole, ki so jih po-
gostili in jim izročili skromna
darila (barvice in risalne liste).
34 šoloobveznih begunskih
otrok pa je gostovalo na osnov-
ni šoli Olga Meglič, kjer so jih
razdelili v štiri delovne skupi-
ne: zemljepisno, likovno, zgo-
dovinsko in skupino, v kateri so
imeli okroglo mizo o šoli in zu-
najšolskih dejavnostih.
Akcija je vsekakor uspela.
Zagotovo pa ne bi bilo napak,
da bi se beguncev iz zbirnega
centra ob Zagrebški cesti, ki po
sili razmer delijo svoje življenje
s Ptujčani, spomnil še kdo, mor-
da tudi na kakšen drugačen
način in večkrat. Pomislite, ka-
ko jim je živeti tukaj, daleč od
doma, v jesenskih dneh — v
pričakovanju hladne zime!
— OM
Najmlajšim so v vrtcu na Raičevi 12 pripravili zanimivo lutkov-
no igrico o Mojci Pokrajculji.
Večja skupina begunskih otrok je gostovala na OŠ Olge Me-
glič v Ptuju. Na posnetku so otroci, ki so sodelovali v likovni
skupini. Foto: M. Ozmec
Od minule srede do 3. no-
vembra bo v avli ormoške
občinske stavbe na ogled razsta-
va Obrazov kiparja Viktorja
Gojkoviča iz Ptuja. Gre za izbor
portretnih plastik v patiranem
mavcu, nastalih konec lanskega
in v začetku letošnjega leta. Se-
stavljajo jih ženske, moške in
otroške glave iz kroga avtorje-
vih svojcev, znancev, prijateljev
in naročnikov.
Razstavo je ormoškemu občinstvu
predstavila Milojka Kline iz razstav-
nega salona Rotovž v Mariboru in
napovedala, da si bodo Mariborčani
lahko še letos na dveh razstavah
ogledali Goj koviceva kiparska dela.
Ravnateljica ormoške knjižnice prof.
Željka Nardin — Milovanovič pa je
omenila, da je razstava ena prvih v
nizu številnih kulturnih prireditev, ki
se bodo do pomladi zvrstile v Or-
možu.
Kipar Viktor Gojkovič je ob
razstavi povedal: "Na Ormož sem
precej čustveno vezan. Del mojih
korenin izvira iz okolice Pavlov-
cev — od tam je moja mama, po
drugi strani pa tukaj delam že dalj
časa. Začel sem z restavratorskimi
deli v ormoški župni cerkvi, v me-
stu je tudi nekaj mojih kiparskih
del: na Kerenčičevem trgu kip
Jožeta Kerenčiča, pri gradu, kjer
naj bi bila aleja znanih ormoških
mož, pa sta portreta ilirca Stanka
Vraza ter pisatelja in duhovnika
Frana Ksavra Meška. Tukaj naj bi
stalo vsaj šest podobnih portretov,
vendar se je kasneje — portreta,
sta bila postavljena ob 750-letnici
Ormoža — zataknilo pri denarju."
Razstavo obrazov je že predsta-
vil v Ptuju, dodal pa je še nekatere
nove portrete, izdelane prejšnji
mesec. "Portret mi je blizu in me-
nim, da nudi veliko možnost
izraznosti. Večinoma so predsta-
vljeni moji prijatelji, nekaj pa je
tudi portretov po naročilu. Najbolj
značilen se mi zdi portret Jakoba
Emeršiča. Menim, da sem ga do-
bro zadel, saj iz njega izžareva
njegova osebnost. Zanimivi so mi
tudi otroški portreti, ki se mi zdijo
še posebej ljubki."
Vida Topolovec
Ob odprtju razstave v avli skupščinske zgradbe. Foto: Š. Hozyan
Z razpadom Jugoslavije so postali Slovenci, ki živijo v
drugih republikah, tujci in se srečujejo z najrazličnejšimi
problemi. Zaradi teh je okrog 1100 Slovencev v Splitu
ustanovilo svoje društvo.
Ivan Lukman, aktiven član
tamkajšnjega novoustanovlje-
nega slovenskega društva Tri-
glav, je povedal, da ima njiho-
vo društvo že nekaj nad 500
članov.
"Premalo imamo informacij
o Sloveniji in Slovencih. Ni-
mamo podatkov o našem go-
spodarstvu. S Slovenijo si
želimo gospodarskega sodelo-
vanja, denimo tako, da bi do-
bili slovensko blago ali izdel-
ke po najnižji možni ceni ali
tnogoče kar reklamne vzorce.
Člani društva bi jih prodali,
izkupiček pa bi porabili za de-
lovanje društva. Tako bi tudi
r kbn 'v'- naši proizvode na
' ;e i	' lo ;udi pr-^stovoi-
■ :ri r,r-	v 'V, pa r. ij bt do v
r;^ : ' lanjka nam )prc-
' ^ '	'' krij'A:iicij si; v
■ '•!	a ' ^ a ■ - k. '■ ;.
Ivan Lukman je tudi pove-
dal, da si Slovenci na Hr-
vaškem najbolj želijo sloven-
skih knjig, še posebej tistih, ki
govorijo o zgodovini sloven-
skega naroda. Zelo namreč
občutijo kulturno in prosvetno
izoliranost. Slovenske družine
v Splitu in drugod po Dalma-
ciji so pripravljene sprejeti
slovenske otroke v času počit-
nic in tako ohraniti stike z do-
movino. Veseli bi bili tudi
obiska folklornih skupin, še
zlasti zato ker si sami želijo
ustanoviti takšno sekcijo.
Po osamosvojitvi Hrvaške
naši rojaki težko dobiji: tako
imenovant^ hrvaške domovni-
ce' — potrdila državljanstvu,
ki S" osnova - a pridobiti dru-
cih di kumeni iv. O s: ne pr
dohi.> ptilrdila, nima: A
T^n-vicc, . •" -no je šolan'
ir jk ^ • -'ja - . da r ic'
š-./iiro r;,.^ Vd	rr-.~ ' .
kupili stanovanj, vprašljivo pa
ji tudi zdravstveno in socialn;-
zavaro anjc.
; Hr a.skem še vedno divja
v '^-i, -:ar pozna na gc^spo-
dar-: -r pri ljudeh. Naše
■-V -' ; Mii^ n:irr; p 'n
formacijski center za Sloveni-
jo na območju Dalmacije.
V svoji drugi domovini
opozarjamo nase tudi tako,
da se množično udeležujemo
prostovoljnih krvodajalskih
akcij. Aktivno se vključuje-
mo tudi v obrambo svoje no-
ve domovine.
Ker so na Hrvaškem še ved-
no vojne razmere in nam
država materialno pri delu ne
more pomagati, se obračamo
za pomoč na Slovenijo in Slo-
vence. Naslov društva je: Slo-
vensko društvo Triglav,
Rudera Boškovica 21, 58000
Split. Vsak torek od 9. do 12.
ure pa nas lahko pokličete po
telefonu na številko 561-066,"
je dodal Ivan Lukman.
O problemih se bodo pogo-
varjali tudi na srečanju 23. in
24. oktobra, ki ga pripravlja
društvo Triglav za vs': Sloven-
ci na HrvaNkcm. Sr« čanja se
be ud. ležil udi mini>: r .a
Slovenc po ^vtu ir. anko
Prunk.	Marija S injak
Rojak Ivan Lukman, ki sedaj
živi v Splitu, nam je povedal,
da prebirajo tudi Tednik. Foto:
M. Ozmec
8 — TEDNIKOVA AKCIJA
15. OKTOBER 1992 —- TEDNIK
Prevroča kaša ptujskih mlekarskih zdrah
V mladi slovenski dr/avi smo priča hitrim in usodnim
spremembam. Tudi /a kmetovalce, vajene najrazličnejših
eksperimentov minulega časa, se dogajajo velike novosti.
Nekateri jih sprejemajo kot same po sebi umevne, drugi
preudarno tehtajo njihove posledice, tretji se jim upirajo.
V ptujski občini so dvignile
precej prahu že priprave na
ustanovitev specializirane mle-
karske zadruge. Mnogi tako hi-
tremu prehodu iz ene v drugo,
novo zadrugo niso naklonjeni.
Peče jih vest, saj so bili s proiz-
vodnjo vezani na svojo, prej
edino zadrugo, tam so njihova
sredstva, tam so že plačali član-
ski delež in tam je bil mnogo-
krat vir kreditiranja kmetijske
proizvodnje.
Zgodovina zadružništva na
Slovenskem je pestra. Prave
kmečke zadruge so Slovenci
imeli pred drugo vojno. Po voj-
ni so jih poskušali znova spra-
viti k življenju, pa jih je država
vzela k sebi in jih razlastila.
Pozneje so bile zadruge družbe-
na podjetja brez kmečkega vpli-
va na vodenje in poslovanje.
Ves ta čas kmetje z zadrugami
seveda niso bili zadovoljni, po-
sebno ne potem, ko so se lahko
na svoje oči in ušesa seznanili z
evropskim zadružništvom, te-
melječim na stoletnih izkušnjah
brez revolucionarnih sprememb
vsakih nekaj let.
Vse glasneje so kmetje zahte-
vali pravo kmečko zadruž-
ništvo. Prva jim je prisluhnila
še zadnja jugoslovanska vlada
in izdala ustrezen zakon, že pre-
cej podoben sedanjemu sloven-
skemu zakonu o zadrugah. Ta-
krat so upravne odbore in odlo-
čanje prevzeli predstavniki
kmetov. Prišlo je do ponovnega
včlanjevanja in plačevanja de-
ležev. Se naprej pa so ostale sa-
mo prejšnje, po sedanji termi-
nologiji splošne kmetijske za-
druge.
Z ustanovitvijo Slovenske
kmečke zveze kot prve (sicer po
ovinkih nastale) politične stran-
ke v Sloveniji se je pojavila tudi
odločna zahteva po spremembah
znotraj zadružnega sistema. Kot
eden prvih zakonov s področja
lastninjenja je zagledal luč sveta
zakon o zadrugah. Ta daje
možnost ustanavljanja speciali-
ziranih zadrug in predpisuje la-
stninjenje živilske predelovalne
industrije. Predvsem letos junija
je nastal precej močan politični
veter in ena za drugo so se usta-
navljale specializirane zadruge.
V Ptuju najprej perutninarska in
mlekarska, nato v Ormožu za-
druga pridelovalcev sladkorne
pese, pozneje vinogradniška, na
vidiku so vinogradniška v Ptuju,
pa praši-čerejska, poljedelska,
vrtninarska(?)...
Medtem ko so druge zadruge
nastajale dokaj mirno, je v pri-
meru mlekarske prihajalo do
nasprotij že ob pripravah na
njeno ustanovitev.
Huda kri
na zbiralnicah mleka
Specializirana mlekarska zadru-
ga je bila ustanovljena 24. junija.
Kmetovalci so lahko podpisali pri-
stopne izjave že na ustanovnem
zboru, drugi so imeli možnost za
to do 1. julija na vseh zbiralnicah.
Že takrat so krožile (sicer nepre-
verjene) zgodbe o prisiljevanju
posameznikov, da podpišejo pri-
stopno izjavo. Menda je bilo vse
skupaj povezano z grožnjami o
prepovedi oddaje mleka, menda so
člani nove zadruge pozneje odri-
vali one, ki se jim niso takoj pri-
družili. Na nekaterih zbiralnicah
mleka je prišlo do resnih sporov
in ostrih besednih spopadov. Član-
stvo v različnih zadrugah je bilo
mnogokrat povod za pranje uma-
zanega perila in za "reševanje" si-
cer nakopičenih vaških nesoglasij.
Krožijo zgodbe o tem, kako je čla-
nom "starih" zadrug pripadlo vse-
lej zadnje mesto v vrsti pred hla-
dilnimi bazeni, kako so morali
podpisovati izjave kontrolorjem
— bili so, skratka, drugorazredni
prinašalci mleka.
Hrup na terenu se je sicer že ne-
koliko polegel, nezadovoljstvo in
jeza pa tlita. V kmetih je polno ne-
zaupanja. Od večine slišiš zgodbo,
imena pa ti ne dovolijo objaviti,
kaj šele sliko. "Zakaj bi si nakopa
li še več sovraštva!"
Na ptujski zadrugi obstaja dosje,
v njem je zbranih nekaj izjav in pri-
tožb prizadetih kmetovalcev. Pisma
govorijo tudi o ponarejanju podpi-
sov. Tudi avtorju tega pisanja je
kmetovalec z območja Haloz za-
trdil, da ni podpisal nobene pristop-
ne izjave, pa so ga kljub temu včla-
nili v novo zadrugo. Pozneje so mu
sicer vmili odtegnjeni članski de-
lež. Po njegovih besedah se je ne-
kaj podobnega zgodilo še nekaj nje-
govim sosedom in znancem.
Kratka zgodovina
prireje mleka
v osemdesetih letih so bila prizadevanja usmerjena v večjo osamo-
svojitev Jugoslavije na področju oskrbe s hrano. To so bila leta po-
speševanja pridelave hrane in izbire rekorderjev. Med rekorderji Je bil
takrat s 110 tisoč litri mleka tudi Jože iMh, sedanji predsednik upravne-
ga odbora in eden ustanoviteljev specializirane mlekarske zadruge.
V teh letih Je prireja mleka na območju ptujske mlekarne rastla za
nekaj odstotkov letno in presegla 20 milijonov litrov. To Je bil čas
načrtnega vlaganja v usmerjene kmetije, uvajanje pašno-kosnega siste-
ma in intenzivnega gnojenja travnikov. To Je bil torej čas razvoja seve-
rovzhodne Slovenije v pomembno živinorejsko območje. Poleg kmetij-
ske pospeševalne službe v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živi-
norejo so v tem procesu aktivno sodelovale pospeševalne službe kmetij-
skih zadrug. Med najaktivnejšimi in najbolj uspešnimi po rezultatih Je
bila prav pospeševalna služba Kmetijske zadruge Ptuj; njeni kmetje so
letno oddali kar 15 milijonov litrov mleka.
Omenjena zadruga se seveda ne more kar tako sprijazniti z dejstvom,
da Je pomemben del njenega programa odšel drugam. Ena od po-
speševalk v tej zadrugi Je dejala, da Je užaljena in ogorčena, saj Je se-
danji prireji mleka tudi njeno 20-letno delo.
Bogastvo naše živinoreje
V Dornavi
v začetku vsi proti
Janko Horvat iz Dornave ima
deset krav in odda 14 do 15.000
litrov mleka letno. Vključen je
v Kmetijsko zadrugo Ptuj; pred
tem je bila v to zadrugo
vključena njegova mama. Ta-
krat so pasli krave na travnikih
čez Pesnico in vse je bilo veliko
enostavneje, je povedala. Po
melioraciji paše za njih ni več.
Janko Horvat je pričel graditi
nove hleve za molznice, vendar
je sedaj gradnjo ustavil, saj se
mu zdi odkup mleka dokaj ne-
gotov: "Mleko nam plačujejo
po 23 tolarjev, v trgovini pa je
veliko dražje, ljudje ga skorajda
ne morejo več kupovati. Nova
zadruga, mlekarska, ni nudila
nič drugega kot Kmetijska za-
druga Ptuj. V Dornavi v začetku
ni bil nihče za vstop v to spe-
cializirano zadrugo, sedaj se jih
je nekaj vpisalo. Vpisnina je 50
DEM. Zamislite si, da bi se vpi-
sal v zadrugo za peso, pa v živi-
norejsko zadrugo..., povsod bi
moral plačati, za to pa ne dobim
čisto nič več kot v Kmetijski,
kjer je vse združeno. Res je, da
tudi z njo nismo vedno zadovol-
jni. Če bi se reorganizirala tako,
da bi bila sestavljena iz posa-
meznih sekcij... Na ta način ne
bi plačevali novih zaposlenih v
vsaki zadrugi posebej. Kmetij-
ska zadruga nam je zagotavila
odkup v tekočem letu, nova
mlekarska pa tega ne zagota-
vlja. Ustanovili sojo večji rejci,
in če bi v resnici prihajalo do
presežkov, mleka na tržišču,
najbrž od nas, manjših rejcev ne
bi več odkupovali."
Čigava je hladilna oprema,
kdo bo lastninil Mlekarno?
