Srečanje borcev, aktivistov in veteranov vojne za Slovenijo 23. julija ob 10. uri se bodo na Graški gori srečali borci 14. divizije, 3. bataljona III. VDV brigade, Koroškega odreda, aktivisti OF Šaleško - mislin-jskega odreda, veterani vojne za Slovenijo ter člani Zveze združenj borcev NOB občin Velenje in Slovenj Gradec. Zbranim bo spregovoril predsednik ZZB NOB Slovenije general Ivan Dolničar, na srečanju pa pričakujejo tudi obisk Milana Kučana in Jelka Kacina. "To bo spominsko srečanje ob 50-letnici dogodkov na Graški gori. Na srečanje smo povabili tudi mlade, da ne bi bile takrat na Graški gori same sive glave. Z nami bodo planinci, ki so ves čas negovali tradicije 14. divizije in organizirali pohode po njenih poteh, taborniki in druga društva. Na srečanje vabimo vse poštene državljane, ne glede na pripadnost in starost. Še posebej pa mlade, ki bodo lahko od borcev zvedeli marsikaj zanimivega," pravi Jože Povše, predsednik ZZB NOB Velenje in član Iniciativnega odbora za pripravo srečanja. Borci pričakujejo, da bo na Graško goro prišlo veliko ljudi. Tistih, ki cenijo pridobite NOB in ki jim kaj pomenijo lepote, ki jih ponuja Graška gora. Pripravljajo organizirane prevoze, predvsem pa računajo na to, da bodo starejše pripeljali mlajši, sinovi in hčere. ■ mkp številka 28 četrtek, 14. julija 1994 100 tolarjev Za Elekrotniko 4,780 milijonov DEM Na celjskem sodišču je bila 30.junija javna dražba za prodajo poslovne hale in opreme Gorenjeve Elektronike. Najboljši ponudnik je bilo podjetje Gorenje-Gospodinjski aparati, ki je Elektroniko kupilo za 4 milijone in 780 tisoč nemških mark. Pogodbo so podpisali 8.julija, kupnina pa mora biti plačana do 23.julija. Prva (delna) poravnava upnikov bo predvidoma septembra ali oktobra. mjp Gorenje gospodinjski aparati liIOtllt«H«lilHi laiiiiisi Spremenjen delovni koledar V Gorenju Gospodinjski aparati so zaradi razmer na tržišču in predvidenih večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del spremenili delovni koledar. Tako se bo za nekatere zaposlene kolektivni dopust pričel teden dni prej in tudi podaljšal, le v programu Hladilno-zamrzovalni aparati bodo delali tako, kot je predvideno v terminskem koledarju. Za zaposlene v programih Kuhalni aparati in Pralno-pomivalni aparati se bo kolektivni dopust pričel teden dni prej. Zadnji delovni dan bo petek, 15. j u 1 i j a, ponovno pa bodo delo pričeli 16.avgusta. V Hladilno-zamrzovalnih aparatih bo dopust najkrajši, od 22.julija do 10.avgusta. Zaposleni v skupnih strokovnih službah bodo na kolektivnem dopustu od 23.julija do 16.avgusta. Letos bodo v Gorenju Gospodinjski aparati med kolektivnim dopustom ob rednih preventivnih vzdrževalnih delih opravili tudi nekaj večjih ob novitvenih del. Med najpomembnejša sodi obnova strehe v programu Pralno-pomivalni aparati. ■ Hinko Jerčič Ob koncu tedna bo večinoma sončno in poletno vreme, v petek in nedeljo se lahko pojavijo posamezne nevihte. Združenje šoferjev in avtomehanikov B«S»ttK»ttKK*«M*«Kltttt3KKttiil »ttK»tt«»*tt3 liKMiRMiMR Regijska proslava na Ločici Na avto poligonu ZŠAM Žalec na Ločici pri Polzeli je bila v soboto regijska proslava ob 13.juliju, dnevu šofeijev in avtomehanikov Slovenije. Obenem so proslavili tudi 40-letnico ZŠAM Žalec. Po slovesni povorki in kulturnem sporedu je predsednik ZŠAM Žalec Ivo Serdoner v pozdravnem nagovoru na kratko orisal štiridesetletno delo združenja. V imenu regijskega združenja je Žalčanom čestital Alojz Čobec in poudaril, da je to združenjev regiji po dejavnosti in številu članov na drugem mestu. Stane Žirovnik je govoril v imenu ZŠAM Slovenije in poudaril, daje lahko žalsko združenje za zgled mnogim v Sloveniji, med drugim so zgradili poligon, ki mu ob celjskem v republiki ni primera. V nadaljevanju so podelili državna odlikovanja, ki so jih prejeli ZŠAM Žalec, Miha Valenci iz Velenja, Bogomir Kos iz Mozirja in Franci Štamol iz Žalca, ki je bil tudi prvi predsednik ZŠAM Žalec. Na slovesnosti so podelili tudi pokale in priznanja za regijsko tekmovanje. Drago Kračun iz Celja je zmagal v testiranju v cestno-prometnih predpisih, v spretnostni vožnji s tovornjakom Franc Sobočan iz Žalca in z avtobusi Viktor Cerovec iz Celja. Plakete je najzaslužnejšim ob 40-letnici podelilo tudi žalsko združenje. ■ (besedilo in slika: -er) Poletnih trinajst v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. Na prenovljenem velenjskem stadionu je bila v petek in soboto že druga velika atletska prireditev v letošnjem letu. Absolutno državno prvenstvo je minilo v odlični organizaciji domačih atletskih delavcev, z zanimivimi obračuni v posameznih disciplinah, z dobrimi uvrstitvami velenjskih atletov in atletinj ter z (ne)razumljivo odsotnostjo večine najboljših - kandidatov ali potnikov za evropsko prvenstvo. Več na 9.stranL ■ (foto: vos) V torek zasedal le zbor KS Sob Velenje ttttfilltttKttttKtttttftitttttfSttffVttttiKItt&ttittltlffllttflEiiltlSVItttSV * ® ® V Cirkovcah, Zavodnjah in še kje proti legalizaciji Kljub obvestilu, da bi sprejem prostorskih aktov mnogim občanom omogočilo nadaljevanje že začetih gradenj objektov, so torkovo dopoldne opravili svoje delo le delegati zbora krajevnih skupnosti velenjske občinske skupščine. Preostala dva zbora - zbor združenega dela in družbenopolitični zbor - pa nista imela nikakršnih možnosti za zagotovitev sklepčnosti v nadaljevanju zasedanja, zato seje peščica delegatov omenjenih zborov razšla. Osrednja točka zasedanja zbora je bil gotovo odlok o legalizaciji črnih gradenj v Šaleški dolini. Zajema 156 nedovoljenih posegov v prostor, med njimi jih bo 111 mogoče legalizirati brez posebnih pogojev, 45 pa jih bo moralo za to izpolniti še določene zahteve. Skozi eno sito je ta odlok že šel, v tokrat nesklepčnih zborih pa bo razprava stekla na jesenskem zasedanju. (večna 3. strani) wm wrrmm tmm. i POD PRHO Komisija za elementarne nesreče pri velenjskem Izvršnem svetu je ocenila škodo, ki jo je povzročilo neurje predvsem v krajevni skupnosti Ravne. Toča in narasle vode tamkajšnjih potokov ter hudourniki so povzročili na lokalnih za več kot 22 milijonov, na krajevnih pa za več kot 12 milijonov tolarjev škode, plaz v Šentflorjanskem grabnu za 8 milijonov, na vodotokih za približno 60 milijonov SIT, na kmetijskih površinah pa za približno 58 milijonov tolarjev škode. Kot je dejal na torkovem zasedanju zbora KS velenjske občinske skupščine sekretar občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik, bodo svoj zahtevek za dodelitev denarja za odpravo posledic naslovili tudi na ustrezne republiške ustanove. Dohodninska panika Pred odhodom na letošnji dopust je v marsikateri slovenski družini nastal preplah. Starejši družinski člani (beri oče in mati) so se spraševali, ali sipo tistem, ko so dobili dohodninske odločbe, dopust sploh še lahko privoščijo. Sploh tisti, ki so dobili v plačilo znesek, ki bi zadoščal, da bi se ob morju lahko imela lepo dva družinska člana, ali tisti, ki dolgujejo kar celo mesečno plačo. Pri tem jim nič ne koristi, da imajo možnost dohodninski dolg poravnati na več obrokov ali zaprositi za odlog plačila. Saj si konec koncev tudi dopust ali pa kar celo življenje marsikje lahko prviščijo lesena obroke. Če so se kljub vsemu odločili, da na morje gredo, potem bodo pod kakšnim borom zagotovo razmišljali, kako se jim je kaj takšnega sploh lahko primerilo in kdo jim je to pravzaprav "zakuhat'. Ponekodje stvar jasna: v marsikaterem podjetju so med letom socialni mir vzdrževali tako, da so delavcem obračunavali precej nižje akontacije dohodnine, kot bi jih po zakonu morali. Tako so delavci med letom sicer prejemali malo višje plače, ne da bi sploh vedeli, da jih bumerang še čaka. Pri regresih so velikokrat v podjetjih "pozabili" obračunati akontacijo. Na koga naj se torej zdajjezijo? Četudi se morda na nikogar, ni bilo pošteno od podjetij, da so svojim delavcem dajali višje plače, kot bi jih smeli, in na tak način med letom vzdrževali socialni mir! In če danes delavci razmišljajo, gremo najprej na morje, potem bo pa že nekako, naj ne spregledajo še nečesa. Zamuda pri plačilu dolga državi se obrestuje! Zanimivo, da pa se ne tudi zamuda pri vračilu preveč plačanega državi. ■ Milena Krstič - Planine ___ ——— Zbori SO Mozirje (Dolga) vroča poletna seja Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc je 33.redno skupno zasedanje zborov občinske skupščine sklical za danes, četrtek, pričeli pa naj bi ga ob 13.uri v prostorih gasilskega doma Pobrežje. Ob vabilu velja upanje, da vroče poletje z dopusti ne bo vplivalo na prekratko zasedanje, se pravi na nesklepčnost. Dnevni red je namreč dovolj obsežen in pomemben, obravnava nekaterih točk pa nujna in že sedaj skoraj (pre) pozna. Poslanci naj bi obravnavali nekaj ureditvenih in zazidalnih dokumentov, pričeli razpravo o osnutku odloka o ravnanju z odpadki, odločali o odloku o izdajanju javnega glasila Savinjske novice, dokaj pozna pa bo vsekakor razprava o delu Sklada stavbnih zemljišč za lani, o letošnjem načrtu in o vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos. Zelo vsebinske in v marsičem odločilne naj bi bile razprave o primarni ravni mreže javne zdravstvene službe v občini Mozirje, o problematiki požarne varnosti in pereči problematiki Krajevne skupnosti Mozirje, poletni vročini primerna pa naj bi bila tudi obravnava poročila komisije za pregled in podajo zapisnikov Službe družbenega knjigovodstva. ŠE PREJ SEJA IZVRŠNEGA SVETA Pred zasedanjem občinske skupščine se bodo v četrtek na lO.redni seji sestali še člani občinskega izvršnega sveta. V sejni sobi občinske skupščine Neurje naredilo veliko škodo Letošnje poletje nam jo pogosto zagodejo neurja, ki so naredila že veliko škode po Sloveniji. Prejšnji teden tudi v severnozahodnem delu Šaleške doline. Zaradi nastale škode seje prejšnji teden sestala velenjska vlada, ki sicer ni imela predvidenega rednega zase- danja. Zadolžili so komisijo za elementarne nesreče, da skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina ocenijo nastalo škodo. Celjsko podjetje Nivo pa so zaprosili, da se vključijo v akcijo čimprejšnje sanacije nastale škode. ■ (mz) bodo sejo pričeli ob 8.uri. Razpravljali bodo o soglasju k statutu JP Komunala Mozirje in o javnem razpisu za direktorja tega podjetja, s Komunalo je povezana tudi vnovična razprava o gradnji mozirske avtobusne postaje, imenovali pa naj bi tudi komisijo za tehnično urejanje prometa. ■ yp 30. PRIREDITEV PIVEJ IN EVETcJE LAŠKO, to mesto si je že nadelo praznično podobo. Vse je v znamenju prireditve Pivo in cvetje, ki se bo začela to soboto. Letošnja bo še posebej slovesna, saj bo že trideseta po vrsti. Prireditve se bodo vrstile ves prihodnji teden, vse pa bodo v znamenju piva in cvetja. Najbolj slovesna bo cvetlična parada, ki jo bodo pripravili v soboto 23. julija. Ker pričakujejo ta dan veliko obiskovalcev, so se z železničarji dogovorili, da bodo imeli ta dan potniki z vseh slovenskih postaj, če bodo potovali v Laško, 40 odstotni popust. ■ (mz) V znamenju ognja, vode in križa Če se nič ne dogaja, sije treba kaj izmisliti, da so ljudje zadovoljni. Pri nas se veliko dogaja, nič si zato ni treba izmišljati, ljudje pa niso zadovoljni. Dogaja pa se marsikaj po zaslugi ljudi, dogaja se veliko tudi zaradi muhavosti narave. Dve leti smo tarnali zaradi vročine in suše, letos mnogi tarnajo zaradi vročine in moče. In udarcev strel, ki spremljajo oboje. Prenekateri slovenski kraj je že doživel tako hudo uro, da so bili zaskrbljeni tisti, ki verjamejo, da smo Slovenci vendarle izbrano božje ljudstvo. No, morda smo zdaj na preizkušnji, morda pa je zaradi neumnosti, kijih delamo, že onim zgoraj prekipelo. Bog ve! Vode so letos marsikje že res prizadejale veliko gorja, ob teh nesrečah pa nekateri spet poudarjajo, da so še vedno kraji, ki so bliže onim zgoraj in so zato deležni hitrejše in obsežnejše pomoči kot drugi. Predvsem Savinjčani, kijih je ujma hudo udarila, kažejo na Zasavce, ki da so bili deležni večje pozornosti in pomoči. Za to pa naj bi bili krivi kar novinarji, ki da so za kraje ob Savi bolj zastavili svoja peresa in mikrofone, in pa sam premier, ki je s sodelavci takoj poletel v tiste kraje. Jaz pa pravim, slab bi bil "vodilni", ki ga ne bi najprej zaskrbel domači kraj. Ni pa seveda dober tisti, ki ob tem pozabi na druge (primer je Laško), ki ga je neurje prizadejalo že malo prej, pa kaže, da še vedno velja, da so tisti, ki so pri koritu, prej siti in bolj). Na ožjem velenjskem območju za zdaj, hvala bogu, hujših vremenskih ujmšenibilo, zato pa Velenjčane pretresa "križarska vojna". Je križ, kije postavljen na prostoru, kjer naj bi postavili novo cerkev, že dejansko začetek gradnje cerkve. Če je, ali ni to prehitevanje, če ni, ali lahko vseeno tam stoji. Nekateri zdaj pravijo, da so krajani KS Gorice sami "prestavili" lokacijo za novo cerkev, ker se niso strinjali, da bi stala na mestu goriške graščine. Če tam nameravajo urediti objekt za zabavo in razvedrilo, potem je morda tudi prav, da "gre" nova cerkev na prostor, kije sicer namenjen v rekreacijske namene. Morda tudi zaradi ravnotežja, da ob Rdeči dvorani zraste še kaj drugačnega, nekateri bi rekli, da bolj našega, če se že ponekod drugod po občini dogajajo stvari, ki so nam še kako tuje. V tem poletnem času, ko že narava sama dviga temperaturo, ne bi bilo prav, da bi jo z nekaterimi dejanji ljudje še sami. Pa se dogaja prav to. Tudi zaradi še vedno prepogosto izrečenih besed "počakajte še malo", "saj še ni tako hudo", "veste, to je občutljiva zadeva" in podobno. Tudi zaradi tega nam nekatere stvari zbezljajo z vajeti in zaidejo na nevarna področja. Poletni čas naj bi bil čas za lahkotne teme. A kaj ko življenje včasih ubira čisto svoja pota. Saj že tudi nekaj let nazaj sami podaljšujemo poletje v jesen. Tudi letos nekateri že napovedujejo vročo jesen. Sledila bo gotovo spet bolj ali manj vroča zima, pa pomlad... Je po vsem tem še čudno, če se nekatere stvaripre-grejejo. In da je vse teže obdržati trezne glave in se v vročici dnevov in noči dogajajo res čudne stvari. In da živimo v znamenju ognja, vode in križa - v dobesednem in prenesenem pomenu besed! ■ (Kr) Želite imeti prihranke? Vsakdo želi nekaj prihraniti. Zase. Za prihodnost. Najlaže je sproti, vsak mesec nekaj malega. 4.000 tolarjev, lahko pa tudi več. Vaše prihranke bomo oplemenitili • z običajnimi in premijskimi obrestmi. • Revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo. Postopno in ne da bi se posebej odpovedovali, boste prišli do lepih prihrankov. Če tolarske prihranke že imate, sta Vam na voljo dve privlačni možnosti varčevanja: • depozit s premijo in depozit z devizno klavzulo. Premislite, prespite in se oglasite -vLBSB VELENJE! ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. io Nasledstva nikar! V Cirkovcah, Zavodnjah in še kje proti legalizaciji Morda ne veste, da slovenska država kaznuje tiste svoje poštene podložnike, ki imajo -po njenem mnenju - preveč otrok!? Žal je to res, pa naj predsednik ene izmed parlamentarnih in vladnih strank trdi in obljublja prav nasprotno; zlasti ob volitvah seveda, sicer pa vse skupaj gleda dobesedno zviška - iz letala, s katerim vneto potuje po vsem svetu in okolici. To resnico vrlih državnih uradnikov iz udobnih naslonjačev svojih lepih pisarn sredi lepe Ljubljane so na lastni koži (in še kje) občutili kmetje na Čreti. Skoraj tisoč metrov visoko živijo in dobro gospodarijo, do doline jih vodi dobrih sedem kilometrov gozdnih cest, še med sabo so oddaljeni po nekaj kilometrov, pridni so, ohranili so življenje na prostranih planotah Črete, a so se pri tem rahlo ušteli. Preveč otrok namreč imajo. Država jih ni uvrstila med demografsko ogrožena območja, ker je rodnost na štirih kmetijah večja od umrljivosti. Kriterij pač in pika. Torej na štirih kmetijah so rodili 15 otrok, doma jih je še 13, majhnih in mladoletnih. Res, zelo preprosto je spregledati dejanske življen-ske razmere, pogledati statistične številke in pustiti poštene, pridne in dobre ljudi, da se brez upanja na kakršnokoli pomoč še naprej praskajo za ušesi, prenapolnjenimi z lepimi besedami in obljubami. ■/P (Nadaljevanje s 1. strani) Kar dolgotrajna in po svoje tudi zanimiva je bila razprava o Odloku o sanaciji degradiranega prostora v velenjski občini. Zanimiva zaradi tega, ker so ponekod nasprotovali legalizaciji dveh črnih gradenj, za katere sta lastnika sicer že plačala zahtevan polog. Delegata v zboru KS iz Cirkovc in Zavodenj sta namreč vložila amandma. Prvi zaradi gospodarskega objekta na Lubeli, drugi zaradi počitniške hišice v Šentvidu nad Zavodnjami. Predstavniki velenjske vlade so menili drugače: lastnik objekta na Lubeli je plačal polog, izkoristil možnost, ki mu jo je dala država, zato ga nimajo pravice izločiti iz postopka legalizacije. Delegat iz Zavodenj pa je terjal, da mora lastnik počitniške hišice za dokončno legalizacijo črne gradnje pridobiti še potrebna soglasja. Zanj naj bi veljala le pod pogoji sanacije. Oba predložena amandmaja so delegati zavrnili, odlok kot celoto pa v nespremenjeni obliki potrdili. Sklenili pa so tudi, da morajo občinske službe začeti postopek za ureditev celotnega območja Lubele. Po njihovem mnenju tako, kot je danes, tam ne more biti: ali bodo inšpekcijske službe ostreje ukrepale ali pa bo treba območje ustrezno urediti, da zaradi vikendašev ne bodo trpeli še tisti kmetje, ki na tem območju vztrajajo. Ničkaj zadovoljna z odgovorom ni bila najbrž tudi delegatka KS Topolšica. Razlagalci odloka o legalizaciji črnih gradenj v Šaleški dolini soji namreč povedali, da je izgradnja večjega poslovnega objekta na letališču v Lajšah dopustna. Seveda pa bodo lastniku objekta postavili dokaj ostre pogoje. Vendar ne toliko zaradi bližine vzletne steze kot zaradi nahajališča geoter-malne vode. Bolnišnica Topolšica Od leta 1983 dalje je razprava o težavah bolnišnice v Topolšici kar nekajkrat "popestrila" dnevni red zasedanja zborov velenjske občinske skupščine. V njih so delegati znova in znova podrli prizadevanja zaposlenih po nadaljnjem razvoju in ohranjanju dejavnosti bolnišnice. