8554 AA
Pk
OSREDJA KNJIŽICA
6;ooV"b>ER
wkSKI DNEVNIK
Poštnina platana » gotovini	r. ..
Abb. postale I gruppo LCDU 4l)U lir
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Leto XXXVn. Št. 227 (11.049)
TRST, petek, 25. septembra 1981
PO SREČANJU MED HAIGOM IN GROMIKOM V NEW YORKU
Sovjetska zveza in Amerika napovedali pogajanja za omejitev evroizstrelkov
Obe velesili pa se še vedno razhajata ob vprašanju, kako zagotoviti ravnotežje sil v Evropi
NEVV VORK, MOSKVA - Združene države Amerike in Sovjetska zveza so včeraj napovedale, da so se sporazumele o začetku pogajanj za omejitev evrostrateškega orožja. Pogajanja se bodo začela 30. novembra letos in bodo na ravni veleposlanikov. To je v bistvu glavna točka včerajšnjega skupnega a-nteriško - sovjetskega komunikeja, ki so ga objavili po predsinočnjem srečanju med ameriškim državnim tajnikom Haigom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Le nekaj minut kasneje so enak komunike objavili tudi v Moskvi in s tem dokončno potrdili, da je srečanje Haig - Gromiko uspelo.
Velesili sta torej ponovno vzpostavili pretrgani dialog, ker »verjameta v koristnost takih pogajanj *a dosego trdnosti in mednarodne varnosti in sta se obvezali, da ne bosta varčevali z napori, da bi dosegli sprejemljiv sporazum*. Te besede skupnega komunikeja pa ne spreminjajo razhajanja obeh velesil glede ravnotežja sil v Evropi.
Decembra leta 1979 je atlantsko zavezništvo sklenilo, da bo moderniziralo svoj jedrski raketni sistem v Evropi z namestitvijo 572 raket srednjega dometa (porshing 2) in manevrirnih raket (cruise). da bi tako ponovno vzpostavilo ravnotežje sil v Evropi, ki ga je po trditvah NATO Sovjetska zveza porušila z nameščanjem novih raket «SS 20*. Za Sovjetsko zvezo je zahodni sklep «porušil temelje vsakega nadaljnjega sporazumevanja*. Nekaj mesecev kasneje so postali v Moskvi prožnejši, ko so predla Rali pogajanja o nadzorstvu nad taketami srednjega dometa. 25. septembra lani sta se v New Yorku sestala Gromiko in tedanji državni tajnik ZDA Muskie, ki sta se sporazumela o začetku pogajanj. Ta pa so v oktobru klavrno propadla, saj se nista .velesili sporazumeli niti o dnevnem redu.
Prav tako je - klavrno propadel Poskus sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva, ki je na 26, kongresu KP SZ predlagal Zahodu »zamrznitev nameščanja novih raket srednjega dometa*. Za' zahodno Evropo je bila zamrznitev nespre jemljiva, »saj bi uzakonila premoč vzhodnega tabora v Evropi*. Tudi propagandna gesta o sovjetskih povračilnih ukrepih proti tistim državam. ki bi pristale na namestitev novih ameriških raieet oa svojem ozemlju, ni obrodila zaželenih uspehov. V Moskvi so upali, da bodo razdvojili zahodne zaveznike, povzročili pa so le notranje težave raznim evropskim vladam. Vseeno pa Evropa ni ostala gluha na sovjetske pozive. Predvsem Zahodna Nemčija se je na vse kriplje trudila. tla bi ponovno vzpostavila dialog rned velesilama. Moskva je oo-časi umikala svoj pogoj o preklicu sklepa o namestitvi novih ameriških raket v Evropi. Pred tednom dni je Leonid Brežnjev celo predlagal delno odstranitev novih raket <SS 20», če bi ZDA pokazale »razumevanje*. NATO pa umaknil »klep o namestitvi »evroizstrelkov*.
Kljub takemu odpiranju so stališča ŠZ in Zahoda o vprašanju evroizstrelkov nespravljiva. Moskva obtožuje Zahod, da je sprožil oboroževalno tekmo v trenutku, ko je SZ z namestitvijo raket «SS 20» dosegla raketno ravnotežje v Evropi. Atlantsko zavezništvo zavrača take ocene s trditvami, da je SZ s posodobitvijo svojili tankovskih enot. letalstva in mornarice še povečala neravnotežje v konvencionalnem o-rožju, z namestitvijo raket «SS 20» pa je postala premoč varšavskega pakta še bolj očitna.
Resnici na ljubo v tej polemiki Zahod namerno pozablja, da so države varšavskega pakta tudi v dometu raket z ameriških jedrskih podmornic, pozablja na očitno premoč mornarice in letalstva. V takih pogojih so upanja za uspešna ženevska pogajanja o «evrostrate-škem* orožju borna. Oba tabora nista namreč pripravljena na odstopanja od načelnih stališč. To velja v veliki meri predvsem za ZDA, ki bi hotele doseči ravnotežje sil na najvišji ravni, da bi v oboroževalni tekmi čimbolj prizadele sovjetske razvojne načrte. Reaganova administracija je namreč prepričana, da lahko SZ vzdrži novo oboroževalno tekmo le za ceno hudih odrekanj. Sovjetska zveza pa .je s posodobitvijo svojega vojaškega aparata in z globalneišo politiko dosegla strateške položaje, ki jih noče sedaj izgubiti. Med tema dvema skrajnostima pa igra Evropa vlogo talca.
Ponoven vzpon dolarja: 1.177 lir
RIM — Tečaj dolarja sp je včeraj ponovno okrepil na vseh evropskih finančnih tržiščih. V odnosu do lire se je podražil za skoraj 22 lir v primerjavi s prejšnjim dnem, v zadnjih treh dneh pa za 43 lir, kar je nadoknadilo relativne izgube zadnjih dveh tednov. Včeraj je veljal dolar 1.177 lir.
V Velikih Laščah začetek 9. plenuma kulturnih delavcev 0F
LJUBLJANA — Praznovanje ob 150-letnici rojstva Frana Levstika, v Velikih Laščah bo te dni doseglo j svoj višek. Že skozi ves teden so se v Levstikovem rojstnem kraju in drugod po Sloveniji odvijale slovesnosti v počastitev velikega kritika in esejista, danes pa se bo začel deveti plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. Gre za velik in pomemben kulturni dogodek. ki ga prireja republiška konferenca SZDL. Okvirna tema letošnjega zasedanja bo Vloga kritike v sodobni slovenski umetnosti po letu 1945. Po pozdravnem govoru člana predsedstva SRS akademika Josipa Vidmarja bo imel uvodni referat član predsedstva CK ZKS Boris Majer.
Nato se bodo zvrstili referati strokovnjakov za razne zvrsti kulture in umetnosti. Tako bodo na primer svoja izvajanja posredovali Boris Paternu, Franc Zadravec in Janko Kos za področje literature, Vasja Predan, Bojan Štih in Aleš Berger za področje gledališča, medtem ko bodo ostali govorili še o kritiki likovne umetnosti, filma in glasbe. Govor bo tudi o satiri kot posebni vrsti kritike, o najzanimivejših vprašanjih pa bodo udeleženci posebej razpravljali v sklepni diskusiji.
P0 SINOČNJEM SREČANJU S SPADOLINIJEM IN PRISTOJNIMI MINISTRI
Pomisleki in zaskrbljenost sindikatov ob načrtu vlade pri klestenju proračunu
Pogajanja se nadaljujejo v upanju, da bodo vsaj nekatere ukrepe omilili v parlamentu
RIM — Spadolinijeva vlada je predložila včeraj sindikatom pravcati program po Reaganovem vzorcu, Po dolgih razglabljanjih o protiinflacijskem načrtu je predsednik vlade v bistvu kar po svoje odločil^ kje in kako je treba rezati javne izdatke. Svojo izbiro je nato obrazložil, po posameznih postavkah in posameznih točkah, voditeljem zveze CG-IL - CISL - UIL, (posamezne ukrepe objavljamo v posebnem sestavku). Skupno klestenje znaša, kot je bilo že znano, 9.700 milijard,
Pertini praznuje danes 85 let
RIM — Predsednik italijanske republike Sandro Pertini praznuje danes svoj 85. rojstni 'dan. Ob tem visokem jubileju je Pertini prejel že številne čestitke uglednih italijanskih politikov in [čisto navadnih ljudi, ki so na svojega predsednika močno navezani. Med drugimi so svoja voščila brzojavili tudi predsednik vlade Spadoli-ni, predsednica poslanske zbornice Jottijeva, tajnik PSI Craxi, Fanfani, Saragat itd.
Ob praznovanju tega visokega jubileja pa Pertini ne bo v ničemer spremenil svojega delovnega dne. Kot po navadi bo opravljal tekoče državniške posle, zvečer pa bo’ preživel v družbi svoje žene Carle Vol-toline.
od katerih zadeva zdravstvo 4.700, skrbstvo 2.500 in nakazila krajevnim upravam 2.500 milijard lir.
Jasno je, da številke še niso prav dokončne in da bodo morebiti, kot jp dejal Spadolini, nekatere postavke popravili. O tem bo danes odločal ministrski svet, ki bo sklepal o finančnem zakonu in državnem proračunu za leto 1982. Na vsak način pa je hotel predsednik vlade tudi včeraj potrditi, da ni imelo srečanje s sindikati nič »ultimativnega* in da se bodo pogajanja še nadaljevala tudi po 30. septembru. Ta datum, ki je zadobival politični pomen zaradi roka, ki ga je bil postavil sam Spadolini, za sklenitev prvega «pakta» proti inflaciji s sindikati in delodajalci, je v resnici izginil z vladnega koledarja: treba bo počakati vsaj do bližnjih kongresov CISL in CGIL.
Vse torej kaže, da je v ministrskem svetu odločno prevladala linija, ki jo je zagovarjal demokrščan-ski zakladni minister Andreatta. ki so jo komaj omilili z nekaterimi koncesijami. V preteklih dneh so tako socialistični, kot socialdemokratski in liberalni ministri odkrito kazali svoje nasprotovanje, socialistično vodstvo pa je tudi na zadnji seji potrdilo politično linijo, usmerjeno k povečanju javnih naložb, da bi dosegli rast zaposlitve. Za sedaj je pa sklepati, da je pri petstran-karski koaliciji najvišja možna raven ravnotežja tista, ki jo predstavlja včerajšnji Spadolinijev načrt. Ni pa mogoče izključiti, da se v prihodnjih dneh izvede pravcata preosnova vsaj dela tega načrta.
Pp sinočnjem srečanju sp namreč sporočili, da se bodo pogajanja med vlado in sindikati nadaljevala z vrsto sestankov. Ministra Allissimo
in Di Giesi bosta že od danes dalje vodila dve delovni skupini, da poglobita s sindikalisti ukrepe, ki zadevajo zdravstvo in skrbstvo.
Tajništvo enotne sindikalne zveze je pa že .sinoči izdalo uradne, sporočilo, v katerem izraža «pomisleke in zaskrbljenost* glede nekaterih a-spektov -gospodarskih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti. Vsa že napovedana srečanja, je dejal tajnik CGIL -Luciano Lama. bodo lahko vplivala na vsebino ‘finančnega zakona, ki ga bo lahko popravil tudi parlament. Po njegovem mnenju namreč so med okleščenimi postavkami tudi take, ki težko bremenijo same življenjske pogoje delovni!] ljudi. Po drugi strani pa o-težujejo pogajanja med sindikati in delodajalci, ker s povišanjem socialnih dajatev povzročajo naraščanje stroškov za delovno silo in zato oddaljujejo tudi perspektivo sporazuma med vlado in «družbenimi» sir larhi.	R. G.
Učinki klestenja
RIM — čeprav podatki niso še niti dokončni niti uradni, je skoraj povsem gotovo, da bo vladno klestenje po proračunskih postavkah zadevalo naslednje najpomembnejše spremembe:
SKRBSTVO: predvidenih 2.5-20 milijard lir bodo prihranili s povišanjem pokojninskih prispevkov obrtnikov za nadaljnjih 171.000 lir na leto, trgovcev za 178.000, kmetov pa za 100.000 Ur na leto (razen v goratih predelih), poleg že predvidenih poviškov za 600 milijard za te kategorije, skupaj 700 milijard lir. 500 milijard bodo pridobili s pol odstotka višjim prispevkom delodajalcev, pr a V toliko pa na račun kmetijskih delavcev.	.	.	_ •'
ZDRAVSTVO: 4.700 milijard namerava vlada pridobiti z zmanjšanjem izdatkov za zdravila (285), za preglede ha domu (500), z enoletno ukinitvijo kritja stroškov za zobne proteze in zdravljenje v toplicah (475) ter posebnih programov za ostarele in handikapirance (475), z morebitno uvedbo deželnih «ticketov» za zdravstveno službo (2,000 milijard). Prispevke zaposlenih na sektorjih industrije, kmetijstva in storitev za zdravstveno službo namerava vlada povišati od najmanj 0,3 odstotka do 1 odstotka, s čimer bi pridobili nadaljnjih 1.000 milijard lir.
DAVKI: spoštovali bodo Revigliovo obljubo za razbremenitev delovnih prejemkov iz tekočega leta za skupno 2.450 milijard, s prilagoditvijo količnikov inflaciji. Po drugi strani pa bodo nadoknadili 2.500 milijard, ki jih bo država odtegnila krajevnim upravam, z dodatnimi obdavčitvami v korist občin, ki bodo bržkone zadevale le davek na dohodke družb (IRPEG) in na nepremičnine (ILOR).
i	•■/jr l ,
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiNiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Občni zbor Sindikata slovenske šole
MED SVOJIM GOVOROM OB OTVORITVI SEJE PARLAMENTA
Tudi poljski premier Jaruzelski za koalicijo vseh družbenih sil
Po njegovih podatkih je gospodarski položaj katastrofalen Vlada veliko pričakuje od drugega dela kongresa Solidarnosti
»njegova vlada odločno branila socialistični sistem Poljske, ki ga ogrožajo protisocialistični naklepi*. Zunanji minister .je ob tem dodal, da sto sedanjost in prihodnost Poljske nerazdružljivo vezani na socializem. Obenem je Cz.vrek še poudaril, da .je poljska vlada hvaležna za pomoč in za razumevanje svojih zaveznikov, še posebno Sovjetske zveze in da popolnoma razume «nemir ter zaskrbljenost prijateljskih držav, ki bi želele, da Poljska premosti sedanje težave, kar je v interesu okrepitve socia. listične Poljske in obenem pomem-
Slndikat slovenske šole je imel včeraj, ob veliki prisotnosti članov, svoj 26. občni zbor. Poročilo na 2. strani
VARŠAVA — «Vse je v rokah poljskega naroda*. S to sibilsko frazo je predsednik poljske vlade Jaruzelski včeraj zaokrožil svoje poročilo o družbeno-političnem in gospodarskem položaju v državi, s katerim je otvoiil zasedanje poljskega parlamenta. 450 poslancev je z izrednim zanimanjem sledilo njegovemu izvajanju, ki je bilo za Poljake temeljnega pomena, saj se je Jaruzelski v preteklih dneh soočil z gospodarskimi in vojaškimi odposlanci Sovjetske zveze, istočasno pa je spregovoril o stališčih vlade do Solidarnosti, ki bo pojutrišnjem nadaljevala s kongresom v Gdansku.
V skopih besedah bi lahko rekli, da je bil govor Jaruzelskega zelo stvaren in nepolemičen, do Solidarnosti pa je bil kljub razlikam in različicam glede struj znotraj sindikata precej odprt. Tudi on je kot sekretar CK PZDP predstavil predlog o koalicijski fronti, ki naj bi združevala vse družbene in politične sile na Poljskem. Glede gospodarske krize pa so bile njegove o-cene kratkomalo katastrofalne. Jaruzelski je navedel podatke, ki pričajo o občutnem zmanjšanju proizvodnje in tujega odkupa poljskih proizvodov, med katerimi izstopajo meso, premog in mleko. V zadnjem polletju se je po njegovem poročilu znižal izvoz za 11 odstotkov, medtem ko se je uvoz zvišal za pet točk. S tem v zvezi je poljski premier opozoril, da kdor navdihuje kampanjo proti Sovjetski zvezi »škoduje svojemu narodu*, saj je splošno znano, da je SZ glavna dobaviteljica surovin Poljski.
Kljub vsemu pa je Jaruzelski napovedal, da bi se morala v kratkem bistveno izboljšati situacija na notranjem tržišču, predvsem glede razpoložljivosti moke in kruha. Zelo črnogled pa je bil glede izkopavanja premoga, ki je bistvena surovina za poljsko industrijo. Po njegovih informacijah naj bi zaradi hudega pomanjkanja te surovine Poljska izdelala letos 30 tisoč avtomobilov, 4 tisoč tovornjakov in 600 avtobusov manj.