Zakon o zadrugah predpisuje tudi
45-odstotno lastninjenje živilskopre-
delovalne industrije. Specializirana
Mlekarska zadruga je bila ustano-
vljena tudi zaradi tega, da bo imela
mlekama znanega lastnika v omen-
jenem deležu. Namen je bil, da se
vsi rejci in pridelovalci mleka iz KZ
Ptuj, Lovrenc in Ormož včlanijo v
novo zadrugo in s tem rešijo
vprašanje lastnine. Res je sedaj po
količini oddanega mleka kar 96 od-
stotkov mlekarjev v specializirani
zadrugi. Res pa je tudi, da se nobena
prej obstoječih zadrug ni odpoveda-
la mlečni proizvodnji. Izredni občni
/bor Kmetijske zadruge Ptuj je ko-
nec junija celo sprejel odločen
sklep, da bo prireja mleka še naprej
predmet poslovanja zadruge. V za-
drugi pravijo, da to zaradi svojih
članov, ki se niso priključili specia-
lizirani zadrugi.
Problemov o odnosih med
splošnimi in specializirano zadrugo
je kc več. Vsa hladilna tehnika je
namreč v lasti splo.šnih zadrug in te
se ji ne nameravajo odpovedati.
Vztrajajo tudi pri izpolnitvi pogod-
be. ki so jo podpisali z mlekarno in
govori o poslovnem sodelovanju v
letu 1992. Člani mlekarske zadruge
seveda trdijo nasprotno: da je nam-
reč oprema last kmetov, ki jo
plačujejo z denarjem, odtegnjenim
od cene mleka. "Če je večina v spe-
cilizirani zadrugi, naj bo tam tudi
lastništvo opreme!"
Okrog lastninjenja Mlekarne in la-
stništva zbiralnic mleka se bodo za-
deve verjetno še zaostrovale. Ker vse
skupaj dobiva dimenzije osebnih spo-
rov b(xiočih dobrih sodelavcev, kaže,
da bo imelo zadnjo besedo .sodišče.
Nič ne vemo, kako bo
Jurij in Ana Petrovič sta doma v
Podvincih. Živita od raznovrstnih
dejavnosti na svoji kmetiji. Med
drugim oddata tudi po 65 litrov mle-
ka dnevno. "Najprej so rekli na zbi-
ralnici, naj vstopimo v mlekarsko
zadrugo, češ da nas Kmetijska za-
druga izkorišča. Tudi na sestanku v
ptujskem Narodnem domu. Vendar v
začetku nismo bili za novo, saj ni-
smo vedeli, kako bo. Potem se je
govorilo, da ne bomo mogli več od-
dajati mleka, če ne bomo v novi za-
drugi. V tednu dni so se vpisali vsi v
Podvincih. Plačali bomo 50 mark,
vendar jih bo banka odtegnila od iz-
plačila mleka v obrokih. Ja, denar
bomo po novem dobili na banki.
Vendar se zaenkrat še ni nič spreme-
nilo, zadnje izplačilo je bilo še od
ptujske zadruge. Za naprej pa nič ne
vemo, kako bo," sta pripovedovala
Petrovičeva.
Naj se že enkrat zmenijo!
Ob ustanovitvi Mlekarske za-
druge Ptuj je bilo med drugim
sklenjeno, da nihče na terenu ne
sme imeti težav, ne glede na to,
član katere zadruge je. Vsi naj bi
torej naprej mirno nosili mleko v
svoje matične zbiralnice, tudi tisti,
ki nočejo biti člani nobene zadru-
ge. Dogovorjen je bil tudi trime-
sečni prehodni rok, ko naj bi
splošne zadruge opravljale
obračun in izplačilo mleka, v tem
času naj bi se razrešila vsa odprta
vprašanja.
Trimesečni rok je mimo, razme-
re pa so sedaj precej zamotane,
pravo nasprotje dogovorjenega.
Za.iliali sč je začt^ld pri obt ačuna-
vanju in odtegovanju članskega
deleža: splošne zadruge tega nam-
reč niso želele opravljati za kon-
kurenčno zadrugo. Sklicevali so
sestanke, pisali številna sporočila,
odnosov pa niso uredili. Speciali-
zirana mlekarska zadruga in
splošne zadruge so danes na pov-
sem ločenih bregovih. Nikomur ni
mogoče pripisovati krivde za to,
saj imajo vsak svojo, opravičujočo
zgodbo. Ko ni bilo soglasja glede
obračuna oddanega mleka, je nova
zadruga potegnila odločno potezo
in se lotila samoe;tojntjga
obrr^una. To je ujezilo nasprotno
str^n,^ki itria, v rokah hranilnp—
kreditno služix>, ki i^ dom^davsu
skrbela tudi za izplačilo "mlečne-
ga" denarja. Beseda je dala bese-
do, spor se je zaostroval in zao-
stril do točke, ko je pričela mle-
karska zadruga izplačevati mleko
prek banke, torej mimo kmetijske
HKS. To nikakor ni dobro za kme-
tijstvo, predvsem pa v nasprotju z
njegovimi ekonomskimi interesi.
Tako menijo tudi prizadeti kmeto-
valci, ne glede na to, člani katere
zadruge so. "NAJ SE PRED-
STAVNIK: ZADRUG ŽE EN-
KRAT" SESTANEJO IN DOGO-
VORIJO O VSEH ODPRTIH
VPRAŠANJIH."
Kmctj; so v večini primerov
čiani sfKcializirane in Cne od
splošnih zadrug hkrati. Morda
bodo postali člani šc kakšne ,
novonastale zadruge. Naj torej
hodijo z enega na drugi občni
zbor in tam sprejemajo sklepe,
naperjene proti drugi, sicer
prav tako njihovi zadrugi? Ali
pa bodo šc pravočasno spozna-
li, da so žrtve nepotrebnih,
morda tudi osebnih obračuna-
vanj?
Akcijo sta
izpeljala
Milena Zupanič
in Jože Bračič
TEDNIK oktober 1992
trzni kažipot — 9
10 — TRZNI KAŽIPOT
15. OKTOBER 1992 TEDNIK
TEDNIK ~ OKTOBER 1992
OD TU IN TAM — 11
;inrfi'RR, uatetjtc«	IcHlftBi^ v^^tc-rajini Hesse'ir^
Mnogih otrok naših zdomcev
ne bo več domov
Na obisku na osnovni šoli Mladika so bili tudi letos
učenci slovenskega pouka in kulture naših zbodnicev iz
pokrajine Hessen v Nemčiji. Spremljala jih je, kot vedno,
učiteljica Mira lurk, pa smo jo povabili na pogovor za
nas časopis.
•	Koliko otrok obiskuje
pouk slovenščine in kulture in
kako je organiziran?
Mira Turk: V pokrajini Hes-
sen, kjer poučujem že peto leto,
imamo možnost pouka v treh
krajih. Največji center je Fran-
kfurt, kjer je tudi največ otrok
in kamor prihajajo tri dni v ted-
nu. Potem je pouk še v 20 kilo-
metrov oddaljenem Offenbachu,
kjer je 20 učencev, in v 30 kilo-
metrov oddaljenem Darmstadtu,
kjer je letos 10 otrok. V manjših
krajih združujemo vse otroke
od prvega pa do desetega razre-
da in je to neka oblika kombini-
ranega pouka.
•	Je zaznati pri pouku slo-
venščine in kulture kakšno
spremembo, zdaj ko je Slove-
nija samostojna, mednarodno
priznana država?
Mira Turk: Kar se tiče odnosa
staršev do tega pouka, moram
reči, da je prišlo do sprememb in
da to spremembo zaznavamo tudi
pri našem delu: imajo nekako več
volje in vzpodbujajo svojega otro-
ka, da obiskuje pouk. Po drugi
strani pa moram kljub vsemu reči,
da so še vedno starši, ki niso
začutili potrebe, da bi svojega
otroka že od malega doma učili
slovenščine, niti da bi ga pozneje
vpisali v oddelke slovenske šole,
niti da bi ga pripeljali v predšol-
sko skupino, kjer imamo vsako
soboto okrog 10 otrok in jih skozi
igro in pesem učimo slovenščino.
•	Letos ste pripeljali v Ptuj
sedemnajst otrok. Je bilo
težko zbrati učence za obisk
prijateljev na osnovni šoli
Mladika?
Mira Turk: Ne. Moram reči, da
smo pripravili obisk že za lansko
jesen, vendar so bile razmere take.
da ni bilo priporočljivo vodili sku-
pin v Slovenijo. Letos so se prija-
vili predvsem tisti otroci, ki so že
imeli prijatelje, ki so že bili na
obisku v Ptuju, vseeno pa jih je
osem, ki so prvič v Ptuju. Vsi pa
so zadovoljni in imajo najboljše
vtise. Navezali so stike tudi z dru-
gimi vrstniki, ne samo s tistimi,
kjer so bivali.
#	Obisk v Ptuju traja le ne-
kaj dni, kakšni so stiki z
osnovno šolo Mladika potem?
Mira Turk: Najkvalitetnejša
oblika sodelovanja je prav gotovo
tak obisk. V prejšnjih letih je bilo
tudi veliko možnosti za skupno le-
tovanje, zdaj za to zaenkrat ni
možnosti. Druga takšna povezava
je sodelovanje slovenskega dru-
štva Sava z občino, v okviru kate-
rega je prišlo tudi do našega sode-
lovanja z osnovno šolo Mladika.
Skozi te vezi so se poglobile tu-
di vezi in znanstva staršev, tako da
mnogi kar sami v času dopustov
zavijejo na obisk k družinam v
Ptuj. Pisni stiki so tudi ena od
oblik, pa jo žal največkrat zamen-
ja telefon, ker gre otrokom pač
lažje govorjena beseda kot pa pi-
sana.
•	Se je v odnosu nemških
oblasti do pouka slovenščine
in kulture v petih letih vašega
poučevanja v Nemčiji kaj
spremenilo?
Mira Turk: Vsaka nemška po-
krajina ima drugačen odnos do te-
ga pouka. V pokrajini Hessen je
pouk že od leta 1983 urejen z za-
konom in ga oblasti tudi financira-
jo. Nismo edini, ki imamo pouk
materinskega jezika. Ta je organi-
ziran za vseh sedem držav, iz kate-
rih so pred kakimi dvajsetimi leti
prišli delavci, takrat še na začano
delo v Nemčijo; danes je malo
verjetno, da se bodo njihovi otroci
Mira Turl<
vrnili. Je pa vedno pogosteje
slišati, da bi se ti otroci vendarle
vrnili domov in doma nadaljevali
svojo poklicno in življenjsko pot.
Zato menim, da tam, kjer je
možnost pouka slovenščine, naj bi
otroci obiskovali pouk. Ne samo
tisti, ki naj bi se vrnili, saj je to
dobra dota tudi za tiste, ki bodo
odšli po svetu.
•	Kdo plača obisk v Ptuju?
Mira Turk: Združili smo naše
moči. Rekla sem že, da je pouk
slovenščine sestavni del nemškega
pouka in je vpisan tudi v spričeva-
lo. Vsaka taka ekskurzija mora bi-
ti načrtovana, torej je zanjo tudi
nekaj denarja iz tega naslova; za
pomoč sm.o zaprosili Adrio in nam
je znižala cene letalskih kart, levji
delež pa je ostal na blagajni sveta
staršev, kjer se zbira denar ob
naših prireditvah, ki jih pripravlja-
mo za otroke, nekaj pa so prispe-
vali starši sami. To je bilo samo
prevoz. V Ptuju pa smo gostje
osnovne šole Mladika oziroma
družin učencev te šole in smo ho-
dili — lahko rečem — naokrog
brez denarnic.
•	V čem opazite razliko
med nemško in slovensko
šolo?
V petek, 2. oktobra, je v bivšem vojaškem skladišču na
Potrčevi cesti v Ptuju nastopilo pet ročk skupin — štiri do-
mače in gostje iz Madžarske Anti Miliitary Demonstration.
Koncert se je pričel s skupino
Hic et munc, ki prihaja z Vrhnike.
Že kar na začetku so s svojo gla-
sbo dodobra razgibali občinstvo.
Zgradili so razgibano zvočno po-
dobo in uspel jim je stik z občin-
stvom. Predvsem pa je bil njihov
nastop poln poštene ročk energije
(hard corc, punk, blues) in so nam
jo veselo zrazdajali. Gotovo so
nam že kar na začetku večera dali
nekaj najboljših ročk trenutkov.
Za njimi so (nenapovedano) na-
stopili Silcnt Ordcr, ki niso bili
tako komunikativni. Delovali so
nekako darkersko avtoritativno,
ampak samo v začetku nastopa.
Proti koncu so se že bolj razgibali
in zaigrali tudi nekaj priredb.
Ko so odšli, pa je prišel pravi
energijski šok v obliki madžarskih
Anti Milli(ary Demonstration, ki
so nam pokazali pravo lekcijo to-
talnega hard cora. Energije je bilo
toliko, da se je nekdo ustrašil, da
bo ozvočenje popustilo pod njiho-
vim močnim ritmom. Pevec je bil
neutruden. Nekateri smo dobili
asociacije na pradavnega Atilo
(Bič božji). A.M.D. so bili najbolj
skrajno energijsko nabit bend tega
večera. S svojim izvirnim imenom
— Protivojaška demonstracija —
so se direktno vključevali v spo-
ročilo ročk koncerta.
Za njimi so nastopili tukajšnjim
obiskovalcem underground dogod-
kov dobro znani Sleazy snails iz
Ptuja. Polži so svoj del koncerta
odlično odigrali. Pevec je z značil-
nim ekspresivnim petjem zarezal
svoj pečat v to rockovsko noč. To
je bend, ki nikoli ne razočara.
Zanimiva in "obetavna" skupina
z imenom The Search. For what?
iz Lendave je nastopila zadnja.
Skupina gradi na zelo polni zvočni
strukturi in senzibilnosti vokala
pevke Melanie, ki pa na žalost ni
prišel do popolne veljave na njiho-
vem popolnočnem nastopu. Je pa
zato bila glasba dovolj bogata, da
smo lahko zadovoljni.
Koncert je v celoti uspel.
Skoda, da nista nastopila benda
Pure laine (Gradec) in Vagtazo
Halott-Kemek (Budimpešta).
Koncert je pokazal stanje duha
današnjih mladih ljudi in vliva
upanje, saj lahko kar solidnem
obisku vidimo da mladi vedo, da
obstaja glasba, ki je ne motivira
denar, ampak zavest sporočiti lju-
dem, kaj čuti posameznik v
našem času in prostoni. Ugotovi-
mo lahko, da se v današnjem
času underground ročk pri nas
dogaja v provinci. In Ptuj je pro-
vinca, v kiiteri je ročk kultura v
pozitivnem vzponu.
Jelko Žumer, ml.
Cvetličarna Solzica na Dornavski cesti v Ptuju
V neposredni bližini novega
ptujskega pokopališča — na Dor-
navski cesti 20 — je Bernarda
Šcgula 7. oktobra odprla cve-
tličarno Solzica. V njej ponuja
cvetje vseh vrst, lončnice, sveče,
sprejema naročila za cvetlične in
druge aranžmaje in vence ter jih
po potrebi tudi dostavlja naročni-
ku. V novi cveličami lahko kupite
Mira Turk: Prvo, kar opazi vsak
naš otrok, je, da sta tu malica in
kosilo v šoli; tega tam niso nava-
jeni. Pa da imajo v šoli copate. To
so zunanje razlike. Pri nas v Slo-
veniji je tudi toplejši odnos med
učitelji in učenci, pouk je bolj mi-
ren, disciplina je večja. Učna
snov? Pri nekaterih predmetih so
velike razlike : slovenski jezik,
matematika, fizika, zemljipis, zgo-
dovina. Manj razlik pa je pri tujih
jezikih. Tako tisti, ki se želijo
vrniti, potrebujejo dodatni pouk za
predmete, kjer so razlike večje.
Nataša Vodušek
tudi okrasni pesek za pokopališča,
zemljo, grmovnice za pokopališča
in ograje. Že v kratkem bodo po-
nudbo obogatili z bižuterijo in
drugimi izdelki, ki sodijo v darilni
bazar.
V Solzici se bodo za stranke tru-
dili vsak dan od 9. do 18. ure, tudi
ob sobotah in nedeljah.
Cvetličarstvo je že tretja obrt v
družini Šegula; pridružilo se je ke-
mičnemu čiščenju in čevljarstvu.
MG
Foto: JB
občin Ormož in Ptuj
Leto: XXIX Ptuj, 15. oktober 1992 Številka: 33
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SO PTUJ 176. Dopolnitev splošnih pogojev za dobavo toplotne energi-
je iz vročevodnega oziroma toplovodnega omrežja v
občini Ptuj
176.