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. "Skupščina občine Velenje prepoveduje izdajo pozitivnega mnenja k mreži javne zdravstvene službe Republike Slovenije na sekundarni ravni, ki ne bi ohranjala sedanje dejavnosti Bolnišnice Topolšica". Takšen sklep so ob obravnavi mnenja k prej omenjeni mreži sprejeli poslanci zbora KS velenjske občinske skupščine. Menili so še, da morajo biti pogajalci iz velenjske občine pri svojih zahtevah glede bolnišnice bolj trmasti in vztrajni. I-------------------- i Delavci APS praznujejo ; Veliko novih idej Podjetje za urejanje prostora Velenje - Za urejenost zelenic in drugih javnih površin odslej ne bodo več skrbeli delavci Komunalnega podjetja Velenje, ampak zaposleni novo nastale firme - Podjetja za urejanje prostora. Gre za bivšo poslovno enoto Tržne dejavnosti, ki je do reorganizacije sodila pod velenjsko komunalo. Sklep o registraciji na sodišču so dobili pred nedavnim. V.d.direktorja Podjetja za urejanje prostora je Jože Mraz. Za zdaj bodo delavci podjetja izvajali prej omenjena dela v Šaleški dolini na osnovi izvajalske pogodbe z lastnikom zemljišč -Izvršnim svetom občine Velenje. Kasneje pa se bodo za ta dela "potegovali" tako, kot tovrstna podjetja iz bližnje in daljne okolice, na osnovi razpisa. ■ (tp) APS je podjetje, ki vse bolj utr-| juje svojo samostojno pot, ob tem pa seveda tudi položaj na | trgu. Pretežno združujejo v tem i kolektivu šoferje in avtome-hanike, zato je 13. julij praznik | celotnega kolektiva. Obeležili so i ga včeraj skupaj z društvom ' šoferjev in avtomehanikov iz | Velenja in obrati avtoparkov I drugih velenjskih podjetij, s po-' vorko vozil po Velenju. | Prazničen pa bo za delavce APS , tudi jutrišnji dan, ko bodo ob 13. I uri odprli novo turistično agen-| cijo s katero dopolnjujejo svojo I ponudbo. ' "Praznovanje je seveda toliko prijetnejše, saj ga spremljajo dobri poslovni rezultati," pravi di- L rektor Jakob Holešek. "Se pred letom smo se ubadali z vprašanjem, kako preživeti. Izguba nas je spremljala še tudi v prVih treh mesecih letošnjega leta, zdaj pa smo se že trdno postavili na svoje noge." V preteklosti je opravljalo to podjetje pretežno servisno dejavnost za matično firmo, velenjski rudnik. Tako so bili tudi organizirani in opremljeni. Po osamosvojitvi so prav zaradi tega naleteli na mnoge težave. Med drugim so se morali tržno preusmeriti in nabaviti veliko dodatne opreme. To je bilo finančno breme. Potrebno je bilo veliko odrekanja vseh zaposlenih in dobrih poslovnih potez vodstva. Dobri poslovni rezultati so največji dokaz, da so na trdni poti. Tega se zavedajo tudi v kolektivu, saj so se prav vsi zaposleni odločili, da bodo vložili v svoje podjetje lastninske certifikate. APS je firma, ki je med prvimi velenjskimi predložila Agenciji za privatizacijo svoj program lastninjenja. Glede na to, da so se odločili, da bodo okoli 22 odstotkov svojega podjetja prodali v javni prodaji, morajo agenciji predložiti še prospekt za prodajo delnic. Med tem pa vse aktivnosti za lastninsko preoblikovanje normalno potekajo. Tako so imeli zadnjo soboto že tretji zbor potencialnih delničaijev na katerem so pred- Direktor APS Jakob Holešek: "Prijetno sem bil presenečen, da so se vsi zaposleni odločili, da bodo vložili svoje certifikate v APS." stavili lastninsko preoblikovanje podjetja APS in pa seveda njegov trenutni poslovni položaj. ■ Mira Zakošek RADIO VELENJE Poslovodna šola Gorenja i 8S «4 * S 8 « » Doslej že 60 absolventov Usposabljanje v okviru Poslovodne šole Gorenje je doslej zaključilo 6 mladih manager- jev. V okviru 4. Poslovodne šole Gorenja, s podelitvijo priznanj 16 absolventov, so jo zaključili prejšnji petek, je bila v ospredju priprava manager-jev za realizacijo poslovne ideje. Se pravi, da so morali slušatelji idejo, upoštevajoč projektni pristop, tudi uresničiti. Poslovodna šola Gorenje je, po besedah predsednika poslovodega odbora Gorenje Jožeta Staniča, ena od odlik izobraževanja in usposabljanja manageijev v okviru tega poslovnega sistema, namenjena spoznavanju novih veščin. Zatrdil je, da bodo namenili izobraževanju še večjo pozornost in podporo, saj lahko "delajo posel" le ljudje z znanjem. ■ (ek) POSLOVNE NOVICE Gospodarska zbornica ves čas izpostavlja dejstvo, da je mogoče kvalitetno gospodarsko rast, tako na nacionalni ravni kot na ravni posameznega gospodarskega subjekta, doseči s povečanjem izvoza. Zato se je Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije odločil, da nameni 245,7 mio SIT v letu 1994 iz članarine za gospodarsko promocijo Slovenije v tujini, to je za: - organizacijo sejmov in razstav doma in v tujini - poslovne konference doma in v tujini gospodarska predstavništva v tujini - izdajo gradiv in publikacij - informacijski sistem za podporo trženja - obiske poslovnih delegacij doma in v tujini - predstavitev posameznih domačih in tujih podjetij - izobraževanje Da bi se lažje vključili ozi- roma koristili posamezne aktivnosti, vas vabim na razgovor, ki bo zajemal dve temi: 1. Predstavitev aktivnosti GZS za gospodarsko promocijo Slovenije v tujini in program (poslovne konference, srečanja, sejmi). 2. Predstavitev poslovnih informacij, kijih nudi GZS. Pogovor bo v četrtek, 14. julija 1994 ob 12.00 uri v dvorani Skupščine občine Velenje. Na voljo bodo tudi pisna gradiva. mobitel Mobitel d.d. PE Celje, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 31-334, fax: (063) 411-811 DO 31. 7. PRIZNAVAMO VSEM IMETNIKOM MOBILNEGA TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA OB NAKUPU NOVEGA ALI NADOMESTNEGA 500 DEM PRIKLJUČNE TAKSE. RTC Golte tatic.......u Notranji odkup v agoniji Boj za preživetje središča na Golteh se nadaljuje in najbrž res ni daleč čas, ko bo morala končno pasti odločitev o biti ali ne biti. Ob vseh teh in drugačnih naporih so na RTC Golte izde- lali tudi smernice o interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu. To bi pomenilo, da bi bilo novo podjetje delniška družba, ki bi v drugem obdobju lastninjenja izvedla dokapitalizacijo z eksterno prodajo delnic. Na ta način bi imeli zaposleni (trenutno vsega trije) in bivši zaposleni možnost realizacije svojih pravic preko kapitalskega deleža. Ujp Javno podjetje Komunala Mozirje NE za interno lastninjenje Zakon o javnih gospodarskih službah sicer dopušča delno lastninjenje, vendar se na mozirski Komunali niso odločili za interno lastninjenje. Razlogov za takšno odločitev je kar nekaj. Po omenjenem zakonu vsa infrastruktura, sredstva in oprema za osnovno dejavnost postanejo občinska last; lastninjenje je zato možno le delno, kar seveda delavcev ne spodbuja k uporabi certifikatov. Naslednji ključni razlog je go- tovo povsem negotova perspektiva podjetja glede na vse nedorečenosti pri bodoči lokalni samoupravi. Seveda pa bo treba JP Komunala Mozirje dokapitalizirati, če se želi posodobiti. Zato je vodstvo podjetja (sedaj d.o.o.) priporočilo delavcem in drugim fizičnim in pravnim osebam, da se vključijo v ta proces in postanejo solastniki podjetja do zakonsko določenih 49 odstotkov. ■/P Komunalno podjetje Velenje Še nič glede lastninjenja Zaposleni v javnem Komunalnem podjetju Velenje za zdaj glede lastninjenja še niso storili ničesar. V zadnjem obdobju so vso pozornost namenili zahtevani reorganizaciji podjetja. Sicer pa niti ne vedo, kaj in kako, saj so javno podjetje, kjer določa pogoje za lastninjenje država oziroma občina. Jasnih navodil v zvezi s tem še nimajo v rokah. Po besedah direktorja Jožeta Melanška si de- KMEČKA II DRUŽBA začenjamo! V juliju bomo ustanovili prvo pooblaščeno investicijsko družbo in začeli zbirati vaše lastninske certifikate v poslovalnicah Hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke. Kmečka družba d.d., pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, Miklošičeva 4, (061) 132 60 47. CERTIFIKATI Lastninjenje v Gorenju Zbirajo certifikate Na lastninjenje se pospešeno pripravljajo tudi v Gorenju Gospodinjski aparati. Programa lastninskega preoblikovanja Agenciji za privatizacijo sicer še niso predložili, ker pri ryih še ni bila opravljena napovedana revizija. Glede na to, da je prišlo na tem področju do spremembe predpisov ih bodo SDK opravljale revizije po vrstnem redu oddaje programov lastninskega preoblikovanja Agenciji, bodo to storili takoj po kolektivnih dopustih. Marsikaj na področju lastninskega preoblikovanja so v Gorenju že postorili. Med drugim so delavce podrobno seznanili s programom preoblikovanja, ki temelji v veliki meri na notranjem odkupu. Po otvoritveni bilanci znaša vrednost Gorerja Gospodinjski aparati šestindvajset in pol milijard tolarjev. S certifikati zaposlenih, nekdanjih delavcev in družinskih članov zaposlenih naj bi odkupili maksimalen možen odstotek družbenega premoženja Gorenja. Postopnega večletnega odkupa ne nameravajo izkoristititi, ampak bodo delnice od sklada odkupili z enkratnim plačilom. Četudi programa agenciji še niso predložili, v Gorenju že zbirajo certifikate zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, upokojencev in družinskih članov. Velika večina delavcev se je že odločila, da bo vlagala v Gorenje in svoje certifikate so že deponirali. Še vedno jih sprejemajo. Takoj po kolektivnih dopustih bodo bolj celovito z lastninjenjem Gorenja seznanili tudi upokojence, za tem pa ponudili še razpoložljiv delež družbenega premoženja Gorenja v javno prodajo. Računajo, da bo to že jeseni. ■ Mira Zakošek r lavci želijo vložiti svoje certifikate v lastno firmo. Podobno najbrž tudi njihovi upokojenci. Če bodo še koga povabili k sodelovanju pri procesu lastninjenja, prav tako za zdaj ne vedo. Po registraciji na sodišču bodo lahko k tovrstnim aktivnostim najhitreje pristopili zaposleni v bivši poslovni enoti velenjske komunale, Tržne dejavnosti, po novem Podjetje za urejanje prostora. ■ (tp) Era d.d. Velenje Program lastninjenja na agencijo V Eri, trgovini z živilskimi in neživilskimi izdelki, so k aktivnostim za lastninsko preoblikovanje podjetja pristopili v letošnjem marcu. Po programu predvideno predčasno zbiranje certifikatov seje izkazalo kot smela poteza, so ugotavljali na seji skupščine in upravnega odbora Ere d.d. iz Velenja, saj so zbrali približno 1000 certifikatov. Vložilo jih je približno 95-odstotkov zaposlenih in skoraj 75-odstotkov upokojencev Ere. Odzvali pa so se tudi bivši zaposleni tega podjetja. Na omenjeni seji so med drugim dogovorili tudi način preoblikovanja ter določili višino in število delnic. Program, ki so ga prejšnji LASTNINSKA NAKAZNICA IN VPISNICA Lastniki certifikatov bodo vplačevali delnice, ki jih bodo razpisale investicijske družbe s posebnimi lastninskimi nakaznicami in vpisnicami. Nakaznice bodo prodajali na poštah, stale pa bodo 150 tolarjev. Trenutno je pridobilo licenco 20 družb za upravljanje. teden poslali na Agencijo za prestrukturiranje Republike Slovenije, vključuje v proces lastninjenja delavce, bivše zaposlene in upokojence iz Ere d.d., Ere Vino, Ere Koplas in Ere Dom, ne pa tudi delavcev družb s sedežem izven meja Republike Slovenije. Skupščina Ere d.d. iz Velenja je torej sprejela program, po katerem bodo postali njeni večinski lastniki sedanji in bivši zaposleni ter upokojenci Ere na osnovi vloženih certifikatov. Upajo, da bo program v 30 dneh od vložitve odobrila še agencija. ■ (tp) __________I TTE išče nova tržišča Trenutna naslonitev na enega kupca je tvegana Pred tremi leti je v Velenju nastalo novo podjetje TTE d.o.o, daljše Tovarna tehničnih elementov. Danes zaposluje natančno 200 delavcev. Nastalo je kmalu po tistem, ko je šlo v stečaj podjetje EKO. Nekateri TTE d.o.o. danes zmotno povezujejo s podjetjem EKO, od katerega je TTE res prevzel večino delavcev in najel proizvodne prostore. To pa je tudi ena podobnost in vez s podjetjem EKO. O tem, kakšna je njihova glavna proizvodna usmeritev danes, smo se pozanimali pri direktoiju Bojanu Penšku. Bojan Penšek: 'To so komponente za gospodinjske aparate, delno pa tudi komponente za avtomobilsko industrijo. Naš glavni kupec je Gorenje, kamor prodamo okoli 95 odstotkov celotne proizvodnje, drugi naši kupci pa so podjetja po Sloveniji, delno tudi na Hrvaškem." Naš čas: Je to usmeritev, kije prava, ki daje finančni učinek? Bojan Penšek: "Prava je gotovo. Morda je le malo omejena. Usmeritev in naslonitev na samo enega kupca predstavlja določene nevarnosti, je tvegana. Menim pa, da je možnosti znotraj te naše osnovne usmeritve še veliko in da nismo še vseh dorekli." Naš čas: Imate v mislih že kakšne konkretne načrte? Bojan Penšek: "V vsakem primeru je to širitev tržišča. Intenzivno delamo na področju iskanja in osvajanja novih trgov in novih kupcev, predvsem na področjih Italije, Avstrije in Nemčije, tem nam bližnjih držav. Gre namreč tudi za to, da naši izdelki in polizdelki ne prenesejo velikih transportnih stroškov, delno pa so tudi občutljivi za transport. Obenem pa smo prepričani, da so te države, ki sem jih naštel, tisti trg, na katerega bi se lahko bolj usmerili." Naš čas: Pred zaposlenimi v TTE d.o.o. so dopusti. Kako jih pri vas koristite? Kolektivno? Bojan Penšek: "Kolektivni Direktorja podjetja TTE d.o.o. Bojana Penška seveda nismo pozabili vprašati, kako se bo podjetje lastninilo. Povedal nam je, da so "uradni" lastnik podjetja TTE Gorenje Gospodinjski aparati in zato bodo v lastninjenje šli v sklopu projekta, kije pripravljen za Gorenje. Bojan Penšek: "Trg želimo razširiti v bližnje države." dopust bomo letos koristili v času od 18. julija do 16. avgusta. Letos bo za nekaj dni daljši, ker bo daljši tudi dopust pri našem glavnem kupcu." ■ Milena Krstič - Planine Najsodobnejši Petrolov bencinski srevis v Gornjem Gradu je prirejen samopostrežnemu načinu poslovanja. Ob vseh znanih vrstah goriv ponuja vse, kar zna in zmore ponuditi PETROL s svojo celovito ponudbo. Med tednom je odprt od 7.do 19.ure, ob nedeljah od 8.do 13. Veliko je to in še več bo z dodatno širitvijo ponudbe in krepitvijo uslug. Ob bencinskem servisu in prodajalni - že v bližnji bodočnosti: mehanična delavnica in gostinski lokal. Zaokrožena paleta Petrolove ponudbe! Veseli in srečni so bili vsi! Številni domačini od blizu in Slovenska naftna družba daleč, predstavniki Petrola Trgovine, izredni izvajalci, mnogi gostje. CIRIL PIRŠ, vodja Petrolove trgovine na drobno iz Celja: "V zahtevnih časih leta 1993 smo se odločili za še bolj zahtevno naložbo. Odločitev je dokazala, da gradimo tudi na področjih, kjer se vlaganja običajno ne plemenitijo, naše veliko veselje in zadoščenje pa je zadovoljstvo tukajšnjih ljudi in popotnikov. In toe je posebej plemenito. V Petrolu nenehno širimo ponudbo in jo bomo tudi v Gornjem Gradu. Hvala odličnim izvajalcem, hvala vodstvu Petrola!" Petrol Trgovina Ljubljana ■ ••■■■■■■(■■■»■»■■■(■»■»■■»•iiiisa««« Gornjemu Gradu za praznik in vsem v ponos Slovenska naftna družba PETROL VEDNO Z VAMI NA POTI. Res je in še lepše, da se je Petrol na svoji bogati in razvejani poti ustavil tudi v Gornjem Gradu. Prebivalci tega zgodovinskega kraja so ob svojem 25.po vrsti turističnem in krajevnem prazniku v slavili zgodovinsko pridobitev - nov in najsodobnejši bencinski servis. Ni mu enakega v obeh sosednjih dolinah in okolici! Ne po izgledu in ne po pomenu: za kraj in širše območje, za naključne popotnike in stalne obiskovalce. TONI RIFELJ, predsednik krajevne skupnosti Gornji Grad: "Velik dogodek je uresničitev desetletja dolge želje nas vseh. To je prvi FRANC MIKLAVC, predsednik Skupščine občine Mozirje: "Vesel sem v imenu vseh in v imenu vseh se zahvaljujem Petrolu za razumevanje. Dobrega poslovanja želim in uporabnikom srečno vožnjo." zelo pomemben objekt pri uresničevanju razvojne strategije Gornjega Grada in celotnega območja; območja bodoče občine. To je spodbuda za nove objekte in pridobitve, kijih že gradimo ali načrtujemo. Veliko bogatejši smo in še bolj bomo. Vrnili bomo kraju in področju nekdanji ugled in pomen!" rtžVPS AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI 63320 Velenje Koroška cesta 64 Telefon: (063) 853 312 wri pm ir telex: 36 217 rlv yu P-O- VELENJC Telefax: (063) 855 557 • avtobusni prevozi primestni, mestni, turistični. • prevozi s kamioni premog, gradbeni material, paletni sistem, selitve, odvozi na gradbišče in opravljanje prevozov v tujini. • težka mehanizacija izkopi, urejanje zemljišč, ter vsa ostala zemeljska dela v kompletni ponudbi. • servis servisiranje osebnih vozil, tovornih vozil, avtobusov, težke mehanizacije, kmetijske mehanizacije kleparsko - ličarska dela, avtopralnica osebnih in tovornih vozil; antikorozijska zaščita, tehnični pregledi, servis tahografov Kienzle, Agis, vulkanizacija avtoplaščev, garancijski servis Lada, generalni serviser za Slovenijo NOVA TURISTIČNA AGENCIJA NA CANKARJEVI OTVORITEV V PETEK, 15. 7., ob 13. uri TURISTIČNA potovanja AGENCIJA Jpa izleti Cankarjeva 1, Velenje flMTMKm rent-a-car tel. 859-107 JWkAMlfcft taxi ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU ŠOFERJEV! 