Kakšno stališče pa je zavzel Ja-rjjjelski do Solidarnosti? V prvi vrsti je izjavil, da radikalne skupine, kot so »KOR* in «KPN», zlorabljajo zaupanje tega močnega sindikata z namenom, da ga »politično izpostavijo in da jim zgladijo pot'v sporu z oblastjo. Partija in ljudska oblast sta — kljub sumničenju in žalitvam — trdno odločeni, da nadaljujeta po poti socialistične obnove. Za zgrešene metode, ki so veljale pred lanskim avgustom, ni prostora. Cena zanje je bila prehuda, da bi jih lahko pozabili*, je dejal Jaruzelski in ob tem opozoril, da «to ne pomeni, da je upravičeno ustvariti iz Poljske mednarodni problem, za katerega se zanimajo najbolj skrajni imperialisti*. Zato je po njegovem mnenju bodočnost države in naroda odvisna od zadržanja, ki ga bo Solidarnost imela v teku drugega dela kongresa.
Od neodvisnega in samoupravnega sindikata poljska vlada pričakuje, da »se umakne iz bitke za o-blast, da spoštuje in sprejme u-stavna določila, da se oddalji od svojili najbolj ekstremnih struj in sovražnikov socializma, ki znotraj njega delujejo, da ne uporablja več anarhoidnih sloganov in da bistveno spremeni svoja stališča do zavezništva s Sovjetsko zvezo*. Po tem dolgem naštevanju, ki Solidarnosti daje bolj malo manevrskega prostora, je Jaruzelski končal z že o-menjeno frazo, o kateri opazovalci menijo, da pove vse, ali pa nič.
Sejm bo zasedel tudi danes, ko bo moral sklepati o zakonskih osnutkih glede državnih podjetij in delavskem samoupravljanju.
ben dejavnik za stabilizacijo mirnega reda v Evropi*,
Potresna sunka v Bazilikati
POTENZA - Bazilikato je včeraj ponovno prizadel potres, ki pa na srečo ni povzročil večje škode. Prvi potresni sunek so zabeležili o-krog 14.20 pri Beneventu in je i-mel jakost 7 stopinj Mercalhjeve lestvice, drugega pa so zabeležili ob 15.15 v okolici Polenze. Tudi ta je, bil 7 stopinj jakosti Mercallijeve lestvice.
Kot rečeno, večje škode ni bilo, kljub temu pa so imeli gasilci polne roke dela, saj so morali odstranjevati nekaj kamnov in ometa, ki se je odtrgal z zidov hiš. Človeških žrtev ni bilo in niti ranjenih.
IMIIIIIMimullllllimilllllllllllfMIIIIIIIIIIIUIIIMMIIimilUHimilllllUIIIIIIIIIIMtlllllllllUlUlimilHIlllllllMIlH
ARMENSKI KOMANDOS ZASEDEL TURŠKI KONZULAT V PARIZU
Czyrekov govor na skupščini OZN
NEW YORK — V svojem govoru na skupščini OZN je poljski zunanji minister Czyrek izjavil, da bo
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiMiMiitniiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuf
POSEG JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V OZN
Vrhovec: svet je naveličan nasilja
Jugoslavija podpira prizadevanja za dekolonizacijo Namibije Varnost v Sredozemlju pomembna za vso Evropo
NEW YORK — Položaj v svetu je težak in zaskrbljujoč, toda narodi se še nikoli niso tako odločno postavili po robu politiki sile in tuje nadvlade kot zdaj, je med splošno razpravo na rednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov poudaril jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Dejal je, da je izhod iz sedanjih zagat, ki bi vodil k trajnemu miru in napredku človeštva v možnostih, ki jih svetu ponuja politika neuvrščenosti. Popuščanje napetosti pa mora biti splošno, ne more biti omejeno samo na veliki sili in bloka. Usmeriti se moramo k odpravljanju vseh kriznih žarišč in poseganja v notranje zadeve drugih držav.
Josip Vrhovec se je zavzel tudi za nove praktične ukrepe, iz katerih bi nastala nova gospodarska ureditev sveta. Pri tem je posebej podčrtal, da se mora svetovna organizacija upreti vsakršnemu
vmešavanju v tuje zadeve in o tem končno vendarle sprejeti tudi deklaracijo.
Poudaril je, da je varnost Sredozemlja izredno pomembna za to območje, pa tudi za vso Evropo in Bližnji vzhod. Opozoril je na nevarnosti, ki izvirajo iz kopičenja orožja v tem delu sveta, potem pa se je dotaknil še drugih kriznih žarišč.
Zvezni sekretar je dejal, da Jugoslavija podpira vsa prizadevanja za dekolonizacijo in s tem v zvezi omenil Namibijo in Zahodno Saharo, podprl miroljubno združitev Koreje in dejal, da je Jugoslavija za miroljubno rešitev kriz v Afganistanu in Kampučiji v skladu z resolucijami ZN, hi zahtevajo umik tujih čet. Izrekel je zaskrbljenost zaradi vojne med Iranom in Irakom in se zavzel za miroljubno rešitev ciprske krize ob spoštovanju ciprske enotnosti in neuvrščenosti, (dd)
PARIZ — Pripadniki »tajne armade za osvoboditev Armenije* so včeraj napadli in zasedli turški konzulat v Parizu ter zajeli okoli 40 talcev, za osvoboditev katerih zahtevajo izpustitev vseh armenskih političnih jetnikov, ki so zaprti v turških zaporih.
V bliskoviti akciji sta bila ranjena eden izmed štirih napadalcev in turški generalni konzul Kaya Inan, Oba so po nekajurnem dogovarjanju s policijskimi agenti pripeljali v bolnišnico, medtem ko so talci in njihovi ugrabitelji še vedno zaprti v uradih konzulata. Francoska policija je poslopje nemudoma obkolila in izvedla evakuacijo vseh sosednih stanovalcev, da je stanje povsem pod nadzorstvom.
Napeto ozračje je kmalu po napadu prekinil prvi poziv armenskih teroristov. Iz Libanona je osrednji urad armenske tajne armade poslal v Francijo dokument, v katerem je rečeno, da je napad na turški konzulat izvedel »samomorilski komandos Yeghia Kechichiana*. Takoj pa dodajajo, da ima akcija povsem miroljubne namene in da Armenci ne želijo, da bi prišlo do nepotrebnega prelivanja krvi. V dokumentu zahtevajo «le», naj turške o-blasti izpustijo vse politične ujetnike, vključno s petimi Turki in petimi Kurdi ter dvema armenskima duhovnikoma. V podkrepitev miroljubnih namenov armenska organizacija predlaga tudi ustanovitev mednarodnega kulturnega telesa za zaščito armenskih spomenikov v «zasedenem območju*. Turške oblasti naj bi se zahtevam odzvale brezpogojno in brez omejitev. Francija pa naj bi pri vsej zadevi o-stala nevtralna. Armenska organizacija je tudi postavila ultimat, ki je zapadel pozno sinoči. Če do takrat ne boste ugodili našim zahtevam — je poudaril vodja komandosa — bomo začeli dosledno ubijati talce in pognali v zrak turški konzulat, Ob izteku ultimata pa se, vsaj do zaključka redakcije, ni zgodilo ničesar.
Nepričakovan napad je bržkone presenetil vlado v Ankari. Turški veleposlanik v Franciji je zanikal, da se je sestala turška vlada, da bi preučila odgovor na zahteve armenskih gverilcev. Sicer pa terorističnega dejanja sploh ni hotel komentirati. Turška vlada namerava
očitno zavlačevati s pogajanji v pričakovanju novih razpletov. Iz Istanbula pa je glasnik armenskega patriarha izjavil, da sta armenska duhovnika res zaprta v turških zaporih, vendar pa ne iz političnih razlogov.
Na sliki (telefoto AP): laika v turškem konzulatu v Parizu posreduje policijskim agentom sporočilo armenskih gverilcev.
Zasedanje socialistične internacionale v Parizu
PARIZ — Predsednik socialistične internacionale Willy Brandt je včeraj odprl dela izvršnega uiada te organizacije, ki združuje 74 strank in gibanj, od katerih je 17 na vladi. Za Italijo se zasedanja udeležujeta tajnika PSI Craxi in PSDI Longo. Med dvodnevno razpravo bodo obravnavali zlasti nekatera poročila o stanju v latinskoameriških državah v luči nedavne mehiško-franeoske izjave, ki priznava polnopravnast opozicijskih gibanj v Salvadoru. Pomembni dol zasedanja pa bodo namenili tudi vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom, s posebnim' poudarkom na temah o oboroževanju, ev-roizstrelkih in nevtronske bombe. Med včerajšnjo razpravo ie Čraxi orisal stališče PSI o teli vprašanjih. Dejal je, da italijanski socialisti zaskrbljeno spremljajo vojaško rast Sovjetske zveze obenem pa ugotavljajo, da bo mir zajamčilo le splošno vojaško ravnotežje, ne na vzpostavitev premoči ZDA in njenih zahodnih zaveznikov, za kar se zavzema Reaganova administracija.
Danes bo predstavnike socialistične internacionale sprejel francoski predsednik Mitterrand.
RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila odlok, ki postavila nov rok 2a določitev odškodnin db razlastitvah. Vlada bi morala, po razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavila ocenjevanje gradbenih zemljišč zgolj po «kmetijski vrednosti*. določiti nove kriterije do 16. avgusta, sedaj pa bodo morali razlaščenci čakati na dokončno odškodnino najmanj do prihodnjega 31. maja.
VČERAJ 26. OBČNI ZBOR NAŠIH ŠOLNIKOV V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Sindikat slovenske šole stopa v novo obdobje Malcpartejev «Das Kapital edina
PRED ZAČETKOM NOVE GLEDALIŠKE SEZONE V ROSSETTIJU
z enim ciljem - kvalitetnim razvojem šolstva
Vrsta perečih problemov, ki jih bo moral rešiti - Organizacijsko je v zadnjem času pridobil na moči - Nujnost sodelovanja z družbenopolitičnimi ustanovami - Velika prisotnost članstva - Nekatere spremembe pravilnika
Sindikat slovenske šole (tajništvo Trst) .je imel včeraj svoj 26. občni zbor, na katerem je podal obračun enoletnega delovanja ter seznanil člane s problemi in nalogami, ki ga čakajo in ki jih bo moral rešiti v novem šolskem letu Po izčrpnih poročilih sodeč je sindikat v zadnjem obdobju organizacijsko okrepil svojo strukturo, spoprijel se je s številnimi večjimi in manjšimi težavami, izpeljal je. prek lastnih odsekov, vrsto akcij za kvalitetno rast našega šolstva, skušal se je uveljaviti kot samostojen subjekt v našem družbenem prostoru. Število prisotnih članov, ki so napolnili malo dvorano Kulturnega doma, pozornost, s katero so sledili poročilom in posegom ter njihova zavzetost v široki razpravi. ki se je nato razvila, pričajo koliko je našim šolnikom pri srcu delovanje sindikata in celotne naše šole. pričajo o njihovi želji po še boljšem in kvalitetnejšem vzgajanju naših otrok, obenem pa tiho opozarjajo vse naše družbene komponente na potrebo po širšem soočanju o vseh najbolj nujnih problemih naše šole — tako na upravnem kot na vzgojnem področju — in po usklajenem sodelovanju za pozitivno rešitev le-teh.
Na občnem zboru so prišli ti problemi jasno do izraza. Vprašanje samostojnega slovenskega šolskega okraja spet trka na duri; programe za osnovne šole bodo v kratkem predelali: vse kaže. da bo letos končno odobrena reforma vi-žie srednje šole: odredba 160 ur bi lahko da'a nove razsežnosti za družbeno-kulturno rast naše šole: izkoristiti bo treba možnosti, ki jih daje dopolnilno izobraževanje. Vse te »novosti* bo moral sindikat, in z njim celotna naša manjšinska skupnost, pozorno spremljati in se z niimi odločno in iasno snonriie-ti, saj je šo'a za nas preveč pomembna, da bi si lahko na tem področju privoščili kakršnokoli ne ljubo presenečenje.
Tajniško poročilo
Pregled nad celotnim lanskoletnim delovanjem sindikata ie izšel iz tajniškega poročila Sama Pahorja. Po prikazu notranjesa delovanja odbora (v tem delu je bil predvsem govor o reorganizaciji dela znotraj odbora in o stikih med odborom in članstvom — ori tem velja omeniti pripravo članske izkaznice sindikata) se ie govornik zaustavil pri vseh stikih, ki jih ie imel odbor s šolskimi in drugimi oblastmi za reševanje raznih vprašanj. Posebno poglavje je Pahor namenil sodelovanju z drugimi slovenskimi organizacijami s strankami, s sindikati (še vedno ie odprto vprašanje vključitve sindikata slovenske šole v enotni konfederalni sindikat — CGIL bi že do-
dikih sodobnega pouka zgodovine, j nost vseh družbenopolitičnih usta-ima pa že v načrtu podoben šemi-1 nov. Žal moramo še enkrat ugo-
ftedni obrni zbor zavoda za poklicno izobraževanje
V Gregorčičevi dvorani v Tr stu bo drevi, ob 19. uri drugi redni občni zbor Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje, ki predstavlja priložnost za oceno pretekle dejavnosti ter zlasti za poglobljeno razpravo o bodočih nalogah ustanove, ki igra zelo važno vlogo pri družbeno - gospodarskem razvoju naše narodnostne skupnosti. Zavod, ki se je rodil in razvil po skupni potrebi Dijaške matice, SDGZ, Kmečke zveze, SLORI in Sindikata slovenske šole, da se tudi naši skupnosti zagotovi avtonomna struktura za poklicno izobraževanje, se iz takorekoč prve eksperimentalne faze sedaj razvija v organ, ki mora rasti v tesni povezavi z našim šolskim in gospodarskim življenjem.
nar o pouku matematike. Novost je lani predstavljala izdaja prve številke Pedagoškega lista, ki bo nadaljeval letos z izhajanjem Le to podpira Zveza slovenskih kulturnih društev. «To sodelovanje — .je dejala Milena Padovan — se nam zdi pomembno, saj mislimo, da ne more biti šolska problematika le predmet diskusije in poseganja šolskih komponent: naša šola je eden od najpomembnejših faktorjev pri oblikovanju realnosti, v kateri živimo, ter zasluži zato polno pozor-
Novi odbor SSŠ
Odbor sestavljajo: Iva Bone, Stanka Čuk, Ida Gregori, Živka Marc, Majda Massera, Marko Paulin, Sonja Sirk, Magda Štoka, Ivanka Sancin Vocati, Mara Verša in Stanko Škrinjar.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Stojan Corbatti, Suzi Pertot Legiša in Bruno Kralj.
Razsodišče:	Stojan Sancin,
Vesna Sandalj in Nerina Švab.
toviti, da je ta pozornost prevečkrat skromna.*
Poročilom so sledili pozdravi (tržaški občinski svetovalec Aleš Lokar v imenu Slovenske skupnosti, prof. Silvo Fatur, pedagoški svetovalec iz Slovenije v Trstu, Mario Uršič v imenu Slovenskega stalnega gledališča, ki si je zaželel več stikov med šolo in gledališčem), nakar se je odprla široka razprava. Pred volitvami novega odbora je prišlo še do sprememb nekaterih členov pravilnika sindikata, ki so jih člani sprejeli. Tako se bo glavni odbor imenoval odslej izvršni, štel bo gibljivo število članov (v tej mandatni dobi enajst), volili pa ga bodo vsaki dve leti in ne več vsako leto kot doslej. 26. občni zbor Sindikata slovenske šole se je zaključil z volitvami novega odbora.
Ob koncu občnega zbora je skupščina sprejela resolucijo, v kateri zahteva naj deželni odbor nemudoma sproži upravni postopek za u-stanovitev dveh okrajnih zbornih organov za slovenske šole v goriški in tržaški pokrajini.
pustil to možnost, CISL in UIL pa ji odločno nasprotujeta — za kar si je tudi v komaj zaključeni dobi odbor sindikata močno prizadeval na skupnih sestankih in debatnem srečanju). Ob koncu je tajnik SSŠ omenil še stike, ki jih je imel sindikat z matično domovino in druge javne manifestaci.je prireditve in nastope, na katerih je le ta sodeloval.
Poročilo o delovanju osnovne šole
V poročilu o delovanju osnovne šole je Marko Paulin razčlenil naj-bistvenejša vprašanja, s katerimi se srečujejo učitelji. V prvi vrsti gre za potrditev začasnih mest v stalež in za vprašanje 35 nestalnih učiteljev, od katerih jih je bilo mnogo letno imenovanih po že več let zapored, niso pa še postali stalni. To bi se dalo odpraviti z razpisom učiteljskega natečaja, ki ga predvideva zakon vsaki dve leti, a ga ni bilo že sedem let. Paulin je podčrtal tudi problem didaktičnih ravnateljev (trije ravnatelji za pet ravnateljstev) in vključevanja prizadetih otrok v osnovno šolo.