Na podlagi 8. in 9. točke 14. člena Zakona
o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS,
št. 8/82) v povezavi s 4. odstavkom 12. člena
Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih
amand-majev IX do LXXXIX k Ustavi Socia-
listične republike Slovenije (Uradni list SRS,
št. 32/89) je Izvrštii svet Skupščine občine
Ptuj na seji, dne 8/10-1992 sprejel
DOPOLNITEV
SPLOŠNIH
POGOJEV
ZA DOBAVO TOPLOTNE
ENERGIJE IZ VROČEVODNEGA
OZIROMA TOPLOVODNEGA
OMREŽJA V OBČINI PTUJ
1. člen
67. člen Splošnih pogojev za dobavo to-
plotne energije iz vročevodnega oziroma
toplovodnega omrežja v občini Ptuj
(Uradni vestnik ob-čin Ormož in Ptuj, št.
26/86) se dopolni z novim, drugim od-
stavkom, ki se glasi:
"V primeru, ko se dobava toplotne energije
izvaja na podlagi pogodbe med dovaviteljem
in odjemalcem, se uporablja cena, ki jo določi
Delavski svet javnega podjetja."
2. člen
Ta dopolnitev začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož
in Ptuj.
Stev.: 381-2/92-2
Datum: 8/10-1992
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Branko BRUMEN, l.r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno,
naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor —
odsovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/L Tiska GZP Mariborski tisk. Tržaška 14. Maribor.
12 — POSLOVNA SPOROČILA
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
PllJJ OBISK/\L PREDSEDiNIK EVROPSKEGA
/DRUŽENJA KARNEVALSKIH MEST_
Ptujski karneval sodi v Evropo!
Predsednik evropskega /druženja karnevalskih mest
Henk Ferdinand van der Kroon je s sodelavci prejšnji po-
nedeljek obiskal Ptuj. Sestal seje s predsednikom ptujske
občinske vlade Brankom Brumnom in drugimi, /animal
se je za organizacijo in financiranje ptujskega karnevala,
po ogledu kasete z letošnjo prireditvijo pa je povedal, da
ptujski karneval sodi v Evropo. Sprejel je vabilo, da si bo
eden od predstavnik«)v združenja prihodnje leto ogledal
karneval, sam pa ne bo mogel priti.
Združenje karnevalskih mest
Evrope vključuje 37 držav
Evrope. Prizadevajo si, da bi
narodi ohranili avtentičnost in
tradicijo, čeprav se gospodarsko
in kulturno povezujejo. Pogovo-
ri v Ptuju in Mariboru so imeli
za cilj, da se v Sloveniji ustano-
vi sekcija združenja, ki jo sesta-
vlja najmanj pet organizatorjev
takšnih prireditev. Predsednik
sekcije je tudi član sveta direk-
torjev združenja. Maribor in
Ptuj sta že člana Evropskega
združenja karnevalskih mest.
Tako so sklenili na letošnjem
kongresu Združenja evropskih
karnevalskih mest v Aalborgu
na Danskem.
Branko Brumen je povedal,
da so se z Mariborčani že dogo-
vorili, da se bo Ptuj vključeval s
svojo spomladansko prireditvijo
— icurentovanjem, Maribor pa z
jesensko — Cvetje, sadje vino.
To je dokaz več, da lahko mesti
dobro sodelujeta.
Sedaj mora ptujska občina le še
poravnati članski delež, ki znaša
petsko nemških tnark, in že lahko
računa, da bo zdniženje strokov-
nimi nasveti pomagalo pri orga-
nizaciji bodočega kurentovanja.
Finančna pomoč pa je mišljena v
tem, da bo združenje pomagalo
pri pokrivanju stroškov potovanja
naših skupin v tuja mesta kot tudi
pri stro-ških gostovanj tujih sku-
pin pri nas.
Peter Vesenjak, član ptujske-
ga izvršnega sveta, odgovoren
za področje turizma, gostinstva
in trgovine, je povedal, da je
obisk predsednika Evropskega
združenja karnevalskih mest v
Ptuju velikega pomena in da se
bo to gotovo bogato obrestoval.
Ob tem je še povedal, da so že
pričeli priprave na kurentovanje
'93. Resno razmišljajo o tem,
da bo prireditev potekala v
dveh delih: eden bo v mestu,
drugi na vasi.	mG
Henk Ferdinand van der Kroon med pogovori v Ptuju. FotoiOM
Bernarda Emeršič je prvega oktobra v Gorišnici 79 od-
prla majhno, a izredno lepo urejeno cvetličarno in darilni
butik Lilija. S tem je postala prva cvetličarka v tem kraju.
Čeprav bo kmalu končala
šolanje na višji pravni šoli v
Mariboru, je pisarniško delo ra-
je zamenjala za delo z rožami.
"Rože so lepa stvar, najbolj so
mi pri srcu vrtnice, lilije in or-
hideje. Za delo cveličarke sem
se strokovno že uposobila, se-
daj me čaka le še praktični izpit
pri enem od cvetličfirjev.
V moji cvetličarni, ki je tudi
darilni bazar, bodo kupci lahko
izbrali primemo darilo za ra-
zlične priložnosti. Prodajam tu-
di buteljke kakovostnih vin, ke-
ramične izdelke in nekaj koz-
metike. Darila bom na željo
strank tudi aranžirala. Želim si,
da bi bile stranke z mojimi sto-
ritvami zadovoljne in da bi se
rade vračale. Moja velika želja
je tudi lasten telefon. Sedaj me
stranke lahko pokličejo na tele-
fonsko številko pošte — 708-
049 v delovnem času, ki je vsak
dan od 8. do 12. ure in od 15.
do 18. ure ter ob sobotah od 8.
do 12. ure, v popoldanskem
času pa na številki 708-220 ali
709-100."
Bernardi so pri urejanju loka-
la pomagali starši, sicer pa ji pri
delu veliko pomaga tudi iant.
Vence m druge aranžmaje dela
v 400 metrov oddaljeni kleti,
saj je lokal premajhen za takšno
delo. Bernarda je sposobno in
vztrajno mlado dekle, ki obvla-
da številne spretnosti, še pose-
bej oblikovanje, kar ji bo pri
delu izredno kroistilo. MG
Bernarda med rožami. FotoiLaura, Gorišnica
Stop za dolgoprstneže!
Vlomi v hiše in avtomobile so vse pogostejši. Danes
sploh ni več vprašanje, ali bodo tudi vam vlomili, ampak
kdaj bodo vlomili. Učinkovita zaščita pred vlomi in kra-
jami so alarmi različnih vrst. V obrtni delavnici ALAR-
MI SENCAR iz Peršonove ulice 3 v Ptuju vam svetujejo
rešitev, kako se uspešno zavarujete pred neprijetnimi
presenečenji. Popoldanski obrtnik Miran Senčar, diplo-
mirani inženir, že nekaj časa uspešno vgrajuje hišne in
avtomobilske alarmne naprave.
Za zaščito pred krajo in
vlomom v vaš avtomobil
svetuje, da si vgradite enega
izmed daljinskih mikropro-
cesorskih avtomobilskih
alarmov znamke MICRO
CAR ALARM. Če se boste
odločili za takšno zavaro-
vanje, boste lahko izkoristili
tudi dvajsetodstotni popust
pri zavarovanju. Alarmi mi-
cro car imajo vgrajeno mi-
kroprocesorsko vodeno inte-
ligenčno logiko in regirajo
na vsak poskus vloma ter so
hkrati odporni proti lažnim
alarmom.
Za avtomobilske alarme
ima Miran Senčar poo-
blaščeni servis s švicarsko
firmo Micro Car Alarm, za
montažo hišnih pa je pred
sklenitvijo pogodbe s kanad-
sko firmo Digital Security
Controls.
KAKŠNA JE CENA?
Miran Senčar: "Če so se
ljudje odločili za AMC poso-
do, za sesalec Vorwerk, potem
je smotrno, da te stvari tudi
zavarujejo s primernimi alar-
mnimi sistemi, ki so cenejši.
Za montažo alarmnega siste-
ma za stanovanjsko hišo je ce-
na od 1300 do" 2000 nemških
mark. V to so vključeni mate-
rial, montaža, servis po po! le-
ta in delo. Vgrajeni alarm je
mogoče priklopiti na dežurni
center v Mariboru. Če ima
alarmna naprava telefonski
pozivnik, ta ob alannu pokliče
dežurni center, ki obvesti poli-
cijo, da je prišlo do vlotna.
Zanimivo je morda tudi to, da
se je mogoče z dežurnim cen-
trom povezati samo za čas do-
pustov. Stranka si lahko spo-
sodi tudi telefonski pozivnik,
če ga nima. V kratkem bom
pričel posojati celotne alar-
mne sisteme za čas dopustov.
Za zdaj je med občani za
montažo alarmnih sistemov
veliko zanimanje."
Če želite biti korak pred
vlomilci, pokličite na tele-
fonsko številko 773-434!
MG
Vf/ran Senčar
v HAJDOSAH ODPRU TENi^ CENTER COJA
Ptuj bogatejši
za pokrito teniško dvorano
DANES SE JE PRIČELA ZIMSKA TENIŠKA SEZO-
NA -k 24-LETNI DIREKTOR GORAZD GOJČIČ: DO-
BRIH 70 ODSTOTKOV KAPACITET ŽE ODDANIH ik
INVESTICIJO DELNO KREDITIRA DRŽAVA
Dopoldansl<ega turnirja menežerjev se je udeležil tudi general
major Janez Slapar, nato sta se pomerili najboljša slovenska
igralka Barbara Mulej in obetavna Ptujčanka Tina Vukasovič,
na popoldanski otvoritvi pa se je zbrala množica povabljenih
gostov in občanov.
Na dravskem otoku v Hajdošah
je nedaleč od kartodroma v do-
brem letu zrasla teniška dvorana z
dvema igriščema, garderobami in
bifejem, ob objektu pa še štiri
igrišča na prostem. Tako se je tri-
desetim ptujskim igriščem in nji-
hovim igralcem ponudila pri-
ložnost, da igrajo tenis tudi ob
neugodnem vremenu.
1250 kvadratnih metrov velika
dvorana je posuta z naravnim lešem
iz avstrijskega mdnika, igralna pol-
ja pa označujejo trakovi iz umetne
mase. Direktor Goje Gorazd
Gojčič je povedal, da sta v stavbi
predvidena še savna in manjši trim
kabinet, ob zunanjih igriščih pa tri-
bune za gledalce. Zaenkrat si lahko
v centru izposodite tudi teniško
opremo, imajo servis za loparje,
žogice in dnige nujne artikle pa
lahko pri Goji tudi kupite.
Gorazd Gojčič: "Dvorana bo
gotovo veliko prispevala h kako-
vosti igre ptujskih tekmovalcev in
ti so zaenkrat zakupili dobršen del
kapacitet. S 15. oktobrom se
prične namreč zimska sezona in
doslej so se za ptujske igralce s
tem datumom pričele tudi težave s
treningom. Sicer pa smo v pred-
prodaji oddali dobrih 70 odstotkov
kapacitet tekmovalcem in rekrea-
tivcem."
— Kakšne so cene?
Gorazd Gojčič: "Različne, kar
je odvisno od časa igranja in časa
zakupa. Dopoldanska ura je v
predprodaji stala 8, sprotna cena
bo 11, popoldanska cena je 12 ozi-
roma 17 mark, seveda v tolarjih.
Nekoliko višje bodo cene za sobo-
to in nedeljo. To so podobne cene
kot na drugih slovenskih pokritih
igriščih, v tujini pa bi moral za
uro odšteti približno 40 mark."
Gorazd Gojčič igra tenis že od
otroških let. "To je edino, kar
zares veni," .se nasmeje. Sicer je
študent Vi.soke ekonomske šole v
Mariboru. Njegovo teniško šolo
je že doslej obiskovalo 60 tečaj-
nikov, v glavnem osnovnošolcev.
Približno 20 jih bo nadaljevalo
treninge tudi pozimi. Če bo za-
nimanje, ho organiziral tudi
tečaje za odrasle, sicer pa se na-
merava v prih(»dnosti posvetiti
organizaciji teniških turnirjev,
za kar bodo usposobljena zu-
nanja igrišča šele z ureditvijo
tribun.
Gradnja takšnega teniškega cen-
tra je velika naložba in to vprašanje
smo prihranili za konec. 24-letni
Gorazd Gojčič je o tem povedal:
"Pog(xlba s SCT—jem iz Ljubljane
je bila {x)dpisana v januarju, sklen-
jena je bila za gradnjo na ključ do
četrte faze v vrednosti 16,5 milojo-
na SLT, k temu smo morali primak-
niti denar za elektriko, v(xJovcxI in
opremo objekta, kolikor smo ga pač
doslej uspeli opremiti.
— Za navadnega človeka
je to veliko denarja...
Gorazd (iojčič: "Poslovne veze
mojega očeta so bile tisto, kar je v
tem primeru odločilo, in bilo bi
napak, da bi to zanikal. Z rekla-
mami, in to ne le v družbenem
sektorju, pač pa predvsem v za-
sebnem, smo dobili več kot
70.000 nemških mark, kar nam je
dalo dodatnega poleta, tako da
smo upali zaprositi za kredit pri
republiškem skladu za razvoj
drobnega gospodarstva. To je ma-
lo manj kot polovica potrebnih
sredstev, ostalo pa smo nekako
pokrili s svojimi prihranki."
Posnetki in besedilo
M. Zupanič
Tenis — podjetniški projekt družine Gojčič.
Restavracija Pav Milene Martiškovič je eden redkih gostin-
skih lokalov v ptujski občini in širše, ki si je zaradi kakovostne
ponudbe in postrežbe pridobil pet zvezdic. V petih letih poslo-
vanja si je pridobil številne stalne goste. Lastnica se od odprtja
naprej trudi, da bi bila ponudba po okusu gostov in da bi se ti v
lokalu dobro počutili.
8. oktobra se je restavracija
predstavila z novo ponudbo.
Po petih mesecih obnove je
lokal delno spremenil svojo
podobo, pridobil pa je tudi na
ponudbi. Sedaj bodo imeli
vsak večer živo glasbo, dose-
danji jedilnik z morskimi jed-
rni, lososem, kaviarjem, škol-
jkami, sladkovodnimi ribami,
izbrano ponudbo mesa ter ne-
katerimi drugimi jedili so
obogatili s turško hrano. Do
15. decembra bo turški kuhar,
ki je doslej pripravljal hrano
za petične goste v enem od
veronskih hotelov, kuhal iz-
brana orientalska jedila. Go-
stje bodo lahko pokusili sar-
mo, musako, telečjo kračo pod
sačo, ribe na orientalski način,
piščanca po janičarsko, istam-
bulski kevap, različne sladice
in drugo. Milena Martiškovič
je povedala, da se je za po-
nudbo turške hrane odločila,
da bi podprla prizadevanja po-
krajinskega muzeja, ki je pri-
pravil odmevno razstavo
Srečanje z Jutrovim na ptuj-
skem gradu, gostinci pa so
ostali ob strani. Tudi v bodoče
se bo trudila, da bo ponudba
izbrana. Prihodnje leto bo pri-
pravila dneve italijanske,
madžarske in kuhinj drugih
narodov.
Lastnici je ob ponovnem od-
prtju lokala čestital tudi pred-
sednik ptujske občinske vlade
Branko Brumen.
V Pavu imajo odprto vsak
dan od dvanajste do ene ure
zjutraj.	^^
V Pavu je gost v resnici kralj. Foto: Laura, Gorišnica
Pred približno pol leta je v Sre-
dišču ob Dravi propadel referen-
dum o uvedbi krajevnega samopri-
spevka. Franc Škorjanec, predsed-
nik sveta, je povedal, da raz-
mišljajo o ponovitvi referenduma,
saj nimajo rednega finančnega vi-
ra, kar posebej čutijo pri raznih
vzdržavalnih delih. V začetku pri-
hodnjega tedna bodo po vaških
svetih sklicali sestanke in se pogo-
vorili o programu.
"V kraju je zamrlo vse življenje, "
je poudaril Franc Škorjanc, ko je
govoril o najbolj perečih problemih:
vzdrževanju mrliške veže in poko-
pališča, javni razsvetljavi, načrtova-
nih naložbah... Veliko je tudi želja:
asfaltiranje cest, mostovi, regulacija
potokov, ureditev javnih zgradb.
Spisek želja iz propadlega samo-
prispevka sicer obstaja, vendar ne
želijo v krajevni skupnosti, ki ima
od letošnjega maja novo vodstvo, iti
med ljudmi s starimi programi,
kljub temu da se ti po vsej verjetno-
sti ne bodo dosti razlikovali od ti-
stih, ki jih bodo oblikovali v prihod-
njih dneh.	VT
TEDNIK
NEKOČ IN DANES — 13
Spoštovani g. Rajher!