15 |16 |17 i i w b 9 10 14 \l 15 18 20 11 22 to WHiT nr Tir 28 llloj (lom y{o) dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom llloj dom v naročju. Hej! Kdo pravi, daje nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! llloj dom I" "I n. d V.,It*/'* id,j Pošiljajte mi brezplačni prodajni katalog llloj lloilt na naslov: Ime in priimek: _ Ulica, hišna št.: _ Pošta, poštna št.:- Tel.: _ Naročilnico pošljite na naslov: IBN-JT p.o., 61000 Ljubljana, Slovenska ulica 27-29 q Katalog lahko tudi naročite po telefonu: 061/1259 060 S Nagradna križanka PEKARNA PRESTA Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka Presta,najkasneje do ponedeljka, 25. julija. Nagrade: I. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 2.000 SIT - VELENJE 10. jubilejne poletne kulturne prireditve velenje 1994 Amy KIM, violončelo, New York Jacob LATEINER, klavir, New York_ V ponedeljek, 18. julija 1994, ob 20.00 se bosta v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje predstavila pianist Jacob Lateiner, vodja mednarodne poletne klavirske šole v Velenju in violončeli-stka Amy Kim, oba iz New Vorka. Na sporedu so skladbe J.S.Bacha Suita št. 3 v C-duru za violončelo, Bethovnova Sonata za klavir v C-duru in Brahmsova Sonata za violončelo in klavir v e-molu. Organizator: Glasbena šola Velenje in Consortium Musicae Vele-nensis. VERONA '94_ Še je čas, da se prijavite za letošnji obisk Verone in ogled Verdijeve opere Nabucco dne 18. in 19. avgusta. Cena 130 DEM in vstopnica. V ceni je zajet tudi polpension ob Gardskem jezeru. Možnost ogleda Gardalanda, Sirmione in Verone. 13 kletnih trinajst v petek, IS. julija ob 18. uri v Velenju, prect Delavskim klubom. Grabnerjeva hiša v Mozirju Poletje z umetniki Pred meseci so v Grabnerjevi hiši v središču Mozirja pripravili prvo - pomladansko - srečanje z umetniki, obenem v sosednji Galeriji odprli likovni razstavi s pomenljivim naslovom "Prisluhnimo umetnosti", v in ob Grabnerjevi hiši pa poskrbeli za lep kulturni spored in prijetno večerno srečanje. Že takrat so zagotovili, da bodo bogati ponudbi te poslovne hiše dodali nekaj več in navdih za to so našli v umetnosti. Besedo so držali in v petek, 15,julija, bo na vrsti poletno srečanje z umetniki, z odprtjem razstave slik, ki jo bo tokrat v Galeriji postavil slikar Endre Goen-ter iz Murske Sobote, pričeli ob 20.uri, v kulturnem programu bodo sodelovali priznani glasbeniki, vse skupaj pa pomeni pravo bogatitev poletnega in kulturnega utripa mozirskega trškega jedra. :_ Piše Ivo Stropnik Cerkev sv. Cerkve NA ZELENI PODGORISKI LEDINI je zrasel Križ in na križevem svetu bo zrasla cerkev. Ljudje smo zlobni in govorimo: To bo Rdeča cerkev. Novo Velenje je znano po tem, daje blestelo po versko nedogmatičnih načelih, a domala militaristično se je sledilo dogmatičnim avtoritetam, ki jih je postavljal in vzgajal bivši režim, katerega žalostni in nehvaležni otroci smo. Tako jekleni smo nastopali navzven! Skozi tesen do Arje vasi te je še prežemala rdeča misel, potem pa se je svet nekako zmeraj bolj zeleno odpiral. Avtoceste proti Ljubljani nam niso nikoli zgradili, da ja ne bi bili stiki z zdravim intelektualizmom hitrejši. Študentariji, svojim otrokom, ki so se za konec tedna vračali domov, so matere, s hribovskih vasi priženjene v belo Velenje, govorile: "Čisto divji postajate! Včasih ni bilo tako. Ta Ljubljana (in kasneje Maribor) ni nič dobrega." In svet tu bi se po naravnih zakonitostih mikrostrukturno moral porazdeliti vsaj na FSPN-jevce in FF-jevce (tisti, ki so študirali na filozofski fakulteti), a se nikoli ni! Makrostrukturno je prevladala tehnična intelegenca, mikrostrukturno pa FSPN-jevci. In rezultati so, kakršni so. - Pustimo ob strani, ker je neumno, a ne spreglejmo na primer vseh tistih ] rdečih (osnovnošolskih) ravnateljev, ki so preganjali križ, trpinčili šoloobvezne otroke, ki so pač želeli hoditi k šmarnicam; ki so sedeli v zadnji vrsti, ker so (ugotovljeno z vprašalniki Koliko krav imate doma, katere časopise imate naročene) doma prebirali Družino in Ognjišče. -Itd. Itd. Itd. - Na letošnji Likovni koloniji študentov ljubljanske ALU je mladi umetnik Boljka kot velenjski motiv naslikal "rdečega župana" (pa pri tem še zdaleč ni mislil na g. Semečnika), "rdeče županov-stvo" mu je bilo simbolno izhodiščni motiv socialistično junaške izgradnje Modernega, Elegantnega, Svojskega, Trdoživega in Odprtega Velenja. V velenjski Galeriji razstavljena nenagrajena umetnina je ustvarjena na tridelnem platnu -, a tretji del bogve čemu tam manjka!? Očem je prikrito zgodovinsko in umetniško dejstvo. Drugo je poseg v krajino in to je zdaj tu vprašanje. Primerjava nekdanje postavitve spomenika Maršalu v osrčje Mesta je v tem smislu provokativno skladna s predvideno postavitvijo cerkvenega objekta. Sodobna krajin-skoarhitekturna in urbanistična stroka je živela takrat in živi danes. Načrtovala je takrat in naj načrtuje tudi danes; v najširšem pomenu besede je urbanistična stroka še najbolj "ločena" od idej FSPN-jevcev, FF- jevcev, cerkve, politike in laičnih opo-rečnežev ter nevtralnežev. Kar pa se bogokletne zapra-vljivosti tiče, naj nas pouči pri- mer iz slovenske literature. Vodilni slovenski protestant je ostro nastopil zoper zidavo cerkva na vsakem koraku, saj je to pomenilo pravo protislovje z "varčno" protestantsko doktrino in zavajanje "od prave pobožno-sti k zunanjemu blišču". Primož Trubar (1508-1586) PROTI ZIDAVI CERKVA Pred oseminudvaseti leti, tedaj kedar sem v Loki per Radočaju farmošter bil, je bila gori nad Kompolom v vinogradih ena baba; ta se je svetila inu pravila, de s. Sebastijan inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, de se nima na tim hribu nad Kompolom inu Šemačino ena cer-kov sturi inu sezida; aku tiga ne dejo, taku hočta čez te ludi inu čez živino tak pomor inu žlize poslati, de malu ludi inu živine žive ostane; onadva tudi hočta vse vinograde inu pole s točo pobiti. Takim bab-skim hudičevim marinem so ti preprosti ljudje verovali, inu zdajci od lesa inu iz desak sture eno kapelico inu začno undu mašovati, živino inu drugu blago ofrovati inu perpravlati kamine h timu zi-danu. Ampak jest sem takimuzida-nu inu ofrovanu močnu super pridigal inu govuril; za tiga volo se mene hoteli ti furmani na Šemačini biti, de sem od nih moral pobegniti. Natu pošlem mujga vikarja, gospud Jerneja Rugelna, h ti babi inu pustim vprašati, v kateri uri inu v kakovi štalti ta dva svetnika k ni hodita; natu je ona djala, ob pulnoči vselej dva lipa črna moža k ni prideta. H timu je gospud Jernej rekel: "Nekar ne pravi, da sta črna, temuč de sta bela, zakaj ti zludji so črni, svetniki so beli." Ona odguvori; "Ja gospud, jest hočo reči, de sta bela." Glih taku ena druga baba je hotela imejti, de bi se bila ta tretja cer-kov gori na Bruniki per tih Trijeh kralih zidala. Blizu mujga rojeniga domu per Rastčici je ena cerkov Divice Marije, kir se pravi na Sile-vici. Undu so je tudi ena vsem lu-dem vejdeča kurba, tej so djali Šavleča Katerina, inu ena vduva Margeta Hudakončevka inu en muj stric Gregor Trubar malinar -le-ti so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Marija perkazuje inu hoče imejti, de se na Silevici ni en nunski klošter sezida. S tejm pravlenem so tudi h ti cerkvi dosti gvanta inu živine per-pravili. Od tiga so farji inu ceh-mojstri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farmošter te iste cerkvi je od sujga svaka ubijen cehmoštre so Turki ujeli, mujga strica Gregorja je enu drivu ubilu Hudakončevka je v Ah hodejoč nišče ne vej, kej oli kaku - umrla, Glih taku ta cerkov na Sveti gori per Gorici je tudi od ene zludijeve babe gori prišla inu te druge cerkve na gorah skoraj vse. H timu farji, škofi inu nekateri gospudje melče, zavolo kir od tacih maliko vih ofrov imajo dosti mesa h kuha-nu. Oli zludi nje, kirh taki pregrehi inu golufiji melče, super ne pridi gujo inu ne branijo, bode tudi ku hal v tim peklu vekoma, aku preve pokure inu per pravim času ne dejo. (P. Trubar: En register ... - Ta prvi dejl tiga noviga testamenta (1557), v: M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 2/1966). IN KAKOR IMA VSAKA CERKEV svojo pripoved o nastanku, jo bo slej ko prej imela tudi nova velenjska. Najbrž bo šla takole: Blizu današnje cerk\>e je bila svojčas bencinska črpalka. Verni in neverni so vozili tja napajat svoje jeklene konjičke. In vedno, ko so jih napojili, so vzdihnili; "O Bog, o Bog (kako je bencin drag)! - In ker seje tod tako pogosto izgovarjalo njegovo ime, se je Gospod Bog odločil, da postavi svojim častilcem na tem kraju cerkev! i Zgodilo se je... 14. malega srpana LETA 1950 V Celjskem tedniku so objavili novico z naslovom "V Velenju so odprli Dom igre in dela": "Meseca junija so v bivši Zajčevi vili v Stari vasi pri Velenju odprli Dom igre in dela. Poleg predstavnic AFŽ seje otvoritve udeležila tudi poveijenica za zdravstvo OLO Šoštanj. Dom igre in dela je v bližini gozdička, na zelo lepem in mirnem kraju. V pritličju je jedilnica z majhnimi mizicami, pogrnjenimi z belimi prtički in majhnimi stolčki. Učilnica za otroke od 4 - 7 let starosti, velika dvorana, umivalnica, garderoba ter stranišče za otroke, ki je ločeno od stranišča za odrasle. V prvem nadstropju je tudi učilnica za otroke. Ima dva oddelka. Tuje tudi spalnica, ki ima zaenkrat samo dve postelji. Bo pa v kratkem nameščenih 8 postelj. Spalnicaje namenjena za otroke staršev, ki so ponoči v službi. Otroci imajo svoj dnevni red. Do 9.ure pridejo vsi otroci skupaj, nato imajo do 10. ure učno uro. Pri učnih urah se malčki učijo razne pesmice, igrice itd.. Ko učna ura mine, gredo na sprehod ali pa se igrajo na dvorišču. Po kosilu poležejo po ležalnih stolčkih za dve uri. Nato je malica, nakar sledi prosta igra do 16. ure, ko gredo večji otroci sami domov, manjše otročičke pa pridejo iskat njihove mamice. Na dan otvoritve je bilo v Domu igre in dela 17 malčkov, naslednji dan pa že 26. Že drugi dan po otvoritvi so šli malčki v bližnji gozdiček nabirat borovnice. Kako veseli in zadovoljni so se vrnili vsi črni od borovnic. Pa tudi na upravnico doma malčki niso pozabili. Prinesli so ji borovnice rekoč: "Mama, na borovnice, tudi za tebe smo jih nabrali. Matere, ki so čez dan zaposlene so zadovoljne in vesele z Domom igre in dela. Nekatere so pred otvoritvijo dvomile v uspeh in so celo nasprotovale Domu igre in dela. Danes se zavedajo, daje Dom igre in dela koristna ustanova, kjer dobivajo malčki v času njihove odsotnosti potrebno vzgojo in oskrbo. Z zaupanjem gledajo velenjske matere na nadaljni razvoj prepotrebne ustanove." Predstavljajte si danes življenje brez otroških vrtcev. No ja, morda bi bilo pa lepše, če bi bilo več mamic s svojimi malčki doma! LETA 1955 Iz mariborskega Večera smo izbrskali dve kratki novici iz Šoštan- j ja. "Nova stavba OLO Šoštanj, ki jo je gradilo podjetje "Gradiš" Šoštanj, je dograjeno. Zaradi razformiranja okraja bo sedanje prostore zasedel občinski LO za Šaleško dolino. Zavod za socialno zavarovanje in ostali uradi, ki bodo delovali pri novi občini." "Gostišče "Pri stari pošti" bodo obnovili. Sedanji gostinski prostori namreč ne odgovarjajo sanitarnim predpisom in bi morali v nasprotnem primeru gostišče zapreti. Za obnovitvena dela so najeli 400.000 dinarjev investicijskega kredita." Občinski uradi v Šoštanju bodo očitno kmalu zopet polno zasedeni. ■ DAMIJAN KLJAJIČ | Spominska razstava i slikarja Aristida Zornika | Letos mineva že devet let od smrti slikarja Aristida Zornika. V ga- | j leriji Gorenja servis so dan pred 9. obletnico slikaijeve smrti odprli j j njegovo razstavo akvarelov in olj, izbor del iz stalne zbirke galerije j i Kulturnega centra Velenje. j Zornikje v Velenje prišel iz Slovenskih Goric, rodil pa seje v Kopru, j j Po težki življenjski poti se je ustalil v Velenju, kjer je kot pedagog prak- j I tičnega pouka dočakal pokoj in tudi umrl. ! Njegovih ipladostnih del skoraj ni v njegovi zapuščini. Večino je j j uničil ali poklonil prijateljem. V Velenje je prišel že kot izoblikovan sli- j I kar. Akademske izobrazbe zaradi predanosti staršem ni nikoli dosegel, v j I slikarstvu pa vendarle veliko. Mnoga njegova dela so predvsem v zaseb- j j nih zbirkah Velenjčanov, ki so ga zelo cenili in sprejeli kot domačina. j j Po njegovi smrti leta 1985 so se v Občinski kulturni skupnosti odločili, j i da odkupijo del njegove zapuščine za stalno zbirko Galerije. Ta obsega j ! sedaj skoraj trideset slik. Večino teh je predstavljenih na tej spominski j j razstavi. i Tako v razstavljenih delih kot v kompleksnem Zornikovem opusu I I prevladujejo tihožitja krajine in žanr. Te je naslikal v številnih akvarelih j j in oljih. Iz spominov na njegov prijazen in nekoliko hudomušen lik, mi j j je najbolj ostalo v spominu, daje v svojem delu imel vedno šopek rož, ki j i jih je takoj, ko jih je dobil, nabral ali pa kupil, najprej naslikal. Najpogo- j j šteje so bile to cinije, gladiole, vrtnice, telohi, ivanjščice, najraje pa je j i imel sončnice. I Olja na platnu so slikana plastično z lopatico. Cvetje je slikano s po- j j sebno ljubeznijo in z vzorom poetičnega realizma. | Zomikov kolorit je v krajinah in vedutah Velenja zelo optimističen in i j veder. Posebno rad je slikal velenjski grad z okolico. Pomenil mu je sim- j ! bol mesta in preko njega je predstavljal njegovo identiteto. V žanrskih j j motivih kot so Koline, Spravljanje žita, Na paši, Nakladanje snopov pa j I je pripadnost slovenski pokrajini še posebej občutena. Motivi niso po- I snetki narave in I ijffi , žanra, združeni so i v izmišljenem j motivu, ki je j večinoma vezan i na Velenje. Tu je Aristid j Zomik našel svoj j dom in se tu dobro j počutil. Ta razsta- i vapanajbosomin i na njegov prispevek k likovni umetnosti v Šaleški dolini. ■ Milena Koren-Božiček LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Kako je bilo v nedeljo, 10. julija: 1. FANTJE TREH DOLIN: "Marjanca" 7 glasov 2. KLINC: "Dimnikar" 3 glasovi 2. PRIMORSKI: "Brnistra" 3 glasovi 4. PTUJSKIH 5: "Veseli godci" 2 glasova 5. FLERE: "Od kod smo mi doma" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 17. julija: 1. Toni ISKRA: "Karavanke" 2. Alfi NIPIČ: "Ljubo doma kdor ga ima" 3. ŠALEŠKI ODMEV: "Želja rudarjevega sina' 4. VERDERBER: "Kam bova vandrala" 5. NikoZAJC: "Pikapolonica" ■ ViliGrabner Glasbena šola Velenje Druženje s pravo vsebinol Počitnice v velenjski glasbeni šoli? Kje pa. Zvoki violin, violončel, kitar, harmonike - to pa. Na teh instrumentih so od 1. do 10. julija muzicirali mladi nadaijeni glasbeniki iz cele Slovenije. 42 jih je bilo. Vsi takšni, ki imajo resne namene na tem področju glasbenega ustvarjanja narediti še kaj več kot so doslej. Tako kot minula leta sta mednarodno šolo za komorne skupine (kitara, harmonika in komorne igre) tudi letos pripravila glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje in Glasbena mladina Slovenije iz Ljubljane. Bila je jubilejna, 10. po vrsti. V prizadevanjih mladim pomagajo znani glasbeni umetniki: Istvan Roemer, docent na Glasbeni akademiji v Zagrebu in vodja mojstrskega tečaja kitare v Velenju, Jerko Novak - pedagog in skladatelj, ter Franc Zibert, docent na Badenskem konzervatori-ju v Karlsruheju v Zvezni republiki Nemčiji. O pomenu tabora,... so nam omenjeni mentorji povedali tole: Istvan Roemer: "V slovenskih glasbenih šolah manjka kakovostnih kitarskih pedagogov. Ta mednarodna poletna šola je pomembna učenci, krog talentov pa ostaja zvest izpopolnjevanju, za katerega med šolskim letom zmanjka časa. Veseli me, da so med mladimi tudi pedago- Jerko Novak gi. Tisti, ki so se prejšnja leta udeleževali teh taborov, že žanjejo sadove svojega dela. Sploh v velenjski, žalski in celjski občini se je kakovostna raven mladih kitaristov v zadnjih letih precej dvignila. Zame je mentorstvo delo. Uvrščam ga med prijetno, ker delam z učenci, ki si želijo napredovanja. Tako skupaj družimo prijetno s koristnim. In še bomo, če bodo organizatorji za to." Franci Žibert: "Letos sodelujem že petič na taboru in razprava o njegovem pomenu je povsem odveč. Pomena se najbolje zavedajo tisti, ki želijo izkoristiti možnosti zanapre- Istvan Roemer prav zaradi tega, ker seje udeležujejo ne samo mladi nadaijeni kitaristi, ampak tudi tovrstni pedagogi. 