Poročilo sindikalne komisije pri šolskem skrbništvu
Članica sindikalne komisije pri šolskem skrbništvu Majda Massera je poudarila pomen prisotnosti slovenskega člana v tej komisiji, ki pregleduje organike, ministrske okrožnice, preverja izvajanje ministrskih odločb: lani je pregledala npr. tudi namestitve. Član komisije pa ima pri tem težave — je dejala — zaradi oprostitve od pouka, opozorila pa je tudi na podobno komisijo na deželnem šolskem u-radu, ki io predvideva nova delovna pogodba, za katero pa se še ne ve. kdaj bo začela z delom in kako bo delo steklo.
Poročilo pedagoškega odseka
Izredno zanimivo je bilo poročilo pedagoškega odseka, ki ga je podala Milena Padovan. Odsek je začel ponovno delovati pred petimi leti iz potrebe po razpravi o idejnih in stvarnih ciljih naše šole v prepričanju, da se morajo šolniki tudi sami zavzeti za družbeno ve-ljavnejše in strokovneiše izvajanje poklica, glavna misel, ki vodi delovanje odseka pa je aktivno obravnavanje novih aspektov učno-vzgoi-nega dela in posodabljanje znanja učiteljev. Odsek je lani priredil seminar o ciljih in metodoloških vi
••iiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiniiiiiiiMmiiDiiiiiHiniiiiiiMiMMiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiii
VČERAJ OPOLDNE V UL. BATTISTI
Podružnico tržaške hranilnice so oropali za sto milijonov lir
lastna predstava Teatra Stabile
Upravni svet gledališča sprejel odstop dosedanjega direktorja Nuccija Messine in poveril začasno vodstvo Sergiu D‘Osmu
»Das Kapital* Curzia Malaparteja bo edina lastna predstava gledališča Teatro Stabile v novi, osemindvajseti sezoni. To dejstvo je po eni strani odraz dolgotrajne umetniške in upravne (tudi politične) krize i-talijanskega tržaškega gledališča, po drugi in istočasno pa tudi odraz trdne odločenosti, da gledališče živi in nadaljuje svoje poslanstvo s premostitvijo krize, ki se je — tako se zdi — začela razpletati prav zdaj, ko je upravni svet sprejel odstop dosedanjega direktorja Messine in imenoval za začasnega direktorja Sergia D’Osma.
To je v strnjenih besedah sporočilo včerajšnje tiskovne konference, ki pa po želji samega vodstva gledališča ni bila le srečanje z novinarji, marveč predvsem srečanje z občinstvom, ki je v resnici tudi v velikem številu prihitelo v Ros-setti, morda bolj zato, da začuti sedanji utrip v Teatro Stabile, kot pa da zve kaj bo na sporedu v novi sezoni.
Abonmajski repertoar, v glavnih potezah ga je predstavil Sergio D’Osmo ob sodelovanju režiserja Franca Giraldija in igralca Maria Maranzane ter članov vodstva Cer-nianija in Martellija, bo poleg Ma-lapartejevega «Das Kapital* obsegal še devet del v izvedbi gostujočih
PO ZANIMIVI IN USPELI POBUDI KRIŠKEGA KO VESNA
S problemi slovenskega delavstva se mora soočati vsa naša skupnost
Neposredne izkušnje delavcev so najboljše izhodišče za razpravo o teh vprašanjih
Nedavni posvet o vprašanju uveljavljanja pravic Slovencev na delovnem mestu in v družbi je odprl v naši zamejski javnosti (in delno tudi v italijanski) vsestransko zanimivo razpravo o stopnji narodnostne asimilacije slovenskega delavca v italijanskem delovnem okolju, o vlogi našega delavca v sindikatu ter nenazadnje o obveznostih in dolžnostih, ki jih ima tržaško sindikalno gibanje do zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Razveseljivo, in. zlasti pomembno dejstvo je, da se debata in razmišljanja o tem problemu razvijajo tudi neposredno med samimi <jelsxci, ki dnevno živi;o v tovarnah in na lastni koži večkrat doživljajo dvojno emargi-nacijo, kot delavci in kot pripadniki
manjšinskega naroda. Sindikat (a ne samo sindikat) danes težko plačuje 30-letne zamude pri obravnavanju te kompleksne problematike, neupoštevanja mnogih premikov v zgodovini in pri nepriznavanju subjektivne vloge slovenskega delavca. Kljub temu pa je danes toliko bolj nu.ino, da se o tem kritično (in avto-kritično) spregovori.
Dobrodošla je zato pobuda kriškega KD Vesna, ki je povabila v svojo sredo slovenska sindikalista, uradriičo 'in delavca, da odkrito spregovorita o stvarnem položaju Slovenca na delovnem mestu. V pričevanjih sindikalistov CGIL, Stanke Mokole in Patrizija Košute, a tudi ostalih prisotnih delavcev, smo lahko razbrali dnevne proble-
Roparstvo, ki je za druga italijanska mesta žal vsakdanji pojav, je za Trst pravzaprav nekaj tako neobičajnega, da je rop, ki ga je včeraj utrpela podružnica tržaške hranilnice v Ul. Battisti, marsikoga presenetil. Dokaz, da nihče od odgovornih za varstvo banke ni pričakoval takega »podviga*, je že dejstvo, da so se odgovorni zmenili s privatnim zavodom za varstvo le za poldnevno nadzorno službo pred poslopjem, kjer ima podružnica svoj sedež. Tako sta roparja, ki sta z opazovanjem ali s pomočjo »informatorjev* to odkrila, bila precej olajšana pri svojem poslu in sta se lahko po ropu nemoteno oddaljila.
Roparja sta, kot omenjeno, vdrla v podružnico tržaške hranilnice v Ul. Batisti nekaj pred zaporo o-kenc ob 13.15. Eden izmed njiju, star 25 do 26 let, visok 1,80 m, plavolas, s svetlimi očmi in rdečkasto brado, je bil oborožen s puško s prežagano cevjo. Drugi ro-
ttllllllllUlMIIMniMtlMIIIIiHItlMIIIIIIIHIIMUlllMlllllllllllltUlMlllllimimilllllMIIMIIIIIIIIIIIIHIMIIIItllltMIHI
ZLIKO VSKA TROJKA ZA ZAPAHI
Razpečevali so mamila in ponarejene bankovce
Trije tržaški razpečevalci pona-sjenih bankovcev in mamil so padli ponedeljek v mrežo tržaške pobije. Aretirali so jih v Devinu, po-;m ko so jim agenti letečega od elka že dalj sledili, ker so sumili, a so povezani v širok krog razpe evalcev in tihotapcev. V avtomobi i trojkp so našli 25 gramov koka ia, šop ponarejenih bankovcev po 3 in 100 tisoč lir v skupni vrednoti petih milijonov lir, 5.000 pretiho-ipljenih vžigalnikov in 50 tisoč ži :tk sumljivega izvora.
Policisti so stopili v akcijo potem o so zvedeli, da so v nedeljo med ogometno tekmo tržaškega tretje-gaša Triestine proti Forliju »ne nanci* razpečali med občinstvom ekaj bankovcev po 50 tisoč lir se ije AH 593700A za skupno vrednost ribližno pol milijona lir. Zaradi te a so takoj poostrili nadzorstvo nad sumljeno trojko (44-letni Domeni-o De Palma, Ul. Capuano 8, Pie •o Paolo Trimarchi, 33 let, Ul ologna 4 in 35-letni Natale Mari,
Ul. Baiamonti 8) in jo tudi v pa nedeljek ustavili pri Devinu, ko se je z avtomobilom vračala proti Trstu. Po najdbi mamila in bankovcev v avtomobilu so preiskali tudi njihova stanovanja, v katerih so našli še nekaj ponarejenih bankovcev in vžigalnikov.
Preiskava se nadaljuje. Agenti skušajo ugotoviti, odkod so zlikovci prejeli mamilo in ponarejeno valuto in komu sta bila namenjena.
Praznik (iška KPI
Danes ob 18. uri se prične na vrtu krožka Rinaldi v Ul. Madon-nina 19 praznik komunističnega tiska, ki ga prirejata sekciji »D. Cuf-faro* od Sv. Vida in «A. Cattonar* od Sv. Jakoba. Ob 20.30 bo na sporedu okrogla miza z naslovom »Ka ko ohraniti mir*. Pred tem bosta nastopila glasbenika Carlo Moser in Mauro Galgaro.
par, nižje rasti, temnolas, poprečne starosti 24 let, pa je bil oborožen z revolverjem. Tisti, ki je bil oborožen s puško je kriknil: «To je rop! Roke kvišku!* in z orožjem preprečil katerokoli reakcijo uradnikov in maloštevilnih strank. Drugi pa se je podvizal k okencu za plačilo menic in se polastil večje vsote denarja, ki jo je stlačil v najlonsko torbo bele barve. Nato se je približal pajdašu in sta si zamenjala vlogi tako, da je eden s pištolo ustrahoval prisotne, drugi
Danes odprtje 4RANSP0RTLEGN0 81»
Na sejmišču pri Montebellu bo danes ob 10. uri svečana o-tvoritev razstave tehničnih naprav za manipulacijo, skladiščenje ter mehanično in kemično obdelovanje lesa «TRAN-SPORTLEGNO 81». Uradno odprtje bo v konferenčni dvorani na sejmišču, kjer bosta povabljence in goste pozdravila predsednik sejemske ustanove dr. Toresella in načelnik organizacijskega odbora Rosa Rosa. Na razstavi sodeluje okrog 30 proizvajalcev industrijske opreme, katerih ekponati zavzemajo okrog 2.000 kv. metrov površine v novih paviljonih A in B. Poleg italijanske proizvodnje obsega razstava tudi najnovejše dosežke s tega področja, uresničene v tujini.
Razstava bo odprta občinstvu vsak dan od 10. do 18. ure. Zaključila se bo v torek, 29. septembra.
pa stopil h glavni blagajni in prisilil uradnika, 31 letnega Renza Ra-manija, da mu je odprl železno blagajno, v kateri je bilo v tistem trenutku več svežnjev bankovcev različne vrednosti. Ropar je mirno napolnil z bankovci najlonsko torbo in se spet vrnil na prejšnje mesto, da bi kril beg pajdaša. Sam je počakal še minuto ali dve, nato pa zbežal po Ul. Donizetti. Ravnatelj podružnice, 54 letni Antonino Mari, mu je sledil in opazil, da je ropar v Ul. sv. Frančiška stopil na rdeč moped in se oddaljil z izkupičkom kakih 100 milijonov lir. Uradniki so nemudoma poklicali policijo, ki je prečesala četrt in
vzpostavila prometne zapore, toda o roparjih ni bilo ne duha ne sluha.
Preiskovalci so popoldne zaslišali mnogo oseb. toda, kot kaže niso nikogar pridržali. Naj omenimo še, da je med preiskovalno akcijo po ropu policijsko vozilo zaradi prevelike hitrosti trčilo v avtomobil na križišču med ulicama Mazzini in Roma. Policista in voznik avtomobila. ki je povzročil nesrečo, so se lažje ranili.
• V palači Costanzo bodo jutri ob 17.30 odprli sedmo razstavo gob. ki jo prireja gobarska skupina Bres-sadola ob sodelovanju naravoslovnega muzeja in pod pokroviteljstvom tržaške občine. Razstava bo odprta do 4. oktobra od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
me slovenskega odvisnega delavca, njihove odnose z italijanskimi kolegi ter tudi tesnobe in komplekse manjvrednosti. Neki kovinarski delavec je tako brez sramu povedal, da je šele po večletnem skupnem delu v tovarni, spoznal v kolegu Slovenca, ki podobno kot on poje v slovenskem pevskem zboru. Drugi delavec pa je izpovedal jezo in tudi nemoč, ki jo je občutil potem, ko je nekdo v tovarni raztrgal slovenski plakat. Živa pričevanja in človeške izkušnje, lq,., .predstavljajo najboljše izhodišče za vsakršno nadaljnjo razpravo. V, nasprotnem primeru bi mlatili le teorijo, ki je odtrgana od stvarnosti in ne bi pri tem dosegli nobenega konkretnega rezultata.
Prišel je čas, da se tudi po naših društvih odkrito obravnava položaj slovenskega delavca izven vsake retorike in nepotrebnega besedičenja. Po društvih in podobnih organizacijah je angažiranih veliko delavcev, ki večkrat predstavljajo pravo gonilno silo celotnega društvenega delovanja in od katerih bi se morali pri tem mnogi študenti in razumniki marsikaj koristnega naučiti. Konec koncev obravnavanje problematike slovenskega delavca nista samo obveza in dolžnost sindikalnega gibania, ampak vse skupnosti, ki si želi družbeni razvoj.
Javno zborovanje o zakonu št. 34
Na sedežu krožka za kulturo in umetnost bo danes ob 9.30 javno srečanje, ki ga na temo »izvajanje deželnega zakona o normativih za zaščito narave* prireja občinska u-prava. Srečanje bo vodila odbornica za higieno Frausin, nanj pa so povabljeni predstavniki pokrajine, občinski svetovalci, predsedniki rajonskih svetov in vsi zainteresirani občani.
• V okviru glasbenega septembra
bo jutri ob 20.30 nastopil v luteranski evangelski cerkvi »Čembalo en-semble*. Glasbena skupina, ki je nastala pred kratkim, bo izvajala dela Telemanna, Mozarta in Bacha.
italijanskih gledališč, med temi pa bosta dve predstavi v alternativi. Sezona se bo začela 4. novembra z gostovanjem gledališča za Emilijo -Romagno z Ibsenovo dramo «Hedda Gabler* z Valerio Moriconi v glavni vlogi. »Das Kapital* bo druga predstava sezone, vendar bo premiero doživela še prej v Pratu, rojstnem kraju avtorja Curzia Malaparteja, v okviru počastitve 25. obletnice njegove smrti. Naslednji dve, alternativni predstavi, bosta «Noži» (Coltelli) Johna Cassavete-sa z gledališčem iz Bočna in »La Venexiana» neznanega avtorja z Alido Valli v naslovni vlogi v postavitvi Teatra Centrale iz Brescie.
Teatro Stabile iz Genove bo uprizorilo Gozzijevo dramo «žena-kača» (La donna serpente), naslednji dve predstavi pa bosta spet v alternativi (to je na izbiro abonentom): Co-operativa Teatro Mobile bo predstavilo Molierovega »Namišljenega bolnika* v režiji Gabriele Lavie z z Bosettijem v naslovni vlogi, Teatro Stabile iz Aquile pa Giordana Bruna igro «11 Candelaio* v režiji Alda Trionfa. Teatro Popolare iz Rima bo uprizorilo Rostandovo komedijo «Cirano de Bergerac* v režiji Maurizia Scaparra in s Pinom Micolom v glavni vlogi, gledališče II Gruppo della Rocca pa Ru-zantejevo komedijo «Recita Fanta-stica* v režiji Gianfranca de Bosia. Abonmajsko sezono bo sklenilo Teatro Stabile iz Turina z delom «La villeggiatura: smanie, avventure e ritorno* v priredbi in režiji Maria Missirolija z Anno Mario Guarnieri in drugimi znanimi igralci.
Poleg abonmajskega repertoarja bodo ljubitelji gledališča imeli priložnost videti še nekaj predstav izven abonmaja, morda tudi Franco Rame in Daria Foja v njuni novi komediji. Predstave izven abonmaja bodo v Avditoriju.
Malapartejev «Das Kapital* bo doživel v prevodu iz francoščine, v priredbi in v naslovni vlogi Maria Maranzane, v režiji Franca Giraldija in s scenami in kostumi Sergia D’Osma (torej v dejansko izrazito tržaški postavitvi) svojo prvo italijansko uprizoritev. O njej sta spregovorila režiser in zlasti Ma-ranzana z naravnost briljantno predstavitvijo vsebine in pomena tega dela.
Sicer pa je Sergio D’Osmo označil celotni repertoar za ljudski ne v smislu lahkotnosti, marveč v globljem pomenu izpovednosti.
Tudi v novi sezoni ima Teatro Stabile v programu izmenjave z jugoslovanskimi gledališči v Ljubljani in Zagrebu, gostovanja za italijansko manjšino v Istri v sodelovanju z Unijo Italijanov in Ljudsko univerzo v Trstu, pa seveda nastope po raznih italijanskih mestih, predvsem z igro «Das Kapital*, (jk)
Pomembno obvestilo trgovcem, obrtnikom, gostincem
Danes, 25. t.m., zapade rok za vse koristnike bolniških in socialnih blagajn, trgovcev, obrtnikov in gostincev, da poravnajo prvi obrok prispevkov za leto 1981, V- je bil prvotno določen za 25. julij. V ta obrok spadajo tako prva kartela posebnih položnic naslovljenih na 1NPS, kot tudi peta položnica, ki sloni na samoobdavčenju na osnovi dohodkov prijavljenih za leto 1980 in sicer v višini 2 od sto podjetniškega dohodka. Koristniki poprej navedenih zavarovanj, ki niso prejeli teh novih položnic, morajo zanje zaprositi na INPS in poravnati dolžne zneske. Zamudne obresti znašajo 34 od sto v sorazmerju na dneve zamudnega vplačila. Za podrobnejša pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Gorici.