Kot strela /. jasnega me je za-
dela "Izjava za javnost" lO De-
mokratske stranke v Tedniku o
Vaši vlogi pri otvoritvi teniške-
ga centra Goja. Imam vas tudi
za svojega predsednika, za
predsednika, ki so ga' izvolili
ljudje, izbrani v občinski parla-
ment, prvič, odkar pomnim, po
svobodni izbiri občanov ptujske
občine, zato sem Vam takoj
sporočila svoje nestrinjanje z
Vašim sodelovanjme pri otvorit-
vi. Pojasnili ste mi, da morate
biti mož beseda, da morate
opraviti to nalogo zaradi nove
družbe, katere vizijo želite ure-
sničiti. Ker se je val negodo-
vanja kaj hitro razširil po Ptuju,
kar pa ste vedeli, sem želela
slišati Vaše besede na otvoritvi.
Torej, gospod predsednik,
pričakovala sem, da boste ome-
nili številne občane, ki so na-
sprotovali Vaši navzočnosti na
otvoritvi. Tega niste storili. Bo-
jim se, da ste s Svojim sodelo-
vanjem izgubili zaupanje teh
ljudi. Upam, da izražam tudi
njihovo mnenje o neprimernosti
Vaše navzočnosti. Prezrl i ste vse
njihove pripombe in proteste, ki
zadevajo osebnost nekdaj naj-
močnejšega partijskega sekre-
tarja, šolnika, direktorja, mana-
gerja in še kaj bližnje ptujske
preteklosti. Pred.sednik, ki bi
imel vsaj malo posluha za
mnenje svojih občanov, bi kljub
pomembnosti objekta kot take-
ga prepustil otvoritev komu
drugemu.
Proteste ljudi razumem, saj
imam tudi sama razlog za nego-
dovanje. Ne morem pozabiti
vzvišenih besed, ki so mi bile
ob edinem razgovoru z nekdan-
jim partijskim sekretarjem na-
menjene: "Mi (z velikim M) ve-
mo vse. Ko pa bomo to potrebo-
vali, bomo uporabili zoper vas."
Da sem sploh lahko delala na
sodišču, je moral moj takrat
vplivni kolega zastaviti besedo
zame (zaradi česar ga zelo
spoštujem), in to zaradi moje
edine napake — ker nisem ni-
koli spraševala, po čem je svo-
boda. Sicer pa, kaj je moja ta-
kratna duševna stiska v primer-
javi s stisko tistih, ki danes pro-
testirajo zoper vašo odločitev!?
Kaj v primerjavi z generacijo
učencev, ki so se šolali pod ne-
verjetnim ideološkim priti-
skom? Samo najpogumnejši so
se upali upreti; eden teh, kolega
Resnik, je zaradi tega ostal brez
štipendije. Kaj v primerjavi s ti-
stimi, ki so bili zamenjani, od-
stavljeni, ustrahovani in se za-
radi gole življenjske varnosti
nikoli niso upali glasno upreti?
Vsi ti, razžaljeni in ponižani,
komaj sedaj upajo nekoliko gla-
sneje protestirati. Komunizem
bi na Ptuju lahko imel tudi bolj
človeško obliko, če ga nekateri
ne bi izvajali na tako zoprn, to-
talitaren in koristoljuben način.
Sčasoma bodo ljudje verjetno
odpustili, a težko pozabili.
Gospod predsednik, mogoče
Vam je znan ljudski rek, ki pravi,
da so cvetovi bodočnosti v seme-
nu sedanjosti. Vsi ti protesti
občanov ptujske občine so bili v
semenu takratne "sedanjosti". Ob
vsem tem se sprašujem, ali Vam
vsi prizadeti, ki pa jih ni malo, še
lahko zaupajo.
Vsi, ki smo Vam zaupali in Vas
spoštovali (verjetno tudi drugi),
pričakujemo Vaš javni odgovor.
S spoštovanjem!
Božena Čačkovič
OKTOBER - mesec
varstva pred požarom
številni požari, ki so neusmiljeno uničevali človeški trud in
premoženje ljudi, so naravnost zahtevali, da se ljudje tej
pošasti postavijo po robu, V ta namen so proti koncu prejšnje-
ga stoletja začela nastajati organizirana gasilska društva in
skrbeti za usposobljena gasilska moštva z gasilsko tehniko. Ne-
organizirano gašenje z iskanjem veder, vode in drugih pri-
ročnih sredstev pač največkrat ni rodilo uspeha pri ga.šeniu.
Požari so bili, kar drži še deloma
danes, najpogostejši v spomladan-
skem in jesenskem času, s tem da so
največjo katastrofo prinašali ravno
jesenski požari. V jeseni so namreč
pospravljeni že vsi pridelki in pred
vrati je zima, ko je težko odpravljati
posledice požara. To je bil glavni
vzrok, da je gasilska organizacija in
vsa družba razglasila oktober za me-
sec varstva pred požarom. Z razgla-
sitvijo oktobra za mesec varstva
pred požarom, želimo opozoriti tudi
danes vse občane, da požari —
čeprav v bistveno manjši meri —
grozijo še danes.
V gasilski organizaciji vsako leto
izvajamo aktivnosti v mesecu var-
stva pred požarom. V tem članku
povzemam nekaj skupnih nalog iz
tega programa:
1.	S plakati in drugim propagan-
dnim materialom poskušamo opozo-
riti občane, da v okolju, kjer živijo
in delajo, odpravljajo vzroke za na-
stanek požarov.
2.	Naše aktivnosti so obrnjene tu-
di k mladim, predvsem šolarjem, ker
na območju občine Ptuj vsako leto
otroci povzročijo z nevarno igro z
ognjem 5 do 10 požarov.
3.	Vrsta člankov v časopisih in
oddaj na radiu s požarno tematiko
ima pozitiven odziv pri bralcih in
poslušalcih.
4.	Prikaz gasilske opreme in orod-
ja v Ptuju izvajamo že vrsto let in
odziv oblčanov je zelo dober. S tem
dejanjem želimo prikazati ljudem,
da gasilci skrbimo za gasilsko tehni-
ko, saj je ta v borbi z ognjeno stihijo
še kako potrebna. Prikaz gasilske
opreme in orodja bo letos 16. okto-
bra ob 14. uri.
5.	Gasilci so pripravljeni obča-
nom nuditi nasvete v obliki požar-
nopreventivnih pregledov.
6.	Gasilska dmštva lx)do i/vajala
še druge naloge na področju vzdr-
ževanja opreme, kadrovskega usposa-
bljanja, urejanja odvzemališč požame
vode, preglede hidrantnih mrež...
Občani, v vašem interesu je, da
ohranimo premoženje pred požarom
in s tem pred uničevanjem, zato vas
vabimo, da se nam pri aktivnostih
pridružite. Skupaj bomo dosegli
boljše uspehe.
Štefan Vidovič, dipl. oec.
Krvodajalci
Klicani 28.in 29. septembra: Roman Štumberger, Zgornja Haj-
dina 182; Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Rudi Bogdan, Lackova 5,
Kidričevo; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c; Mihael Bohanec, Za-
gorel 53; Janez Požar, Lancova vas 60; Janko Fras, Flegeričeva 1,
Ptuj; Roman Šegula, Draženci 40; Vladimir Zagoršek, Dornava
145; Roman Pešec, Minoritski trg 4, Ptuj; Mirko Pukšič, Mezgovci
66; Daniel Roškar, Gorišnica 146.
Gorišnica, 29. septembra: Janez Horvat, Formin 26 b; Mihaela
Šnepf, Vide Alič 8, Ptuj; Martin Krajnčič, Gajevci 28; Mojca To-
plak, Gorišnica 8a.
Metalka Ptuj, 29. septembra: Danilo Veršič, Rimska ploščad
19, Ptuj; Jožica Radaš, 5. prekomorske brigade, Ptuj; Branko Bom-
bakovič, 5. prekomorske brigade, Ptuj.
Labod—Delta Ptuj, 1. oktobra: Nežka Hliš, Mestni Vrh 22; Da-
nica Kumer, Placar 40/a; Marija Žmauc, Zagorci 62/a; Marija
Janžel, Zabovci 87/a; Mojca Šeruga, Podlehnk 2/a; Marija Krajnc,
Apače 230; Marija Krajnc, Cankarjeva 11, Ptuj; Elizabeta Matjašič,
Zagorci 63/b; Marija Zaler, Ul. 5. prekomorske brigade 7, Ptuj;
Stanko Hriberšek, Stojnci 13; Helena Jerič, Zg. Hajdina 148; Kristi-
na Haladeja, Videm pri Ptuju 3; Nada Repič, Podvinci 18/a; Kristi-
na Meglič, Zabovci 4/d; Marija Kramberger, Prešemova 25, Ptuj;
Sonja Pilinger, Spuhlja 102; Janez Bezjak, Spuhlja 115.
Metalka Ptuj, L oktobra: Ludvik Lazar, Kicar 145; Anica
Horvat, Kvedrova 4, Ptuj; Marjan Bezjak, Placerovci 15/a; Mi-
lena Galun, Lešje 9/a.
Posamezniki, 29. septembra in 1. oktobra: Janez Amuš,
Domava 56/c; Ivan Lešnik, Rimska ulica 13, Ptuj;Bojan Vrabl,
Domava 2/c; Iztok Fridl, Zg. Hajdina 97/a; Miran Cvilak, Slo-
venja vas 27; Robert Širec, Reševa 27, Ptuj; Erika Šentak, Sto-
govci 53; Janez Ambrož, Mala vas 4; Branka Korez, Majšperk
56; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Stanko Cafuta, Lancova
vas 6/a; Darko Kunjak, Gradišče 8; Ivan Topolovec, Ul. 27.
srpnja 3, Strmec; Andrej Pukšič, Spuhlja 93; Milan Prosenjak,
Stražgonjca 2; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Branko Lah,
Žabjak 48/a; Anton Vučina, Grajena 26; Josip Kokot, Lancova
vas 50; Boris Kurbus, Prepolje 42; Zlatko Bedjanič, Gajeva
32, Cestica; Slavko Lončarič, Brunšvik 38/c; Branko Ratkovič,
Rozmanova 10, Maribor; Ivan Fras, Principova 1, Maribor.
V 40. številki Tednika 8. ok-
tobra 1992 je bil na 11. strani
objavljen moj članek pod na-
slovom "Kaj je Petrovo nače-
lo". Ne da bi izrecno želel,
sem izstrelil marsikatero pu-
ščico. Članek je bil, zlasti pri
intelektualcih, sprejet pozitiv-
no. Naj ponovim Petrovo
načelo: "V hierarhiji se vsak
nameščenec trudi, da hi hil
povišan do nivoja svoje ne-
sposobnosti, na katerem ob-
tiči." Nekateri od bralcev pa
so mi navedli primere o posa-
meznikih, ki so napredovali
.še potem, ko so bili že očitno
na svojih dotedanjih delovnih
me.stih nesposobni. Delno se
strijam s temi bralci.
Žal na polovici strani Ted-
nika nisem mogel reproducira-
ti celotne knjige Petrovo
načelo, ki vsebuje petnajst po-
glavij, prepisati celotne knjige
pa tudi nisem želel. V tem se-
stavku bom poskušal odgovo-
riti na zastavljeno vprašanje,
opirajoč se na Petrova spoz-
nanja in lastno sklepanje.
O napredovanju posameznika
v hierarhiji odločajo posamez-
niki v tej hierarhiji, ki so na
višjem nivoju od tistega posa-
meznika, ki naj bi napredoval.
Če so ljudje, ki so odločilni za
napredovanje, že sami na nivoju
svoje nesposobnosti, bodo do-
ločili za napredovanje tudi po-
sameznike, ki za napredovanje
niso več sposobni, torej tiste, ki
so že dosegli svoj nivo nespo-
sobnosti. Takšna hierarhija pa
kmalu doseže 100 % koeficient
nasičenosti in zato propade.
Spomnimo se samo propadlih
podjetij ali pa nekaj časa pred
nekaj leti, ko so pri nas pod
krinko "družbenopolitične neo-
porečnosti" povzdigovali posa-
meznike, ki že na dotedanjih
položajih niso bili več sposob-
ni, in se je zato celotna družbe-
na hierarhija sesula v prah.
Druga varianta, ki jo Peter
podrobneje obravnava v svoji
knjigi, je, da so tisti, ki odlo-
čajo o napredovanju, še vedno
sposobni in zato navidezno po-
višajo nekoga od svojih podre-
jenih, ki se na svojem dotedan-
jem položaju še ni izkazal za
sposobnega. Kot smo že omeni-
li, je takšno napredovanje le na-
videzno; njegov namen je iz-
prazniti delovno mesto, ki ga je
zasedal nesposoben namešče-
nec, za nekoga, ki je na tem po-
ložaju še sposoben. To je v
skladu z etiko: ne ponižati ne-
koga, ki je mnoga leta v tej hie-
rarhiji delal na nižjih nivojih,
kjer je še kot sposoben naredil
mnogo koristnega. Dr. Peter na-
vaja v svoji knjigi predvsem
dve takšni navidezni odstopanji
od svojega načela, tako imeno-
vano perkusivno suhlimacijo in
lateralno arabesko.
Termin perkusivna sublimaci-
ja bi lahko poslovenili kot
"udarno uplinjanje" ali podob-
no. Gre za navidezno povišanje
zaposlenih, ki so doslej delali
zgago kot nesposobni, na neki
višji nivo, kjer dobijo tudi večjo
plačo. S tem se doseže troje:
1.	skrije se neuspeh slabo vo-
dene kadrovske politike, ki je
povzdignila nekoga do nivoja
njegove nesposobnosti;
2.	povzdigne se delovna mo-
rala zaposlenih, ki so že nespo-
sobni, ker pomislijo, da bodo
tudi oni še lahko napredovali;
3.	hierarhija se utrdi, saj ne-
sposoben visoki nameščenec ne
sme biti odpuščen; preveč nam-
reč ve o svoji hierarhiji in bi to
lahko razkril konkurenci.
Vsaka od organizacij je obre-
menjena s presežkom nesposob-
nega osebja na vodilnih po-
ložajih, kar se v uspešni organi-
zaciji kaže po številnih perku-
sivnih sublimacijah. Neka zna-
na ameriška tovarna gospodin-
jskih naprav ima triindvajset (v
glavnem nesposobnih) po-
močnikov glavnega direktorja.
Druga družba je dosegla never-
jeten uspeh v svojem proizvod-
nem oddelku s perkusivno su-
blimacijo. Ta družba je preselila
svoje nekreativno, neproduktiv-
no, odvečno osebje v novo, raz-
košno zgradbo generalne direk-
cije. V tej zgradbi ni nobene te-
levizijske kamere, mikrofona
niti oddajnika. Zgradba je nekaj
kilometrov oddaljena od naj-
bližjega proizvodnega obrata.
Nameščenci v generalni direkci-
ji so zelo zaposleni s sestavljan-
jem raznih poročil, risanjem
grafikonov in sestanki, na kate-
rih izmenjujejo izkušnje. Tako
vidimo, kako lahko perkusivna
subliniacija prepreči trotom, da
ne ovirajo pri delu čebel delavk.
Omenimo še lateralno arabe-
sko, kar bi lahko prevedli v
"obrobna arabeska" (arabeska
je vrsta okraska). To je navidez-
no napredovanje, pri katerem
dobi nesposobni nameščenec —
ponavadi za enako plačo — bolj
zveneč naziv in je postavljen na
stranski tir, da ne ovira drugih,
še sposobnih, pri njihovem de-
lu. Na primer: neka tovarna je
kupila motel in imenovala ene-
ga od odvečnih delavcev (vodil-
nih) za direktorja tega motela.
Neici drugi nesposobni direktor
že nekaj let piše zgodovino to-
varne. Velja: čim večja je hie-
rarhija, tem lažje je izveseti la-
teralno arabesko.
Peter navaja v svoji knjigi še
nekaj navideznih odstopanj od
svojega načela, vendar na kon-
cu poglavja o izjemah zapiše:
Navidezne izjeme v resnici niso
izjeme. Petrovo načelo velja za
vse nameščence v vsaki od hie-
rarhij.
Dr. Peter nasprotuje razčlo-
večenim posameznikom v posa-
meznih hierarhijah, kar pomeni
posebno obliko nesposobnosti.
Kot primer takega profesional-
nega avtomata navaja sestro v
bolnišnici, ki stopi zvečer v bol-
niško sobo z besedami: "Zbudi-
te se, da boste vzeli uspavalne
tablete!"