10 let se že trudimo in naša prizadevanja se poznajo. To opazimo sploh na tekmovanjih v Ljubljani. Pogoji, ki jih nudi udeležencem kitarske šole velenjska glasbena šola za njihovo izpopolnjevanje, so idealni. Čeprav je zame mentorstvo obveza, se bom vabilu za sodelovanje tudi v prihodnje zelo rad odzval." Jerko Novak: "Že od vsega začetka pomagam mladim kitaristom pri doseganju njihovega cilja na tem področju. Zelo seje razvil in razširil ta tabor. Prihajajo novi Franci Žibert dovanje. Letos imam 9 učencev in med njimi je nekaj takih, ki bi lahko bili poklicni harmonikarji- Osebno zame je tabor priložnost za seznanitev razmer na tem področju v Slove-niji, za pogovor s slovenskimi glasbenimi pedagogi in nenazadnje rad pomagam tistim, ki želijo doseči kaj več. Takih je kar nekaj, raven njihovega znanja v igranju na harmoniko pa vedno višja. Vesel sem tega." ■ (tp) 8 NAŠ OS NASI KRAJI IN LJUDJE 14. julija 1994 Ob prazniku krajevne skupnosti Pesje Pridobitev: preurejena cesta na Lilijski grič Praznik krajevne skupnosti Pesje, 7. julij, so v Pesju proslavili z vrsto priložnostnih slovesnosti in s športnimi II V ' ' . Trak sta prerezala sekretar za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik in predsednik gradbenega odbora Ivo Čas. srečanji. Osrednji dogodek pa je bila sobotna otvoritev preurejene Ulice Janka Vrabiča, odsek na Lilijski grič. Cesto so v Pesju pričeli urejati že v lanskem letu, dokončali pa so jo do letošnjega praznika. Dolga je 206 metrov. Ob otvoritvi so se zahvalili vsem, ki so jim jo z denarnimi sredstvi pomagali urediti, to pa so Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Tretjino sredstev so prispevali krajani sami, ki so opravili tudi več kot 2000 udarniških ur. ■ mkp Srečanje turističnih društev objezerskih mest Slovenije ..........................................................a mm Prihodnjič v Velenju Turistično društvo Most na Soči je bilo ob sodelovanju Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za okolje in prostor ter Turistične zveze Slovenije organizator prvega srečanja turističnih društev objezerskih mest Slovenije. Na okrogli mizi o problematiki in razvoju turističnih jezer Slovenije je bilo predvsem poudarjeno, da je jezerskih obal bistveno več kot morske Velenjski turistični delavci skupno z ministrom dr. Tajnikarjem obale in da je treba turistično ponudbo slovenskih jezer še ustrezno dograditi, jo medsebojno povezati in uspešneje tržiti. Na okrogli mizi sta sodelovala tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Predstavniki velenjskega turističnega društva so sprejeli pobudo, da bo naslednje tovrstno srečanje v Velenju. V popoldanskem delu srečanja smo ustrezno predstavili naše turistično območje na osrednjem prireditvenem trgu. Tudi mi smo se nekaj naučili in upamo, da bo letošnja noč ob velenjskem jezeru pestrejša in zanimivejša za obiskovalce. ■ J. Kandolf Šmartno ob Paki "Počitnice? Se ne!" Tako namreč zatrjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivo Rakun. Ni pa jih zaradi nepravočasno sprejetega občinskega proračuna. Tako so se nekatere akcije zavlekle v dopustniške dni. Prejšnji petek seje na pogovorih z občinskim sekretaijem za javne gospodarske zadeve Tonetom Brodnikom pogovarjal o najetju kredita, za katerega so glasovali tudi poslanci velenjske občinske skupščine. V krajevni skupnosti ga bodo porabili za posodobitev in obnovo nekaterih cest. Vodovod v Podgori, ki sicer že "deluje", še ni prevzet, v Velikem Vrhu so dela prav tako pri reševanju oskrbe s pitno vodo v polnem zamahu. Sogovornik upa, da bodo denar iz občinskega proračuna za naložbo dobili čimprej in dela končali do konca tega leta. Na nedavni seji pa so se člani sveta KS dogovorili tudi za naročilo projekta za ureditev ožjega središča v Šmartnem ob Paki. "Mislim, daje to akt, brez katerega ni nadaljnjega razvoja kraja. Z njim zamujamo. Središče naj bi bilo tržni prostor z malimi trgovskimi lokali v Kljub željam krajanov za zdaj ostaja vse po starem glede ureditve tovornega prometa skozi središče Šmartno ob Paki. Prej omenjeni akt preusmeritve, zlasti tovornega Na obzorju je nova ureditev središča spodnji etaži, v zgornji pa stanovanjske enote, ki jih v tretjem središču Šaleške doline primanjkuje." Hkrati s tem so se že pogovarjali tudi o ureditvi tako imenovane obrtne cone v kraju. tranzitnega prometa, mimo kraja ne predvideva. Ta zadeva naj bi bila namreč povezana z vprašanjem, kako priti na avtocesto. ■ (tp) Smotrna raba energije v 100 šolah v Sloveniji »aiiaiiiiiiiiiaKiaiaiiiKiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiaiiaKiaiiiiH energijo ne gre Hišnik na šolah je poklic, ki ga še marsikje razumejo po starem. Človek v modri halji, kije pri svojem delu neopazen, kadar stvari potekajo dobro, in človek, ki je najbolj iskana oseba na šoli, kadar stvari krenejo v napačno smer; človek, ki opravlja skorajda vsa dela na šoli, ki ima na skrbi tako ogrevanje kot kurirske posle. Morda je na kakšni manjši šoli to še danes mogoče, prav gotovo pa je takšnih malo. Danes so naprave in sistemi v šolah že na tako visoki in tehnično zahtevni ravni, da brez ustreznega znanja pri vzdrževanju enostavno ne gre. Pred začetkom lanskega šolskega leta je Zavod za te- hnično izobraževanje v sodelovanju z Zavodom za šolstvo ter ministrstvoma za šolstvo in gospodarske dejavnosti pripravil in izpeljal projekt z naslovom Smotrna raba energije v 100 šolah v Sloveniji. Projekt je bil namenjen prav hišnikom posameznih slovenskih šol. Izvajali so ga skozi vse šolsko leto, pri tem marsikaj spoznali in se marsičesa naučili. Eden tistih, ki je sodeloval v tem projektu, je bil hišnik na Osnovni šoli bratov Mravljakov iz Velenja, Jože Felicijan. Po poklicu je elektrotehnik, tako da mu potrebnega znanja gotovo ne manjka. "Glavni namen tega projekta je bil ta, da glede na vedno manjša sredstva, ki so na voljo šolam za normalno delovanje, poiščemo tudi hišniki nove poti za racional- Šaleški alpinisti v Tibet Osemčlanska odprava Šaleškega alpinističnega odseka, vodi jo Ivč Kotnik, v odpravi pa so še: Ivo Avberšek, Grega Justin, Leon Verdnik, Matej Zaluberšek, Rok Kodre, Robi Pritržnik in Bojan Jezernik, odhaja v soboto, 16. julija za tri tedne v Tibet. ( To bo prva organizirana odprava v tibetanske gore iz Slovenije. Šaleški alpinisti so denar za odpravo zbrali sami, "pokrita" je z zaslužki iz 'Višinskih del", nekaj pa so primaknili tudi iz lastnega žepa. Srečno pot in uresničitev postavljenih ciljev jim želimo! Več o odpravi in načrtih pa v naslednji številki Našega časa. ■ mkp Jože Felicijan: "Čim manjši stroški za energijo in čim boljše vzdrževanje..." nejše poslovanje. Cilj pa so zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje stroškov zanjo in čim boljše vzdrževanje," pravi. Vse to pa skupaj z vsemi, ki prihajajo na šolo, učitelji in učenci. Ni pozabil tudi povedati, da mu bodo veliko pomagale izkušnje, kijih imajo hišniki po drugih šolah in s katerimi sijih je imel priložnost izmenjati. Hišniki, ki so sodelovali v projektu, so prišli do čisto konkretnih spoznanj, ki jih bodo lahko uporabili v praksi. ■ mkp Boj proti sladkorni bolezni »•((»»■■»•I«*«««««*«!**«**«**.«*«!! Drugo regijsko srečanje na Dobrni Junij je vsako leto mesec boja proti sladkorni bolezni, 27.junij pa je svetovni dan boja proti njej. Ta dan so v Sloveniji obeležili v Rogaški Slatini, kjer so sodelaovali predstavniki vseh slovenskih društev za boj proti sladkorni bolezni. To je gotovo pomembno, saj je v Sloveniji kar 74.000 bolnikov, ki se jim vsako leto "pridruži" še 2.000 novih. Še pred tem so se v Zdravilišču Dobrna 24.junija na drugem srečanju zbrali člani društev za boj proti sladkorni bolezni celjske regije. Poleg 250 udeležencev so bili na srečanju tudi predsednik slovenske Zveze društev boja proti sladkorni bolezni Štefan Temlin, direk- tor Zdravstvenega centra Velenje in državni svetnik dr.Jože Zupančič ter zdravstveni delavci za diabetike iz Velenja, Topolšice, Dobrne in Celja. Ob spremljevalnem sporedu so bila predvsem zanimiva tri strokovna predavanja o diabetičnem stopalu, možnostih fizikalnega zdravljenja v Zdravilišču Dobrna in o bolezni očes diabetičnih bolnikov. Po predavanjih so udeleženci pokusili bogato ponudbo diabetičnih jedi in napitkov, ogledali so si razstavo pripomočkov za ugotavljanje sladkorne bolezni, ki so jih lahko kupili ali naročili. Na začetku srečanja je vse pozdravil predsednik zveze Štefan Temlin, ki je med drugim poudaril, da se lahko bolniki le združeno borijo proti tej bolezni in preko društev ter zveze uveljavljajo svoje pravice. Spregovoril je tudi Ivan Povh, predsednik velenjskega društva, kije bilo organizator tokratnega srečanja. Zahvalil se je vsem zdravnikom, laborantom in medicinskim sestram za vsestransko in humano pomoč bolnikom. V imenu društva se je še posebej zahvalil dr.Damjanu Justineku za njegov human odnos do bolnikov in za ves trud v velenjskem dispanzerju. Prihodnje leto bo regijsko srečanje v Celju. ■ B.Mugerle Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predsedniku Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije Štefanu Temlinu 14. julija 1994 ŠPORT, REPORTAŽE NAŠ OS 9 Državno atletsko prvenstvo v Velenju Odlično, čeprav brez mikavnosti vrhunstva Zagnani velenjski atletski delavci in odlični organizatorji so vzorno izvedli absolutno posamično atletsko državno prvenstvo. Gostiteljem torej vse pohvale za organizacijo, žal pa so manjkali vrhunski dosežki, ki jih v sedanjem stanju množičnosti in kakovosti kraljice športov v Sloveniji, dejansko ni bilo moč pričakovati. Tudi zaradi tega ne, ker so pravzaprav manjkali skoraj vsi najboljši posamezniki, potniki ali kandidati za evropsko prvenstvo v Helsinkih. Res so navedli razloge za svojo odsotnost, a naj bodo takšni ali drugačni, prenekateri ljubitelj atletike se vendarle ni mogel znebiti vtisa, da nekaterih naslovi slovenskih državnih prvakov pač ne mikajo preveč. na štadionu, po možnostih in organizaciji je velenjski atletski klub že med največjimi v Sloveniji; tudi po dosežkih in napredku velenjskih atletov in atletinj. Otvoritveni del prvenstva v petek je bil skromen, kratek in jedrnat, za slovesno vzdušje pa je seveda poskrbela Rudarska godba. Vse udeležence in goste je najprej pozdravila predsednica AK Velenje Dragica Kotnik. Zaželela je lepo športno vzdušje, dobre rezultate in se zahvalila sponzorjem, posebej Rudniku lignita Velenje. Iskreno dobrodošlico je voščil predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik. Dejal je, da so v Velenju posebej počaščeni z zaupanjem za organizacijo prvenstva in izrazil prepričanje, da bodo zaupanje v blovnik na 1.500 metrov ter dvojno zmago Bekima Ba-htirija in Izudina Hrapiča na enaki razdalji pri moških, vsi trije so povsem enak uspeh pritekli tudi v soboto. Jolanda je premočno zmagala na 800 metrov in je zanesljiva potnica za bližnje mladinsko svetovno prvenstvo v Lisboni, Bekim in Izudin pa sta zares navdušila s tekom in predvsem razburljivim finišem na 5.000 metrov. Večino teka je sicer vodil edini konkurent Roman Kejžar iz Ljubljane, v zadnji krog so vsi trije krenili dobesedno z ramo ob rami, slabih 300 metrov pred ciljem pa je silovito potegnil Hrapič. Kejžar tempa ni zmogel, Bahtiri je Hrapiča ujel, zadnjih sto metrov sta silovito metrov, v ponovljenem teku pa vseeno zmagala. Drugi kiks sije privoščil ljubljanski Timing, saj je v petek takoj po začetku prvenstva "mrknil" semafor elektronskega merjenja časov, tretjega pa so si "privoščile" domače tekačice v štafeti 4x400 metrov, saj niso poznale pravil v primeru nastopa le treh štafet in prva tekmovalka je po nepotrebnem pretekla cel krog na svoji progi. Še pohvala! Tokrat napovedovalcu za gledalce, ki je s prenosnim mikrofonom sproti spremljal dogajanje na vsem stadionu. Strokovno, zanimivo, v maniri najboljšega poznavalca in komentatoija! V petek so se na 800 metrov pomerili tudi paraplegiki. Šest Iščemo najtežjo družino! Kaj in Radio Velenje sta se odločila, da bosta to poletje popestrila z iskanjem najtežje slovenske družine. Vse pogosteje se sliši, da bi imela manj dela, če bi se odločila za iskanje "najtežjih" posameznikov. Tudi optometer bi jih prijavil nekaj. Verodostojnost podatkov V velenjskem Konjeniškem klubu so nekaterim svojim članom pred kakšnim mesecem dni razdelili članske izkaznice. Toda, njihovi imetniki so bili ob prebiranju strani z osnovnimi podatki na moč presenečeni. V rubriki rojstni datum je namreč pri vseh pisalo 31.12.1972. Nekateri so bili navdušeni. Ob koncu šolskega leta Ob koncu šolskega leta seje učiteljica poslavljala od učencev v svojem glasbenem razredu z najlepšimi željami za počitniške dni. Na vprašanje, kaj si ti najbolj želijo v naslednjem šolskem letu, se je opogumila učenka in vsa v solzah povedala: "Tovarišico, ki bi znala slovensko, da bi jo lahko razumela." pa ostali srčno borili in ne glede na (skromne) dosežke poskrbeli za lepa atletska popoldneva, ke čemer so v veliki meri pripomogli tudi domači atleti in atletinje. Omeniti velja mladega Celjana Gregorja Cankarja, ki je v edinem veljavnem skoku v daljino dosegel 7,66 metra, v ostalih za malenkost prestopil, vendar so bili skoki zares dolgi, celo okrog 8 metrov, kar je lep obet pred bližnjim mladinskim svetovnim prvenstvom. Med domačini velja omeniti prepričljivo zmago Jolande Ste- Dvakrat dvojna in premočna zmaga za Bekima in Izudina Novinarska Najbolje obiskane novinarske konference so že tradicionalno v Pivovarni Laško. Tudi v ponedeljek, pred pričetkom velike prireditve Pivo in cvetje je bilo tako. In kaj je tam tako "mamljivega? » Ja, pivo, seveda! finiširala, na cilju pa je bil spet za malenkost hitrejši Bahtiri. Nekaj lepih bojev so gledalci videli tudi v drugih disciplinah, sploh pa je drugi dan postregel z nekoliko boljšimi rezultati, zlasti v krajših tekih. Organizacija je bila torej odlična, nekaj "nespretnosti" pa je vendarle bilo. Jerneja Pere sije morala zmago na 100 metrov priboriti z dvema finalnima tekoma, pri prvem je namreč zatajila pištola za napačen start, ki so ga tekmice opazile, Perčeva pa ne in je "solo" odtekla prvih 100 Med paraplegiki je bil na jih je bilo, med šesterico pa je bil krepko najmočnejši in najhitrejši Janez Hudej iz Velenja (2:18,3). Za njim so se uvrstili: Jože Zaje (Šentvid pri Stični) 2.36,5, Tone Kane (Trebnje) 2:39,0, Damjan Peklar (Ptuj) 2:44,6, Ivan Gabršek (Slovenj Gradec) 2:47,3 in Vinko Hren (Loče) 3:09,9. Najboljši dosežki velenjskih tekmovalcev: moški -1500 m: 800 metrov daleč najmočnejši Velenjčan Janez Hudej 1.Bahtiri 3:48,50, 2.Hrapič 3:49,45; 4x100 m: 2.Velenje 42,55; 400 m ovire: 3.Šalamon 54,41; 5000 m: l.Bahtiri 14:39,92, 2.Hrapič 14:40,30; 4x400 m: 3.Velenje 3:25,82; ženske - 1500 m: l.Steblovnik 4:37,18; 5000 m: 2.Poznič 18:29,36; 800 m: l.Steblovnik 2:16,21, 3000 m: 3.Poznič 10:32,92; 4x400 m: 3.Velenje 4:08,36. ■ jp,vos Vse kar ste želeli vedeti c Ameriki, pa se niste umi i vprašati DRUGIDEL Po premaganih težavah s časovno razliko smo začeli previdno raziskovati novo okolje. Z rahlo evforijo, čeprav smo vedeli, daje časa ogromno, smo želeli hkrati obiskati vse znamenitosti New Yorka. Posledice so bile jasno vidne že po nekaj dneh, ko so zaradi mojih ožuljenih nog praznovali man-hatanski taksisti. No, ti fantje so omembe vredna znamenitost, samo na Manhatnu jih hkrati vozi 120.000. So mojstri goljufanja, radi težijo zaradi prenizke napitnine in so eni redkih v tej strahovito nerazgledani državi, ki vedo, kje in kaj je Slovenija. Predvsem nas je zanimalo nočno življenje, saj je tukaj večina lokalov, o katerih beremo v trač rubrikah časopisov. Planet Hollywood, Mickey's, Lemlight so ponujali vse strahote, pred katerimi me je v mladosti svarila mama. Osebno mi je bil najbolj všeč miren jazz/rock kotiček, imenovan Mondo Perso. Tam in v raznih reagge barih sem pustil večino noči in dolarjev. Slikovit je tudi nočni sprehod po Broadwayu, vendar sem take podvige zaradi beračev in ponujajočih se deklet (zelo drago) kar malce sovražil. Če ne veste, kam z denarjem, na šoping pa hodite v Celje, potem poizkusite enkrat za spremembo New York. Trgovin kar mrgoli, od Macy's, kije ena največjih veleblagovnic na svetu, do tistih majhnih, ki jim poseben čar daje barantanje za čim nižjo ceno. O znamenitostih, kot sta Empire state building in Kip svobode raje, ne bom pisal, sicer sem si ju ogledal, vendar name nista napravila posebnega vtisa. Tistih stodva-jset nadstropij Empire State nebotičnika morda že, vendar so stavbe na Manhatnu redko nižje od sto nadstropij in prve dni me je kar nekako bolel vrat... Zelo zanimivo je obiskati dva predela mesta: Bronx in Harlem, ki slovita kot kraja, kamor vas noče peljati noben taksist. V Bronx lahko odpotu-jete s posebnim turističnim avtobusom, v katerega nepretrgoma letijo pločevinke, in uživate ob pogledu na črnce in hiše, od katerih le redka ni v ognju. Harlem se imenuje severni del Manhattana in tja sem nekoč zašel peš tudi sam. Pogled ni preveč spodbuden, saj obstaja ulica, kjer ležijo drug ob drugem bolniki z aid-som in narkomani in čakajo usmiljenja. Ko nam je čez kakšen mesec začelo zmanjkovati denarja, smo v Harlemu odkrili hotel, ki je bil relativno poceni. Ko smo si ogledali sobe se nam je pogled ustavil na opozorilu na okenski šipi: Ne zadržuj se pri oknu, smrtno nevarno. Prihodnjič pa v Washington. ■ Piše: Dare Hriberšek Sicer pa to ni problem zagnanih organizatorjev, vodi jih Martin Štajner, ki so bili deležni nedeljenih pohval z vseh strani; prav tako obljub za pomoč pri pridobitvi organizacij še bolj odmevnih tekmovanj, ki bodo seveda za velenjske prireditelje še denarno sprejemljiva, vse skupaj pa bo bo atletsko dejavnost v Šaleški dolini gotovo še poživilo. Z novimi napravami celoti upravičili. V tekmovalnem delu torej ni bilo kandidatov, za EP v Helsinkih Britte in Boruta Bilača, Renate Strašek, Ksenije Predikaka, Mira Kocuvana in Brigite Bukovec; razen slednje so bili menda vsi poškodovani, Brigita pa ima lepe možnosti, da se uvrsti v finale celoletnega tekmovanja za grand prix. Najboljših torej ni bilo, so se Čestitke Jolandi za dva naslova in lepe želje za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu ZA RAZVEDRILO 14. Julija 1994 P Oven od 21. marca do 20. aprila V Pomembno vprašanje, za katerega ste mislili, da ga nikoli ■ ne bo, bo izrečeno povsem nepričakovano. To vas bo zmedlo in spet se boste poskušali izmikati odgovoru. Povejte ga že enkrat, saj ste vse možne različice posledic že zdavnaj predvideli in se nanje tudi pripravili! Bik od 21. aprila do 20. maja Nekomu ste vsak dan bolj pri srcu. Na nič drugega več ne ^ misli kot na to, kako bi se vam približal, kaj bi storil, da bi ga opazili. Zadnjega njegovega poskusa, pa čeprav precej nerodnega in neposrečenega, pred odhodom na dopust nikar ne spreglejte! Jeseni vam utegne biti zaradi tega žal. Dvojčka od 21. maja do 21. junija I Z vami živeti je zadnje čase precej naporno. Ves čas bi nekaj radi, pa sami ne veste, kaj. Kako naj ve partner? Odločite se že enkrat, potem pa povejte to na glas. Videli boste, da bo učinek fantastičen. Najprej osuplost, potem pa... Rak od 22. junija do 22. julija O Q Okolici ste že nekaj časa sumljivi, pa tega sploh še niste opazili. Vsake vaše besede je lačna, na vsako vašo kretnjo pozorna. Pazite o čem, s kom in kako boste govorili, da se ne izdate. Predvsem pa prikrivajte misli zdaj, ko bolj potrebujete - kaj drugega kot nove zaplete! Lev od 23. julija do 23. avgusta A j Poletje je najmanj primerno za sklepanje novih in odločil-^ nih poslov. Vsi so na dopustu, privoščite si ga tudi vi! Vsaj kakšen dan. Bolje se boste počutili in spet boste lahko bolj zbrano mislili. Pa še družina, ki jo zadnje čase precej zanemarjate, bo srečna. Devica od 24. avgusta do 23. septembra f J h Pustite srcu, da govori! Srcu, ne alkoholu! Povejte vse, kar se vam je v njem zadnje čase nabralo. Pri tem vam sploh ni treba misliti na način, kako boste to povedali. Že res, da boste povzročili veliko osuplost pri partnerju, ampak izkazalo se bo, da je bil za to zadnji čas. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Zaradi neprestanega odlaganja zadev, ki bi jih morali opraviti že zdavnaj, vas lahko še hudo boli glava. Ne samo, da vam utegne tokrat resnično zmanjkati časa, zna se vam zgoditi, da sreča, ki ste jo pri improvizaciji dolgo imeli na svoji strani, tokrat zataji. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Čisto slučajno in res zgolj slučajno boste priča dogodku, ki ^ vam dolgo ne bo šel iz glave, čeprav si ga ne boste znali pravilno razlagati. Še ne. Bo pa vaša beseda o tem dogodku čez čas odločilna. Ne da bi se tega zavedali. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Nimate vedno prav. In kar je pri vas še huje, tega niste pripravljeni priznati za nobeno ceno. Potem, ko ugotovite, da se motite, se pa sprenevedate. Tokrat ne bo šlo gladko, veliko energije boste potrebovali, da boste pojasnili storjeni korak, ki je šel tokrat res v prazno. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Y\q Tokrat ste pa res čisto brez potrebe ljubosumni! Stvar sploh ni takšna, kot si jo predstavljate, in tudi zgodila se ni tako. Konec koncev bi vi ravnali enako, saj je šlo za naključje in ne za dogovor. Ljubosumje, ki vam ga mnogi ne bi pripisali, vas bo tokrat, če ne boste brzdali čustev, naredilo smešne. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja bo ste še dolgo oklevali, se bo našel kdo, ki oklevanja ne pozna in spet boste ostali praznih rok. Glavo pokonci in v akcijo! Tistega, kar še nimate, tudi izgubiti ne morete. Pri tem imate začuda več zaveznikov kot nasprotnikov, celo tam, kjer si nikoli ne bi mislili, da bodo. Ribi od 21. februarja do 20. marca ^"^ar tolažite se še naprej, da denar ni vse! Kaj drugega vam v prihodnjih dneh tudi ne bo preostalo, saj denarja, na katerega že nekaj časa čakate, še ne bo. Obetajo pa se vam lepi dnevi, veliko novih ljudi boste spoznali, veliko doživeli in se dokopali do novih spoznaj. Počitniški spominki, ki jih ne smete kupovati Je čas dopustov in nekateri ga boste preživeli v tujih eksotičnih deželah. Na sprehodih po mestu vas bodo vabile pisane trgovine in oči si kar ne boste mogli napasti na svojevrstnih izdelkih. Pazite, ko jih boste kupovali zase ali za svoje prijatelje! Za prenekateri spominek je morala umreti žival in to vrsta, ki je povrhu vsega še ogrožena. Letno izumre do 2000 vrst živali oziroma 300000 rastlin in to samo zaradi nevednosti turistov, ki pokupijo vse, kar jim pride pod roke. Neozaveščeni "švercerji" pa so potem na domači carini še jezno presenečeni, ko jim eksotičen spominek zaplenijo, zanj pa morajo plačati mastno kazen. Zaradi vsesplošnega iztrebljanja ogroženih vrst živali in rastlin so se namreč v letu 1973 v Washingtonu sestali člani organizacije za zaščito ter v 105 deželah dosegli prepoved uvoza spominkov, kot so na primer: umetelno oblikovane in izrezljane slonje noge, kože roparskih mačk, nagačeni krokodilčki, slonji okli, zapestnice, denarnice in drugi izdelki iz krokodilje in kačje kože, izdelki iz opičjih las, korale, celo orhideje... Ne zapravljajte denarja za izdelke, ki nosijo krvni davek, pa ne toliko zaradi nevšečnosti na carini kot živali samih! ISKRICA Optimist je praviloma človek, ki ni dovolj obveščen. ■ John Priestley angleški pisec 13 Poletnih trinajst v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. e«Y*ftlCA SHINK Majhen predmet, ki je pri nežnejšem spolu nepogrešljiv: šminka. Uporabljajo osemdeset odstotkov vseh žensk. Z uporabo šminke se spreminja tudi njena oblika, ki pa lahko o lastnici marsikaj razkrije. Poševna oblika: ste impulzivni, čustveni in nemalokrat zaletavi. Moda vas bolj zanima kot gospodinjstvo. Potrebujete zelo potrpežljivega partnerja. Ravna oblika: ste častilakomni in polni energije. Poleg tega ste močni in samozavestni. Vse te lastnosti pričakujete tudi od svojih delovnih kolegov in prijateljev, še posebej pa od partnerja. Koničasta oblika: ste popustljivi, pridni in spretni. Včasih se ne znate obvladati in na dan pride vaša agresivnost. Okrogla oblika: ste skromni, vedno pomagate, a s tem zanemarjate lastna zanimanja in hotenja. Ste idealni materinski tip, odlikuje pa vas tudi varčnost. ***** * * * * * *. * * z .** # VEZ ***. D N *' * - * * * * * K * * * * * A Z 1 * *** # POT* * * * *** *** * * © © © dobro srednje slabo Oven Dvojčka i lev Devica Tehtnica Skorptjofl Strelec Kozorog Vodnar BiH delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © denar © © © © ©i © © © © © © © zdravje m © © © © © © ©i © © © © ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Vse tiste, ki ste morda spregledali naše predhodne javne objave obveščamo, da bo v š.l. 1994/95 TUDI V VELENJU delovala enota EKONOMSKO POSLOVNE FAKULTETE Maribor za IZREDNI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ za pridobitev naslova EKONOMIST Vse zainteresirane vabimo.da se najkasneje do 22. julija 1994 zglasijo na sedežu Ljudske univerze Velenje, Velenje, Titov trg 2, kjer jim bomo posredovali podrobnejše informacije v zvezi z navedenim študijem in postopkom prijave za vpis. Uradne ure imamo od 8. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 18. ure. Zadruga mozirje Mercalor ■ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO MESAR SEKAČ ZA NEDOLOČEN ČAS POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO Splošni Posebni: poklicna šola IV. stopnje s poklicem mesar-sekač delovne izkušnje: 6 mesecev dodatno znanje: pasivno znanje enega tujega jezika in opravljen higienski pregled poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj prijave pošljejo v roku 15 dni po objavi v časopisu, to je do 30. julija 1994. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po preteku roka objave. REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje RAZPISUJE zbiranje pobud za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje v letu 1994. I. Razpisni pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Uradni vestnih občine Velenje, št. 11/91). II. Razpisujemo zbiranje pobud za naslednja priznanji občine Velenje: 1. Proglasitev za častnega občana 2. Grb občine Velenje 3. Plaketa občine Velenje III. Kriteriji za podelitev priznanj iz Odloka o priznanjih so naslednji: 1. PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, kije izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi občanom za posebej vidne, družbeno priznane dosežke z vseh področij človekove ustvarjalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje za življenjsko delo praviloma občanom starejšim od 50 let. 2. GRB OBČINE VELENJE Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje Grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi. 3. PLAKETA OBČINE VELENJE Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in drugim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja. IV. Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo posamezni občani ali njihova združenja, organi in organizacije, morajo pa biti pisna in ustrezno utemeljena. V. Pobude za podelitev priznanj in nagrad za leto 1994 sprejema komisija do 15. avgusta 1994. Pobude naslovite na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje, Titov trg 1, 63320 Velenje. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik 14. ]uli]a 1994 033! J_KRONIKA_ KAK ČAS " POLICIJSKA POSTAJA VEL ENJE Našli mrtvega 8. julija ob 22.30 je bil na stopnišču stanovanjskega bloka v Topolšici najden mrtev 66-letni Jožef K. iz Topolšice. Policisti so ugotovili, da je padel po stopnicah. Pri padcu se je z glavo zagozdil med stopnico in nosilni steber ograje in se kot vse kaže, zadušil. Natančnejši vzrok smrti bo pokazala obdukcija. Iz vozila odnesel kamero in denar V soboto, 2. julija, je neznanec v Velenju izkoristil neprevidnost Stanislava V. iz Velenja. Ta se je s svojim vozilom vozil po opravkih. Ko je vozilo zapuščal, ga kot kaže ni zaklepal. To je opazil neznanec in mu z zadnjega sedeža odnesel kamero in 70 000 tolaijev gotovine. Lastnika je s krajo oškodoval za 220 000 tolaijev. Prijeti pri delu V četrtek, 7. julija malo po polnoči, so se trije mladeniči v Velenju s škaijami lotili ključavnic obešank na kiosku Dela na Trgu mladosti v Velenju. Med delom jih je (potem, ko jim je že uspelo odstraniti dve ključavnici obešanki, vstop pa jim je preprečevala le še cilindrična ključavnica) zmotil eden od bližnjih stanovalcev, ki je o tem obvestil policiste. Ti so takoj odhiteli na kraj dogajanja in prijeli tri mlade fante, sicer njihove stare znance 17-letnega Damira B., 18-letnega Nenada M. in 18-letnega Antona D., vse iz Velenja. Mladeniče zdaj čaka sodišče, saj so zoper nje policisti podali kazenske ovadbe. V eni noči vlomili v dve šoštanjski trgovini Čez noč, 8. julija, so v Šoštanju neznanci vlomili v dve trgovini. Najprej v trgovino s športno opremo Bavc d.o.o. na ulici Lole Ribarja 2, iz katere so odnesli večjo količino različnih copat, oblačil, nahrbtnikov in druge opreme. Lastnik Boris V. iz Šoštanja je oškodovan za vsaj 230 000 tolarjev. Potem so si neznanci za vlom izbrali trgovino z oblačili Drev d.o.o., ki se nahaja v istem objektu. Tokrat so se vlomilci oskrbeli z večjo količino moške in ženske konfekcije, odnesli pa so tudi večjo količino ženskih torbic. Lastnik Stanislav D. iz Topolšice je oškodovan za 650 000 tolarjev. Štirje pridržani Da na velenjski Policijsi postaji tudi v teh dopustniških dneh ni vse mirno, tu in tam poskrbi kdo, ki ga na nočitev povabijo policisti. Prejšnji teden so gostili štiri prestopnike. V torek, 5. julija, od polnoči naprej 50-letnega K.P. iz Šoštanja, ki si v Metlečah ni dal dopovedati, da vinjen ne sodi za volan. Naslednji dan, v sredo 6. julija, pa dva, 44-letnega H.Š. in 28- letnega R.I., ki sta družno kršila javni red in mir v prodajalni na Selu. Nj ima se je najbrž zdelo, da sta zabavna, ko sta slečena vznem iijala goste, policisti pa niso bili istega mnenja. 7. julija pa so se po njihovega četrtega "gosta" prejšnji teden napotili na pločnik v Topolšico. Tam je vinjen ležal 57-letni P.R. iz Kopra, ki so mu takoj našli primernejšo nastanitev. POLICIJSKA POSTAJA M I0ZIRJ E Čelno trčenje V četrtek, 7. julija ob 10.40, se je v Lokovici pripetila prometna nezgoda, v kateri se je lažje poškodovala voznica osebnega avtomobila, 35-letna Tatjana H. iz Velenja, v nezgodi pa je nastala velika gmotna škoda. Tatjana H. je vozila osebni avto skozi Lokovico. Ko je pripeljala do desnega ovinka, jo je nabrž zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča začelo zanašati. Oplazila je vozilo, ki ga je vozil 20-letni Erik T. iz Dobrovelj, potem pa je čelno trčila v vozilo Slavka K., 44 let, iz Velenja. "Predstavo" prekinili policisti V sredo, 7. julija, so mozirski policisti v posebnih prostorih zadržali 50-letno E.K. iz Ljubnega ob Savinji. Ta je pred tem "Na placu" v Ljubnem ob Savinji ogrožala varnost cestnega prometa in se do mimoidočih vedla nedostojno. Njeno predstavo pa so "predčasno" zaključili policisti. ŽALEC Zaprl mu je pot V sredo, 6. julija od 11.15, se je na magistralni cesti v Levcu pripetila prometna nezgoda, v kateri seje ena oseba hudo poškodovala, na vozilih pa je nastalo za 350 000 tolarjev materialne škode. NOVE, NIŽJE CENE VW AVTOMOBILOV GOLF Golf CL1.4 23.950 Golf CL 1.6 26.063 Golf CL 1.8 26.328 Golf GL1.4 26.527 Golf GL 1.6 27.895 Golf GL 1.8 28.159 Golf CL D 1.9 27.452 Golf CL TD 1.9 29.879 Golf CL TOI 1.9 32.179 GOLF VARIANT Golf Variant CL 1.8 29.018 Golf Variant GL 1.8 30.878 Golf Variant CL D 1.9 30.234 Golf Variant CL TD 1.9 31.324 Golf Variant CL TDI 1.9 34.961 VENTO VentoCL 1.8 30.269 VentoGL 1.8 32.321 Vento GL 2.0 37.393 Vento CL D 1.9 31.514 Vento CL TD 1.9 31.797 VentoCL TDI 1.9 36.241 PASSAT Passat CL 1.8 35.322 Passat CL 2.0 42.895 Passat GL 1.8 36.502 Passat GL 2.0 44.162 Passat CL TD 1.9 37.744 Passat CL TDI 1.9 40.130 PASSAT VARIANT Passat Variant CL 1.8 36.994 Passat Variant CL 2.0 44.691 Passat Variant GL 1.8 38.175 Passat Variant GL2.0 45.957 Passat Variant CL TD 1.9 39.468 Passat Variant CL TDI 1.9 41.853 15 milijonov golfov po cestah širnega sveta Volkswagen -Vk'J ko veš, kaj imaš. AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063) 852- 955 33-letni Aleš Franko iz Šentjerneja je vozil tovorni avtomobil po parkirnem prostoru pred trgovino Mešič v Levcu proti magistralni cesti. Ko je pripeljal do ceste, je počakal, da je nekaj vozil odpeljalo mimo, nato pa je zapeljal na magistralno cesto in zavijal levo proti Petrovčam. Pri tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila, 42-letnemu Francu Mrazu iz Laškega, ki je pripeljal iz smeri Petrovč. Voznik Mraz je s prednjim delom osebnega avtomobila trčil v sredino leve strani tovornega vozila. V trčenju seje Franc Mraz hudo poškodoval. Trčil v voznika kolesa z motorjem V četrtek, 7. julija ob 22. uri, je 33-letni Božidar Zupančič iz Žalca vozil osebni avtomobil iz Dolenje vasi proti Mariji Reki. Ko je pripeljal po rahlem klancu navzgor, do križišča pri stanovanjski hiši Trg 14 v Preboldu, je zavil levo v smeri proti cerkvi. V tistem trenutku je iz Marije Reke proti Preboldu pripeljal voznik kolesa z motoijem, 19-letni Franc Jerman iz Žalca. V trčenju se je Jerman hudo poškodoval. Po trčenju v nasip vozilo obrnilo na streho V soboto, 9. julija ob 22.50, je po magistralni cesti iz Drešinje vasi proti Levcu vozil osebni avto 52-letni Ernest Zavec iz Francije. V bližini vrtnarstva Leveč je pričel voziti levo in desno po vozišču. Ko je zapeljal nazaj na svoj vozni pas, je zapeljal preblizu desnega roba vozišča na bankino, kjer je začel z vozilom bočno drseti. Z zadnjim desnim bokom je vozilo trčilo v nasip jarka, potem pa je vozilo obrnilo na streho. V nezgodi seje voznik hudo poškodoval, gmotna škoda na vozilu pa znaša 400 000 tolaijev. Požar na avtomobilu V ponedeljek, 4. julija ob 11.40, je izbruhnil požar na kombiniranem vozilu znamke Chrysler. Lastnik vozila Ivan Ulaga iz Gotovelj seje pripeljal z vozilom pred skladiščne prostore na Cesti na Lavo v Žalcu. Izstopil je iz vozila, ki ga je pustil v teku, in pričel raztovar-jati blago. Pri tem sta mu pomagala sopotnika. Lastnikov sin Mitja je pri tem opazil dim, ki seje valil izpod vozila. Skupaj z očetom sta požar pogasila. Kljub hitremu posredovanju paje požar na vozilu naredil za okoli 500 000 tolarjev škode. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi napake v klima napravi, natančen vzrok pa bodo ugotovili v servisu. Strela v kozolec V torek, 5. julija ob 16.10, je na kozolcu, last Slavka Prevolnika v Orli vasi, med nevihto strela zanetila požar. V požaru, ki seje hitro razširil na celoten objekt, je zgorel kozolec, velik 22 krat 8 metrov, 5 kubikov rezanega lesa, silokombajn, 3 tone slame in več drugega kmečkega orodja. Materialno špkodo so ocenili na 2 milijona tolaijev. Takoj, ko so ogenj opazili, so sosedje začeli gasiti in reševati opremo, pozneje pa se jim je pridružilo še 35 gasilcev iz okoliških gasilskih društev. V tuje stanovanje po bogat plen Med 5. in 7. julijem je neznani storilec vlomil v stanovanje v Cankaijevi ulici v Žalcu, last Borisa K.. Iz stanovanja je odnesel večjo količino deviz, videorekorder, telefon, fotoaparat, avtoradio in z dejanjem oškodoval lastnika za okoli 1.400.000 tolaijev. Raketa proti toči padla na hišo V minulih dneh, ko so nevihni oblaki grozili s točo, so bili aktivni tudi strelci raket proti toči. Ena od raket, s katerega strelnega mesta in kdaj je bila izstreljena, še ni znano, je 7. julija zadela stanovanjsko hišo, last Rafaela Bezovška iz Žalca. Patrulja, ki si je kraj dogodka ogledala, je našla ostanke rakete, ki so poškodovali del ostrešja in žleb. Gmotno škodo so ocenili na okoli 40 000 tolaijev. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja na osnovi Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa (Ur. list RS št. 28/93) JAVNI RAZPIS za izvajanja del pri nadzidavi terase na OŠ BRATOV LET0NJE V ŠMARTNEM OB PAKI. 1. Ponudba mora biti izdelana na originalnih popisih del in mora vsebovati: ceno s prometnim davkom plačilne pogoje garancijske pogoje rok dokončanja del opcijo ponudbe dokazilo o registraciji podjetja podatke o solventnosti in boniteti reference. 2. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: reference in usposobljenost za tovrstna dela cena fiksnost cen čas izvedbe del ostale ugodnosti, ki jih ponudi ponudnik. 3. Predviden pričetek del po dogovoru. 4. Rok za oddajo ponudb je 21/7-1994 do 11. ure na naslov OBČINA VELENJE SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Efenkova ul. 61, Velenje. Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj ponudba za razpis!" 5. Odpiranje ponudb bo dne 21/7-1994 ob 11. uri v prostorih Sekretariata za družbene dejavnosti, Efenkova 61. 6. Vse informacije lahko ponudniki dobijo pri ravnateljici šole g. Nevenki Hofer, popise del za izdelavo ponudbe pa na Sekretariatu za družbene dejavnosti (tel. 855-491 od 7.-15. ure). 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 10 dni po odpiranju ponudb. DEMANTI Gospa Greta Jan v NČ dne 7.7.1994 v pismu Kdo je odobril gradnjo cerkve?javno vprašuje občinsko vodstvo naslednje: kdo je odboril to gradnjo? Mar ni to tako velik poseg v prostor, da bi bil potreben referendum? Za korektno nadaljevanje polemike o gradnji cerkve bi bilo treba bralce seznaniti z naslednjim: za izgradnjo cerkve ali kateregakoli drugega objekta, za katerega ne zadostuje dovoljenje za priglasitev gradbenih del, je potrebno gradbeno dovoljenje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenjaje lokacijsko dovoljenje. Za izdajo tega je pristojen Sekretariat za okolje in prostor Občeine Velenje. Kot vodja tega sekretariata bom zagotovil, da bo postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja za cerkev, v kolikor bo lastnik zemljišča takšno vlogo dal, tekel v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in praksoa na tem področju, kar tudi sicer upoštevamo pri vseh postopkih za izdajanje lokacijskih dovoljenj, ki se od 1.3.1994 vodijo pri nas. Zaenkrat pa takšne vloge še ni, zato odločitev o gradnji s strani občinskih organov formalno še ni mogla biti sprejeta! Za izgradno cerkve ni potreben referendum, saj prostorska zakonodaja ne predvideva razpis referenduma zaradi velikosti posegov v prostor. Če bi ta zakonska možnost obstajala, potem bi jo gotovo izkoristili v preteklosti, ko so se na področju naše občine izvajali precej večji posegi v prostor, kot je gradnja cerkve (npr.deponija pepela, bela dvorana, ali veliki poseki in ravnanje gozdov v Ležnu za potrebe kmetijstva). Zato menim, da gospa Greta Jan ni imela v mislih fizične velikosti posega v prostor, o drugih dimenzijah cerkve pa pristojni organ v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ne bo odločal. Ob drugem prispevku na isto temo in na isti strani istega časopisa z naslovom Nesposobnost dodajanja ali... izpod peresa diplomirane inžinerke arhitekture gospe Alenke Pivko Kneževič pa bi, kot član IS SO Velenje želel zavrniti njeno trditev, da Velenje nima programa izgradnje. To namreč ne drži, saj je po zaslugi sedanjega izvršnega sveta Skupščina občine sprejela ureditveni načrt centralnih predlov Velenja, ki se je predvsem zaradi različnih stališč do tega dokumenta znotraj strokovnih krogov, neupravičeno vlačil po raznih predalih več kot štiri leta! Velenje ima s tem dokumentom izjemno kvaliteten program izgradnje, žal pa so prejšnji zapleti povzročili, da se je skoraj dvoletna akumulacija prostih proračunskih sredstev za takšno izgradnjo stekla v obnovo Starega Velenja in je tako pričetek novega investicijskega ciklusa v najbolj vitalne dele Velenja zamujen vsaj za štiri leta. Zatoje iskanje stagnacije v odsotnosti programa neupravičeno in od osebe, kije bila ves ta čas zaposlena v upravnih organih občine in pozna večino zakulisnega dogajanja o tej stvari, milo rečeno nekorektno! Bistvo dokumenta "Posebne strokovne podlage južno od Šaleške ceste" (zaenkrat je še vedno v treh variantah) pa ni v možnosti izgradnje cerkce, ampak v nujni prometni ureditvi Šaleške ceste v Velenju. Eno varianto je izdelal g. Aleksander Kneževič. Ravno v tej je intenzivno in razkošno obdelana problematika prometa, zato je vsakršno sprenevedanje njegove žene o tej zadevi prav tako nekorektno. Za nadaljevanje polemike na temo cerkve pa predlagam vsem morebitnim udeležencem, da si v času od lO.julijado lO.avgusta 1994 ogledajo v avli Skupščine občine Velenje vse tri variante strokovnih podlag in svoje pomisli zapišejo v knjigo, ki bo tam v ta namen priložena. To bo za vse, ki bi eželeli uveljaviti svoje interese glede razgrnjenih posebnih strokovnih podlag (v katerih je skladno z interesi lastnika zemljišča strokovno ugotovljena tudi možnost izgradnje cerkve) in tudi za nas, ki se s to zadevo ukvarjamo po službeni dolžnosti, veliko bolj koristno, kot pa polemika o stvari, ki je formalno vzeto, sploh še ni. H Peter Rezman, Sekretar Sekretariata za okolje In prostor ZAHVALA Želiva se zahvaliti družini Vodovnik, družini Gaberšek, družini Milana Klančnika ml. in družini Edija Obu. Prav tako se zahvaljujeva GD Šmartno ob Paki in GD Paška vas za pomoč pri gašenju požara. Posebno se želiva zahvaliti Mumeljnu za vso pomoč pri odstranjevanju ruševin in ostali pomoči, ki jo je nudil. Enako se zahvaljujeva vsem sosedom in znancem, ki so nama nudili pomoč ob požaru. ■ Klančnlk Milka In Jože Podgoral7 Šmartno ob Paki Cestni križi Šaleške doline Kot občan doline, v kateri živim od svojega rojstva, ne morem razumeti dejstva, kako se med lokalnimi veljaki ne najde nihče, ki bi se malo bolj potrudil za uveljavitev naše občine v slovenskem prostoru, če ne drugače, zaradi nas samih. Če že sprejemamo dejstvo, da ljudem, ki kaj pomenijo v vodenju lokalne skpnosti ni uspelo za občino pridobiti lastnih registrskih tablic (kljub temu, da število registriranih vozil v velenjski občini ni zanemarljivo), pa nikakor ne morem razumeti, kako je lahko celotna vladna struktura občine tako indiferentna do slovenskega cestnega križa, kije enostavno pozabil, da na tem koncu Sovenije obstaja področje, ki so mu pred leti vzeli železnico, zdaj zdaj pa bo ostalo (če bo šlo tako naprej) tudi brez ustrezne cestne povezave s svetom. Za razliko od železniške žile, ki jo (razen za nakupe slastnih gob) lahko mirne duše pozabimo, je zadnji čas, da zahtevamo posodobitev ceste Slovenj Gradec - Velenje - Arja vas, drugače se bomo še vedno na nakupe v Avstrijo ali na obiske prestolnice vozili po zakrpanem kolovozu, ki ponuja številne možnosti zdrsov v prijetno hladno Pako oziroma nešteto črnih točk, ki jih ni težko ugotoviti, saj na njih gori že kar precej prižganih sveč. Kljub treniranju slaloma in skokov na delu regionalnih in lokalnih cest po občini nam je zadosti "cija-zenja" proti osrednji Sloveniji ali koroški meji, saj že sama vožnja proti Celju oziroma Slovenj Gradcu predstavlja pravo umetnost izogibanju težkim tovornjakom, bogne-daj, da imaš v avtu še družico s popadki "na pet minut", saj se kaj lahko zgodi, da bo v rojstnem listu novorojenca pisalo: kraj rojstva: Huda luknja. Ne le zaradi nas samih, tudi turisti, ki si jih (zaradi cvenka seveda), tako želimo privabiti v dolino, se ne bodo vedno pripeljali po novi cesti preko Šentvida in Zavodenj - kljub lepi naravi in Milanovi gobovi juhi in palačinkami z borovnicami. Za konec: prebivalci Šaleške doline torej želimo zvedeti, kje smo v načrtih slovenskih cestnih strokovnjakov in ali lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo, da bo naša pot na zasluženo moije ali po nakupih v sosednjo Avstrijo krajša za kakšno minuto. Pričakujemo, da nam bodo te odgovore priskrbeli pristojni v občinski vladi skupaj s predstavniki sosednjih občin. ■ Igor Centrih Pismo Moram napisati par misli, kot odmev na članek "Bog nas obvaruj cerkve in ostalih". Najprej želim g. Vrbiču, da dobro razume svoje poslanstvo. Kultura ima na človekov duhovni razvoj velik vpliv. Svet se vse hitreje vrti malo drugače, kot si želimo. Vse večje nesreč, stisk, bolezni, težkih razmer itd. Potrebno je pošteno zavihati rokave za napredovanje razvoja človeške zavesti. Človek bi si rad pomagal, pa si ne zna. Bolan človek porabi skoraj vso energijo, da prenaša bolezen. Zdravstvo mu pomaga vrniti fizično zdravje. Klasično zdravstvo lahko dopolni bioenegija, ki pa še ni zadosti raziskana. Zato ji kljub velikim neuspehom še ne zaupamo. Iz vzhoda prihajajo še razne tehnike: meditacija, joga, poglabljanje v vzhodne modrosti. Vse to naredi človeka pozornega na vse dobro in lepo okrog sebe. In potem greš še v cerkev, kjer pozorno poslušaš vsako besedo, molitev in pesem in o tem seveda premišljuješ. Tam se naučiš tudi pravilne duhovne drže. Potrebna je še vera v moč pozitivnega in uspeh ne more izostati. Tudi katoliška cerkev gre v korak s časom in lahko človeku zelo veliko pomaga. Zna tudi poslušati, kar je v tem hitrem tempu življenja skoraj nemogoče. Dva tisoč let se je človeška zavest razvijala v smeri materialnega. Še par let nas loči od novega obdobja dvatisoč let. Začenja se prebujati nova kvaliteta, ki smo jo do sedaj zanemarjali. Z zanimanjem do materialnih dobrin ni nič narobe. Do njih imamo vso pravico. Same po sebi pa niso nič vredne, če jim ne vdihnemo duše. Šele duh z materijo lahko pravilno zaživi. Če smo v cerkvi dovolj zbrani, opazimo, da nas ravno to uči. Duša, to pa so vse žlahtne kvalitete: ljubezen, dobrota, odprstost do vsega dobrega, pomoč nebogljenim in še in še. Ljudje si v življenju z vsem pridobljenim znanjem razvijemo komaj nekje do 10 % možganskih celic... Težko razumemo, da obstaja še kaj več kot to, kar vidimo. Zato tudi težje razumemo, zakaj je dobila ravno cerkev ta lep kos zemlje v Velenju. Na prvi pogoled bi ga bilo mogoče res bolje izkoristiti, v drugačne dobre namene. Dobrih idej je toliko, da jih na prostoru cele Šaleške doline ne bi bilo mogoče uresničiti. Mislim pa, da bi se ravno v cerkvi porodilo še veliko več idej, kako to dolino urediti v vsesplošno zadovoljstvo ljudi, ki tu živimo. Za vse je dovolj dela, samo videti ga je treba. Popolnoma bi morali prenehati kritizirati, metati drug drugemu polena pod noge in želeti slabo, tudi zato je na jugu krvava vojna. Grom, ki prestreli nebo ni nič v primerjavi z mislijo. Misel ima zelo veliko moč, zato naj bo vedno pozitivna. Vsakemu, ki razmišlja in dela še kaj več kot samo, kaj bi jedel in pil, želimo, da bi svojo nalogo opravil najbolje in to od načrtovalcev politike, cerkve, zdravstva, šolstva itd. Za konec pa še to. Tisti, ki težko živijo, ne bi bili nič bolj bogati, če cerkve ne bi zidali. ■ J.R. Gradnja nove cerkve V Velenju se te dni resno razpravlja o gradnji nove cerkve. Tako kot vedno so eni za, drugi proti. Občani nismo dovolj seznanjeni o tem. Prosim odgovorne ljudi v občini, da v Našem času podrobneje seznanijo nas občane: 1. Kdo je odobril gradnjo cerkve? 2. Koliko bo gradnja stala? 3. Kdo bo financiral gradnjo cerkve? Menimo, da bi se o tej zadevi morali občani opredeliti z referendumom, ker vsi nismo verniki niti niso vsi verniki katoliki. V Velenju je veliko važnjših ter za občane koristnejših zadev, ki bi jih bilo potrebno rešiti in jih zaradi pomanjkanja sredstev ne rešujemo. Navedel bom nekaj primerov. Zaključek izgradnje zdravstvenega doma, popravilo šol in vrtcev, gradnja šole v Pesju (da otroci po končanem 4. razredu ne bi šli v Velenje končat osemletko), ureditev ceste v mestu, da nas občane ob deževnem vremenu ne bi namakali mimovozeči avtomobili. Večina občanov ima slab standard in si ne morejo privoščiti, da bi prispevali h gradnji nove cerkve. Vem, da se bo spet našel nekdo, ki mi bo omenjal 45-letno preteklost, ker je to nekaterim v navadi, pozabljajo pa, da so tudi sami bili člani ZK, ker jim je to koristilo. Nisem vernik in ne hodim v cerkev, nimam pa nič proti vernikom katerekoli veroizpovedi. To lahko potrdi tudi velenjski duhovnik. Sam sem iskal njegovo uslugo, ko je mati želela spoved in obhajilo, tudi pokopana je cerkveno z mašnim obredom. Za vse stoijene usluge smo tudi plačali, ker menim, da je pošteno. Osebno sem proti gradnji nove cerkve, dokler se nahajamo v situaciji, v kakršni smo sedaj. ■ Vodlan Anton Izganjanje in kriminalizacija Slovencev v Velenju Vedno sem se čimbolj poskušal distancirati od lokalnih zadev, ker so nas potem vedno uvrščali med lokalne stranke, saj imam to smolo, da nisem iz Ljubljane. Tokrat ne gre več tako naprej, ne zaradi mene osebno niti ne zaradi pritiska članov, ampak zaradi preprostega dejstva, da državljani izvedo, v kakšni državi živimo. Pred dnevi seje v Velenju zgodil nusen umor. Pardon, bilo je v oštanju, ki je del občine Velenje, pa vendar sije župan Velenja (sicer je to le predsednik Skupščine) pred tem dogodkom dovolil, daje hčerki umoijenega dejal, naj ne kliče pisarne dr. Drnovška, ker bi to metalo slabo luč na Velenje. G. župan Semečnik to ni storil prvič. Nekaterim politikom, ki smo iz Velenja, je večkrat očital, da se o Velenju, zaradi nas, govori najslabše... Če se mi ravno ne bojimo sugestij župana, pa je logično, da večina ljudi podleže takšnim sugestijam. Vox sicer ne bi rešil nič, toda dejstvo je, da se vsi lokalni organi vedno vsaj malo zganejo, ko prejmejo dopis iz državnih organov "Reda-radi". V Nacionalsocialni zvezi Slovenije ob gnusnem umoru v Šoštanju nismo izkoriščali dogodka, niti ga ne želimo, odzivamo se predvsem zaradi članov iz drugih delov Slovenije, ki sprašujejo, kaj je sedaj to, da je v delu občine Velenje "mala Srbija". No, resnici na ljubo, imamo tudi malo Bosne, Hrvaške in druge krajine, ker se to pač dopušča, kljub temu, da bi se tudi po naših liberalnih zakonih lahko storilo nekaj. V Nacional socialni zvezi Slovenije bomo povsod po Sloveniji šli na lokalne volitve z željo, da pridemo v lokalne parlamente in dobimo v roke socialo in predvsem lokalno krajevno policijo, ki bo morala preprečevati takšne dogodke. Preventiva, ne pa aretacije po dogodku, to pač zna vsak bedak. Družini umorjenega želimo, če bo to želela družina, pomagati, nikakor pa ne bomo zadeve potencirali, zato vnaprej pozivamo člane in sim-patizerje ter druge Slovence, da se vzdrže kakršnihkoli povračilnih akcij. Storilca naj kaznuje pravna država, naša stranka pa bo poskrbela, da bo storilec (pa tudi njegova družina) vzklikala "ovde je mala Srbija" v Srbiji, po odsluženi kazni. Dejstvo je, da tudi po tem zakonu o državljanstvu za protislovensko delovanje in žalitve države Slovenije lahko izgubijo državljanstvo. Slovenci v Velenju pa moramo stopiti skupaj, da nas ne bodo izgnali, tudi s pobijanjem ne. Malce težje pa bomo preprečili dogodke, kot je sledeči in zaradi ka-terga me je skoraj kap. Dne 7.7. 94 sem prejel pošto sodnika za prekrške, v katerem meje kaznoval, ker naj bi skupaj še z dvema osebama glasno prepeval na stopnišču Jenkove 5 v Velenju in to dne 16.12. 93. Nisem bil na nikakršni obravnavi, obeh "sostorilcev" (iz Polzele in Trbovelj) niti ne poznam, in najvažnejše, 16. 12. 1993 me ni ne popisala policija niti me ni bilo na Jenkovi 5 niti v Velenju. Podatki o meni so napačni tudi v sklepu sodnice za prekrške... Torej, ali sta si oba policista, skupaj s pričo Erminom K., vse skupaj izmislila, sodnica nasedla ali je nekdo dal moje podatke ali pa meje potrebno, ker še nisem, pač napraviti za kriminalca? Zanimivo, g. tolerantni...župan Semečnik!? M Nacionalnsocialna zveza Slovenije, Matjaž Gerlanc, Predsednik NSZS, Tomšičeva 17,Velenje Protest Republikanske zveze Slovenije! Ogorčeni smo zaradi uboja g. Stanislava Konca v Šoštanju, nikakor pa presenečeni, saj se pod taktirko starih komunističnih veljakov dogajajo podobna dejanja že nekaj desetletij. Značilnost socialističnih držav je bila v tem, da nastajajočih problemov nikoli niso reševali, dokler je bila možnost še dana, ampak so jih spretno skrivali pod preprogo, istočasno pa kričali, da socializem ne pozna problematike, ki je zelo značilna in naj bi se dogajala samo v "gnilem" kapitalizmu. Nemalo občanov Velenja je imelo priliko spoznati nekulturo in agresivnost določenih priseljencev, zoper katere se je ponavadi ukrepalo zelo milo, ali pa sploh nič, da ja ne bi kdo pomislil na nacionalizem ali celo rušenje bratske države. Hvala bogu, da bratske države ni več, žal pa so pripadniki stare oblasti ostali na istih mestih z istim mišljenjem, zato pa so si bratsko državo naredili kar v domačem okolju, saj je nesporno, da so se državljanstva delila vsevprek, celo sodelavcem okupatorja, razno-raznim kriminalcem, ubijalcem in ostali balkanski sodrgi. Nas, ki smo na to in podobno problematiko opozarjali že dlje časa, pa so s pomočjo režimskih medijev prikakozavali kot nacionaliste in desno radikalce. Ker pa imajo demokratične države zelo dobro določena pravila igre, po katerih tisti, ki naredi napako, zanjo tudi temu primemo odgovarja, ne razumemo zakaj bi bila naša država izjema. Popolnoma jasno je, da morajo osebe, ki so za problematiko vedele, pa niso ukrepale, čeprav bi morale, odstopiti. Zato pozivamo župana g.Semečnika naj odstopi, zoper ostale odgovorne osebe, ki so bile obveščene in dolžne ukrepati, pa tega niso storile, pa naj se uvede kazenski postopek. Iz poročil je namreč razvidno, da g. Semečnik ni ukrepal ali poskušal zadevo razrešiti, temveč jo je po stari že prej omenjeni navadi poskušal prikriti in mesto Velenje rešiti pred nekakšno čmo piko, s tem paje bistveno pripomogel do črnega in tragičnega dogodka za mesto Velenje in družino Konec. Vse kritike in graje zasluži ga. Jelka Fužir, ki je v občini vodja socialne službe, problematiko pa poizkuša reševati z nasveti, naj se pač ljudje pritožijo na urad predsednika džrave, namesto da bi delo, za katero je plačana, rešila na ustreznejši, socialni delavki primeren način. Pri vsem tem paje potrebno opozoriti na več kot očitno napako sodstva, saj g. Konca ni napadel ubijalec sam, ampak je pri vsem tem aktivno in oboroženo sodelovala celotna družina, s tem pa storila kaznivo dejanje sodelovanja v pretepu s smrtnim izidom, vendar zoper njih ni nihče ukrepal. Zahtevamo, da se zoper našemu okolju neprimerno družino