Oddaja o Aljoši Žerjalu na tretji TV mreži
V okviru oddaj «Cinema nasco-sto>, ki jo vodi Marina Silvestri, je tretja televizijska mreža sinoči predstavila slovenskega dokumen-tarista Aljošo Žerjala. Na malem ekranu smo lahko videli odlomke nekaterih njegovih dokumentarnih filmov, s katerimi se je začel ukvarjati nekako pred dvajsetimi leti: od takrat je ustvaril okrog štirideset dokumentarcev, s katerimi je na raznih festivalih in podobnih prireditvah požel kakih sto nagrad. Pri polurni oddaji je sodeloval tudi filmski kritik Carlo Ventura, ki je med drugim podčrtal, kako je v žerjalovih dokumentarnih filmih mogoče zaznati globok človeški odnos:	prikazovanje dogodkov, ali
zanimivosti raznih krajev, ki jih je obiskal s filmsko kamero, ga zanima le toliko, kolikor je povezano s krajevno stvarnostjo.
Oddajo je zaključilo predvajanje dokumentarnega filma Rižarna, ki ga je Aljoša Žerjal posnel leta 1968. Od tega filma pa žal obstaja le ena kopija, zaradi česar obstaja resna nevarnost ,da se bo filmski trak kaj kmalu izrabil. Bila bi res velika škoda, če bi dokumentarec doživel tako usodo: zato je z oddaje prišel poziv, naj bi kateri od inštitutov ali zavodov, ki se zanimajo za to vprašanje, poskrbel in dokumentarec rešil pred uničenjem.
Ob nenadni izgubi dragega očeta izreka Slovensko deželno gospodarsko združenje iskreno sožalje Borisu Simoneti, direktorju Patronata INAC.
Kolegi Patronata INAC izrekajo iskreno sožalje svojemu direktorju Borisu Simoneti ob težki izgubi
očeta
Danila
Ob prerani izgubi dragega očeta
Danila
izreka Združenje slovenskih športnih društev v Italiji svojemu predsedniku Borisu Simoneti in družini iskreno sožalje.
Ob prerani smrti
Danila Simonete
izreka občuteno sožalje sinu Borisu, družini, bratu Janku in vsem sorodnikom
KD Rdeča zvezda - Salež
Ob bridki izgubi brata
Danila
izreka svojemu pevovodji Janku Simoneti globoko sožalje
mešani pevski zbor KD Rdeča zvezda - Salež
Uslužbenci občine Zgonik izrekajo družini Simoneta globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
ŠZ Sloga izreka iskreno sožalje predsedniku ZSŠDI Borisu Simoneti ob bridki izgubi dragega očeta.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji izreka Borisu Simoneti iskreno sožalje ob smrti njegovega očeta Danila.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza izraža Borisu Simoneti, članu njenega glavnega odbora, iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Ob bridki izgubi dragega očeta Danila, izreka iskreno sožalje Borisu Simoneti in svojcem kulturno društvo Kraški dom z Repentabra.
Sporočamo, da bo pogreb l" '
DANILA SIMONETE
danes. 25. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice do hiše žalosti v Zgoniku št. 47, od koder bo žalni sprevod krenil v cerkev in na domače pokopališče.
DRUŽINA
Zgonik, 25. septembra 1981

Kmečka zveza izreka direktorju Patronata INAC in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta
DANILA
Sožalju se pridružujejo vsi delovni tovariši.
PO VEČ KOT DVELETNEM TRMOGLAVEM ZASLEDOVANJU
Tržaški finančni stražniki ukanili skupino tihotapcev
Davčni oddelek tržaške finančne straže je prišel na sled veliki skupini tatov oziroma tihotapcev, ki že od leta 1979 nezakonito vnaša v Italijo prek našega mesta izdatne količine blaga podvrženega davčnim predpisom. Blago je bilo pravzaprav namenjeno kam drugam v tujino in je torej potovalo skozi i-talijansko tržaško - ozemlje zgolj tranzitno. Ne le, da pošiljatelji, oziroma takoimenovani prejemniki blaga niso plačevali davka na dodatno vrednost (IVA), temveč so blago med njegovo nezakonito potjo še zamenjavali z manj kakovostnim — tako so na primer dobre bombažne tkanine nadomeščali s cunjami .. Drugače pa uvoženega blaga sploh niso prijavili carini ali pa so ustrezne prijavnice preprosto ponaredili.
Kot rečeno, so pristojni dejavniki krivcem stopili na prste: 145 jih je bilo prijavljenih sodni oblasti, od
teh je 18 oseb že romalo za zapahe. Mpd prijavljenimi oziroma zajetimi šo tako podjetniki kot vozniki tovornjakov in razni »posredovalci*. Med nezakonito pretovorjenim blagom so preiskovalci odkrili poleg tkanin še fotografske aparate, radijske in televizijske sprejem nike, razne vrste sira, kožne izdelke, cigarete in alkoholne pijače. Operacijo, ki jp privedla do zajetja hudodelske skupine, je vodil polkovnik finančne straže Carlo Mit-tiga pod vodstvom preiskovalnih sodnikov Leonarda Grassija in Claudia Coassina.
Med zajetimi so Antonio Colombo iz Vareseja, Romano Lodovico iz Švice, Giulio in Eliodoro Moderna ter Vito Vaccaro iz Milana. Carlo Desiderio Rigiani in Renato Bona cossa iz Švice, Luciano Concina iz Novare, Franco Santini iz Milana in francoski državljani Henry Ge rard Martaguet, Jean Claude Bos-
Uprava občine Zgonik izreka svojemu podžupanu Borisu in uslužbenki Nadi sožalje ob izgubi očeta
DANILA
sujt in Gilbert Gandelin.
Kot rečeno, se jp vsa zadeva pri čela že leta 1979, pravzaprav pa so preiskovalci ugotovili, da se je nezakonito prekupčevanje začelo celo že julija 1978 in nato trajalo do decembra predlanskim. Zdi se čudno, toda preiskovalci so kljub dejstvu, da hudodelcem do tedaj še niso prišli na sled, izračunali naslednji finančni obseg njihovih »podvigov*: 3 000 ton vtihotapljenih tkanin in raznega konfekcijskega blaga (od tega 108.000 kilogramov že zaplenjenega), 511.262 kilogramov sira, 801.747 kilogramov etilnega alkohola (od tega 37.000 kg zaplenjenih) in 667.000 kilogramov raznega dru gega blaga ter 180.000 kilogramov tujpga predelanega tobaka. Komercialna vrednost vsega pritihotapljenega blaga se suče okrog 13 mili jard lir, kar pomeni približno 16 milijardno utajitev obmejnih dav ščin.
oče
Za vedno naju je zapustil v lepi starosti 93 let predragi
JOSIP PRELOG
Pogreb bo danes, 25. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča sinova Milenko in Savko ter drugo sorodstvo
Trst, 25. septembra 1981
Preminil je
JOSIP BOLČIČ
Pogreb bo jutri, 26. septembra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Fani, sin Paolo in hči Miranda z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, 25. septembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
. v .
v -
25. septembra 1981
GLEDALIŠČE V TRSTU
REPERTOAR
ZA SEZONO 1981-82
V ABONMAJU
Ferdo Kozak Eduardo De Filippo Federico Garcia Lorca Nikolaj V. Gogolj Moliere
Tone Partljič Wasserman ■ Leigh
IZVEN ABONMAJA
Matjaž Kmecl Victor l.anoux Pavel Golia
PROGRAM ZA ŠOLE
Fran Levstik Ace Mermolja
PUNČKA, drama DOLGONOGE LAŽI, komedija KRVAVA SVATBA, drama ŽENITEV, komedija DON JUAN, komedija, gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, satirična komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ČLOVEK IZ MANČE, glasbena komedija, gostovanje Komedije iz Zagreba
INTERVJU, igra ODPIRAČ, groteska JURČEK, mladinska igra
MINISTER GREGOR PA NIČ 40 LETNICA USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika)
Red H Red I
(mladinski)
(mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Premiera
Parter	32 000 lir
Balkon	13.500 lir
Ponovitve 23.000 lir 13 500 lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13 500 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 13.500 lir Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom Abonmaja red F in red G staneta 18.000 lir.
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265. 734269.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 28. septembra.
Dnevni red:
1 predsedniško poročilo ““ 2. poročilo ravnatelja
3	poročita nadzornega odbora
4	razno.

Vljudno vabljeni!
Vabimo vas na proslavo
35-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ TREBČ 40-LETNICE USTANOVITVE OF 40-LETNICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
Jutri, 26. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu kulturni večer. V nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri svečanost pred spomenikom. Govornika: MARIO KRALJ in posl. MARIO LIZZERO -ANDREA. Nastopajo učenci osnovne šole «Pinko Tomažič*, pevski zbor «Primorec», godba na pihala * Viktor Parma*. Dopoldne na vrtu Ljudskega doma nastop godbe Parma. Ob 18. uri koncert TPPZ. «Pinko Tomažič*.
Zvečer družabnost z ansamblom «LOJZETA FURLANA*.
Gledališča
VERDI
V pričakovanju otvoritve operne sezone gledališča Verdi z opero «Nabucco» 27. oktobra, se začenja glasbena dejavnost gledališča po poletnih počitnicah z že običajno je sensko simfonično sezono, za katero so tudi letos predvidene ljudske vstopnine. Sezona bo obsegala tri simfonične koncerte od jutri dalje, z orkestrom gledališča Verdi, s sodelovanjem mladih dirigentov in solistov. Prvi koncert bo jutri ob 18. uri pod vodstvom dirigenta Gerta Meditza s sodelovanjem mlade flavtistke Bianche Mestroni. Na sporedu bodo v prvem delu Schubertova u-vertura v italijanskem slogu v C-duru in Mozartov Koncert za flavto in orkester v D duru.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Kino
Ariston 17.30—22.00 «Shining*. J. Ni cholson.
Ritz 17.00 «Excalibur*.
Eden 17.30 «Strade violente*. Prepo vedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Storie di ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 «Le faccie della mor-te». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.15 «Black Stallion*.
Aurora 16.15 «Pari e dispari*. B. Spencer in T. Hill.
Canitol 16.30 «Baltimora bullet*. O. Shariff.
Moderno 16.00 «L’avvertimento».
Mignnn 16.30 «L’assassino ti siede accanto*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Orgas-mo proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16 00—22.15 «Goecie d’a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Flash Gor-don*.
Radio 16.00 «Ereditiera super por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «La moglie in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
SKLICUJE
2. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 25. t.m., ob 19. uri v Trstu, v prostorih Gregorčičeve dvorane — Ul. sv. Frančiška 20/11.
SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA
TRST
priredi jutri, 26., in v nedeljo, 27. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah
IV. razstavo svežih gob
Ogled od 9. do 19. ure.
Vabljeni!
KD VESNA
prireja jutri, 26. t.m., ob 20 30 v domu AtaSlrtt v Križu gostovanje dramske skupine SKD Tabor, ki ho uprizorila
_	.	• . S'*
MELONARJADO
Spisal in režiral Drago Gorup. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 25. septembra
UROŠ
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.58 — Do!žina dneva 12.02 — Luna vzide ob 3.39 in zatone ob 18.05.
Jutri, SOBOTA, 26. septembra
JUSTA
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 22 stopinj, najnižja 17,7, ob 18. uri 18 stopinj, zračni tlak 1008,6 mb pada, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 97-odstotna, padlo je 12,6 mm dežja, nebo oblačno, morje mata razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristian Giordano, Fabrizio Cadenaro, Elena Fran-ceschi.
UMRLI SO: 88 letna Giuseppina Skerlavai vd. Sossi, 70-letna Luigia Sibelja vd. Boselli, 75-letni Renato Battista, 82 letni Giovanni Pierazzi, 53-letni Cesare Giovanni Francesco Tagliapietra, 6 mesecev star Daniele Aielta, 85-letna Anna Vesnaver vd. Rebulla, 70-letni Egidio Corossez, 82-letni Pietro Rasman, 68 letna Antonia Sergon por. Giacomin, 82-letni Vittorio Crevatin, 80-letna Giovan-na Fonn vd. Ptacech, 82-letna Gra-zia Colapinto vd. Zaza. 58 letni Bruno Ferluga, 87-letni Vittorio Sanzin, 74-letna Maria Gerzej por. Riserva-to, 63-letni Luigi Guardiani, 93-letni Giuseppe Prelog.
imiipi
mi*ii
sr.
BI#ŠW •
TABOR *•“
Danes, 25. septembra, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil
PIANIST
GIUSEPPE MASSAGLIA
Na sporedu: G. Martucci, L. von Beethoven, O. Messiaen, S. Rahmaninov, F. Liszt.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertb 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo odhod avtobusa za Ilirsko Bistrico jutri, 26. t.m., ob 7.30 izpred sodne palače.
Združenje Union - Podlonjer pri redi 4. oktobra enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeniške Drage. Odhod bo ob 7. uri izpred sedeža dežele (Oberdankov trg). Vpisovanje danes, od 17, do 19. ure. Tel. 040 -64459 ali 040 - 732858.
Tržaška federacija KPI prireja of 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije.
f Čestitke
LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel 228 124: Bazovica: >!. 226 165; Opčine: tel 211001; rosek: tel 225 141; Božje polje gonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 10-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: ■L 213137; Milje: teL 271-124.
Danes se poslavlja od najstniških let blondinka ANICA iz Saleža. Da bi se še dolgo in srečno vzpenjala v vrhove življenja ji iz vsega srca želijo prijatelji.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let.
Vpisovanje in podrobne in-informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 29. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734 265.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, teL 68-441.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču Ul. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
PRODAM avto ford 1200 ghia - 1600 HP, letnik 1974, prevoženih 80 tisoč km v odbčnem stanju. Naslov na oglasnem oddelku Primorskega j dnevnika.
PRODAM novo stanovanje veliko 70 kv. m z vrtom - 150 kv. m pri Domju. tel. 040/228390
PRODAM delno neuporabljiv lesen »borjar* z ograjo in zložljivimi deli (velik približno 90 kv. m). Telefonirati v večernih urah na št. 040/220554.
ZAPOSLITEV v trgovini z nadomestnimi deli za kmetijske stroje nudimo prodajalcu z nekajletno prakso na tem področju. Plača po dogovoru in soudeležba pri dobičku. Interesenti naj pokličejo na štev. 0481/84 758 v delovnem času ali na 0481/85-728 v večernih urah.
PRODAM fiat 127 letnik 1971 v do brem stanju in čoln znamke mo-linari 410 s prikolico in motorjem evinrude 25 HP. Tel. 040/826759 ob delovnem času.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalsko stroko — z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Zaposlitev*.
PRODAM deset 50 litrskih pletenk v dobrem stanju. Tel. (040) 416561.
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390 788. j OSMICO je odprl Lupine v Prapro tu. Toči beta in črno vino.
ŠZ BOR išče podjetni osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maj*. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primbrskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*.
TRI DNI, OD 27. DO 29. NOVEMBRA
v
Gez dva meseca otvoritev Kulturnega doma v Gorici
0 tem so govorili na seji goriškega dela glavnega odbora SKGZ Predlagali so nove člane teritorialnega odbora za Goriško
V sredo zvečer se je v predavalnici ZSKD v Ul. Croce sestal goriški del glavnega odbora SKGZ. Na dnevnem redu je bilo imenovanje novih članov teritorialnega odbora za Goriško, ki se bodo pridružil; petim goriškim članom izvršnega odbora, ki so v tem svoj-stvu avtomatično člani TO. Na seji so izglasovab predlog za nova imenovanja, ki jih bo moral še odobriti celotni glavni odbor. V glavnem naj bi bila potrjena sedanja struktura odbora, z zamenjavo nekaterih članov, ki so odstopili in z delno razširitvijo odbora zaradi uvedbe nekaterih novih resorjev.
Zatem sta predsednik in tajnik sedanjega TO dr. Mirko Primožič in prof. Aldo Rupel seznanila prisotne s pripravami na otvoritev Kulturnega doma v Gorici. Svečano odprtje celotnega kulturno -športnega objekta bo od 27. do 29. novembra. V petek, 27. novembra, bo otvoritvena slovesnost, nato pa bosta še isti večer in v soboto zvečer otvoritveni gledališki predstavi, v nedeljo pa velika telovadna akademija. S tem v zvezi je goriški del glavnega odbora razpravljal o nekaterih tehničnih rešitvah, ki naj bi omogočile, da si čimveč ljudi lahko ogleda to prireditev. Rešitev naj bi spričo pomembnosti dogodka našli v- namestitvi notranjih televizijskih zaslonov, s pomočjo katerih bi lahko sledili prireditvam v vseh prostorih središča. Prisotni so se tudi strinjali glede izpeljave druge faze nabiralne akcije za nakup umetniške opreme za Kulturni dom.