Omenmo še, o čem vse piše
Peter v svoji knjigi: o zvezah in
napredovanju, o komolčenju in
napredovanju, o voditeljih in ti-
stih, ki se jim podrejajo, o hie-
rarhiji v politiki, o hierarhijah
in psihologiji, o patologiji uspe-
ha, o nemedicinskih in medicin-
skih simptomih nivoja nespo-
sobnosti, o hlinjeni nesposob-
nosti, o podaljšani roki darvi-
nizma, zaključuje pa z evange-
lijskim izrekom: "Krotki bodo
posedovali zemljo."
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
59. NADALJEVANJE
Poljaki so mi spoštljivo delali
družbo še naprej in me imeli ce-
lo za nekakega vodnika. Iz raz-
govora sem razbral, da slabo
poznajo geografijo in tudi o po-
ložaju na svetovnih bojiščih ve-
do zelo malo, povrh pa so tudi
svoje orožje slabo poznali. O
tem sem se prepričal po temle:
vsak je imel za pasom po več
ročnih bomb z držajem in so jih
hoteli odvreči v grmovje. Opo-
zoril sem jih, da je to nevarno,
ker jih lahko najdejo kaki otro-
ci, zato je bombe treba prej na-
rediti nenevarne. Niso vedeli,
kako. Začudil sem se, da se tega
niso naučili. Pokazal sem jima,
odvil držaj od bombe, izvlekel
eksplozivno kapico in jo vrgel v
robidov grm. Nekoliko nerodno
so tne posnemali in se tako zne-
bili nevšečnega bremena.
NAZAJ V PROTINAPAD
v pogovoru smo vsi štirje na-
daljevali pot proti vasi. Od Pol-
jakov sem zvedel, da so jih kot
pešake urili samo tri mesece, pa
še tistega niso niti polovico ra-
zumeli. Zatopljeni v razgovor
smo postali nekoliko nepazljivi
in smo prepozno opazili, da
nam nasproti vozi osebni avto
in za njim tovornjak. Osebni av-
to se je ustavil ob naši skupini.
v njem so bili sami častniki SS.
Iz napisa na rokavih sem raz-
bral, da so pripadali diviziji Wi-
king, torej Normani. Pozneje
sem zvedel, da so bili v tej divi-
ziji v glavnem Norvežani.
Častnik, esesovskih činov ni-
sem poznal, me je še kar mimo,
vendar z ledeno hladnostjo
vprašal, kateri enoti pripadam.
Povedal sem, opisal, kaj smo
dopoldne doživeli, kako smo bi-
li razkropljeni in zato se sedaj
namenjam v vas, kjer je štab
naše čete. Poljaki v uniformah
nemških pešakov pa so samo
trdili, da so se izgubili in zato
gredo z mano, ker poznam pot.
Častnik se je zaničljivo po-
smehnil in ukazal, da se mora-
mo vrniti, od koder smo prišli.
Poskušal sem se še izgovarjati,
vendar nič ni pomagalo. Poljaki
so morali zlesti na tovornjak,
sam pa sem moral stopiti na
stopnico odprtega osebnega ato-
mobila, ker so se na sedežih že
stiskali častniki, se krepko pri-
jeti za ohišje in odpeljali smo se
po cesti, po kateri smo maloprej
pešačili.
Tedaj so začeli za našim
hrbtom rjoveti večcevni raketo-
meti, bruhati ogenj topovi. Zdaj
so po tistem obširnem gozdu
padale nemške granate in mine.
Čakali so torej, da se je tista
"vreča" napolnila z vpjaki rdeče
armade, in Nemci so sedaj uda-
rili po "polni vreči". S tako tak-
tiko so poskušali nadomeščati
svojo šibkost v številčnosti vo-
jakov in količini oborožitve.
Pripeljali smo se do roba ti-
stega velikega gozda. Tam je že
bila vrsta mladih esesovskih
častnikov, ki so z brzostrelkami
ustavljali bežeče vojake. Njiho-
vemu "varstvu" so predali tudi
mene in Poljake. Tedaj sem
spoznal, da sem dopoldne med
prvimi pritekel iz bobnečega
ognja in tedaj še ni bilo zapore,
žal pa se iz neprevidnosti tej ni-
sem uspel izogniti.
Mladi častniki so živčno tulili
nad bežečiini vojaki in jim gro-
zili. Kakšna razlika med vljud-
no in hladno umirjenostjo tistih,
ki so me pripeljali nazaj. Med
grmovjem je s prižganimi mo-
torji stalo nekaj tankov in samo-
hodk. Vojake, ki so izmučeni
bežali pred napredujočimi Rusi,
med njimi jih je bilo več iz naše
enote, so silili, da splezajo na
tanke, ki bodo vsak čas krenili
naprej. Strah me je stiskal pri
srcu, vendar možnosti, da bi se
temu izognil, ni bilo.
Tedaj pride iz gozda skupina
izmučenih, od znoja, dima in
prahu umazanih pešakov. Prve-
mu oficirčku jih ni uspelo usta-
viti. Tedaj skoči pred skupino
drugi, nekoliko sloki mladi pla-
volasec; ip ^avpjj^ z, naperjeno
brzostrelko v rokah: "Samo še
korak in podrem vas!" Skupina je
obstala, čez trenutek pa stopi
eden od vojakov odločno naprej
in po slovensko glasno reče: "Še
veliko šritov bomo nared'li!"
V tistem trenutku se je zatre-
sla brzostrelka v rokah klavrne-
ga potomca nekdanjih ponosnih
Vikingov; ni se znal obvladati
in pritisnil je na sprožilec ...
Tisti slovenski "infanterist" je
brez besed omahnil naprej, nje-
govi prsti so začeli grebsti v
peščeno ukrajinsko zemljo. Pri-
skočilo je nekaj častnikov, ki so
hitro obvladali položaj, da ne bi
prišlo do medsebojnega obra-
čunavanja, častnik, ki se ni znal
obvladati in je grožnjo v praksi
potrdil, je nekam zginil. Besede
tistega Slovenca so se mi vtisni-
le globo v spomin. Po narečju,
kako je tisti stavek izgovoril,
sem sklepal, da je doma nekje z
območja Slovenskih Konjic.
Njegov komandir je potem
najbrž napisal domov njegovim
staršem, da je njihov sin "ju-
naško padel za očetnjavo in fi-
rerja". Mislil sem si, kako po
neumnem je bil ob življenje,
ker so čustva prevladala nad ra-
zumom.
Esesovski naduteži so še bolj
divje začeli priganjati vojake,
da splezajo na tanke in samo-
hodke. Ocenil sem, da ni izho-
^d^, da bo treba ubogati. Ozrl
sem se na bližnji tank, kjer ji za
kupolo sedel vojak iz naše eno-
te. Povabil me je s kretnjo, da
prisedem, in pokazal, da je za
kupolo še najbolj vamo. Urno
sem splezal na tank in se mu
pridružil. Med plezanjem sem
na strani kupole videl številko
831. Ta številka se mi je krepko
vtisnila v spomin. Iz tistega pri-
mera sem si tudi zapomnil
nauk: "Če spoznaš, da se boš
nekam moral peljati, se ne upi-
raj, temveč si poskusi čimprej
najti varen sedež!" Po vojni
sem slišal, da imajo rek s po-
dobnim podukom tudi Kitajci,
glasi pa se: "Če je posilstvo
neizbežno, se ne brani!"
Kmalu je bila napadalna eno-
ta pripravljena. Sestavljalo jo je
pet tankov P—4 (Panzer 4).
Pred znamenitim tigrom je bil
to v nemški armadi najtežji
tank, sicer pa precej lažji od ti-
gra. Tankom je delalo družbo še
enako število samohodk, tri
težje s topovi in dve oboroženi
samo s težkimi strojnicami.
Tanki so bili na zunanji stani na
gosto obloženi z vojaki, prisilno
zbranimi med razkropljenimi
pionirji in pešaki. Najbolj sem
sočustvoval s tistimi, ki so mo-
rali sedeti spredaj in se oprije-
mati topovske cevi. Posadke
tankov so bili esesovci, prav ta-
ko na samohodkah. Za debelimi
jeklenimi ploščami samohodk
so tičali esesovski pešaki, tja
razkropljenci iz redne armade
niso smeli. Za te je bilo mesto
samo na tankih.
Predno je kolona krenila po
gozdni cesti v protinapad, je iz
enega od tankov pokukal čast-
nik, verjetno vodja napadalne
enote, in nam zabičal, da naj bud-
no pazimo, da ne bo iz grmovja
skočil kak Rus in poskušal tank
uničiti z mino. "Kar s puškinim
kopitom ga dajte po lobanji!" je
posmehljivo svetoval.
Kolona tankov je s hrumečimi
motorji krenila naprej, pod nji-
hovim varstvom za njimi pa sa-
mohodke. Levo in desno sem
videl lijake od topovskih gra-
nat, scefrana debla, tu in tam je
ležal tudi kak mrtev vojak rdeče
armade. Tanki so se premikali
vse počasneje, skoraj že kora-
koma. Vse bolj me je stiskal
strah pred negotovo usodo.
Naenkrat zabobni po jekle-
nem ohišju tankov. Nekaj voja-
kov zadetih začne kričati, vsi
drugi pa smo kot mačke poska-
kali s tankov in levo pod gozd-
no cesto iskali kritje za drevesi.
Topovi iz tankov in samohodk
so začeli bruhati, strojnice za-
molklo drdrati. Ležeč za dreve-
som sem šele opazil, da smo
privozili na večjo jaso in na
drugi strani te jase so ropotale
ruske protitankovske strojnice
in na gosto sekali protitankov-
ski topovi. Nemški tanki in sa-
mohodke so se na desno ob jasi
poskušali razporediti v vrsto in
kar najbolj na gosto pošiljati je-
kleno smrt na nasprotno stran.
Od tam pa so odgovarjali in do-
bro merili. Vse to je ustvarjalo
oglušujoč hrup. Videl sem eno
od protitankovskih granat, ki se
je odbila od jekla nemškega
tanka, udarila v vitko deblo to-
pola, ga skoraj prelomila in se
skotalila proti meni...
Dalje prihodnjič
14 — POSLOVNA SPOROČILA
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Uravnotežena prehrana
— ključ do uspeha. Samo s
pravilno i/brano in pravilno
dozirano hrano boste lahko
zagotovili odlično zdravje
svojemu ljubljencu. Čezmer-
no uživanje ene vrste hrane
oziroma pomanjkanje neka-
terih sestavin v organizmu
škodi tako človeku kot živa-
li. Nevarno je, da žival po-
stane predebela in lena, saj
to lastniku vsekakor ni v ve-
selje.
Osnova pravilne prehrane
zajcev in morskih prašič-
kov sta zelena zelenjava in
sadje: zelje, korenje, jabol-
ka, hruške itd. To prehrano
lahko dopolnite s suho hra-
no, kot so ovseni kosmiči,
lešniki, orehi in podobno.
Toda vsako pretiravanje bo
vodilo k problemu prevelike
teže! Tudi seno naj bo vedno
na voljo tako v svislih kot v
stelji. Poskrbite, da bo vedno
čisto in sveže!
Za hrčke in gerbile je naj-
bolje, da jih hranite s pose-
bej zanje pripravljeno hrano,
ki jo kupite že pakirano. Ze-
lo priporočljivo pa je, da to-
vrstno hrano vsaj enkrat ali
dvakrat na teden nadomestite
s svežo zelenjavo in sadjem.
Tudi kakšen košček sira ali
mesa ne bo odveč — hrčki in
gerbili namreč niso popolni
vegetarijanci!
Sveža voda vsak dan! Če-
prav se vam bo mogoče zaz-
delo, da vaša živalca ne pije
prav dosti, poskrbite, da bo
imela vsak dan svežo vodo. Z
vodo napolnjena steklenička,
pritrjena na steno, bo onemo-
gočila polivanje. Druga mož-
nost je tudi težka lončena po-
sodica za vodo, ki je žival ne
more tako zlahka prevrniti. Še
enkrat ponavljamo — ne po-
zabite menjati vode vsak dan!
Prijateljsko razmehje. Vse
živali, o katerih smo govorili
v tem in prejšnjem sestavku,
smo izbrali za hišne ljubljence
zaradi njihovega umirjenega
značaja in dejstva, da se pusti-
jo ljubkovati v rokah. Kljub
temu je zaželeno, da upošte-
vate nekaj preprostih navodil,
ki bodo preprečila morebitna
neprijetna presenečenja.
Pestovanje gerbilov in hrč-
kov. Dvignemo jih tako, da z
eno roko zdrsnemo pod njih
ter jih nato držimo v rahlo
zaobljeni dlani. Kadar pestu-
jemo gerbila, ga dodatno pri-
memo s palcem in kazalcem
za začetek repa. S tem bomo
preprečili, da nam žival ob
morebitnem poskoku ne bo
padla iz rok. Paziti moramo,
da repa ne držimo prenizko,
saj bi mu ob skoku lahko sneli
kožo in ga precej ranili.
Hrčka, ki spi, nikoli ne dvi-
gujte — prej ga predramite z
rahlim trepljanjem.
Pestovanje morskih pra-
šičkov in zajcev. Zajca dvi-
gnemo tako, da ga zgrabimo z
eno roko in ga položimo na
drugo roko, katere dlan podpi-
ra zajcev zadek. Držite ga te-
sno ob telesu. Prosta roka naj
počiva na zajčevih ramenih.
Tako ga boste najlaže obvla-
dovali. Nikdar ne dvigujte zaj-
ca za ušesa — le-ta so namreč
izredno občutljiva!
Tudi morskega prašička dvi-
gnemo tako kot zajca. Ker je
manjši, ga lahko držimo v dla-
ni. Toda varujmo ga z drugo
roko, saj se prav lahko zgodi,
da bo zaradi svoje morebitne
živčnosti nepričakovano po-
skočil in nam padel z rok.
Značilno, toda nepričako-
vano obnašanje. Ugotovili
boste, da je katerakoli od na-
štetih živalic prav šarmanten
in hvaležen družabnik, ki vas
bo prijt^no zabaval ur« in ure.
Toda njihovo obtiašanje vas
bo včasih presenetilo, zato je
dobro, da se s tovrstnimi zna-
čilnostmi že vnaprej seznanite
in da ne hitite takoj k veteri-
narju, saj v večini primerov ni
bolezenskega značaja.
Gerbili imajo obdobja inten-
zivne aktivnosti, katerim sle-
dijo obdobja spanca — lahko
se zgodi, da gerbil zaspi, med-
tem ko se z njim igrate. To je
povsem normalno in najbolje
je, da ga v takem primeru po-
ložite nazaj v njegovo kletko.
Kadar Je močno razdražen ali
vznemirjen, lahko doživi neke
vrste živčni napad. Če se to
zgodi, je najbolje, da ga po-
ložimo nazaj v njegovo kletko
in ga pustimo, da se umiri
Hrčki lahko padejo v globok
spanec, podoben zimskemu
spanju, če jih zebe oziroma se
podhladijo. V tem primeru jih
počasi ogrevajte z dlanmi, do-
kler ne postanejo znova aktiv-
ni. Nato pa poskrbite, da bo
tovrstne podhladitve ne bo
več prišlo!
Hrčki in gerbili imajo von-
jalno žlezo, zato te živali po-
navadi nimajo preveč izrazite-
ga vonja. Čiščenju te žleze
pogosto posvečajo veliko po-
zornosti, kar pa je seveda ne-
kaj povsem običajnega.
Zajci imajo dve različni
vrsti iztrebkov. Ne bodite pre-
več presenečeni, če boste ugo-
tovili, da zajec mehko vrsto
svojih iztrebkov ponoči še en-
krat poje. Čeprav se zdi to
precej nenavadno, pa ni tako
— zajec ima namreč drugačen
prebavni sistem od človeškega
m lahko nekatere sestavine še
enkrat prebavi ter jih s tem
bolje izkoristi.
V primeru bolezni — k ve-
terinarju! Če boste za svoje-
ga varovanca skrbeli tako, kot
je treba, je le malo možnosti,
da zboli. Toda bolezen kljub
temu nikdar ne počiva in naj-
bolje, kar lahko storite, je, da
obiščete veterinarja. Ne samo
da bo strokovno pomagal obo-
leli živali, temveč bo tudi od-
govoril na vsa dodatna vpra-
šanja, ki so se vam porodila v
zvezi z vašim malim prijatel-
jem. Ne pozabite, da sta vete-
rinar in njegovo osebje tam
zato, da vam pomagajo —-
upoštevajte njihova navodila
in vaš ljubljenec bo zdrav in
zadovoljen!