začne postopek o odvzemu državljanstva in izgonu iz države. O dogodku bomo obvestili vse pristojne organe v državi, istočasno pa zahtevali odvzem državljanstev vsem problematičnim tujcem, ki so popolnoma neutemeljeno pridobili državljanstvo RS. Poudarjamo pa, da ozadje naše zahteve nima nič skupnega z nacionalizmom hočemo pa ločiti dobrega tujca od slabega in si vzeti pravico odločanja, kdo bo živel z nami in kdo za kaj takega ni primeren. ■ RZS Začelo se je... s pobijanjem Slovencev namreč. Peti julija 1994je dan, ki pomeni vstajo vsega neslovenskega življa v naši državi. Prejšnji torek je v Šoštanju preminil Slovenec, Stanislav K., upokojeni rudar. Bil je umoijen na tipično balkanski način (zaklan z nožem). Nanj seje spravila priseljena srbska družina (beri drhal) in ni mu bilo pomoči, velenjski policisti in reševalci so prispeli na kraj dogodka šele po 45 minutah. Kako je to mogoče, se lahko vprašamo, ob dejstvu, da je hči umoijenega že dalj časa opozaijala pristojne na velenjski občini na nevzdržne razmere, v katerih je živela njena družina. Srbska družina je zganjala balkanijade v soseščini že dalj časa in prisegala, da so sredi Šoštanja ustvarili Malo Srbijo. Ali ni to začetek SAO Velenje? Seveda, kaj pa drugega. To se lahko dogaja le v Velenju, pa na Jesenicah in v zasavskih revirjih. Vodilni predstavniki omenjenih občin, vključno s Pankracom Semečnikom (in še s kakšno Rino Klinar, kije za nagrado sedaj še ministrica) na čelu, so si ves čas zatiskali oči in preko policije sporočali ogroženim Slovencem, da je potrebno potrpeti pred divjanjem neslovenske drhali na naših tleh. Velenjski župan (Pankrac Semečnik) je npr. odsvetoval, da bi se ta primer naslovil na Urad predsednika vlade RS, ker bi to pomenilo "črno piko" za Velenje. Storjeni umor paje samo potrdil, daje "črna pika" za Velenje prav gotovo sam velenjski župan in še kakšen po-drepnik iz velenjskega IS. In politične stranke, kot so Jelinčičeva, Gerlančeva in Štormano-va (konkretno v Velenju), mešajo zrak in...da ne rečem še kaj drugega. Slovenska oblast (s Kučanom in Drnovškom na čelu) pa si seveda zatiska oči, saj so to seveda "njihovi" sveti volivci, ki zagotavljajo v vsakem trenutku 10 % volivnih glasov in obenem pobijajo Slovence. Na koncu zato zastavljam vprašanje (ve se komu), koliko Slovencev bo moralo še biti umoijenih na tako zahrbten način, kot seje zgodil v Šoštanju, da bodo naši neo-komunisti (od Kučana navzdol) končno spoznali, da imamo tudi v Sloveniji "kninski sindrom" ter da boda/udeve kmalu vodile (oziroma je že) v krvavo vstajo neslovenskega življa proti nam, Slovencem? P. S. Slovensko pravosodje bo dejanje Srba V. F. opredelilo za "dejanje v afektu" in kazen bo minimalna, njegova družina pa bo še naprej prejemala vse bonitete, ki jim gredo kot državljanom RS, vključno s pravico ustvarjanja Srbije na slovenskih tleh. ■ Gregor Uranič, Vojnik Državno teniško prvenstvo Pomemben mejnik ob jubileju —.......- ^""■'^p3 -1 1 Šaleškemu teniškemu klubu je uspel veliki met. Kljub težavam z vremenom so uspešno izvedli 3.državno prvenstvo za člane in članice in na ta način lepo obeležili svojo 20-letnico. Turnir za državne naslove je privabil tudi precejšnje število gledalcev, ki so se lahko prepričali, Tudi domači dvojici Topčič - Dvoršak se ni uspelo zavihteti više da je splošna raven teniške igre v Slovenije v porastu. Veseli tudi dejstvo, da je lepo napredovala celotna organizacijska ekipa domačega kluba, uspešno izvedeno državno prvenstvo pa je pomemben mejnik tudi zato, ker je tak dogodek gotovo sp< Se Med dekleti je bila tokrat konkurenca zelo močna e nekaj, v Beli dvorani bosta odslej na voljo novi podlogi za obe igrišči, kar bo delo v klubu še olajšalo. Squash 111111X18 K9 v Nemčiji V nedeljo so v nemškem mestu Moenchengladbacher sklenili "4.pioneer squash tekmovanje", ki velja za najmočnejši turnir v Evropi sploh v kategoriji do 16 let. V ženski konkurenci so sodelovale igralke iz 8 držav, med njimi Petra Vihar kot edina Slovenka, ki pa je z odličnim dosežkom potrdila visoko mesto med mladimi igralkami na stari celini. S 3.mestom za predstavnicama belgije in Nemčije je presenetila samo sebe in vse tekmice. Ob tem ni odveč "podatek", da slovenska zveza Petre o tem turnirju sploh ni obvestila, sodelovanje pa so ji omogočili Gorenje, SO Velenje, Spekter Žalec, Avtoličarstvo Pirh in Okus Radlje. ■ B.J. Ob uspešni organizaciji pa se gostitelji tokrat niso izkazali s tekmovalnimi dosežki. Pri članih sta v glavnem turnirju nastopila Dovšak in Apšner, slednji z vabilom, pri dekletih pa Radanovičeva in Bibiank-ova. V 2.kolo se je uvrstil le Apšner, tam pa izgubil s fa-voriziranim Kranjčanom Janškovcem. Smolo je imela tudi Bibiankova, ki je že v l.kolu naletela na kasnejšo državno prvakinjo. Sicer sta naslova državnih prvakov v posamični konkurenci osvojila Borut Urh in Barbara Mulej, oba Triglav Kranj. ■ A.B. Nogomet V soboto v Velenju Croatia Ob koncu višinskih priprav na Kopah so nogometaši velenjskega Rudarja preteklo soboto v Slovenj Gradcu odigrali prvo prijateljsko tekmo v pripravljalnem obdobju. Nasprotnik je bila ekipa Pliberka z avtrijske Koroške. Čeprav so imeli Velenjčani za sabo kilometre in kilometre "po hribih in dolinah", jim gostje niso bili dorasel nasprotnik. V prvem polčasu so igrali Čanič, Javornik, Oblak, Musli-movič, Žurman, Doler, Živanovič, Pešič, Djafič, Spa- sojevič in Komar. Ta ekipa bo z rahlimi "popravki" verjetno nosila glavno breme Rudaija v novem prvenstvu. Gostje so igrali zelo zavzeto, vseeno pa nobenkrat niso nevarneje zapretili vratarjem Čaniču ter Hrovatu in Jovanoviču, ki sta izmenoma branila v drugem delu igre. Z zadetkoma Živanoviča in Javornika so Velenjčani v prvem delu povedli z 2:0. Javornik je zadetek dosegel s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je sodnik Branko Jozič piskal v korist zeleno- črnih. Najstrožji strel je izvedel Javornik, vratar je žogo obranil, vendar je odbita žoga prišla nazaj do izvajalca, ki je bil tokrat natančnejši. V drugem polčasu je zaigralo novih enajst Rudarjevih igralcev, ki so z dvema dobro odmerjenima streloma še dvakrat zatresli mrežo gostov, 4:0 torej. Včeraj (sreda) so Velenjčani gostovali v Rušah pri Pohoiju, v soboto pa bo v Velenju gostoval hrvaški prvoligaš Croatia Zagreb. Tekmo bodo pričeli ob 18. uri. ■ vos Nogometni klub Rudar 8*fti8»*8a*8»8«$SS8«SK«ftS»*8»8gK Na tribunah želijo več gledalcev Do začetka 3.državnega prvenstva v prvi nogometni ligi so še trije tedni in vodstva posameznih klubov imajo polne roke dela. V velenjskem Rudarju pravijo, da ničesar ne bodo prepustili naključju, obenem pa ocenjujejo, da si njihova ekipa mora zagotoviti mesto med desetčlansko elitno družbo v sezoni 1995/96. Igralcem so omogočili resnično zelo dobre možnosti za priprave. Po besedah predsednika kluba Janka Lukneija so imeli srečo v prestopnem roku, v novi sezoni pa se želijo še boy spoprijateljiti z gledalci Pripravljajo več akcij, ki naj bi kar največ lju- biteljev nogometne igre pritegnile na nogometne tribune, te pa naj bi še pred koncem prvega dela prvenstva povečali in pokrili. Poleg tega se dogovaij^jo, da bi se v Velenju na kvalifikacijsko tekmo z Italijo v Mariboru pripravljala slovenska A reprezentanca, mlada reprezentanca pa naj bi eno izmed kvalifikacijskih tekem odigrala prav na Rudaijevem igrišču. Od ponedeljka 18.julija, bodo v p red prodaj i sezonske karte. Te bodo seveda cenejše od kart v redni prodaji. vpit i/- llfiilli Namizni tenis \*mm»m*m**mm Uroš na EP v Pariz V torek je s slovensko reprezentanco na evropsko mladinsko prvenstvo odpotoval tudi Velenjčan Uroš Slatinšek, član ERE Tempo. Na tako zahteven nastop se je v zadnjem mesecu pod vodstvom proslavljenega Eda Vecka zavzeto pripravljal v Petrovčah, Tržiču in Logatcu. V Parizu bo nastopil v posamični konkurenci, v paru s Šolarjem iz Murske Sobote in v mešani dvojici s Petro Der-mastijo iz ljubljanske ^ Ilirije. Pred odhodom so mu veliko sreče zaželeli vsi člani kluba in vodstvo ERE, ki je generalni pokrovitelj kluba. Prvenstvo bodo pričeli jutri, 15.julija, sklenili pa 24.julija. ■ A. V. Plavanje a k a« * »i m m«»u Podkraj - Zanimiv tek •■■■»»■»■■iciiiataicgiKUKtB Petega cestnega teka v Podkraju seje udeležilo 40 tekačev iz več slovenskih krajev, ki so vključeni v Gorenjevi tekaški ekipi. Letos so tekli na novi 12-kilometrski progi iz Starega Velenja po Ljubljanski cesti do Arnač in skozi Laze nazaj pred Lovski dvor v Starem Velenju. V članski in veteranski vrsti do 50 let je zmagal Marko Bokalič z Dolskega (44,12) pred Dravograjčanom Nikom Poberžnikom (43,22) in Jožetom Uranjekom iz Velenja (44,55); na absolutno četrto mesto se je z imenitnim časom uvrstila Ani Živko (45,57), druga med ženskami je bila Nataša Hribar iz Kamnika (57,46) in tretja Helena Žigon iz Ljubljane (1:08,0); med starejšimi veterani je zmagal Ljubljančan Franc Rozman (49,30) pred Celjanom Borisom Kavčičem (51,13) in domačinom Hinkom Jerčičem (51,15). ■ H.J. Pikado - Povedel Dejan Pfeifer . ...................................... Na prvem letošnjem turnirju v elektronskem pikadu za "Pokal poletja" v Starem Velenju je med 19 tekmovalci zmagal Dejan Pfeifer, drugi je bil Peter Kramar in tretji Mile Damjanovič. Ekipno je bilo najboljše Gorenje (Pfeifer, Svečko, Učakar) z 31 točkami pred ekipo RLV (Damjanovič, Koradej, Miklavžina) 24. Naslednji turnir bo v petek, 15.julija, prav tako v Starem Velenju, pričeli pa ga bodo ob 19.uri.( hj) V Trbovljah najboljša Ajda Plavalni klub Dadas iz Trbovelj je minulo soboto organiziral tradicionalni, tokrat že 25.po vrsti Lučkin memo-rial. Tekmovanje je bilo za kadete in dečke zadnja preizkušnja pred bližnjim državnim prvenstvom. Nastopilo je 345 plavalcev iz 15 slovenskih klubov in zagrebške Mladosti, med njimi tudi 12 velenjskih plavalk in plavalcev, ki so dosegli solidne uvrstitve in rezultate. Zmagali sta Ajda Valcl in Bojana Kološič. Ajda je kljub enotedenski prekinitvi tren- ■ zelo dober rezultat dosegla Mateja Udovičič. Rezultati: deklice -100 m delfin: l.Kološič 1:14,04; 100 m prosto: 4.Kološič 1:07,47; kadetinje: 100 m hrbtno: l.Valcl 1:10,55; 100 m delfin: 9.Udovičič 1.20,11; 100 m prosto: 2.Valcl 1:04,27; 100 m prsno: 3.Udovičič 1:21,52; kadeti: 100 m delfin: 4.Valcl 1:05,56; 100 m prosto: 8,Petras 59,98; V štafeti 8 krat 50 m prosto, v kateri so nastopili po štirje plavalci in plavalke, je velenjska ekipa z rezultatom 4:00,95 NITE ČLAN RUDARJA POSTANITE ČLAN R č co O CL < DC < O DC Z 5 o LU CO O CL DC < D D DC Z -O UJ CO O CL Nogometna zveza Slovenije NK RUDAR VELENJE ZAKAJ BI SAMO AMERIČANI GLEDALI NOGOMET! GLEJTE GA TUDI VI! Za 120 DEM v tolarski protivrednosti g s sezonsko karto NK RUDAR. d c o > m c_ > TI O CO 5! z H m o C D > JJ a prvenstvene ■ pokalne in ■ prijateljske DQ§|JTE JO V PRO v e|1|1.blag ERAjflpRT in NA KI m O« £ z J} C o > 33 c_ > 1. SLOVENSKA NOGOMETN A L I G A inga zaradi bolezni zmagala na osvojila 5.mesto. Plavali so 100 m hrbtno in bila druga na Andraž Valcl, Mario Petras, 100 m prosto. V seštevku točk dveh doseženeih rezultatov je bila najboljša plavalka mitinga in je za to prejela še posebno nagrado. Na 100 m prsno je Ajda Valcl, Mateja Udovičič, Bojan Knez, Peter Rovšnik, Bojana Kološič in Tatjana Sladič. ■ Marko Primožič Lep in uspešen poletni tabor Karate klub Velenje je že četrtič zapored organiziral pionirski poletni tabor na Slemenu. Udeležilo seje 53 pioniijev velenjskega kluba, trajal pa je polnih osem dni. Pri vadbi in delu so posebej poudarili karate in samoobrambo, vključevali pa so seveda tudi ostale športne aktivnosti in jim dodali vsakoletni pohod na Uršljo goro. Ob koncu tabora so pripravili še tekmovanje po pasovih v štirih skupinah. Uvrstitve najboljših treh - skupina A (črni in rjavi pasovi): Jelen, Mir, Mazej; skupina B (modri in zeleni pasovi): Kecman, Cvijič ter Tamše in Kurtovič; skupina C (oranžni pasovi): Arzenškova, Cvejičeva in Presečnikova; skupina D (rumeni pasovi): Garibovič, T.Pavčnik in Novakovič. ■ Dušan Borovnik IPIPI OBVEŠČEVALEC RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MO il'1111111 ii i n iiiiiii ■apiera it UYJ mm PPBB Debeli in veseii jutri pred klub! Gotovo se še spomnite lanske uspešne akcije z naslovom Polet- skim klubom v Velenju. Pričela se bo ob 18. uri, in če nočete za- Vinko Šimek Asji Matjaž (tednik Kaj): 'Ti je kaj žal, ker nisi med najtežjimi?" nih 13? Tudi letos bo! To pa za gotovo, prvič javno že v petek, 15. julija, torej jutri, pred Delav- muditi prijetnega večera, ne smete manjkati. Ne samo zaradi obilice nasto- pajočih: Brendi, Irena Vrčkov-nik, Robi Horvat, Sanja Mlinar, Magnet, Miki Šarac, Danijel Šmid - Danny, Agata Šumnik -Zgonc, Milan Petrovič, Prerod, Darko Kegl, Manja Šalamun in Vlado Cverle, ampak tudi... Tudi zato, ker bo jutri v Velenju prvi izbor najtežje oziroma najdebelejše slovenske družine. Po različnih krajih Slovenije se jih bo potem zvrstilo še več, naslednja pred celjsko dvorano Golovec. Najtežjo družino čaka lepa nagrada, osebni avto, ki ga podeljuje avtohiša Šerbinek. Od kje ideja za popestritev Poletnih 13? "Pa zakaj bi bili vedno vitki v središču pozornosti?" seje vprašal Vinko Šimek, ki bo prireditev tudi vodil. "Zakaj ne bi prišli na svoj račun še težki in debeli?" S tem preprostim vprašanjem se je rodila akcija, v kateri iščemo najtežjo oziroma najde-belejšo družino (po teži, ne značaju, da ne bo pomote!) Vsi, ki menite, da ste dovolj težki, se lahko oglasite. Edini pogoj je, da lahko sodelujejo največ štirje družinski člani (oče, mama in dva otroka ali eden od staršev in trije otroci; babice, dedki in tašče ter tasti ne pridejo zraven). Prijavnice zbirajo v tedniku Kaj, prijavite pa se lahko tudi na sami prireditvi. Poletnih 13 in akcijo Iščemo najdebelejšo družino, organizirajo Radio Velenje skupaj s tednikom Kaj in Gostom. Jutri se dobimo pred Delavskim klubom v Velenju, Poletnih 13 pa lahko poslušate in zanje glasujete tudi vsak ponedeljek med 17.30 in 18.30 v programu Radia Velenje. H mkp DEŽURSTVA OBČINA VELENJE >«•*««■>»«•<«•«*•««•» Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem dorru Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 14. julija dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Renko O., nočna dr. pirtovšek in dr. Kardoš. Petek, 15. julija-dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Urbane, nočna dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto in nedeljo 16. in 17. julija - dopoldan dr. Renko O. popoldne in ponoči dr. Renko V. in dr. Lazar. Ponedeljek 18.julija - dopoldne dr. Kardoš, popoldne dr. Gašper, nočna dr. Rus in dr. Friškovec. Zobozdravstvo: Iz Zdravstvenega doma Velenje in Slovenj Gradec so nas obvestitli, da v Velenju od 10. 7.1994 preneha z delom dežurna zobna ambulanta med prazniki in ob nedeljah. Zdravstveni dom Slovenj gradeč tudi obvešča, da bo njihova zobna ambulanta ob nedeljah in praznikih sprejemala bolnike z bolečinami iz Dravograda, Mozirja, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja od 7.30 do 11.30 ure. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 15.7. do 22.7.1994 Franc Blatnik dr. vet. med. Stanetova 47, mobitel 0609-618-117. OBČINA MOZIRJE Veterinarska postaja v Mozirju: Od 11.7.do 17.7.1994 Ciril Kralj dr. vet.med. Ljubno, telefon 0609-616-978 ali 841-410. Od 18.7. do 24.7.1994 Marija Rup dr. vet, med Gornji Grad, telefon 0609-616-978 ali 843-084. INFORMATIKA PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. IZJEMNO UGODNA PONUDBA: PC 486 DLC - 40 - CPU 486 DLC 40 MHz VLBus, Upgrade -RAM SIMM 1MB-70 ns4kom. - Vga Card VLB Multi MIRAGE + 1 Mb 16,7 MB 800 x 600 64k color, 2 x hdd / fdd, 2 x s, 2 x p, 1 x g -Mehki disk MITSUMI 3.5 "1.44 MB -Trdi disk 210 MB14 ms - Monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - Tipkovnica CHIC0NY SLO - Ohišje MINI tower 200 W + TC, TUV, RS0 - Miška TR0N CENA 139.000 SIT - POS BLAGAJNE za ceno PC - ja - PROGRAMSKA OPREMA ZA TRGOVINE, RAČUNOVODSTVA IN POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEMI. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! I iiiiiiiiini KINO riNC riNC DOM KULTURE VELENJE Petek, 15. 7. ob 19.30 Sobota, 16. 7. ob 21. uri GOLA PIŠTOLA 331/3 - komedija Režija: Peter Segal Vloge: Leslie Nielsen, Priscilla Presley, George Kennedy Gola pištola je okolju prijazen, biološko razgradljiv film in odporen proti oskarjem. Nora komedija o norem detektivu! Oseminpetdeset minut smeha do solz! Ponedeljek, 18. 7. ob 20. uri FINI GOSPOD (The Dinstingui-shed Gentleman) - komedija Režija: E. Murphy, Lana Smith Vesela in glasna, hkrati pa topla, romantična, politična komedija o lažnem kong^sniku, ki odkrije podkupovanje in druge umazane igrice v življenju wa-shingtonskega kongresnika. Pa še lepo dekle, ki mu pomeša štrene... LETNI KINO NA BAZENU SSHiS*SS8»K9t*!S»StK»aiSHt8*a; Predstave bodo ob lepem - suhem vremenu! Ob ogledu filma na prostem si lahko privoščite tudi hladno pijačo ali kaj drugega iz gostinske ponudbe! Nedelja, 17. 7. ob 21.30 uri GOLA PIŠTOLA 331/3 (Naked Gun 33 1/3) - komedija Zadnja priložnost za ogled te zabavne komedije! Torek 19. 7. ob 21.30 url FINI GOSPOD - komedija (Eddie Murphy) KINO ŠOŠTANJ Petek, 15. 7. ob 21.30 uri GOLA PIŠTOLA 331/3 KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 17. 