Poleg nekaterih drugih manj pomembnih točk je bil na seji še govor o prizadevanjih za enotnost vseh slovenskih komponent v boju za globalno zakonsko zaščito. Pri- u-trjevanju enotnosti je prišlo V zadnjih mesecih do zastojev in celo nazadovanj, za katera nima SKGZ nikakršne krivde, ampak se zavzema za premostitev nekaterih stališč, ki ogrožajo enotno nastopanje.
V Pevmi praznik časnika Delo
Od danes do ponedeljka bo v Pevmi praznik komunističnega glasila Deta. V nedeljo ob 17. uri bodo proslavili 60-letnico ustanovitve KPI, 40-letnico ustanovitve Osvobodilne frpnte slovenskega naroda in 36 letnico •okftaboditve. Drevi ob 20. uri bo tekmovanje v biiškoli, vse ostale večere pa ples.
DREVI NA PEČI
Pripravljalni sestanek za postavitev partizanskega spomenika
Zamisel, da bi tudi na Peči, tako kakor v drugih krajih, postavili trajno spominsko obeležje v narodnoosvobodilnem boju padlim vaščanom, je stara že nekaj let. Zdaj so se na Peči odločili, da načrt vendarle uresničijo in to v čimkraj-šem času. Na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI ter domačega pro-
svetnega in športnega društva, bo drevi, v prostorih kotalkališča pripravljalni sestanek, na katerem se bodo pogovorili o izpeljavi načrta ter izvolili tudi odbor za postavitev partizanskega spomenika.
Menda glede lokacije spominskega obeležja ne bi bilo težav, saj naj bi po mnenju vaščanov spomenik postavili ob vhodu v vas, na prostoru, kjer je bil občinski kal, ki je zdaj zasut.
Sestanek je napovedan za 20. uro.
Tržiška občinska uprava je za parkiranje invalidskih vozičkov in posebnih vozil za handikapirane o-sebe odločila tri mesta. Poseben prostor je rezerviran na Trgu republike, blizu lekarne, v Drevoredu San Marco ter pred tržnico. Prostor je tudi primerno označen.
Carinski uslužbenci v stavkovnem gibanju
Carinski uslužbenci, člani FLS, vključene v enotno sindikalno federacijo, opozarjajo pristojne ustanove in najširšo javnost, da bo odprtje MMP štandrež povečalo težave goriške carine. Ta kategorija,. opozarjajo, nima vodilnih oseb in njihovo deta opravljajo ljudje iz drugih kategorij. Carinski uslužbenci so na svoj kritičen položaj opozorili v letih 1980 in 1981 na sestankih z generalnim direktorjem carine in ministrom.
MMP Štandrež je tako grajen, da bo potreboval številen in kvalificiran personal. Pri tem bo potrebno upoštevati zahteve operaterjev in carinskega osebja. Kategorija v svojem stališču poudarja, da bo mejni prehod še zaostril stanje carinskih uslužbencev. Sprašuje se kako bo mogoče tako ogromen o-bjekt upravljati brez ustreznega personala. Sindikat opozarja na pomanjkanje sodelovanja med krajevnimi ustanovami, ki objekt gradijo, in centralnimi oblastmi, ki bodo finansirale njegovo delovanje.
Spričo takšnega stanja je sindikat oklical agitacijsko gibanje.
V NOVI GORICI RAZSTAVA NJENIH DEL
Pesnica Desanka Maksimovič bo gostovala na Primorskem
Literarna srečanja bodo v raznih knjižnicah, med temi tudi v knjižnici Damira Feigla v Gorici
Če nas pogosto spremlja občutek, da premalo poznamo umetnike drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, to gotovo ne velja za srbsko pesnico Desanko Maksimovič. Med nami bi se le težko našel kdo, ki ne bi poznal vsaj njene znamenite Krvave bajke, ki je nastala ob pokolu v Kragujevcu, kjer so med tisoči talcev pretrgali življenje tudi celemu razredu petošolcev. Pa tudi njena številna dela za otroke so se priljubila našim bralcem, ki se bodo prav gotovo radi srečali in pogovarjali s »primo damo jugoslovanske poezije*, kot so pesnico imenovali na njenih gostovanjih v Avstraliji in Ameriki. In to ni slučajno, saj je njen nastop vedno izredno učinkovit, pogovor pa Žani miv in iskren, tako da se v nas še
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiHiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiintniiiinmiiniiinm
DANES SLOVESNOST OB 60-LETNICI CEMENTARNE V ANHOVEM
h industrijskega orjaka ob Soči /etos nad 900 tisoč ton cementa
V podjetju, ki je začelo obratovati 2. maja 1921 je danes zaposlenih nad 2500 delavcev • Težave zaradi izgube naj bi rešili do konca leta
STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Gledališka šola SSG
Si kdaj pomislil, kaj je gledališče?
Če še nisi, smo mi pomislili nate.
Letos odpiramo v Trstu in v Gorici gledališko šolo za vse tiste, ki bi zeleh na drugačen način spoznavati sebe in svet. v katerem živijo Ker menimo, da je gledališče tudi ena od možnosti življenja, te vabimo v našo šota, ki jo letos odpi ramo za I. in II. letnik: se pravi za vse tiste, ki so 10 že obiskovali, pa tudi za vse osta le. ki je še niso.
Vpisovanje in podrobnejše in formacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 30. septembra v upravi SSG, Ul. Pbtronio 4. tel. 734-265, ali v Gorici na sedežu Zveze kulturnih društev. Ul. Della Croce 3, tel 8^4 95. ob delavnikih od 11 do 14 ure in od 16. do 18 30. r
V Delavskem domu V Desklah bo danes dopoldne razširjena slavnostna seja delavskega sveta tovarne cementa in salonitnih izdelkov, ob 60-letnici obratovanja tega industrijskega velikana. Poleg članov osrednjega samoupravnega organa se bodo seje, kot pričakujejo, udeležili tudi nekateri družbenopolitični predstavniki SR Slovenije.
Ob jubileju je predsednik delavskega sveta Lenart Barbič zgodo-, vino, razsežnosti in vlogo tovarne opredelil tudi z naslednjimi mislimi: «čas teh šestdesetih let .je po vezan z razvojem, rastjo, razeve tom, razvojnimi težavami, prizadevam! in delom naše tovarne in njenih ljudi. Salonit Anhovo, tovarna cementa, azbestcementa in drugih gradbenih materialov, je bil pomemben mejnik življenja in deta ljudi, ki so ustvarjali včeraj, ustvarjajo danes in bodo prav tako smeta delali tudi iutri v tem delu Soške doline, v Goriških Brdih, na Tmov-ski plangti jn.^.Tolmir^em Vemo, da je naši. samoupravni družbi — in tudi vsakemu izmed nas — jasno, da naš sedan ji ..trenutek ni docela lahek, kajti zahteva precej razumnega odrekanja Zaradi tega poglejmo najprej nazaj v leto 1921, ko je bila tovarna ustanovljena po zakonitostih kapitalistične družbe in .je bila namenjena dobičkonosnemu izkoriščanju' tukajšnjega odličnega laporja in dela delavcev te doline. Takrat se je anhovski polproletarec lahko zaposlil doma in je za plačo delal 12 ur ali več nš dan, bil fizično izkoriščan v takratnih proizvodnih pogojih, narodnostno zatiran in kot Slovenec pri plači diskriminiran v primerjavi z italijanskimi delavci.*
Tovarna v Anhovem je v šestdesetih letih obratovanja doživljala vzpone in nazadovanja. Ko! zanimivost navajamo, da je davno u-plaknjeno morje zapustilo prav pri Anhovem zajetne sta ta apnenih peščenjakov, breč. fliša, naičistejše-ga belega laporja in drugih za ce-mentarstvo ustreznih kamenin Tvorca cementarne — obratovati je začela 2. maia 1921. leta — sta bila anhovski domačin, gradbeni mojster Ivan Nibrant in splitski podjetnik Emil Stock. Cementarna ie po svoji tehnologiji že leta 1940 predstavljala višek celo za evropske razmere. Tedaj je proizvajala 90 tisoč ton cementa letno, začela pa ta proizvajati tudi salonitne izdelke.
Pomemben politični in narodnostni mejnik je za anhovske cementarne predstavljalo obdobje po osvoboditvi in do priključitve k Jugoslaviji 15. septembra 1947 leta. Tedaj so preprečili, da bi bivši lastniki cdpeljali v Italijo najpomembnejše stroje, s čimer so o-mogočili, da je proizvodnja brez večjih težav potekala neprekinjeno. Pred tremi leti so ob stari cementarni zgradili novo.' ki je stala okrog 3(M) milijard starih dinarjev. To .je bilo mogoče z združenimi sredstvi tovarne, bank pa tudi šestdesetih podjetij iz vse Jugoslavije, ki so prispevala del sredstev za veliko naložbo.
«lllllll•llrlllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||■|||l■Mll■l||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||
Trčila sta avto in avtobus štiri osebe v bolnišnici
Po zgraditvi nove cementarne in pripojitvi Opekarne Brežice in Rudnika Globoko na Štajerskem, anhovska cementarna zaposluie 2.590 delavcev, uradnikov, pa inženirjev, tehnikov in drugih specialistov. V stari in novi cementarni bodo letos proizvedli skupaj okrog 900 tisoč ton cementa. Azbestnocementnih cevi pa - bodo izdelali toliko. »da bi slednje lahko povezale Pariz in Moskvo, in to ločeno v obeh smereh*. Tovarna izvaža \ številne države in vrednost izvoza na tuje bo letos znašala okrog 20 milijonov dolarjev. Samo v Italijo bodo na primer izvozili okrog 62 tisoč ton cementa. Izvažajo ga v razsuten stanju naravnost na razna gradbišča. tudi v Gorici, Trstu in Vidmu.
In vendar se kljub uspehom v proizvodnji, ugodni prodaji na jugoslovanskih in tujih tržiščih cementarna že nekaj časa nahaja v krizi. Izguba bo letos znašala okrog 20 milijard starih dinarjev. Izračunali so. da bi potrebovali 300 milijard starih dinarjev, da,bi..se rešili iz težav, ki izhajajo tudi iz prejšnjih let. Razlogi za finančno krizo oziroma izgubo, so znani. Tp-varna ne more v kratkem času ne'-kaj let vrniti posojila, ki iih je najela za zgraditev nove cementarne. pa vzdržati bremen zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov, obsežnih obveznosti do družbe in
še zagotoviti denar za plače ter modernizacijo tehnologije. Predlagajo razne rešitve, t^ko tudi podražitev cementa. Razen tega naj bi anhovsko cementarno oprostili raznih dajatev in obveznosti, pri sanaciji razmer pa bi morala sodelovati celotna družba «Anhovski cementar ni sam kriv, da je položaj tako težak*, je med nedavnim pogovorom s časnikarji opozoril generalni ravnatelj tovarne Milan Vi-žintin. «Naša naloga v cementarni je, da čimveč naredimo in čimveč izvozimo*, je dedal in izrazil prepričanje, da bodo finančne probleme letos rešili, tako da bi tovarna v Anhovem v začetku leta 1982 lahko začela postavati v ugodnejših pogojih in z boljšimi obeti. Novogoriški župan šušmelj na je ob jubileju o omenjenih težavah dejal naslednje: »Izgradnja nove cementarne leta 1977 je pomenila nov odločilen napredek v razvoju tovarne, hkrati pa povzročila kolektivu velike ekonomske težave. Možnost rešitve slednjih je samo v solidarnostni porazdelitvi bremen investicije v novo cementarno in stroškov proizvodnje med vse tiste, ki cement potrebnjčjo in 'im je cement iz nove cementarne omogočil tudi nemoteno delo v gradbeništvu. Le tako usmerjena dolgoročna rešitev lahko jjomaga tovarni iz težkega gospodarskega položaja.*
V DVORANI OBČINSKEGA SVETA
V ponedeljek skupščina KZE o polletnem proračunu 1981
Nemogoče kakršnokoli predvidevanje poteka seje
Štiri osebe so bile ranjene včeraj dopoldne v Gorici v prometni nesreči, ki bi lahko imela tudi precej hujše posledice. Nesreča se je pripetila ob 10.30 na križišču med Ul. Pitteri in Ul. Manzoni, po kateri vozijo avtobfisi na postajo APT. Šofer alfasuda 51-letni Antonio Fac-chinetti iz Tržiča, Ul. Parini 7, ki je šel po Ul. Pitteri v smeri proti Korzu Italiia, je pripeljal na križišče z Ul. Manzoni, ne da bi upošteval pravila o prednosti. Prav v tistem trenutku je po tej ulici privozil avtobus APT, ki vozi na progi Tržič - Gorica, ki ga je u-pravljal 44-letni Walter Tavano iz Koprivnega.
Trčenje je bita silovito, saj je avto odbilo precej metrov stran. V
avtobusu ni bil na srečo nihče med sicer maloštevilnimi potniki ranjen, medtem ko so morali vse štiri potnike v avtomobilu peljati v goriško splošno bolnišnico. Najhuje se je poškodoval Antonio Facchinetti, ki so ga zaradi pretresa možganov in poškodbe na desni lopatici pridržali na 30 dnevnem zdravljenju Njegova žena, 46 letna Salvatora Meloni se bo zaradi lažjega pretresa možganov in rane na glavi zdravila 7 dni, 20 dni se bo zdravil 41-letni Giuseppe Fois iz Tržiča, Ul. Verdi 4, ' ki so mu ugotovili pretres možganov, rane po obrazu in odrgnine po drugih delih telesa, medtem ko bo njegova žena 37-letna Annamaria Chersi zaradi lažjih poškodb okrevala že v treh dneh.
V ponedeljek, 28. septembra, ob 17. uri se bo v dvorani goriškega občinskega sveta sestala skupščina krajevne zdravstvene enote. Na dnevnem redu je zamenjava v zastopstvu krščanske demokracije. U-mrlo Di Giannantonijevo bo nadomestil Giovanni Mattei. Razpravljali bodo o ostavki republikanca odv. Agostina Maja in izvolili prvega neizvoljenega na listi PRI odv. Danila Nazzarina. Pogovorili se bodo o sedežu KZE in naslovu, predvsem pa bodo razpravljali o proračunu za obdobje julij - december 1981. V skladu z zakonom bodo določili sejnino za člane skupščine. predsednika, podpredsednika in odbornike.
Politično najpomembnejša je razprava o proračunu. Sedanja večina v odboru, ki je izvolila socialdemokrata za predsednika, je v skupščini v manjšini, kar pomeni, da sama ne more odobriti proračuna. Če bo krščanska demokracija sprejela izgubo predsedniškega mesta in, zaradi svojih koristi na drugih področjih, vseeno glasovala za proračun, potem utegne sedanji predsednik še ostati na svojem položaju. V nasprotnem primeru se bo odbor znašel v manjšini in bo moral odstopiti. Razen v primeru, seveda, da se po italijansko v zadnjem trenutku ne najde s fantazijskim preobratom sedaj nepredvidljiva rešitev.
bj služba normalno delovala tudi pod upravo KZE. S tem v zvezi so spregovorili o upravnih, tehničnih in sindikalnih vidikih. Esposito je opozoril na pomanjkljivosti vsedržavnega in deželnega zdravstvenega načrta za popolnejšo izvedbo psihiatrične reforme če pa bodo vse družbene sile imele dovolj poguma in moči, bo mogoče izpeljati vso zdravstveno reformo. E-spesito je predlagal ustanovitev mešane komisije, ki naj spremlja prenos pristojnosti (to se bo zgodita 1. oktobra) na KZE.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
stopnjuje ubčudovanje njene življenjske sile, ki ni pojenjala kljub dolgi življenjski (rodila se je 1898) poti. Pesnica bo obiskala goriško knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici, Lavričevo knjižnico v Ajdovščini, knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu, Mestno knjižnico v Idriji, Matično knjižnico v Ilirski Bistrici ter Kosovelovo knjižnico v Sežani. Še posebej pa se bo sestala tudi z zamejskimi Slovenci v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. Na literarnih srečanjih bo brala svojo poezijo ter se pogovarjala z obiskovalci, večina knjižnic pa bo organizirala tudi priložnostno knjižno razstavo njemu del. Tu bo še posebej zanimivo spoznati, kaj .srno Slovenci pisali o njej in katere njene knjige so izšle pri nas. Zanimivi so tudi njeni prevodi slovenskih pesnikov v srbohrvaščino, izbor iz številnih člankov, ki so jih napisali ob njenih gostovanjih v tujini, nekatere pesmi, ki so jih različni pesniki posvetili Desanta Maksimovič.
Razstava je v Goriški knjižnici Franceta Bevka odprta od petka, 18., do danes, 25. t.m., ko se bo pesnica tudi osebno predstavila novogoriški publiki v čitalnici ljudskopio-nirskega oddelka ob 20. uri. Vsak naslednji dan pa bo pesnica ter razstava obiskala tudi ostale že navedene knjižnice.
Zamejskemu občinstvu se bo Desanka Maksimovič predstavila v sredo, 30. t.m., v prostorih ZSKD v Kriški ulici v Gorici. Z. J.