Gibanje za odgovoren
odnos do malih živali
Pes ne sme brez
nadzora tekati po
okolici
Glede na 11. čl. pasjega
odloka je imetnik psa dolžan
skrbeti, da se pes ne giblje
prosto in brez nadzorstva. V
strnjenih naseljih sme psa
voditi le na vrvici, popadlji-
vi pes pa inora imeti tudi na-
gobčnik. Neupoštevanje na-
vedene določbe je prekršek,
za katerega je imetnik psa
lahko kaznovan z denarno
kaznijo, katere višina je se-
daj ob upoštevanju omenje-
nih republiških zakonov,
izražena v sedanji valuti, od
200 SIT do 3000 SIT za
imetnika psa in odgovorno
osebo v pravni osebi ter do
1000 SIT za pravno osebo.
V 12, čl. pasjega odloka pa
je predpisano, da psov razen
službenih psov organov mili-
ce (sedaj policije), enot JLA
(sedaj TO) in psov vodnikov
ni dovoljeno voditi v javne
prostore. Ta prepoved pa ne
velja za pse, ki spremljajo
imetnika psa na potovanju
oziroma kadar je imetnik iz
drugih objektivnih razlogov
primoran imeti psa pri sebi.
V takem primeru mora pes
imeti nagobčnik, vstop psa v
javni prostor pa mora dovo-
liti upravljalec tega prostora.
Zagrožena kazen za kršitev
določb iz 12. čl. je enaka kot
prej omenjena kazen za
kršitev določb iz 11. čl.
Nadzorstvo nad
izvajanjem omenjenih
odlokov
Da bodo občani in pred-
stavniki pravnih oseb vedeli,
koga lahko v primeru potre-
be pokličejo na pomoč, me-
nim, da je potrebno navesti
organe, ki so dolžni skrbeti
za nadzorstvo nad izvajan-
jem odlokov. Tako je npr.
nadzorstvo nad izvajanjem
bivšega odloka o hišnem re-
du opravljal občinski uprav-
ni organ,, pristojen za stano-
vanjske zadeve, in pristojen
inšpekcijski organ. Če je ka-
teri od omenjenih organov
ugotovil, da odlok ali na nje-
govi podlagi izdani akt niso
bili uporabljeni ali niso bili
pravilno uporabljeni, je od-
redil z odločbo, da je treba v
roku, ki ga je določil v od-
ločbi, ugotovljene nepravil-
nosti odpraviti.
Izvajanje odloka o prepo-
vedi in omejitvi reje živali
nadzoruje komunalni inšpek-
tor, ki izdaja odločbe za od-
pravo pomanjkljivosti in pre-
dlaga zoper kršilce odloka
uvedbo postopka o prekršku.
Nadzorstvo o kršitvi določb
odloka o javnem redu in miru
opravljajo pristojne inšpekcij-
ske službe in policija, ki lahko
poleg pristojnih upravnih or-
ganov predlagajo uvedbo po-
stopka o prekrških, predpisa-
nih s tem odlokom.
Nadzor nad izvrševa-
njem določb odloka o regi-
straciji, označevanju in re-
ji psov pa opravlja veteri-
narska inšpekcija.
Nekaj pripomb
k spreminjanju višine
kazni, določene za
prekrške v občinskih
odlokih
Da bi pristojni organi pri-
lagodili višino za prekrške
predvidenih denarnih kazni
spremembi vrednosti bivšega
jugoslovanskega dinarja, so
izdali dva zakona, s katerima
so znižali oz. povišali višino
denarnih kazni za prekrške,
določene tudi v občinskih
odlokih. Tako so npr. z že
omenjenim Zakonom o spre-
membah in dopolnitvah za-
kona o prekrških iz leta 1990
. določili, da se tudi v odlokih
občinskih skupščin dinarski
zneski, s katerimi je dolo-
čena spodnja ali zgornja me-
ja predpisane denarne kazni
za prekršek ali znesek denar-
ne kazni, ki se izterja takoj
na kraju prekrška:
—	znižajo za 100 krat, če
so bili uveljavljeni v času od
1/1-1988 do dneva uveljavit-
ve tega zakona;
—	znižajo za 20 krat, če so
bili uveljavljeni v času od
29/XII-1985 do31/XII-1987;
—znižajo za 5 krat, če so
bili uveljavljeni v času od
1/1-1984" do 28/XII-1985
(glej 24. čl. cit. zakona).
V tudi že omenjenem Zako-
nu o spremembah in dopolnit-
vah zakona o prekrških iz leta
1991 pa je med drugim tudi
določeno, da se tudi v odlokih
občinskih skuščin, ki so začeli
veljati pred 31/XII-1990, di-
narski zneski, s katerimi je
določena spodnja ali zgornja
meja predpisane denarne kaz-
ni za prekršek, zvišajo za 2
krat. Znesek denarne kazni, ki
se izterja na kraju prekrška, pa
se zviša za 5 krat (glej čl. 9 in
11 cit. zakona).
Konec prihodnjič
Dober Jen vsoki den! Joj, kak hitro toti oktober nekam zginjov-
le — kak jesenska megla, ki jo jutranjo in dopuldansko sunce po-
liže. Gorice so že čista prozne. Samo še najhoj vztrajni čokajo na
pozno in posamezniki tudi na ledeno trgatev grozdja. Bodoča
krušna letina je tudi že skoro vsa vsejana v mater žemljico. Mija z
mojo Mico sma vsejala pščenico na nekaj arov njivice, glih tejko,
da borna mela zadosti za vsakdanji kruhek, pogače in kaj druge-
ga. Seveda je do žetve, na kero ho trehalo čakati vse do prihodnje-
ga julija, še zlo daleč. Lehko se Zgodi, da bomo meli bogato žetev,
lehko pa žanjemo samo slamo ali pa še tiste ne. Delati pa je treba.
Od rone zore do črne noči, da lehko potli v krušni peči in na mizi
domači kruhek zadiši.
Kak vena sami preštimati na svoji goli ali pa kosmoti koži, so
dnevi vsoki den hoj hladni, dnevi krajši, noči pa hoj duge. Iz dne-
va v den je več črnega in manj belega dneva. Prvi den prihodnega
mesca novembra se bomo spunili na vse mrtve, na vse tiste, ki so
negda med nami bili, pa jih je črna žemljica vzela. Cista vsi brez
izjeme bomo prej ali pa pozneje šli za njimi. Smrt je pre edina
poštenjačina, kije nemremo podkupili. Nega dnara in zlata na to-
ten puklasten sveti, da hi lehko smrt podkupili. Pride in te vzeme.
Nič ne pomogajo ne prošnje, ne molitve in ne kletve. V cerkvi nas
vičijo, da grejo eni po smrti v pekel, drugi v vice, najbolj srečni
pa direktno v nebesa. Meni se zdi, da je to skoro tak kak na mate-
ri žemljici, saj mamo tudi na toten puklastem sveti skoro glih
tokšno življeje, samo da je iz leta v leto več tistih, ki se s peklen-
skimi mukami borijo. Zemeljska nebesa pa so izbrona samo za iz-
hrone in to običajno za najvejkše grešnike.
Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš (pre)grešni LUJZEK!
V SADNEM vrtu veno-
mer, ko sadno drevje obdeluje-
mo in negujemo, opazujemo in
ocenjujemo njegove lastnosti,
razvoj, prilagojenost narav-
nim, podnebnim in talnim raz-
meram na rastišču ter odpor-
nost proti boleznim in ško-
dljivcem. Najodločilnejšo oce-
no pa sklenemo ob obiranju in
spravilu pridelka. Drevesa, ki
nam v bistvenih lastnostih več
ne ustrezajo — so prestara,
izrojena ali kako drugače od
njih ni več koristi — izločimo.
Ker pri podsajanju in nadome-
stni saditvi, zlasti pa presajan-
ju sadnega drevja dajemo iz-
ključno prednost jesenskemu
sajenju pred spomladanskim,
najkasneje sredi oktobra izlo-
čimo drevje, ki smo ga name-
nili za izločitev, in pričnemo
priprave na sajenje. Pri krčen-
ju temeljito očistimo zemljo
vseh koreninskih ostankov. Na
njih se naselijo koreninske
bakterije gnitja in druge kore-
ninske glivične bolezni, ki lah-
ko imajo usodne posledice za
korenine nove sadike.
Izkopljemo jamo v veliko-
sti, ki bo ustrezala sadni vrsti,
sorti, zlasti pa podlagi, na ka-
teri je mlada sadika vzgojena.
Izkopano zemljo ločimo v treh
plasteh po 20 cm, da bo pri
zasipavanju jame bo mogoča
njihova zamenjava; živica na
dno, mrtvica oziropma utruje-
na zemlja pa na površje. Jame
naj bodo izkopane vsaj mesec
dni pred sajenjem, da se zem-
lja dobro prezrači in da
uničimo zimsko zalega gli-
vičnih bolezni in škodljivcev.
Čimprej opravimo založno
gnojenje z rudninskimi gnoji-
li, da se bodo dobro vmešala z
zemljo že pred zasipavanjem
sadilne jame.
Med priprave za sajenje spa-
da tudi pravočasna nabava sa-
dik. Sadili bomo le kakovo-
stne sadike, teh pa Je sedaj v
drevesnicah v dovolj veliki iz-
biri, a se proti pomladi manj-
ša. Drevesnice bodo prodajo
sadik pričele po prvem no-
vembru, sajenje v jeseni pa je
mogoče vse dokler zemlja ne
zmrzuje.
Med 5. in 25. oktobrom je
najprimerjenši čas za setev
pšenice. V tem obdobju pa je
tudi v okrasnp:m vrtu
najprimernejši čas za sajenje
čebulnic. Ni moč trditi, ali so
se poljedelci vzgledovali po
vrtnarjih ali obratno, za oboje
pa je zanesljivo, da se jim
pomlad začenja že jeseni.
Številne čebulnice, ki naj bi
zacvetele pod okriljem pom-
ladnega sonca, sadimo torej že
jeseni, saj ob primemo nizki
talni toploti poženejo obilo
korenin in so že čez zimo pri-
pravijo na rast in cvetenje.
Večini čebulnic najbolj ustre-
za lahka, n-koliko peščena, s
trajnim humusom dobro zalo-
žena zemlja. Gnojenja s sve-
žimi organskimi gnojili ne
prenašajo. Na lego niso pose-
bej zahtevne, ker pa so cvetni-
ce, ki spomladi prve zacveto,
jim ustrezajo tople in sončne
"lege.
Razporejanje čebulnic na
vrtu je prepuščeno svobodni
ustvarjalnosti vrtnarja. Pripo-
ročljivo je sajenje po skupinah
in ne v vrstah, ker tako bolj
pridejo do izraza. Za globino
sajenja velja okvirno pravilo,
naj bo nad čebulico toliko
3rsti, kot znašata dve njeni de-
:)elini. Najplitveje (3 cm glo-
boko) sadimo čebulice cikla-
me, sledijo ji morska čebulica,
krokus in gozdek (od 5 do 7
cm), še globlje pa glede na de-
belino čebulice veliki zvon-
ček, hijancinte, narcise in tuli-
pani (od 10 do 20 cm), cesar-
ski tulipan pa še za kakšen
centimeter globlje.
Čebulice rade objedajo miši
in voluharji. Zatiramo jih na
že znane različne načine,
čebulice pa pred sajenjem po-
^rašimo z enim od fungicidov,
ci preprečuje okužbe z gli-
vičnimi boleznimi, predvsem
gnilobo, in insekticidom, s ka-
terim jo zastrupimo in za glo-
dalce pripravimo neužitno.
Pred sajenjem, ko zemljo pri-
pravljamo, v obdelovalno
plast vmešamo 3 do 5 kg ni-
trofoskala na ar površine kot
gnojilo na zalogo, ki kot
stranski učinek zavrača talne
glodalce.
V	zelenjavnem vrtu
sadimo sadike zimske solate
za pridelovanje na prostem.
Zimska solata naj bo sajena na
gredice, katerih zemlja je ra-
hla, zračna in bogata s humu-
som, saj so takšna tla tudi to-
plejša in zanesljivejša za pre-
zimitev posevka. Boljše so za-
vetme lege, zlasti zavarovane
pred stalnimi ostrimi severni-
mi vetrovi.
Sadike bodo bolje vzdržale
zimo, če jih sadimo v plitve, 5
cm globoke jarke, ki jih nare-
dimo z markerjem ali kar s sa-
dilnim klinom. Tečejo naj v
smeri vzhod—zahod, tako da
bodo s svojimi bregovi nekoli-
ko globlje posajene sadike
zaščitile pred zimskim son-
cem in ostrimi vetrovi. Tako
sajene sadike bolje prezimijo,
kot če bi jih sadili na zravna-
no gredo.
V	naših podnebnih in talnih
razmerah se dobro obnašajo
sorte ljubljanska ledenka,
majski čudež, zimska maslen-
ka in zimska rjavka.
* * *
Po hiokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 9. do 12. oktobra, rastline,
ki jih pridelujemo zaradi plo-
dov, od 12. do 14. oktobra, za-
radi korenike od 15. do 17. oto-
bra ter cveta in zdravilnih ze-
lišč od 17. do 19. oktobra.
Miran Glušič, ing. agr.
Latinski rek Mens sana in
corpore sano (zdrav duh v
zdravem telesu) je nešteto-
krat preizkušen in ga posebej
radi govore vsi športa željni
ljudje. Uporabila pa ga je tu-
di medicinska sestra Liiijana
Dajnko iz Ptuja, ki jc ob Ce-
sti v Njiverce v Kidričevem
septembra odprla rekreativni
studio SANA.
V njem lahko gostje upora-
bljajo savno za 4 osebe, dva
solarija za globinsko sončen-
je, prijazna lastnica vam bo
ponudila tudi biokozmetiko,
ki temelji na naravnih izdel-
kih. Opravljajo pedikuro
(odstranjevanja natiskov, tr
de kože, bradavic) ter najra
zličnejše masaže na sodob-
nih terapevtskih aparatih.
Posebej predlagajo shuj se-
valne in anticelulitne kure,
v ši li pa bodo tudi vseh, ki
si želijo povrniti kondicijo
po različnih boleznih in ku-
rativnih po^ gih.
V predprostoru lahko v Sa-
ni izbirate tudi med izdelki
domače zeliščne lekarne in
bioprehrane. Na voljo so raz-
ni otroški ortopedski čevlji,
v kratkem pa bodo uredili še
dermatološko ambulanto.
Med tednom vas bodo v Sani
z veseljem sprejeli med 9. in
12. ter popoldne med 16. in 20.
uro. Ob sobotah in nedeljah pa
zaenkrat še ne poslujejo. Ce
želite zvedeti kaj več, vam bodo
z veseljem odgovorili po telefo-
nu 796-961.	— OM
Rekreativni studio SANA Je opremljen s sodobnimi in učinko-
vitimi terapevtskimi pripomočki za vse starosti. Foto M. Ozmec
TEDNIK ~ oktober 1992
šport — 15
III. SLOVENSKA
nogometna liga — vzhod
REZULTATI 8. KOLA: Slovenj Gradec—Lipa Stojnci 2:1, Ro-
gašovci—Papimičar 1:2, Ižakovci—Kovinar 2:3, KOB Markel Kungo-
ta—Pohorje 2:1, Pobrežje—Rače 1:0, Beltrans—Aluminij 5:4, Hme-
zad—Impol 1:0.
PARI 9. KOLA: sobota, 17. oktobra, ob 14.30: Impol—Slovenj Gra-
dec, Aluminij—Hmezad, Rače—Beltrans, Pohorje—Pobrežje, Kovi-
nar—KOB Market Kungota, Papimičar—Ižakovci, Lipa Stojnci—Ro-
gašovci.
1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_
REZULTATI 7. KOLA: Slovenja vas—Skorba 0:0 (sodnik Burina).
Drava-Hajdina 4:0 (sodnik Kodrič, 1:0 R. Krajnc, 2:0 Leben, 3:0 Omera-
gič, 4:0 Mere). Rogoznica—Središče 3:3 (sodnik S. Žitnik, 0:1 Jambriško,
1:1 Stergar, 2:1 Menoni, 2:2 Rakovec, 3:2 Menoni, 3:3 Jambriško). Prager-
sko—Gorišnica 1:0 (sodnik Cenar, 1:0 Dmžovec). Videm—Gerečja vas
4:2 (sodnik Glažar, 1:0 Mohorko, 1:1 Perko, 2:1 Ciglar, 3:1 Mohorko, 4:1
Bedrač, 4:2 Intihar). Domava—Bukovci 4:1 (sodnik Rajh, 1:0 Bezjak, 2:0
Cvetko, 3:0 Jurišič, 3:1 Štrafela, 4:1 Viher).