7. ob 19. uri GOLA PIŠTOLA 331/3 Naslednji filmi: NORA ZABAVA V MONTE CARLU - komedija, The Doors (biografski), USODNI VAL (akcijski) TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 4. julija 1994 do 10. julija 1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g SO2/1T)3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m za neindustr., v naslednjih dneh: 10.7. AMP Veliki vrh zaščitena in rekreacij, območja 110 mikro-g S02/m3 zraka SEKRETARIA T ZA OKOLJE IN PROSTOR konc. SO 2 (mg/m3> VV. ZAV. VEL MERILNE POSTAJE EH3 8.7. — 6.7. CZ 9.7. □ 6.7. ■i 10.7. 107,8 MHz (oddajnik Piešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 14.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15.JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA,20. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Mttaih trinajst v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. —^— BREMUSd.o Foitova 2. Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., tax (o63) 857-647 od 8. do 12. ure TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešicij VOl'4 TRIJiFOSSKA ŠTEVILKA- 063/728-080 ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO MOKA TIP 850 25KG 36,90 MOKA TIP 500 25KG 48,90 KAVA BAR 1 KG CELA 965,00 OLJE ZVIJEZDA 12/1 165,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 VEGETA1KG 799,00 RIŽITALJ. 1KG 94,90 PRAŠEK ADRIA 289,90 PRAŠEK PERSIL 849,90 PRAŠEK WAISE REISE 719,90 V vročih poletnih dneh, ko prija hladen požirek, lahko v Košarici kupujete ohlajeno pijačo! KDOR VARČVJE - V KOŠARICI KUPIJE *** GRAJSKI RIZLING 149,90 JERUZALEMČAN 12/1 260,00 PIVO LAŠKO ZABOJ 1.650,00 PAMPERS PLENICE 1.590,00 KIS ZA VLAGANJE 3L 325,00 KOZARCI ZA VLAGANJE 34,90 POKROVI ZA VLAGANJE 389,00 KORUZA KRMNA 27,90 JEČMEN KRMNI 22,90 KRMILNA MOKA 21,90 *** KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sreda in soboto POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTAR IVAN KOMPLETNE POGREBNE STORITVE - UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV PREVOZI DOMA IN V TUJINI - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA UREJANJE GROBOV - PRVI PREVOZ DO 70 Km ZASTONJ SPOVRAČILOM STROŠKOV 76.500 VAM OPRAVIMO CELOTEN POGREB! ŠEMPETER V SAV. DOLINI 112/a, tel. 063/ 701 433 UGODEN ODKUP LESA! * OREH * ČEŠNJA * KOSTANJ IN DRUGE VRSTE LESA. ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI! KGZ DREN SEVNICA, tel.: 0608/41-573 OBJAVE M mmliiii Milil PONY KOLO, DOBRO OHRANJENO, primerno za otroke, poceni prodam. Telefon 852-996. KOZO IN KOZLIČKA PRODAMO. Cena po dogovoru. Telefon 885-490 po 19. uri._ NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERKE STORITVE. Telefon 831-728. MALI OGLASI 10 + 1 zastonj. VVinter, Lopata 55, telefon 272-070. ROLETE, ZALUZIJE, IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. Boris Kurent, telefon 061-320-639. GOLF 1,3 , letnik 90, 5 p, 3 v, me-talik, dodatna oprema, prodam. Telefon 853-550. KOSILNICO BUCHER in gradbeno barako, prodam. Telefon 894-561. PARCELO - NJIVO 1000 m2, v Šentilju pri Velenju prodam. Telefon 063-831-511 do 14. ure. HIŠO V VELENJU PRODAM. Telefon 858-265. PRODAJAMO JARKICE, različnih starosti in vrst, na rampi Šoštanj. ODDAM OPREMLJENO SOBO, s kopalnico in WC v bloku, Jenkova 17. Telefon 851-599. 48 BASNO HARMONIKO HOH-NER prodam. Telefon 858-094. KOLO MARATON PRODAM. Telefon 852-460 dopoldan, 850-490 popoldan. IŠČEM SLUŽBO ALI HONORARNO DELO. Končala sem računalniško šolo V. stopnje ter uspešno končala pripravništvo. Telefon 063-893-280. V ŠTINJANU BLIZU PULE, ugodno oddajamo apartmaje, ob hiši tri tenis igrišča, otroško igrišče in odbojka na pesku, do morja 15 minut peš. Telefon 0038552-517-011 (Božovič). OTROŠKO POSTELJO z jogijem in športni voziček zelo ugodno prodam. Telefon 853-803. ROČNO STISKALNICO ZA SADJE, 60 litrov z ročnim mlinom, prodam. Telefon 850-727. SIMENTALSKA TELETA od 160 do 180 kg, prodam. Telefon 882-319. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo 17.7.94 prodajala mlade kokoši nesnice v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve od 8. do 8.30 ure. Kokoši so cepljene in krmljene z domačim šrotom. Naročite jih lahko tudi po telefonu 0602-61-202. VEČJO OPREMLJENO SOBO z možnostjo kuhanja, telefona oddam ženski (100 DEM/SIT) ali dvema ženskama (75 DEM/SIT vsaka). Telefon 855-450 od 8. do 14.30 ure. V VELENJU PRODAM ali oddam v najem dvosobno stanovanje v pri- tličju. Telefon 857-707 ali 894-528. HROŠČA 1300 PRODAM. Registriran do 4/95, obnovljen,prodam za 2300 DEM. Telefon 857-070. REGAL 4 DELNI za dnevno sobo, spalnico, masažni aparat, ostanke gradbenih materialov zelo ugodno prodamo. Telefon 855-537 po 20. uri. KARTO ZA PREMOG prodam za 300 DEM. Telefon 856-219 popoldan. OKNA 80 X 140 cm, prodamo za 11.000,00 SIT komad. Telefon 852-273. STANOVANJE do 30 m2 v Velenju najamem. Enoletno predplačilo. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. NAPRODAJ IMAMO VEČ NEPREMIČNIN - stanovanj, hiš, parcel, vikendov. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. RABLJENE VROČE CINKANE KLETKE za zajce, ugodno prodam. Telefon 856-446. KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 PRODAM. Telefon 850-882. ZAMRZOVALNO SKRINJO ugodno prodam. Telefon 858-164. OMARO ZA DNEVNO SOBO zelo ugodno prodam, za četrtino vrednosti. Telefon 892-182. 1500 KOMADOV nerabljene strešne opeke Vinkovci 33, prodam. Telefon 882-883. NOVO GORSKO KOLO na 21 prestav prodam. Telefon 856 056. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in sina JANKA ŽITNIKA 11.5.1953-5.7.1994 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in z nami sošustvovali. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, še posebej dr. Polesu za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja.Iskreno se zahvaljujemo tudi delovnemu kolektivu ESO Velenje, gospodu Josipu Vogrincu za poslovilni govor in iskazano pomoč. Žalujoči: Sestra Marija z družino in mama Fanika ter ostali sorodniki iz Ljubljane, Velenja in Brežic. ZAHVALA ob izgubi našega moža in tatija JOŽETA FIJAVŽA se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, darovalcem cvetja in sveč. Posebej se zahvaljujemo g. primariju dr. Fijavžu, zdravstvenemu osebju ZD Velenje, g.dr. Kožarju, ga. Štefici, ga. Mojci, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Slovenj gradcu, bolnišnice v Topolšici, govornikoma, gaslicem, g. Hudalesu, častnemu vodu rudarjev, rudarski godbi, pevcem, g. Gezi, g. Silvotu in sostanovalcem iz Kersnikove 2. Zahvala g. župniku za opravljen obred. Žalujoča žena in sinova z družinama. lil Srce trnje več ne bije, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ZAHVALA STANISLAV KONEC 29.7.1937-5.7.1994 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, govorniku g. Semetu, Društvu upokojencev Velenje, pevcem, godbi, g. župniku za obred, podjetjem NAMI, RLV, GORENJU in vsem tistim, ki so ga pospremili na zadnji.poti ter darovali cvetje in sveče ter z nami sočustvovali. HVALA! Žalujoči: Žena Veronika, sinova, hčerke in vnuki. ZAHVALA 7. julija 1994 smo se na pokopališču Podkraj za vedno poslovili od najinega očka in moža ANTONA VIDMARJA iz Velepja Vsem, ki ste nama ob njegovi smrti lajšali bolečino,nama izrazili pisno ali ustno sožalje, darovli cvetje in sveče ter se poklonili njegovemu spominu, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujeva osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečine in nego. Zahvaljujeva se sosedom za pomoč in podporo v dnevih žalosti, gospodu govorniku za ganljive besede slovesa, članom ZBS, Društvu invalidov, Društvu upokojnecev, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred ter sodelavcem TEŠ. Posebna zahvala še dr. Fijavžu in sestri Mileni. Sin Darko z mamo Lojzko. Velenje, 11.7.1994 Ali me čakate polja, gozdovi preljubi? Kako rada bi prišla, oh rada. Ne čakajte me, nič več me ne bo. Se spomnite, kdaj sem prišla po slovo. ZAHVALA Za vedno je odšla od ftas naša draga žena, mamica, omi, sestra MARTA GRUBER 29.7.1944-10.7.1994 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in opravljen pogrebni obred. VSI NJENI ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene in mame ZORICEZEVART se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja. Hvaležni smo dr. Drnovšku, dr. Komadini, dr. Fijavžu in vsemu osebju internega oddelka celjske bolnišnice. Hvala govornikoma in pevcem. Še posebej smo hvaležni za pomoč sosedu Dragu Ringu in njegovi družini. Mož Janko, sin Milan in hči Sonja z družinama. Velenje, 12.7.1994 CAS "Naš Cas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: HII llllllTI in lumina Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Ljubno ob Savinji BQ 34.BAL RES FL0SARSK1? Dolgoletna narodopisna in turistična prireditev, še ne tako davno znana širom po domovini in po svetu tudi, vsekakor terja dolgotrajne in dobre priprave. Če želi biti dobra in če ne želi biti sama sebi in svojemu uveljavljenemu imenu namen. Vsaka takšna prireditev se vzpenja in pada, a padec vendarle ne sme biti preglobok. Zaflosarski bal na Ljubnem ob Savinji gre, z dobrimi nameni in brez kančka zlobe. Preveč je bila ta prireditev uveljavljena, da ne bi v celih 33 letih vsebinsko padla, da se ne bi vsebinsko spet pobrala; dovolj tehtno opravičilo za minulih nekaj (vsebinsko) slabih let je bilo popolno razdejanje prireditvenega prostora ob Savinji in precejšnjega dela Ljubnega po uničujoči vodni ujmi leta 1990. Vendar, čas celi rane. Že ob lanski 33.izvedbije bilo "poplavno opravičevanje" na zelo majavih nogah, letos ne bo več sprejemljivo. Za nikogar in najmanj za stare in nove obiskovalce, kijih znaniflosarski "ho-ruk" še vedno vabi na Ljubno. Še 14 dni samo je do 34.flosarskega bala, na Ljubnem se pripravljajo-, bo bolje, kot je bilo lani? Mora biti! Tako uničujočega razpoloženja gostov si prireditelji ne smejo več privoščiti. Najbolj tragično pri vsem tem je, da so v dobrih starih letih na Ljubnem ob balu poprijeti vsi in izkupiček namenili skupnim dobrinam. Je katastrofalna poplava (ali nemara že kaj pred njo!) ljudi res razdružila, mar res ni več skupnih in nerešenih problemov?! Ne bo držalo, Icer preprosto ni res (da namreč ni problemov - ie prireditveni prostor Vrbjesamoje problem)! Pri svMUdavžju, zaščitniku zgornjesavinjskih in zadrečkih flo-sarjev, tole ni branje levitov tistim, Id si še prizadevno,je le dobra namera in še vedno bolje, kot biti brezobziren kritik in general po (izgubljeni) bitki. Za veselje in vihravo zabavo na Ljubnem nikoli ni bil problem in najbrž tudi letos ne bo, ne sme pa znova biti problem domača, Ijuben-ska in flosarska vsebina. Preveč je dobrih zgledov iz minulih let v domačih bgih, preveč znanja in izkušenj pri Ljubencih. Karkoli torej Že bo narodopisnega, naj bo domače, sočno, izvirno, pa četudi bo kratko. Sicer..., sicer bo ob vsem spremljajočem veselju dolgoročno žalostno; predvsem za kraj in krajane. Brez vnaprejšnje ali (pre) kasne zamere torej, HO - RUK! ■ Janez Plesnlk m ■ Center srednjih šol Velenje Trnova pot do izbrane srednje šole Toliko dela in zmešnjav kot jih je povzročil vpis v prvi letnik srednjih šol v novem šolskem letu, pa še ne. In zato tudi veliko učencev še ne ve za svojo "usodo" in to mesec in pol pred začetkom novega šolskega leta. V torek so učenci, ki bodo nadaljevali izobraževanje na Centru srednjih šol v Velenju, prejeli pisna obvestila o sprejemu na šolo. Več kot 700 jih je, kar je nekaj manj kot minulo leto. Se vedno pa to ne bodo vsi učenci, ki so se prijavili. Na velenjski srednješolski ustanovi so morali letos omejiti vpis v treh programih oziroma za izobraževanje v treh poklicih: računalniški tehnik, gospodinja - oskrbnica in monter električnih omrežij in inštalacij. 5.julija, ko so srednje šole objavile rezultate o omejitvi vpisa, se je izkazalo, da v program za računalniškega tehnika niso mogli sprejeti 12 učencev, za gospodinjo - oskrbnico pa 30 prijavljenih učenk. V dvoletno šolo smeri monter električnih omrežij so sprtjfcli 43 učencev (prvih prijav je bilo 68). Učenci, ki so 5. julija izvedeli, da na šolo, kamor so prinesli prijavo, ne bodo mogli biti sprejeti, so prejeli rangirni list (letošnjo novost, za katero niso vedeli niti delavci v šolskih svetovalnih službah). Na njem so bile zapisane srednje šole v Sloveniji, ki so imele za vpis v 1. letnik še kakšno prosto mesto. Rezultate drugega rangiranja so šole objavile minuli petek. Po tem datumu je tako na Centru srednjih šol v Velenju še 10 učenk, ki za zdaj še niso sprejete na nobeno srednjo šolo v republiki. Te učenke bodo v avgustu (po popravnih izpitih v srednjih šolah) lahko ponovno kandidirale za sprejem v 1. letnik. Ob tem naj zapišemo, da je bilo kar precej takih deklet, ki za sprejem v šolo, kamor so si želele, niso imele možnosti, zato so se odločile za 3-letno poklicno šolo oblikovalec kovin (strugar, brusilec, orodjar). Tako kot zadnjih nekaj let je bilo tudi tokrat kar nekaj težav pri vključevanju deklet vsrednjo šolo. Predvsem so imele težave učenke, ki so bile v osnovnošolskem izobraževanju manj uspešne. Kako pereč problem je to, pove med drugim podatek, daje po prvem rangiranju samo v Celju na srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli ter na srednji trgovski šoli ostalo nerazporejenih več kot 100 osmošolcev, v Slovenj Gradcu pa približno 50 oziroma za več kot dva oddelka. Do zadreg, tudi zelo neljubih, je prišlo tokrat ne samo zaradi nekoliko spremenjenega postopka vpisa, ampak tudi zaradi malomarnosti staršev ter njihovih otrok. Ni bilo namreč prav malo takih, ki do določenega roka niso predložili zahtevane dokumentacije za vpis. Podatke o teh učencih potem ni bilo mogoče pravočasno vnesti v računalnik, zato jih tudi pri republiški obdelavi podatkov ni bilo mogoče upoštevati. 12. julija je tako postopek za vpis končan. Šole bodo o možnostih sprejema novince obvestile po 28. avgustu oziroma po končanih popravnih izpitih. Po trenutnih podatkih bo na Centru srednjih šol v Velenju verjetno še kakšno prosto mesto v 3-letnih poklicnih šolah elektro, strojne in rudarske šole. Še pred enim vprašanjem so velenjski srednješolski svetovalni delavci. V dobro končanem šolskem letu je namreč zaključilo osnovno šolo za begunce 28 učencev. Ti bodo lahko kandidirali za sprejem v 1. letnik srednje šole šele v mesecu avgustu in še to le v tiste programe, ki bodo takrat imeli še kakšno prosto mesto. ■ (tp) Gostinstvo Turizem Trgovina . organizirajo veliko prireditev -rj Itol 3 Imlh C^iiAr.Lj^ f j v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, —^ pred Delavskim klubom. I. Zelene oči - Brendi Z. Poslušam srce - Irena Vrčkovnik 3. Ti si moja mačka - Robi Horvat 4. Trinajstletniki - Sanja Mlinar 5. Žena naj bo doma - Magnet 6. Ti si moja breskvica - Miki Šarac 7. Bela plaža ljubezni - Danijel Šmid - Danny 8. Spomin - Agata Šumnik-Zgonc 9. Na morje bova šla - MIlan Petrovič 10. Pivo me gor drži - Prerod II. Moji konji, moja sreča - Darko Kegl 12. Izidor - Manj a Šalamun 13. Mama - Vlado Cverle IŠČEMO NAJDEBELEJŠO DRUŽINO Prvi izbor bo že na prireditvi POLETNIH TRINAJST v petek, 15. julija ob 18. uri v Velenju, pred Delavskim klubom. Najtežjo oziroma najdebelejšo družino čaka tudi lepa nagrada -osebni avto, ki ga podeljuje avtohiša ŠERBINEK. Nagrajene pa bodo tudi vse ostale družine. Huda ura v Ravnah oklestila letošnji pridelek "Pa tako lepo je kazalo!" Hudo je. kadar se narava zaroti proti človeku. Hudo zato. kei je njeno maščevanje pogosto kruto. Le kratek čas je namreč potreben za to, da se trud In dolgoletno delo nekoga hipoma spremeni v obup, v skrbi za jutrišnji dan. Posledice. ki jih povzročijo bodisi vodne ujme. toča, zemeljski plazovi so katastrofalne in ni jih mogoče odpraviti v kratkem času. Pred štirinajstimi dnevi se je narava kruto poigrala s krajani ob 18-tih in nekako 15 minut krajanom vlivala strah v kosti. Malo manj kot jajce debela toča je padala po njihovih pridelkih, voda, ki je drla z vseh koncev in krajev, je naredila svoje. Sploh na cestah, lokalnih in krajevnih. Nemočni so opazovali dogajanje, nato pa ob nekoliko manjši ihti pretreseni od vsega takoj prijeli za krampe in lopate ter se lotili Zasavja, Tabora in Vranskega (v žalski občini). Prejšnji torek popoldne je znova "udarilo". Tokrat v Litiji in v zgornjem delu krajevne skupnosti Ravne pri Šoštanju. Toča je klestila po poljih, travnikih, vrtovih. Narasle struge tamkajšnjih potokov so odnašale s sabo zemljo, pesek,... Huda ura seje zgrnila nad ta predel Šaleške doline približno odpravljanja posledic, da ne bi bilo kje še huje. Del dopoldneva, prejšnjo sredo, smo se mudili med njimi. Čeprav so se kazalci šele dobro premaknili proti 9. uri, je bilo tod pravo mravljišče. Slišala seje pesem lopat, krampov, samokolnic - skratka pripomočkov, s katerimi so krajani odpravljali posledice toče in naraslih tamkajšnjih potokov, bodisi pred domačim pragom, na poljih, travnikih ali Po tako poškodovani cesti se do hiše pride le še peš cestah. "Pa tako lepo je kazalo!" so bile najpogosteje izrečene njihove besede. "Ostali smo praktično brez Takšen je bil po neurju vrt Ide Pirtovšek pridelka. Okleščena koruza, oskubljene povrtnine, njive krompirja, pese, pa jablane. Joj, prejoj!" Joj, prejoj so ocenjevali stanje člani komisije velenjske vlade oziroma velenjskega občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve, ki so se tega dne skupaj z nami mudili na terenu in predstavniki celjskega cestnega podjetja. Dan kasneje še menda tisti, ki skrbijo za vodotoke, struge rek, potokov. Ob pogledu na precej poškodovane ceste in struge potokov so bili zaskrbljeni zato, "ker bo zadeve treba sanirati, denarja pa ni mogoče vzeti nikjer." Vanje uprte oči prizadetih so želele slišati besede tolažbe. Slišali so obljube in na moč si sedaj želijo, da bi čimprej prerasle v dejanje. (tp) Na travniku je bilo predvsem kamenje