Saksida tokrat v deželnem avditoriju
Goriški slikar Rudolf Saksida se po krajšem premoru ponovno predstavlja domači, goriški publiki. Jutri, 26. septembra, zvečer bodo namreč v deželnem avditoriju v Ulici Roma odprli retrospektivno razstavo Saksidovih del, ki zajema malodane vse faze njegovega umetniškega iskanja in oblikovanja.
Razstava bo, zaradi obsežnosti, v obeh razstavnih prostorih avditorija, odprta pa bo do 16. oktobra.
Razna obvestila
Občni zbor prosvetnega društva Sovodnje bo v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu.
Uprava občine Doberdob obvešča občane, da so na razpolago hišne številke, ki jih lahko dvignejo v občinskih uradih ob urah postavanja. Cena tablic je 2.000 lir. Nadalje obvešča, da je obvezno izpostaviti številke na glavni hišni vhod in da v primeru, da do 10. oktobra interesenti tega ne bodo storili sami, bo zato poskrbela občinska uprava potom povračila vseh stroškov.
Izleti
Prosvetno društvo «Oton Župančič* priredi 9. in 10. oktobra dvodnevni izlet z letalom v Beograd z ogledom mesta, obiskom Hiše cvetja ter ekskurzijo v Kragujevac z obiskom Oplenca. Cena je 155 tisoč lir (otroci imajo 30 odst. popusta). Informacije in vpis vsak večer od 19. do 21. ure v Domu Andreja Budala v štandrežu.
SPD - Gorica priredi zaključni družinski izlet na otok Krk v nedeljo, 4. oktobra. Vpisovanje do zasedbe mest v avtobusu, vsak dan med 9.30 in 11. uro na sedežu v Ulici Malta. Pohitite!
Kino
(iurtcu
VERDI 17.00-21.00 »Ben Hur*. C. Heston in H. Harareet. Barvni film.
CORSO 17.00 -22.00 «Excalibur». Barvni film. N. Perry in H. Miren.
VITTORIA 17.00-22.00 «Porno ere-ditiere cercasi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00-22 00 «Lily Mar-
lene*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »I carabbi-nieri*.
/Voivi ('.urico m okolica
SOČA 18.00—20.00 «Ko tujec pokliče*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Jabolko». A-meriški film.
DESKLE 19.30 «Plava laguna*. Ameriški film.
Zdravstvene težave predmet razprave v pokrajinski komisiji
Na seji stalne pokrajinske zdravstvene komisije (prisotni so bili poleg članov še predsednik KZE E-sposito, upravni koordinator dr. Bianca, zdravstveni koordinator dr. Gregorič, predsednik Cumpeta in odbornik Fabbro) je predsednik dr. Gallas izpostavil vprašanja, ki se pojavljajo ob prenosu psihiatrične službe iz pokrajinske pristojnosti v pristojnost KZE.
Odbornik Fabbro je povedal, da je pokrajina odprla štiri centre za mentalno zdravje, ustanovila strokovne ekipe in izbrala osebje, da
bolj ljubite svoj dom, bolj smo Vam potrebni
ZAVESE PREPROGE PRESITE ODEJE PREGRINJALA MOOUETTES
HABITAT ognmi Vaš dom
V.le Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma) - TRŽIČ - Tel. 40148
Zenska in njena stvarnost
Obračun volitev v vodstva družinskih posvetovalnic
i>apredniin koristnikom težko priborjene ustanove ne preostaja drugega kot nadaljevati boj za resnično uveljavitev prepotrebnih posvetovalnic
■»Sprevrgle so se v navadne volitve?. takšen' je bil komentar m&rsikatere ženske še pred po-
Takšno neposredno poslovanje je zahtevalo neposredno, točneje skupno vedenje: strokovno osebje
Nedeljkom, težko pričakovanih I in uporabniki bi torej morali se-
dneh volitev upravnih odborov treh . mestnih družinskih posvetovalnic. ' •
Navadne ali ne, namreč, so bite volitve težko pričakovane, oziroma, da je do njih sploh petsto, se je moralo žensko gibanje precej boriti. Za to je pa tudi »plačalop visoko ceno. saj je moralo pristati na politične volitve?.
Zato, da bo uvodna kritična pripomba povsem razumljiva, je treba seči malo nazaj v kratko zgodovino družinskih posvetovalnic in sp poglobiti v njihovo zaenkrat neizpolnjeno vsebino.
Posvetovalnice bi pač morale biti nova struktura, ki naj bi na najbolj neposreden in preprost način nudila prebivalcem razne usluge na socialno zdravstvenem področju. Vsakomur bi bilo trete le potrkati na vrata, predložiti zdravstveno izkaznico, ki jo ima po zdravstveni reformi osebno vsak državljan, predočiti problem, ki ga tare in se o njem pogovoriti. Vse — za Italijo skoraj neverjetno — brez prošenj, kolkovanih papirtov. dolgega čakanja, raznih priporočil, vse mimo uslug privatnih ustanov, ki so seveda proti primernemu plačilu najčešče veliko uspešnejše od javnih.
Iiuiiiiiiiiiiiiiimiii.iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiii*
Iz umetnostnih galerij
Milko Bambič x miljskem «11 Mandracchio»
V nepolnem letu se naš zamejski slikar in umetniški kritik Milko Bambič že v tretje predstavlja. Lani novembra je priredil veliko razstavo antološkega značaja v Prosvetnem domu na Opčinah, nato pa konec februarja v prostorih kriškega kulturnega doma rAlbert Sirk*. Obe razstavi sta naleteli na lep sprejem in imeli velik odmev ne le med našimi ljubitelji umetnosti, prič pa tudi med tujerodnimi. In prav temu se je treba za hvalili, da je zadruga «La Por-tizza» pripravila Milku Bambiču razstavo v miljski galeriji «11 Mundracchio*.
Bambičev a sedanja razstava v miljski galeriji nima podobnega antološkega značaja, kot prejšnji, je pa vendarle tudi nekoliko antološkega značaja, pa čeprav bi jo lahko imenovali dopolnilno antološko razstavo velilti Bambičevi raztavi na Opčinah, kajti na stene sicer manjše miljske galerije je razobesil dela, katerih večine nismo videli na njegovih razstavah na Opčinah in v Križu.
In vendar gre za lepo in dobro zaokroženo razstavo, na kateri je očitna obsežna Bambičeva u-slcarjalnost ali če hočemo širok diapason Bambičeve izraznosti in motivike, da ne govorimo o velikem časovnem razdobju, v katerega se vse to uvršča. Tako imamo na razstavi dela iz prvih let po prvi svetovni vojni, pa tudi dela iz novejše dobe, iz zadri'ega desetletja. In vendar je na razstavi le za dva ducata del, h katerim moramo dodati tudi nekaj njegove grafike, ki pa se kaže le posredno, namreč v vrsti publikacij, ki jih je Bambič ilu-s i tiral.
Na stene miljske galerije je Bambič razobesil nekaj pokrajin, nekaj aktov, dva svoja avtoportreta in sicer enega še iz povsem mladih let, enega pa iz zrele dobe prvih povojnih let, nadalje sta tu dve s socialno tematiko, namreč delavec ob skromni ju zini ter dva kamnarja pri delu. Razstavljena sta tudi dva šopka cvetja. kar vse spada v dobo impresionizma in ekspresionizma, vse-lcakqr v dobo čiste oblikovnosti, toda med že omenjeno grafiko najdemo tudi kak znak konstruktivizma. Skratka, gre za sicer manj obsežno, vendar pa že skoraj antološki pregled Bambičeve lilMvne ustvarjalnosti, saj se razstava zaključuje liidi z infor-malnim polimateričnim triptihom, ki dopolnjuje ves ostali pregled,
Bambiča je izredno številnemu občinstvu predstavil likovni kritik Roberto Ambrosi. ki pa ni govoril le o Bambiču kot likpvniku in priznanemu kritiku, pač pa tudi o Bambiču človeku. V imenu Društva Slovencev miljske občine pa je dragega gosta v Miljah pozdravil predsednik društva Kt-Ijcn Ferluga.
Kakor smo že rekli, je razstava že ob odprtju privabila v malo miljsko razstavišče izredno veliko ljudi, seveda je bilo največ likovnikov, razstavljavčevih prijateljev, saj je Bambič zelo cenjen kritik, bilo pa je tudi več umetnostnih kritikov. Na odprtje razstave pa sta prišla tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj in novi konzul Nikolič.
Razstava bo trajala do 2. oktobra.
Fre
staviti posebne odbore, ki bi poleg urejevanja tekočih zadev, predvsem usmerjali delovanje, ga vsebinsko bogatili in seveda jamčili tudi njegovo izvajanje.
Začrtano je bilo tako preprosto, da ■ je bilo že i kar nezaslišano: tako je deželni nadzorni odbor odtočil, da nimajo volilne pravice samo tisti, ki so se do tične strukture poslužili, temveč vsi, kajti <rvsi bi se lahko v bodoče poslužili posvetovalnice?. O tem ni nikakršnega dvoma, celo zaželeno bi bilo, vendar po istem logičnem izvajanju bi lahko vsakdo zahteval, da se udeleži volitev v razde šolske zavodske svete, ker bi lahko njegov otrok v bodoče hodil v tisto šoto in če še nima potomca, ga prav gotovo v doglednem času še dobi.
Zaradi takšnih pomislekov je Zveza žensk Italije že vložila priziv na deželno upravno sodišče, vendar se je prav zaradi pomena, ki ga pripisuje družinskim posvetovalnicam, volitev vseeno udeležila. Ni pa več šlo za volitve, ki naj bi na demokratičen način konstruktivno prispevale k oblikovanju vloge in delovanja posamezne posvetovalnice, temveč ža demokratično merjenje razmerja sil v vsakem okraju posebej.
To je bilo zelo jasno razvidno najprej iz udeležbe volivcev, nato pa še iz izidov. Čeprav udeležba ni bila ravno majhna, je bila vsekakor manjša od pričakovane, predvsem, pa je bilo kakovostno izredno opredeljena. V odstotkih je namreč 'volilo veliko več »navadnih volivcev* od volivcev, ki so tudi uporabniki, kar pomeni, da so zmanjkali prav tisti, ki so pripravljeni sodelo vati pri oblikovanju ali vsaj pri vsakodnevnem poslovanju posvetovalnice.
Merjenje sil v tržaških posvetovalnicah je dalo nekakšen neodločen izid med naprednejšimi organizacijami in gibanji, ki se bolj ali manj istovetijo z melo-narsko listo ali pa z Gibanjem za življenje. Neodločen rezultat, oziroma enako število izvoljenih predstavnikov nasprotujočih si kandidatnih list, pa lahko Že v kratkem privede,■ do .okrnitve, .če ne celo do zamrznitve delovanja posvetovalnic, ki so se že tako borile s stoterimi težavami.
Glavni cilj tako imenovanega desnega bloka na teli volitvah je bil namreč vseskozi ta, da bi posvetovalnice zaplavale v mirnejše vode služb zgolj posvetovalnega značaja, se po možnosti omejevale na družinsko obeležje (kaže, da v naši družbi posameznikov ni, da je vsakdo1 le določen družinski član s posebno funkcijo, ki se sicer z leti lahko četo spremeni), nikakor pa ne postane aktiven, včasih že rahlo prOvo-katorski element na določenem teritoriju.
Odtoitcsrčno bi sicer morali priznati, da je težava za obstoj družinskih posvetovalnic že v njihovi vsebinski zasnovi: težko je podpirati ustanovo, ki se loteva neskladij in to tako, da najprej ustvari konflikte. Ljud'e pa so v glavnem miroljubni in se red-
kokdaj odločajo za čelni spopad s težavami, posebno, če so v njih samih.
Ne glede na takšna, pa še tako utemeljena razmišljanja pa morajo posvetovalnice živeti, nalogo pa bodo še enkrat morale izpeljati ženske — v prvi vrsti tiste, ki so bile izvoljene na demokratični listi. Od njihove iznajdljivosti in prodornosti v odborih samih, ki jih bodo poleg političnih nasprotnikov sestavljali še strokovnjaki, ki so jim po izhodiščih nedvomno blizu, bo v veliki meri odvisno, če bodo lahko tržaške mestne posvetovalnice o-pravljale vlogo, zaradi katere so bile s tako težavo in po tolikih prizadevanjih ustanovljene.
Vendar pa je usoda posvetovalnic odvisna, če povzamemo nekoliko obrabljeno frazo, od vseh nas: če bo povpraševanje po u-slugah posvetovaloic‘veliko, če bo izvršena množična zahteva, da posvetovalnice zajemajo čimširši teritorij — tako bi lahko rojanska delovala tudi na Opčinah — če bo tako čimširši krog ljudi pristopil k oblikovanju vloge posvetovalnic, bodo te laliko zaživele.	fbp)
NA KOPRSKI TELEVIZIJI
Oddaja «Odprta meja» bo od ponedeljka dnevnik
Poudarek narodnostnim vprašanjem na obeh straneh meje - Prva popoldanska televizijska informacija - Nove obveznosti tržaške agencije «Alpc Adria»
Program televizije Koper - Ca-podistria je s septembrom bogatejši za številne oddaje v italijanskem jeziku, med drugim za šolski in poljudnoznanstveni program, ki se pričenja že v zgodnjih popoldanskih urah. Z vrnitvijo na srednjeevropski čas bo koprska televizija že v nedeljo začela uro kasneje in program tudi uro kasneje končala.
Med novostmi, ki jih vsebuje nova programska shema TV Koper - Capcdistria, je posebne pozornosti vredno dejstvo, da bo od ponedeljka, 28. septembra naprej slovenska informativna oddam «Odprta meja» na programu vsak dan. Prizadevanja za ureditev položaja koprske televizije v Italiji so namreč ponujala priložnost, da se istočasno stori korak naprej tudi pri razvijanju slovenskega programa, ki je pred kratkim slavil peto obletnico. Narodnostni značaj koprske televizije in tradicionalna navezanost gledalcev slovenske narodnosti v Italiji na njene programe sta po drugi strani vodila k iskanju sprejemljive rešitve znotraj nove programske sheme televizije Koper -Capcdistria. Odprta meja bo tako od ponedeljka na programu vsak dan ob 13.30 in tik pred pričetkom programa v italijanskem jeziku ob 15.30. Petnajstminutno informativno oddajo bo dopolnjeval
dokumentarno zabavni glasbeni o-troški program v slovenskem jeziku.
Prehod na dnevnik je eden od mejnikov oddaje «Odprta meja?, ki je pred tremi leti pričela s trikrat tedenskim oddajanjem in je s sodobnejšim televizijskim izražanjem kmalu pridobila širok kreg rednih gledalcev. Oddaja je čedalje bolj priljubljena tudi med zamejskimi Slovenci, saj ljudje ču-ti.io, da je to oddaja zanje in o njih. S prehodom na dnevnik bo «Odprta meja? vsebovala tudi nosilne mednarodne in jugoslovanske notranjepolitične dogodke. Več prostora pa bo namenjenega tudi dogajanju v Sloveniji in Italiji. Oddaja bo odslej redneje spremljala narodnostno dogajanje na obeh straneh meje, tako slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini kot italijanske narodnostne skupnosti v Slovenskem primorju in Hrvaški Istri.
Prebod na dnevno oddajanje prinaša seveda nove obveznosti, pa tudi precej težav, saj so notranje rezerve koprske televizije domala izčrpane. Oddaja bo tako lahko stekla le ob vsestranski podpori vseh delavcev enega najmanjših jugoslovanskih televizijskih studiov.
Izjemno vlogo bo odigrala agencija Alpe Adria, ki bo s svojo
široko mrežo dopisnikov in sodelavcev uspešno nadaljevala delo na področju spremljanja dogajanja med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O tem se kar same ponujajo možnosti za učinkovitejše sodelovanje vseh koprskih in tržaških novinarskih hiš ter dopisnikov ljubljanske televizije v Kopru ih Novi Gorici. Pet novinarjev redakcije «Odprte meje? in novinarje agencije Alpe Adria čaka težka naloga. ki pa jo bodo ob primerno zasnovanem delu za gotovo zmogli.
Obljubljamo, da bo v oddaji za vsakogar nekaj. Predvsem bo dovolj aktualnih, jedrnatih informacij, ki nas bodo uvedle v prijeten popoldan. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji bo z dnevnim oddajanjem »Odprte meje? širše odprla svoje oko do matičnega naroda. Med neuresničene naloge moramo po drugi strani gotovo postaviti v ospredje pravico narodnostne skupnosti, da celovito obvešča matični narod o vprašanjih svojega obstoja in razvoja. Zato bo potrebno zastaviti vse sile za ure uresničitve srednjeročnega razvoja koprske televizije, ki do leta 1985 predvideva uro slovenskega programa na dan.