PARI 8. KOLA: sobota, 17. oktobra, ob 14.30: Gorišnica—Videm,
Središče—Pragersko; nedelja, 18. oktobra, ob 10.30: Skorba—Bukovci,
Gerečja vas—Dornava, Hajdina—Rogoznica; nedelja, 18. oktobra, ob
14.30: Slovenja vas—Drava.
2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_
REZULTATI 7. KOLA: Apače—Podvinci 0:1, Sp. Polskava—Solid
3:5, Hajdoše—Zg. Polskava 1:1, Mladinec—Markovci 0:1, Leskovec—
Grajena 8:5, Tržeč—Mašina 10:2.
PARI 8. KOLA: sobota, 17.
oktobra, ob 14.30: Grajena —
Tržeč, Zgornja Polskava—
Mladinec, Apače— Spodnja
Polskava, Solid—Hajdoše; ne-
delja, 18. oktobra, ob 14.30:
Podvinci—Mašina, Markov-
ci—Leskovec.
Branko Lešnik
■■■illiM
NTK Petovia niza uspehe
Dvorana Mladika je bila mi-
nuli petek prizorišče zanimive-
ga derbija 1. slovenske lige, na
katerem so se pomerila dekleta
NTK Petovia in Ilirija Ljublja-
na. Po ogorčenih bojih so do-
mačinke zmagale z majhno ra-
zliko 4:3. Po dvakrat sta zmaga-
li Marinkovičeva in Nišavičeva,
brez zmage pa je kljub zelo do-
bri igri ostala najmlajša igralka
Mlakarjeva, saj s svojo dobro
igro ni vzdržala do konca.
Kar ji je takrat spodletelo, bo
lahko nadoknadila že v soboto,
17. oktobra, ko se bo za uvrstit-
ve na TOP potegovalo 24 mla-
dink z vse Slovenije, ki so
uspešno opravila kvalifikacijske
tekme. Organizator 1. TOP Slo-
venije je Petovia Ptuj.
Fantje pa so se v 2. državni li-
gi pomerili v Krškem. Že v do-
poldanskem delu so s 5:2 pre-
magali domačine. Popoldne pa
jih je v Celju čakalo zahtev-
nejše delo, saj so imeli za na-
sprotnika bivšega prvoligaša In-
grad iz Celja. Ptujčani so se iz-
kazali z izredno organizirano in
borbeno igro in ekipo Ingrada
premagali s 4:3.	L.C.
■liiiiiMM
Ptujčani
zmagali
v Djakovu
Ptujski padalci so ekipno
zmagali na mednarodnem tek-
movanju v Djakovu. Med 27
hrvaškimi, madžarskimi in
slovenskimi tekmovalci se je
Mirko Vršič uvrstil na drugo,
Aleš Debeljak na tretje in Igor
Glažar na šesto mesto. ^^cZ
Jesenski kros občine Ptuj
v četrtek, 8. oktobra, sta Športna zveza občine Ptuj in Atlet-
ski klub Ptuj na stadionu Drave izvedla občinsko tekmovanje v
krosu za vse starostne katej^orije. Hkrati so bile to kvalifikacije
za uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo 17. oktobra v Velenju.
Pravico do nastopa na državnem
prvenstvu so si zagotovili prvo— in
dmgouvrščeni iz vsake staroste ka-
tegorije; tretjega tekmovalca bo v
ekipo uvrstil organizator pozneje.
Udeležba na jesenskem krosu je
bila zelo dobra, saj se je zbralo
400 tekačev; še posebej je razve-
seljivo dejstvo, da so se krosa
udeležile vse osnovne šole.
Rezultati: mlajši učenci (let.
1980): 1. Tomaž Jagarinec, Vi-
dem—Leskovec—Sela; 2. Aleš
Bezjak, Olga Meglič; 3. Matej
Marin, Olga Meglič; mlajše učen-
ke (let. 1980): 1. Renta Petek,
Ljudski vrt; 2. Anja Golub, Po-
diehnik—Žetale; 3." Tamara Šte-
gcr, Destmik; mlajši učenci (let.
1979): 1. Beno Medved, Cirkula-
ne; 2. Damjan Metličar, Ki-
dričevo; 3. Gregor Trafela, Vi-
dem—Leskovec—Sela; mlajše
učenke (let. 1979): 1. Barbara
Gačnik, Mladika; 2. Maja Vindiš,
Videm—Leskovec—Sela; 3. Re-
nata Leskovar, Kidričevo; starejši
učenci (let. 1978): 1. Željko Leva-
nič, Gorišnica; 2. Smiljan Pemek,
Videm—Leskovec—Sela; 3. Mi-
lan Kolarič, Olga Meglič; starejše
učenke (let. 1978): 1. Simona Ko-
drič, Podlehnik—Žetale; 2. Marija
Lesjak, Videm—Leskovec—Sela;
3. Janja Bec, Juršinci; starejši
učenci (let. 1977): 1. Ivan Hliš,
Strojna; 2. Milan Jurič, Strojna; 3.
Bojan Mihelič, Destmik; starejše
učenke (let. 1977): 1. Tatjana
Trunk, Ekonomska; 2. Olga Šaj-
novič, Domava; Anica Gričar,
Kmetijska; ndajši mladinci (let.
1975/76): 1. Kristjan Pralija, Gim-
nazija; 2. Uroš Esih, Gimnazija; 3.
Andrej Petrovič, Gimnazija; ndaj-
še mladinke (let. 1975/76): 1. Bo-
jana Bigec, Ekonomska; 2. Nataša
Pšajd, Ekonomska; 3. Mladenka
Vindiš, Gimnazija; starejši nda-
dinci (let. 1973/74): 1. Robert Pre-
log. Atletski klub Ptuj; 2. Milan
Krajnc, Strojna; 3. Andrej Jekovec,
Strojna; starejše mladinke (let.
1973/74): 1. Vanja Kotar, Gimnazi-
ja; 2. Polona Ojstršek, Gimnazija;
3. Darinka Mikolič, Ekonomska;
člani (let. 1972 in .starejši): 1. Jože
Svržnjak, TO Ptuj.
Ekipni rezultati: moški —
osnovne šole: 1. Videm—Lesko-
vec—Sela, 2. Olga Meglič, 3. Go-
rišnica; ženske — osnovne šole: 1.
Mladika, 2. Videm—Leskovec—
Sela, 3. Ljudski vrt; moški — sred-
nje šole: 1. Strojna in metalurška
šola; ženske — srednja šola: 1.
Gimnazija.	Janko Bezjak
Šentvid—Ozon 0 3 ( 3,10,6)
športna dvorana v Šentvidu, sodnika Sekulič (Šoštanj), Pevc
(Škofja Loka), gledalcev 50.
V drugem kolu II. slovenske od-
bojkarske lige so igralke Ozona
gostovale v Ljubljani, kjer so se
srečale z ekipo Šentvida. Igra, ki
jo je prikazala maloštevilnim gle-
dalcem ekipa Ozona, je bila zelo"
kvalitetna in s podobno ali boljšo
igro proti enakovrednejšim tekme-
cem si bo ptujska vrsta zagotovila
obstanek v II. SOL.
Trener Radičevič: Igra, ki jo je
prikazala ekipa Ozona, je bila
kvalitetna. Igralke so igrale /clo
disciplinirano, naloge izvrševale
po dogovoru, zelo malo grešile.
Pred tekmo je bila želja vseh nas,
da zmagamo in tako popravimo
spodrsljaj iz prejšnjega kola. Za
uspeh so zaslužne vse igralke.
V naslednjem kolu, v soboto,
17. oktobra, se bodo igralke Ozo-
na ob 14. uri srečale v športni
dvorani Center z zelo močno eki-
po Pionirja iz Novega mesta, j ^
Mladika ponovno
uspešna v športu
v finalu osnovnošolskega dr-
žavnega prvenstva v atletiki, ki
je bil v Ljubljani, so se izkazali
fantje Mladike z ekipnim četr-
tim mestom. Medalji sta osvoji-
la dva ptujska učenca, in sicer
zlato Boštjan Kozel v skoku v
višino s 171 centimetri in sre-
bro Milošič v teku na 60 me-
trov z rezultatom 7,89 sekunde.
Prav tako so si srebro pritekli
učenci Mladike v štafeti 4 krat
100 metrov z rezultatom
50,29 sekunde. Ekipno je
zmagala pri fantih ljubljanska
osnovna šola Franceta Bevka,
pri dekletih pa Osnovna šola
Kobarid.
Poznavalci ugotavljajo, da so
rezultati plod dolgoletnega dela
in so najuspešnejše tiste šole, v
katerih pričnejo športno vzgojo
že v prvem razredu.	McZ
Brez možnosti
v Celju
v drugem kolu slovenske
rokometne lige so člani Drave
gostovali v Celju, kjer jih je
domača Pivovarna Laško od-
pravila s 30:15 (14:6). Ptuj-
čani razen v začetku niso mo-
gli slediti tempu domačinov,
ki so še močnejši kot v
prejšnjem prvenstvu, ko so
brez težav osvojili naslov
državnih prvakov. Za ptujsko
ekipo so bili skratka prehitri
in fizično premočni.
Za Dravo pa je veliko po-
membnejše sobotno srečanje z
Andorjem Jadranom iz Kozi-
ne, ki ga bodo v dvorani Cen-
ter na Ptuju začeli ob 19. uri.
Po dveh kolih ima Drava dve,
gostje iz Kozine pa so še brez
točk, kar je eno neprijetnih
presenečenj začetka najmoč-
nejše državne lige.
DRAVA: Matjašič, Mešl,
Kramberger, Sabo 1, N. Po-
točnjak 2, Vugrinec 6, Saga-
din 1, Hrupič 4, A. Po-
točnjak 1, Mikulič, Pintarič.
Igralci Velike Nedelje so po
remiju doma v soboto s 24:19
zmagali v Radečah, Ormož In-
vest pa je v Veliki Nedelji iz-
gubil z močno Zaščito iz Za-
gorja z 20:28. V soboto se bo
Velika Nedelja v svoji dvorani
pomerila s Celjem, Ormožani
pa bodo gostovali v Krškem.
(- l.k.)
ROKOMETAŠICE
DRAVE NEODLOČENO
~ 24:24 (14:8)
članice Drave so tokrat go-
stovale pri mladi, toda tehnično
zelo dobro pripravljeni ekipi
Žalca. Po enakovrednem začet-
ku so sredi prvega polčasa nare-
dile kar nekaj zaporednih napak
v napadu in obrambi, kar so
spretne Žalčanke izkoristile in
končale prvi polčas s šestimi
goli razlike. V drugem polčasu
je v zelo izenačeni igri igralkam
Drave uspevalo vztrajno zmanj-
ševati razliko, ob koncu tekme
pa je na igrišču potekala prava
drama. Dve minuti pred koncem
so Žalčanke še vodile z dvema
goloma razlike, toda zaradi zelo
agresivne obrambe Drave so v
zadnjih minutah zadele vratni-
co, dosojeno sedemetrovko v
njihovo korist pa je vratarka
Drave Lašičeva ubranila; obe
njihovi napaki so Ptujčanke kon-
čale z golom in tako ostale še
edina neporažena ekipa v ligi.
Drava: Lašič, Horvat, So-
ba 2, Malek 5 (2), Žalar,
Farkaš 2, Topolovec 1, Mla-
kar 7 (5), Munda 3, Kauče-
vič 4, Skok, Karnckar. (mb)
..............fi-i'.;.vti.';.............
Uspešno v Lyonu
Iz Francije se je vrnila slovenska
kinološka reprezentanca, ki je nasto-
pila na evropskem prvenstvu v agili-
tyju. V njej so bili štirje tekmovalci,
med njimi Ptujčan Silvester Škerget
s psičko Maco. Agility trenirata šele
leto dni in na evropskem prvenstvu
sta bila med 129 tekmovalci triintri-
deseta. Takšne uvrstitve ni nihče
pričakoval.
V francoskem Lyonu je bila slo-
venska ekipa v središču pozorno-
sti, saj je bila to prva ekipa, ki je
po sprejemu v mednar(xlno kino-
loško zvezo nastopila na kakšnem
mednarcKlnem tekmovanju, ^
Skupni zmagovalec
Ptujčan Jože Svržnjak
v Rogaški Slatini je bil prejšnjo
soboto končni tek za letošnji mara-
tonski pokala, prvo tovrstno priredi-
tev v Sloveniji. Sestavljen je bil iz
11 tekov dolžine od 8 do 21 km. Za
končni rezultat je bilo upoštevanih
sedem najboljših rezulatov.
V tujini uveljavljeni sistem po-
dobnih pokalov je pri nas pod po-
kroviteljstvom firme Maraton iz Ro-
gaške v začetku nekoliko šepal.
Marsidko je namreč dvomil o napo-
vedih prireditelja glede pripravlje-
nih nagrad za udeležbo in uspehe,
pa tudi izbira in vključitev dosedan-
jih tekaških prireditev v točkovanje
pokala ni bila najboljša. Tako je bilo
vedno slišati kakšno pripombo.
Prav zato pa je bil sobotni za-
ključek toliko večje presenečenje:
tek je bil odlično organiziran, pa tu-
di razglasitev rezultatov pokala je
bila izvrstno izpeljana.
Zmagovalec rogaškega teka je
Igor Šalamun tik pred etiopskim te-
kačem Kasso Balchom, s tretjim
mestom pa se je moral zadovoljiti
Marjan Krempelj.
Teki» so se iz Tekaškega kluba Ma-
raton Ptuj udeležili tudi Ivan Golob,
Jože Svržnjak in Milan Smolar. Go-
lob je bil med 120 udeleženci kot
vedno bil odli-čen (peti), Svržnjak pa
je kot vodeči v pokalu potreboval le
solidno uvrstitev in ta mu je uspela z
osmim mestom. Smolar se je uvrstil
okrog dvajsetega mesta.
Prvo mesto v pokalu '92 in s tem
letalsko karto za newyorški maraton
je prejel član TK Maraton Ptuj Jože
Svržnjak. Zmaga v pokalu je bil
Jožetov cilj od prve zmage na prvi
tekmi v Podgorici pri Ljubljani v
aprilu. Po poškodbi Jože sicer ni do-
segel poletnih rezultatov, ko si je
nabral dovolj rezerve in ga kljub re-
lativno slabšim uvrstitvam ob koncu
ni mogel več nihče prehiteti.
Vojaške ugodnosti za
vrhunske športnike
Zaslužni športniki nacionalnega in mednarodnega razreda bodo
lahko odslej služili vojaški rok z večjimi ugodno.stmi in pravicami
kot drugi slovenski vojaki, je na novinarski konferenci v Ljubljani v
torek, 6.oktobra, povedal obrambni minister Janez Janša. Pravilnik
o služenju vojaškega roka, ki ga je vlada sprejela sredi septembra,
so prilagodili potrebam vrhunskega športa, saj so ga izdelali v sode-
lovanju s Športno zvezo Slovenije. Tako bodo odslej vrhunski špor-
tniki lahko služili vojsko v tistih vojašnicah, ki imajo najboljše po-
goje za treninge, poleg tega pa bodo za športne priprave in tekmo-
vanja lahko izrabili od pet do de.set dni izrednega dopusta.
Poleg tega je minister Janša pred-
stavil tudi pravilnik o delu vojaške
policije in varnostne službe, saj sta
do sedaj obe službi delovali po za-
konu o obrambi in zaščiti. Odlok
podrobneje opredeljuje vlogo in na-
loge obeh služb. V njem je urejeno
tudi sodelovanje med organi za no-
tranje zadeve, varnostno službo in
policijo.
Poleg tega je minister Janša ko-
mentiral obmejne spore s Hrvaško,
pri čemer je poudaril, da se je pri
določanju slovensko—hrvaške meje
potrebno dogovoriti za enotna
načela, da vprašanj o meji ne bi
reševali posamezno, saj to povrzoča
nepotrebne konflikte. V zvezi z očit-
ki hrvaškega predsednika, da je Slo-
venija zasedla hrvaško ozemlje s
tem, ko je 24. oktobra lani, dva dni
pred odhodom JA iz Slovenije, od
predstavnikov J A prevzela Center
radiorelejnih zvez na obmejnem pa-
su s Hrvaško, je zatrdil, da je to po-
poln nesmisel, saj je bil center zgra-
jen pred 15 leti na slovenskem
ozemlju, sicer pa v ožjem obmejnem
pasu s sosednjo republiko. OM
16 — POSLOVNA SPOROČILA
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
TEDNIK OKTOBER 1992
ZA RAZVEDRILO — 17
18 — POSLOVNA SPOROČILA
15. OKTOBER 1992 — TEDNIK
TEDNIK
OGLASI IN OBJAVE — 19
Uspel drugi
kostanjev piknik
Vonj kostanjev in letošnji (že rahlo vinski) mošt sta bila porok
za uspeh drugega žetalskega kostanjevega piknika. Foto: M.