BORIS MISLEJ. urednik Odprte meje
iiii 111111111 m mi 1111111 ii 11 iiiiii i ii i i it 111 ii ii i iiiii 1111111 ii iii i i iiii ii i ii 11 iii iii i ii ti iii 111111 ii iiii i ii 1111 iiii 11111 ■ i ii iii 11 iii ii 1111 ii ii i iiiiii i ii ai 11 • 11 iii ii ii 111 iii 11 ii i ii iiiii n 11 im 111 mili 111 n 11 iitrmi n iiiii i n 1111 m iiiiiii *«iit n i m n 111 n m im m i m
PO POLETNIH REGATAH NA VRBSKEM JEZERU, V MILJAH IN PORTOROŽU
Tekmovanje mladih ljudi na morju v smislu gesla, da šport zbližuje
Tekmovalci Sirene prvič v družbi z drugimi - Premoč Jugoslovanov
Posebno zadnja leta politična dogajanja močno pogojujejo tudi športne manifestacije. Glede tega so moskovske olimpijske igre dovolj zgovoren primer. In vendar je upati, da bo gesto «špert združuje , narode? še dolgo živelo in se uveljavljalo. Seveda tu ne mislimo na športe, ki so vezani na milijardne posle. Tu ta gesla ne veljajo. V deželi pa, koder |iviiM>Ml«Dnirinrtei<Hso «e- odnosi med obema narodoma pošto poma le izboljšali, mislimo drugače. K izboljšanju medsebojnih odnosov je veliko prispevala starejša generacija, ki pa ni zmogla vsega. Upati je, da bo mlajši rod premaga) še tiste težave, ki nas bremenijo. O težnjah mladega rodu pričajo mnogi znaki, med drugim izrazita volja medsebojnega spoznavanja. To je bito o-čitno tudi na letošnjih regatah za pokal prijateljstva, katerega se od lani udeležuje tudi TPK Sirena, Čeprav je do zaključnega srečanja te mednarodne manifestacije minilo že par tednov, se k njemu vračamo, vendar pa ne zaradi športnih rezultatov, pač pa tudi iz drugih razlogov.
V juliju letos se je v Celovcu in v Miljah srečalo nad st6 mladih jadralcev. Zadnje tri regate pa so bile konec avgusta v Portorožu. Potem ko so jadralci pospravili svoja jadra, so se zbrali
na zaključni prireditvi v Portorožu, kjer so predstavniki PK Pirat iz Portoroža in predstavniki piranske občine podelili pokale in druga priznanja. Največ pokalov so, seveda, odnesli Jugoslovani, ki predstavljajo vodilno moč. Zato smo se najprej obrnili do nekaterih predstavnikov jugoslovanskih klubov.
Letošnja ^zmagovalca na republiškem prvenstvu? 'F^ajre^i «420? Mitja 'Kosmina in Goran Sosič sta v Piranu zasedla tretje mesto. Jadroklub iz Kopra sta zastopala tudi Gorazd Fras ‘ in Dragan Gasič, ki sta na zadnjih regatah zasedla drugo' mesto, seveda še vedno' v razredu «420». Prvo mesto v tej kategoriji sta odnesla Duško Nikolič in Igor Marinac člana JK Galeb z Reke. Letos sta prvič nastopila v tem razredu, ker sta prej tekmovala na optimistu.
Vsem smo postavili vprašanja, kaj mislite, zakaj dosezate toliko boljše rezultate od rezultatov' italijanskih tekmovalcev, nadalje kako sprejemate poraz, kaj bi svetovali mlajšim tekmovalcem in, končno, kakšni so vaši najlepši spomini.
Mitja Kosmina in Goran Sosič sta odgovorila:
«Na regate smo dobro pripravljeni zato, ker imamo dobre vaditelje in veliko treniramo. Na
V NEDELJ« NA VRŠNEM IN V ZGONIKU
V nedeljo so v Vršnem odkrili spomenik »gorlškemu slavčku*. Na slovesnosti je nastopil tudi zbor iz Branika. Praznik grozdja v Zgoniku jc priklical veliko ljudi (spodnja slika)
vsaki regati rečunamo z zmago, ob neuspehu pa skušamo popraviti napake. Sicer pa je uvrstitev vedno odvisna od nas samih in tudi od sreče. Mlajšim bi svetovala. naj veliko trenirajo. Tudi zgodaj spomladi in ob slabem vremenu. Mi smo to delali, tudi ko nismo imeli take opreme, kakršno imamo danes.
Izredno doživetje je-1-*/*' naju 'Jetcšnfe državno prTCriSrtm.^^KjeiT vsa vodila. Hudo sva bila razočarana, ko je bito prvenstvo razveljavljeno. Krasno doživetje je bila udeležba na evropskem prvenstvu na jezeru Como. kjer sva bila dvakrat osma. nato pa so se začele nevšečnosti in sva zdrknila navzdol.*
Preden bi odgovarjali ostali, bi tebe. Mitjo, ki si sin slavnega jadralca, vprašala, ali bi dosegel iste rezultate tudi, če ne bi bil sin dobrega jadralca?
Čeprav je Janko Kosmina moj oče, je treniral nas vse in vsem enako posredoval svoje znanje in nas vse naučil jadralne tehnike. Menim, da bi enake rezultate dosegel tudi z drugim dobrim trenerjem.?
Pa še vprašanje v zvezi s koprskim klubom. Je res, da so vse svoje sile usmerili samo na tiste jadralce, ki morajo doseči dobre rezultate?
»To je res. Zaradi pomanjkanja sredstev in jadrnic ostanejo v klubu le uspešnejši jadralci. Dodati pa moramo, da je vsem, ki se v klub vpišejo, dana možnost, da vadijo vsaj dve sezoni, preden pride do izbire.*
Gorazd Fras in Dragan Gasič:
Gorazd težko prenaša poraze in se po uspeli ali neuspeli tekmi pogovori s trenerjem, hkrati pa meni takole: «Da dosežem dobre rezultate, .je potrebno veliko treninga. Mladim bi svetoval, oja se naučijo, kako ob startu priti po pravega položaja. Važen je tudi dober start, pa čeprav se pri tem moraš poslužiti obrambe.?
Najlepši spomini ga vežejo na republiško prvenstvo izpred nekaj let. ko je dobil prvi pokal za prvo mesto.
Duško Nikovič in Igor Marinac iz redkega JK Galeb nimata veliko izkušenj, ker sta letos prvič nastopala v tem razredu. Slab plasman jima ne dela problemov. Dobro se med seboj razumeta, mladim pa svetujeta, kot vsi drugi veliko, veliko treninga. Imata pa tudi onadva dobrega trenerja. Za Duška je bilo najlepše doživetje svetovno prvenstvo razreda »Optimist? na Portugalskem lani, za Marinca pa državno prvenstvo v Hercegnovem.
Preden smo poiskali mlajše jadralce smo se ustavili še pri dveh jadralcih, ki sta zastopala TPK Sireno.
David Poljšak in Peter Furlan se zavedata, da jima primanjkuje vaje in da bi tudi onadva, kot vsi starejši člani, morali čim-prej resno upoštevati trening. Pri tem pa čutita pomanjkanje še ene posadke, da bi bili na morju vsaj dve jadrnici hkrati. Na vDrašanje, če sta razočarana, ko gledata prijatelje, ki odnašajo pokale, je Poljšak odgovoril, da se ne čuti prizadetega, ker se zaveda, da v takih razmerah ne more doseči boljših rezultatov. Furlan 'pa je rekel, da skuša dati vse od sebe, da pa se zaveda. da nista s Poljanškom pripravljena, da bi mogla tekmovati
z najboljšimi jugoslovanskimi jadralci.
Začela sta pač jadrati pri Sireni pred štirimi leti. Kot ostali člani, sta osvojila cenovno znanje in to je bito tudi vse. Tega športa bi ne zapustila rada, ker imata rada morje. Namesto lepili spominov! sta narii naša tekmovalca postregla z njunimi najgrši-mi spomini v zvezi z jadranjem. Poljšak je lani v Kopru*"zaradi slabega vremena zajadral naravnost na drugo «420? in je bil tudi diskvalificiran. Furlan pa ima prav tako neprijeten, vendar bolj svež spomin, ko je letos konec avgusta doživel «brodolom» in se hudo prestrašil, seveda ne zase, pač za svojo jadrnico. Če bi jo izgubil, bi v klubu ne bito nadomestila.
Ko smo tako zaključili pogovor z njima, smo imeli občutek, da so starejši jadralci Sirene pravzaprav samouki. Kdo ve, če bodo kdaj prišli do dobrega treninga.
Vsake izmed letošnjih regat se je udeležilo nad sto tekmovalcev. In ker je večina tekmovala v razredu »Optimist?, smo ustavili tudi nekaj teh, da bi slišali njihovo mnenje. .
Pietro Plrelli iz kluba Barcola-Grignano je povedal, da je začel tekmovati lani, prve boljše rezultate pa je dosegel letos, pa čeprav jc v Celovcu zbolel za pljučnico in je zato v Miljah slabo vozil. Jadranje je izbral kot športno izživljanje zato, ker se mu zdi vsako tekmovanje velika zabava. Zaveda se pa, da bo to tako, dokler ne bo prestopil v višje razrede, kjer se bo začela prava borba za mesta. Zeto mu je všeč tudi srečevati se in se spoznavati z mladimi ljudmi iz sosednjih držav. Na končni lestvici za letošnji' pokal je dosegel šesto mesto in je ■ bil prvi uvrščeni Italijan.
Vasco Vascotto je iz jadralnega krožka v Miljah in je na portoroški regati zasedel drugo mesto. Tudi on je začel z dobrimi uvrstitvami letos in je ta šport izbral, ker ljubi mir na morju. Zeto rad je tudi sam in avtonomen. Tudi zanj je srečanje s tekmovalci nekakšen praznik. Zaveda se. zakaj so eni boljši, drugi slabši in prav s tem v zvezi se skuša izboljšati, a je za boljše rezultate potreben dober trener.
Roberto Milan je iz Tržiča. Jadra že pet let in ga je za ta šport navdušil brat. Tekmovati je začel pred štirimi leti in je doslej dobil žp deset pokalov. Zelo rad jadra ob močnem vetru, ker ga takšno jadranje zabava. On pa ni prav nič rad sam, ker je zelo družaben, na srečanjih rad naveže nove prijateljske zveze.
Avstrijski tekmovalci so odpotovali takoj po razdelitvi pokalov in se z njimi nismo srečali. Tekmovalci Sirene pa so zagotovili, da bi radi tekmovali kot njihovi vrstniki z onstran meje. Zdi se skoraj nemogoče, da se mladina istih let tako razlikuje med seboj. Seveda se bodo mladi člani Sirene potrudili, da bodo čimprej prinesli v klub kak pokal.
Tako se je nad sto utrujenih mladih ljudi razšlo v prijetnem razpoloženju in s trdno voljo, da se vrnejo na tekmovanja, na merjenje moči in znanja v skupnem geslu, da šport narode zbližuje.	O. Z.
U ALI JANŠKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
17.03 Strašilo - TV film
17.30	Furia - Sporni pašnik - TV film
18.00	Koncert ansambla Area
18.35	Pink Panter, risanka
18.50	Hagen: Lovec v San Franciscu, 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Pirig pong
Mnenja o aktualnih dogodkih in problemih
21.30	Težko življenje, film Igrajo: Alberto Sordi. Lea "Masšari. Lina Volonghi Film je režiral Dino Risi, glavno moško vlogo pa igra r- niem znani italijanski ko mik, ki pa pogosto niti ni več komik, pač pa že malo traged, namreč Alberto Scrdi. Danes nam bo Sordi pedal nekakšno »podobo I-talijana? in to je ena njegovih odličnih vlog.
Gre za dobo od 1944 do 1961 to se pravi za dobo, ko se je še odvijal boj proti nacizmu in fašizmu za svobodo, ter dobo, ko se je ljudstvo lotilo obnove dežele. In v ta ambient vključujemo malomeščana Silvija Ma-gnozzija, ki se izdaja za nekakšnega bivšega partizan skega borca, nato pa se skuša uveljaviti kot časnikar pri nekem levičarskem listu, kjer izraža velike ideale,
' pa mu to ne uspeva preveč. In tedaj se sreča z Eleno, s katero se tudi poroči, a je družinsko življenje ena sama polomija. Nato se pa vendarle nekoliko opomore, ko se začenja udinjati uspelemu poslovnemu človeku. N egovi ideali iz dobe parti-zanščine zadremajo, vendar . pa ne zaspijo povsem in ko se nekega večera na nekem sorejemu niegov »gospodar? preveč znaša nad njim, se v Macmczziju vendarle pre budi človek z določeno doze ponosa
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi Kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Kontrabas, po povesti A. Čehov
14.15	Italijansko prvenstvo v tenisu
17.00	Vesolje 1999, Črno sonce, 15. epizoda
Program za mladino:
17.50	Tatzarr. gospodar džungle, gisitni -film L -L L- 21 L
18.10	Frederic Chopin na Poljskem, dck.
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - šport
18.50	Korenine, A. Haleja, 11. nadalj.
Spet smo med črnci v ZDA in sicer v času državljanske vojne. Pravzaprav se je voina proti suženjstvu končala in so bogati veleposestniki bitko izgubili in so črnci postali svobodni, toda to je bol.i na paciriu kot v resnici. kajti belopolti rasisti se ne predam in razmišljajo le. kal o bi črnce še bolj izkoriščali
Vremenske napovedi
19.15	DNEVNIK 2 - Poročila
?0.40 »Tl Ladrrne?, film
21.40	Tisoč milj
22.40	Robinovo gnezdo TV film Ob koncu DNEVNIK 2 • Zadnje vesti
iretll uanai
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Vesel povratek z gora
Kako preprečiti nezgode v gorah
20.05 Vzgoja in dežele
20.40	Ključ čtiva
22.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.50. 11.00 in 16.30 TV v šoli
18.15	Poročila
18.20 čebelko hlaček, risana serija
18.45	Godba brez nct: Codona, 2. del
19.15	Obzornik
19.25	Jezik v javni rabi: Dobro izražanje
19.35	Sodobna medicina: Vsi so naši otroci
Humanost neke družbe se kaže tudi v njenem odnosu do duševno in telesno priza detii) ter socialno oboroženih ljudi. Več razumevanja in seveda pomoči potrebujejo ljudje, ki so huje prizadeti. Na Slovenskem se rodi okoli 29 tisoč otrok na leto. S, po svetovalnicami za nosečnice, s sodobnim porodništvom in primerno nego novorojenčkov je zdravstveni službi Slovenije uspelo znižati smrtnost dojenčkov na zavidljivo ra ven. In vendar bo današnja oddaja govorila o cerebralni paralizi, ki je poleg duševne prizadetosti na.ipogostejši vzrck invalidnosti v otroškem obdobju. Pri snemanju cd daje je sodeloval nevropsi hiater dr. Milivoj Veličkovič z ljubljansko otroške klinike
19.35	Ne prezrite
20.10	Risanim 20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	C. Richter: Prebujajoča se dežela, 1. del
22.45	V znamenju
23.00	Štiridesetletnih, zadnji del
23.45	Nočni kino: Butley, angleški film
Koper
16.00	Serijski film
Avanti, avanti - Tečaj ita lianščioe
»Corolla in sol? - Festival o troskih pesmi
18.00	Ponovitev filma
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
Oil prihodnjega tedna ODPRTA MEJA - DNEVNIK! Od ponedelj ka do petka ob 13.30 ter 15.30 p« koprski televiziji - 13 minut TV dnevnik za Primorsko In zamej stvo, in še čelrt nrc zanimivega slovenskega programa.
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Jeanne Eagels. film
Igrajo: Kim Novak, Jefl Chandler . . .
22.00	Dnevnik danes
22.10	Serijski film - Baletni večer Dnevnik danes
Zaqreo
18.45	Lov na severne jelene
19.15	TV koledar
19.25 Kronika občine Reka
19.45	Mladinska oddaja
21.00	Parni valjar, oddaja o rocku
21.45	Btokeovih sedem, serijski film
ŠVICA
18.50	Skrivnost bronastega zvona, risanke
19.20 Med stranmi časopisa
20.40	Jaz sem Anna Magnani, dok.
22.15	Trna Turner
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.C0,17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro:
8.10	Radijski mozaik: Danes bomo govorili o ..Glasbene spremljave, Iz arhiva: 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah;
11.30	Poldnevniški razgledi: Naši
nepoznani bratje, Sprehod po naravnih parkih in botaničnih vrtovih, Razgovor z enologom; 13.20 Poštni predal:	Letošnja revija
«Primorska poje?; 14.10 Popoldanski program; Folklorni odmevi; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih; »Veleumni plemič Don Kihot ir Manče?; 16.00 Zvočna kulisa: 17.10 Razširjeni obzornik: Umetna glasba raznih narodov, Sodobne slovenske novele; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.30 Poročila; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov: 14.05 To smo mi -glasbena oddaja za mlade; 14.40 Spored pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije; 15.C0 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po žel'ali; 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
KOPER
(llalijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . .10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kim; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk: 15.33 Prijeten popoldan;
16.00	Samoupravljavec; 16.10 Italijanski zbori; 16.45 La Vera Ro-magna; 17.00 Kultura in družba;
17.10	S simpatijo; 17.32 Crash; 17.35 Izletnik; 18.00 Glasovi in
zvoki; 18.30 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13,00, 14.00.