Ozmec
Z nastopom učencev žetal-
ske osnovne šole in domačih
pevcev so v petek popoldne
na nogometnem igrišču v Že-
talah pričeli tradicionalni,
drugi kostanjev piknik. Orga-
nizatorji so v začetku sicer
pogrešali nekatere povabljene
predstavnike ptujske občinske
skupščine, v imenu katerih je
zbrane pozdravil predsednik
zbora KS Franc Premužič, v
imenu organizatorjev pa je ne-
kaj sto domačinom in gostom
zaželel dobrodošlico neumor-
ni Jože Krivec, tajnik žetalske
KS. Zbrane je nagovoril tudi
republiški poslanec Janez
Žampa.
Kmečke gospodinje so pod
šotori TO pripravile zanimivo
in izredno kvalitetno razstavo
dobrot iz svojih kuhinj.
Kmečka zveza pa je prikazala
nekatera kmečka opravila z
žetalskega konca. Predvsem
žaganje plohov s staro ročno
žago je med obiskovalci vzbu-
dilo precejšnje zanimanje. Ob
vonju pečenih kostanjev, le-
tošnjem moštu in drugih do-
mačih dobrotah so za veseli
del skrbeli Prerodovci tja do
jutranjih ur.
Diamantno slavje na Ptujski Gori
v soboto, 10. oktobra, sta zakonca .]OŽV.V in .MARIJA
FL'R(J s Podlož 41 nadvse slovesno proslavila 65 let
življenja v trdni zakonski zvezi. Tej častitljivi obletnici,
kije prava redkost v življenju, pravimo diamantna poro-
ka. Zato tudi ni čudno, da je bil njun jubilej praktično
praznik vse krajevne skupnosti Ptujska (lora. Za to slo-
vesnost s«) obnovili prostore krajevne skupnosti, pripravi-
li kulturni projjram in nastop folklorne skupine. Diaman-
tna poroka je bil tudi do^^odek desetletja za ptujsko
občino. To je potrdila navzočnost predstavnikov občinske
skupščine na čelu s predsednikom SO Ptuj Vojtehom Ra-
jharjem in predsednikom izvršnega sveta Brankom
Brumnom. Slovesni obred diamantne poroke sta opravila
pooblaščenec občinske skupčine Jože Rakovec in ma-
tičarka Lučka Toplak.
Naj na kratko še predstavi-
mo žvljenjsko pot in delo
častitljivih in občudovanja
vrednih jubilantov.
Diamantni ženin Jože Purg
je bil rojen, 16. maja 1903
na Dunaju. Mati ga ni mogla
vzdrževati, zato so otroka,
po takratnih predpisih, po-
slali v Sestrže, kamor je bila
mati pristojna. Mati je potem
baje odšla v Moskvo, zato se
je današnji jubilant ne spo-
minja, tudi očeta ni poznal.
Odraščal in odrastel je v
družinah Sagadinovih in Ro-
barjevih v Sestržah, s hva-
ležnostjo pa se še danes spo-
minja dobrote tudi drugih
vaščanov.
Diamantna nevesta Marija
je bila rojena 10. januarja
1904 v mali kmečki družini
Krapše v Podložah. Vse
življenje je delala doma, go-
spodinjila, vzgajala otroke in
pomagala vzgajati vnuke in
pravnuke.
Poročila sta se 7. februarja
1927 na Ptujski Gori. V zako-
nu so se jima rodili štirje otro-
ci in vsi štirje še živijo. Malo
kmečko posestvo ni dajalo do-
volj za družino, zato se je
Jožef zaposlil v takratni To-
varni strojil v Majšperku. Od
leta 1947 do upokojitve pa je
delal v TVI Majšperk. Ta to-
varna je tudi dajala delo in
kruh njunim otrokom. Med
vojno in okupacijo sta jubilan-
ta materialno podpirala borce
proti okupatorju in srečno
preži-vela vse nevarnosti,
vendar tega sodelovanja po
vojni nista uveljavljala.
Slovesnost v prostorih krajevne skupnosti. Foto: Stojan Kerbler
Ostala sta vse življenje
skromna, rada sta pomagala so-
sedom in vsem, ki so bili po-
moči potrebni. Zato so ju imeli
ljudje radi, spoštovali so ju in
ponosni so nanju. Ponosna je
nanju tudi vsa ptujskogorska
fara in krajevna skupnost, po-
nosna ptujska občina. Sama pa
sta najbolj ponosna na svoje
otroke, na 8 vnukov in 10 prav-
nukov, srečna ob zavesti, da na
starost nista ostala sama, da
njun rod nadaljuje življenje de-
lavno in pošteno, kot sta delala
in živela tudi sama.
Zakoncema Purg ob dia-
mantnem jubileju iskreno če-
stita tudi uredništvo Tednika!
FF
Kulturni križemkražem
PTUJ * V Ljudski in študijski
knjižnici so v ponedeljek odprli
razstavo Amerika, Amerika avtorja
Vladimirja Kneza. Posvečena je
500-letnici Kolumbovega odkritja
Amerike in hkrati predstavitvi
knjižnega in drugega materiala, ki
ga knjižnica hrani o Ameriki. Raz-
stava bo odprta do konca oktobra.
PTUJ * V galeriji sv. Jurija bo
danes ob 17. uri predsednik De-
mokratske stranke Igor Bavčar
odprl razstavo del akademskega
kiparja Boštjana Putriha.
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj
vabi nocoj ob 19. uri v romanski
palacij gradu na večer z Alenko
Pinterič v okviru prireditev Znani
Slovenci v ptujskem muzeju.
PTUJ * V soboto, 17. oktobra,
bo ob 20.uri v romanskem palaci-
ju ptujskega gradu ponovitev
predstave Teatra III IGRALEC
Žarka Petana. Režija Peter Srbčič;
igrajo Aljoša Koltak, Andrej Ci-
zerl, Tadej Toš in Renato Vindiš.
Mentorici predstave sta Majda
Fridl—Grah in Branka Bezeljak—
Glazer.
LENART * V galeriji Krajnc
je na ogled mala retrospektivna
razstava Konrada Krajnca.
Ogledate si jo lahko v četrtek,
petek in soboto od 12. do 18. in
v nedeljo od 12. do 16.ure.
PTUJ * Komuna interesnih
dejavnosti Ptuj vabi jutri ob
20.uri na koncert skupin Pure
Laine iz Gradca, It's not 4 sale iz
Laškega in Milk iz Ptuja. Koncert
bo v nekdanjih vojaških skla-
diščih na Potrčevi cesti.
Bavčar, Kacin in Peršak danes na Svabovem
V	organizaciji ptujskega Kluba menežerjev in občinskega odbora Demo-
kratske stranke v Ptuju se bo danes ob 14. uri na Svabovem pričel pogovor s
predstavniki vodstva Demokratske stranke Slovenije Igorjem Bavčarjem,
Jelkom Kacinom in Tonetom Peršakom. Govorili bodo o aktualnih gospo-
darskih vprašanjih in gospodarski bodočnosti Slovenije.
Pomoč nizozemskih prijateljev
Slovenska rojakinja iz Nizozemske Mici Michon je z možem Nikom in ni-
zozemskimi prijatelji pred dnevi znova pripeljala humanitarno pomoč v
ptujsko bolnišnico. Gre za primočke za nego, brizge, igle, katetre, obleke,
nekaj zdravil, vsega skupaj za dvanajst kartonov pomoči. V bolnišnici so
ugotovili, da bodo poslano pomoč lahko tudi uporabili.
V Termah se pripravljajo na gradnjo
V	torek je urbanistična komisija pri Skupščini občine Ptuj med drugim
obravnavala tudi tehnično dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja za
gradnjo prve etape turističnega naselja v ptujskih toplicah, ki obsega apartmaj-
ski hotel, šest vil in trgovinski center. Glede na veliko zanimanje morebitnih
investitorjev, je pričakovati, da bo do gradnje prišlo že sredi novembra.
Zbor turističnih delavcev v Kranjski Gori
21. in 22. oktobra bo v Kranjski Gori gostinsko—turistični zbor. Na njem
bodo med drugim razstavili kulinarične in slaščičarske izdelke, pogrnjene
mize, jedilne liste, cenike, vinske karte, spominke, propagandne edicije ter
hladno—tople bifeje. Sekcija za gostinstvo in turizem Obrtne zbornice Slo-
venije pa bo pripravila posebno razstavo Slovenske gostilne se predstavljajo.
Pripravila: MG
Po civilnem obredu je bila slovesnost še v cerkvi.
Roparska napadalca
Na lokalni cesti med Gorišni-
co in Zamušani sta 5. oktobra
okoli pol enih po polnoči dva
moška napadla 37-letnega l.K.
iz Tibolcev. Iztrgala sta mu tor-
bico z denarjem in dokumenti,
potem pa se z avtom odpeljala
proti Ptuju. Oropani je primer
takoj prijavil in čez pol ure so
policisti iz Ptuja na podlagi opi-
sa storilca že prijeli. To sta bila
19-letni R.T. in 21-letni FB.,
oba iz okolice Ormoža. Pri obeh
so našli ves ukraden denar, ob
regionalni cesti Ormož—Ptuj pa
so našli tudi ostanke torbice. To
sta napadalca zažgala skupaj z
vozniškim dovoljenjem, ki je
bilo v torbici.
Ptujski občan
sodeloval pri ropu
v ponedeljek, 5. oktobra,
zvečer je bil na Teharski cesti v
Celju izvršen rop, ki pa so ga
policisti hitro razvozlali in ro-
parje ujeli, še preden so lahko
kaj zapravili. Petindvajsetletne-
mu L. K. so pod grožnjo z
nožem odvzeli za okoli 12 tisoč
denarja v devizah in tolarjih ter
ročno uro. Napadalci so bili 27-
letni J.O. in 28-letni B.K., oba
iz Celja, ter 24-letni FO. iz Ptu-
ja. Nadaljnja preiskava bo po-
kazala, ali so izpeljali še več
podobnih podvigov, saj so vsi
trije baje stari znanci policije.
Osumljen poskusa
posilstva
Državljana K. V. iz Slavšine,
KS Juršinci, so obravnavali kri-
minalisti iz UNZ Murska Sobo-
ta in policisti oddelka Videm ob
Sčavnici, saj je utemeljeno
osumljen, da je 5. oktobra na
grob način, s pretepanjem in da-
vljenjem, poskušal posiliti žen
sko srednjih let iz Kraljevcev,
K S Videm ob Ščavnici, zaradi
česar je ženska morala iskati
zdravniško pomoč v zdravstve-
nem domu v Radgoni. Zoper
osumljenca bodo vložili kazen-
sko ovdabo pri pristojnem Te-
meljnem javnem tožilstvu.
Zadel v kolesarja_
v sredo, 7. oktobra, nekaj po
15. uri je Cvetko Menhart iz
Povodno ve 15 v Ptuju z oseb-
nim avtomobilom po levi strani
prehiteval kolono stoječih vozil
pred semaforiziranim križiščem
na Cesti proletarskih brigad v
Mariboru. Pri tem je zadel v ko-
lesarja Ivana Kristoviča iz Ma-
ribora, ki je med kolono sto-
ječih vozil s kolesom zavijal le-
vo. Kolesar je padel in hudo
poškodovan je iskal pomoč v
mariborski bolnišnici.
Z avtom trčil v traktor
Po magistralni cesti skozi
Sikole je v četrtek, 8. oktobra,
nekaj po 16,30 vozil osebni av-
to Anton Gojkovič iz Starošinc
22, KS Cirkovce. Nanadoma je
zapeljal na nasprotni vozni pas
in trčil v taktor, ki ga je naspro-
ti vozil Anton Peklič z Zgornje
Hajdine 136. Voznik Gojkovič
je bil v nesreči hudo ranjen, so-
potnika v njegovem avtomobilu
Franc Čelofiga iz Spodnjih Ja-
blan 41 in Rado Vrbek iz Cir-
kovc 25 pa sta dobila lažje
poškodbe.
Kolesarka umrla na
kraju nezgode
Po magistralni cesti v (laju
pri Pragerskem je v nedeljo,
11. oktobra, ob 18,15 hodila
ob desnem robu cesti.šča in ob
sebi potiskala kolo 78-letna
Atonija /unko s Ptujske ceste
115 v Gaju. V isti smeri je z
osebnim avtomobilom pripel-
jal Marjan Lah iz Šikol 56,
zadel v Žunkovo, da je padla
in pri tem dobila tako hude
poškodbe, d« je na kraju ne-
sreče umrla.	FF
CenežMne
na odkupnih
mestih
KZPtuJ
MLADO PITANO
GOVEDO 145,60 SIT
KRAVE 93,60 SIT
100-KILOGRAMSKA
TELETA (za pitanje)
bikci 250,00 SIT
teličke 240,00 SIT
TELETA ZA KLANJE
do 230,00 SIT
PRAŠIČI 175,00 SIT
ODOJKI 260,00 SIT
Osebna
kronika
Rodile so — čestitamo: Na-
taša Štumberger, Zg. Hajdina
14 — Tomija; Jasna Čerček,
Maistrova 25, Ptuj — dečka;
Darja Avguštin, Draženska 27,
Ptuj — Barbaro; Monika Kola-
rič, K jezeru II, Ptuj — dekli-
ca; Angela Cvetko, Ločič 6/a
—	Erika; Vida Vojsk, Sloven-
jegoriška 18, Ptuj — dečka;
Irena Cigula, Dornava 37/b —
dečka; Zdenka Malek, Ul. he-
roja Lacka 2, Ptuj — Matica;
Ljubica Meško, Runeč 33/a —
dečka; Marija Petek, Volkmer-
jeva 5, Ptuj — dečka; Marija
Žmauc, Dragovič 10 — Marti-
na; Stanka Zver, Dornava 56/a
—	Katjo; Kristina Kosi, Se-
nešci 72 — deklico; Marija Ja-
garinec, Cv. Jazbina 76, Tra-
koščan — Dejana.
Poroki — Ptuj: Jože Ško-
fljanec, Brežice, Kržičnikova
ulica 21, in Andreja Klasinc,
Prepolje 86; Edo Glavica,
Kungota pri Ptuju 63, in Ve-
sna Berghaus, Hotinja vas 25.
Poroke — Ormožu: 15. av-
gusta: Janez Arnuš in Štefka
Kociper, Dornava 56 c; Goran
Brenholz in Avguština Ivan-
čič. Veliki Brebrovnik 40; 22.
avgusta: Drago Škrlec, Kog
74, in Sonja Horvat, Vrazovo-
va 1, Ormož; 29. avgust: An-
drej Melnik, Dobrava 29a, Or-
mož, in Petra Marija Kovar,
Baden, Avstrija; 5. septem-
ber: Igor Dovečar in Darja
Kokol, Skolibrova 13, Ormož;
Darko Šavora, Središče ob
Dravi, Breg 20, in Sonja Ko-
tar. Središče ob Dravi, Berce-
tova 16; 12. september: Klau-
dijo Štrucl, Vinski Vrh 92,
Miklavž pri Ormožu, in Anita
Ivanuša, Loperšice 39, Or-
mož; Jožef Kosi, Pršetinci 18,
Tomaž pri Ormožu, in Ksenija
Hržič, Senik 24, Tomaž pri
Ormožu; Jovan Dajič in Rena-
ta Krajnc, Kasaze 110, Žalec;
19. september: Bojan Meško,
Kajžar 35, Miklavž pri Or-
možu, in Darja Štampar, Vuz-
metinci 16, Miklavž pri Or-
možu; Mirko Lovrec in Ida
Vučina, Trnovci 23, Tomaž pri
Ormožu; 26. september: Pe-
ter Petek, Veličane 60, in Bi-
serka Viher, Ivanjkovci 17.
Umrli so: Milan Colnarič,
Prešernova 7, Ptuj, 1959 — t
3. oktobra 1992; Jožef Niedor-
fer, Pavlovci 23, ^fc 1940 — t 5.
oktobra 1992; Marija Vrtič, Vol-
kmerjeva 10, Ptuj 1904 — t
5. oktobra 1992; Neža Kline,
Bukovci 161, 1919 —t 3. ok-
tobra 1992; Marija Dolenc,
Stražgonjca 42, 1928 — t 6.
oktobra 1992; Franc Kokot,
Osluševci 33, 1917 — t 30.
septembra 1992.