17.00,	19.00 Poročila; 6.00, 7.15,
8.40	Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.03 Radio anche noi; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Ljubezen pomeni...; 13.15 Master; 14.28 Naučimo se risati: 15.00 ErrCpiuno - poletni program; 16.10 Rally; 16.30 King Kongove misli; 17.03 Patchvvork: Rockland, Glasbena kombinacija; 18.00 Cab-musical; 18.26 Golda Meir: od Kicva do Jeruzalema, radijska priredba; 19.15 Jazz po željah; 19.40 Jaz, Toscanini; 20.10 Ne govori nikoli o tem, povest;
20.40	Danes zvečer z ...; 21.00 7. festival sodobne glasbe, vmes pogovor s F. Valdambrini.iem in ob koncu Italijanske popevke; 23.03 Danes v Parlamentu, Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 6.20 Rekreacija; 7.10 Prometne informacije': 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!;, 8.30 Iz našili sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.50 Naši umetniki mladim poslušal ccm; 10.05 Z radiom na poti:
10.40	Turistični napotki; 11.05 Re zervirano za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13 30 Kmetijski nasveti;
13.40	Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov;
14.30	Priporočajo vam . . .; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 V ritmu koračnice; 15.25 Glasba po že ljah; IG.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Napotki za turiste; 16.35 Za bavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!': 17.00 Vrtiljak; 19.00 Pojemo in godemo; 19.30 S knjižnega trga: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franja Zorka: 21.00 Uganite. pfl vam zaigramo...- 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Informativna oddaja v nemščini ir angleščini: 23.25 Iz naših spore_ doV; 23.30 Besede in zvoki; 00.05 Lirični utrinki.
ŠPORT ŠPORT SPORI
OLIMPIJSKE IGRE
NA KONGRESU M00 V BADEN BADNU
Že v prvem dnevu zasedanja številna pomembna vprašanja
Govorili so o plemenskem razlikovanju v športu, amaterstvu, razvoju olimpijskih iger in drugem ■ Nadaljuje se bitka med kandidati za 01 1988
BADEN BADEN — Kongres mednarodnega olimpijskega odbora v Baden Badnu se je končno začel »v živo». Po v sredo otvoritvenih slovesnostih je bilo včeraj vzdušje v kongresni dvorani izrazilo delovno, kar je pa tudi razumljivo: kongres bo stal v celoti približno štiri milijarde lir in to vsoto je vsekakor treba upravičiti. Da jo pa v Baden Badnu dobro upravičujejo, pove podatek, da so že doslej razdelili med kongresnike več kot dva milijona listoy z različno vsebino (in pri tem vse kaže, da tudi to ne zadostuje, saj se bije za nekatere biltene prava «bitka»).
Včeraj so že prišli na vrsto prvi posegi.
V imenu mednarodnih športnih zvez je govoril Američan Robert Helmick, predsednik mednarodne plavalne zveze, ki je v izčrpnem in podrobnem govoru posegel po vseh najbolj žgočih vprašanjih, ki tarejo svetovni šport. Helmick je ovrgel tezo o konkurenci med MOO in mednarodnimi športnimi zvezami, prinesel je svoje misli o «gigantiz-mu» olimpijskih iger (bil je proti zmanjšanju iger, vendar za uvedbo kvalifikacij tudi pri posameznikih, kot že velja za ekipe), pri vprašanjih amaterstva je pozval k realnosti in predlagal, naj to vprašanje urejujejo mednarodne športne zveze.
Lord Killanin. prejšnji predsednik in sedanji častni predsednik MOO je nanizal dogodke med kongresom v Varni leta 1973 in sedanjim v Baden Badnu ter je jasno pokazal svoje nerazpoloženje do ameriškega koraka v zvezi z bojkotom moskovskih iger.
Izredno ostro obsodbo tega bojkota je izrekel tudi predsednik organizacijskega odbora moskovskih iger Ignatij Novikov, ki je podal poročilo o 22. 01. Z vso ostrino se je dotaknil tudi gostovanjt južnoafriške ekipe Springboks v ZDA ter je nakazal celo možnost sovjetske podpore afriškim državam, če bi te zahtevale bojkot iger v Los Angelesu.
Mnogo bolj umirjen je bil govor Sergeja Pavlova, predsednika sovjetskega olimpijskega odbora, ki je v svojem 30-minutnem govoru sicer
obsodil plemensko razlikovanje v športu, vendar zmerno in brez o-strine, vztrajal pa je na zahtevi, naj šport ne bi služil političnim ciljem. Dokaj ostro pa se je zavzel za amaterstvo v športu.
Na govorniški oder je stopilo še nekaj drugih članov MOO, vendar s svojim nastopom niso bistveno pripomogli k razjasnitvi vprašanj, s katerimi se mora ubadati ta kongres.
Za zidovi kongresne dvorane (in tudi zunaj njih) pa se nadaljuje bitka med kandidati za pridobitev organizacije 01. Tako so včeraj Fa-lunci zagotovili, da bodo vse tekmovalce prevažali na smučišča z letali (največ uro poleta daleč). Dokaj nenavadna delegacija je prišla iz Nagoye: poleg uradne delegacije,
ki se poteguje za igre 1988, je prispelo tudi predstavništvo prebivalstva, ki se bori proti temu, da bi bile te igre v Nagoyi.
Kar se pa tiče Cortine in vesti, da je prišlo v tem mestu do razkola kar se tiče pridobitve iger, so danes skušali člani delegacije tega mesta vso zadevo minimizirati, češ da ta spor ni toliko v zvezi z igrami, kot je političnega značaja. «Razumljivo je, da tudi v Cortini vsi ljudje nimajo enakega mnenja o določenih vprašanjih in pride do diskusij, zlasti če je treba govoriti o tako pomembnem vprašanju, kot so olimpijske igre,» je dejal cortinski župan Lacedelli. In treba je priznati, da so v Baden Badnu vzeli njegovo izjavo na znanje z razumevanjem. Tudi Cortina
VČERAJ PREDSTAVILI TRŽAŠKEGA KOŠARKARSKEGA PRVOLIGAŠA
Pall. Trieste odslej OECE
Dveletna pogodba - Moštvo juriša na takojšnji povratek v A-1 ligo
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu so časnikarjem in številnim gostom uradno predstavili tržaškega košarkarskega prvoligaša, ki bo letos nastopil v A-2 ligi. Kot je znano, je tržaško moštvo lani izpadlo iz A-1 lige.
Po petih letih uspešnega sodelovanja s tvrdko Atkinson (Hurlin-gham) bo letos tržaški prvoligaš nastopal pod imenom OECE (tvrdka kemičnih produktov). Pogodba z novo tvrdko je dveletna.
Na včerajšnji tiskovni konferenci se je najprej predsednik tržaškega kluba Cosulich zahvalil vsem za prisotnost, nakar se je še posebno zahvalil predstavnikom Hurlingha-ma, ki so kar pet let, ne samo gmotno prispevali k uspehu tržaškega društva, ki je bil vsa ta leta slehernemu Tržačanu še kako pri srcu.
Dr. Ferrari, predstavnik OECE, je na kratko orisal zgodovino tvrdke iz Cavezza pri Modeni (začela je obratovati točno pred 20 leti), nakar je izrazil željo, da bi bilo
Tržaški košarkarji s tehničnim vodstvom, z odborniki in predstavniki tvrdke OECE. Tržaški klub se
odslej imenoval OECE
sodelovanje tehničnega vodstva in odbora kluba s predstavniki tvrdke še naprej tako uspešno, kot je bilo prejšnja leta s Hurlinghanom.
Predsednik Cosulich je nato spregovoril o letošnjem moštvu, s katerim bo tržaški klub igral v A-2 ligi. Takoj je pristavil, da bo ekipa od ločno jurišala na takojšnji povratek v A-1 ligo. Zato si je vodstvo naložilo tudi dokajšnje finančno breme, saj je najelo dva zelo dobra i-talijanska košarkarja, kot sta Valenti in Bertolotti, in dva prav tako zanesljiva ameriška košarkarja (Campbella in Abromaitisa). Poleg tega se je društvo tudi odreklo vsem laskavim ponudbam raznih italijanskih prvoligašev za nakup Ritosse in Tonuta. Ekipa bo letos igrala v preurejeni športni dvorani, ki zmore 5.000 gledalcev. Že predprodaja abonmajev je jasno pokazala, da je
LETOŠNJA POSTAVA TRŽAČANOV
VEZNI IGRALCI Pecchi Stefano 184 cm, 18 let Floridan Fabio 193 cm, 18 let Scolini Claudio 178 cm, 23 let Ritossa Roberto 195 cm, 22 let Valenti Piero 187 cm, 25 let
KRILA
Tonut Alberto 201 cm, 19 let Bertolotti Gianni 200 cm, 31 let Meneghel Gino 198 cm, 32 let
CENTRI
Čuk Mauro 200 cm, 21 let Abromaltis Jim 202 cm, 24 let Campbell John 205 cm, 23 let
zanimanje za tržaškega prvoligaša izrednb ter da bodo Bertolotti in tovariši tudi letos lahko računali na izredno pomoč domačega občinstva.
Vodstvo je torej storilo vse, da bi tnoštvo čim. uspešneje igralo v prvenstvu. Karo lahko meri. tržaški prvoligaš, bomo lahko videli. že v nedeljo, ko bo v prvem kolu igral proti zelo močnemu nasprotniku, proti ekipi Cidneo iz Brescie.
JUTRI V BOVCU
«1. maraton treh src»
Športno društvo Čezsoča iz Bovca organizira jutri, 26. tm„ 1. maraton treh src, ki se bo odvijal po bovških poteh. Proga množičnega tekmovanja bo razdeljena na
tri dolžine, in sicer na 10, 21 in 42 kilometrov, to se pravi za vse zvrsti rekreacijskih tekmovalcev. Tekaške prireditve v Bovcu se bodo udeležili tudi tekači iz zamejstva. Podrobnejše informacije v zvezi s sobotnim tekmovanjem pa jih posamezniki lahko dobijo po telefonu na naslovu: TD Bovec (065)-86 069. (iz Italije 003865).
Omenimo, da sodi tekaška prireditev v Bovcu v koledar množičnih tekaških prireditev 1981 - 82, ki ga je izdal Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije.
Lahka zmaga McEnroeja
Američan McEnroe je v 2. kolu teniškega turnirja v San Franciscu v 47 minutah odpravil Avstralca Drewetta s 6:0. 6:1.
OSTALI IZIDI
Connors (ZDA) - Austin (ZDA) 6:4. 6:3; Nastase (Rom.) - Davis (ZDA) 7:6, 6:3; McNamara (Avstr.) - Stroke (ZDA) 6:2, 6:2;
Bregove odbojkarice z novim trenerjem Radom Grudnom. Brežanke bodo letos nastopile v prvenstvu C-2 lige, v katerem merijo na visoka uvrstitev in na napredovanje v višjo ligo
INTERVJU I NOVIM TRENERJEM ŽENSKE ODBOJKARSKE EKIPE ŠD BREG
Gruden: «Za prestop v višjo ligo»
Trener zadovoljen z delom svojih varovank - Mohor o mladinskih ekipah
S prvimi dnevi septembra je odbojkarska dejavnost pri športnem društvu Breg zopet zaživela. Letos je prva ženska ekipa Brega, ki bo nastopala v prvenstvu C-2 lige, zamenjala trenerja. Vcdstvo članske ekipe je namreč prevzel Rado Gruden, ki je v lanski sezoni treniral žensko ekipo Bora v B ligi.
«Gruden, kaj menite o novem trenerskem mestu? »
«Povedati moram, da je menjava ekipe za vsakega trenerja povsem normalna reč,, ki je večkrat lahko tudi. potrebna in koristna. Glede novega društva pa moram povedati, da se pri Bregu že dcbro počutim in menim, da se bedo naši odnosi po tej poti tudi nadaljevali.* «Kaj ste pričeli s treningi, pa morebitne težave?*
«Trenirati smo začeli takoj ob začetku septembra. Treninge redno obiskuje 16 deklet, o katerih moram
■■i.nminnnmim..........mm,.................iiiinm.iiiuim.il................................••■■■■■■n
MiimiinMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiunui<ianiiiiiiiii>imiifiimtifhitiitiiiiiiiiiiHiiHiH*iiiiM(iiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHH>iMH*H»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiinimiiiitiiiiimiiiiiiiifMiiiiniiiii.i....•■iiiiimii........
ODBOJKA
NA EP V BOLGARIJI
ZMAGA ITALIJE NAD SOSEDI
Jugoslovani so podlegli s čistim 3:0
VARNA — V štirih bolgarskih mestih so se včeraj pričeli zaključni boji 12. evropskega prvenstva v odbojki. Že prvi dan finalnih tekem je pokazal, da sovjetski odbojkarji in odbojkarice nimajo enakovrednih tekmecev. Medtem ko so moški odpravili Romune z izidom, ki dokaj nazorno kaže, da so varovanci trenerja Platonova najmanj za razred boljši in nezadržno korakajo šestemu zaporednemu naslovu nasproti, bodo odbojkarice osvojile že osmo zaporedno zlato kolajno. V Sofiji so odpravile nevarne nasprotnice NDR že po treh setih igre.
V	tolažilni skupini sta se že prvi dan srečali reprezentanci Italije in Jugoslavije. To pot so bili občutno boljši Italijani, ki so slavili razmeroma lahko in prepričljivo zma go. To je bil četrti neuspeh Jugoslovanov, ki so izgubili še poslednje upanje, da bi se uvrstili na svetovno prvenstvo v Argentini leta 1982.
Po treh zaporednih porazih so jugoslovanske odbojkarice le izbojevale prvo zmago (nad Turčijo). Za Italijanke je Romunija še vedno premočen nasprotnik.
V	moški konkurenci moramo o-meniti v skupini za končni vrstni red od 1. do 6. mesta prepričljivo zmago Poljske proti NDR ter Bol garije proti ČSSR. Poljaki so ta ko kot Sovjeti še neporaženi, Bol gari imaio dve točki kot Romuni ČSSR in NDR pa sta še brez točk Pri ženskah je poleg SZ še nepre magana Bolgarija, Madžarska in NDR pa imata po 2 točki.
IZIDI
MOŠKI
za vrstni red od 1. do 6. mesta
Poljska - NDR 3:1) (8, 10, 7) Bolgarija ČSSR 3:1 (10. 10, 10, 14) SZ - Romunija	3:0 (2, 7, 3)
od 7. do 12, mesta Italija - Jugoslavija 3:0 (6. 9, 5) Francija - Španija 3:1 (5. 10, 18, 11) Finska - ZRN 3:1 (5, -3, 11, 1) ŽENSKE
za vrstni red od 1. do 6. mesta
ČSSR - Madžarska 1:3 (-3, 11. -7, -5) Poljska - Bolgarija 0:3 (-6, -10, -5) SZ - NDR	3:0 (7, 10. 7)
od 7. do 12. mesta Jugoslavija - Turčija 3:0 (16, 10, 3) Nizoz. - Fra. 3:2 (-10, -8, 10, 11, 10) Italija - Romunija 0:3 (-11, -6 -5)
ROKOMET
ITALIJANSKI POKAL
Zanimiv rokometni vikend v Trstu
Danes se bo uradno začela nova izona v rokometu. Cividin (Trst) ■ Tor di Quinto (Rim) bo namreč voritvena tekma za osvajanje ita-janskega pokala. To tekmovanje je
bilo do prejšnjega leta slabo prirejeno in tudi letos bo razdeljeno v štiri faze. Cividin Trst (italijanski prvak), Cona vi Trst (prvič nastopajoča v A ligi). Tor di Quinto (Rim) in Iomsa (Bologna) se bodo borili za prvi mesti na lestvici, ki omo-i o'ata napredovanje v naslednji del.
Spored tekem v tržaški športni pa lači:
danes ob 21.00: Cividin - Tor di Quinto;
jutri ob 19.15: Conavi - Tor di Quinto:
v nedeljo ob 11.00: Cividin - Iomsa
Pravi rokometni vikend torej za rokometne navijače	MAX
NAMIZNI TENIS
Jugoslavija zmagala
BEOGRAD — V Šibeniku je jugoslovanska reprezentanca v namiznem tenisu premagala Švedsko s 4:3 v dvoboju za evropsko super-ligo.
ATLETIKA
V srečanju z Veliko Britanijo
Zmaga Italije
CAGLIARI — V Cagliariju je bilo na sporedu mednarodno atletsko srečanje med moškima reprezentancama Italije in Velike Britanije, ki se je končalo z zmago italijanskih barv.
Najboljši rezultati so bili taki: hoja 10 km: L M. Damilano (It.) 40'40”63
kopje: L Ottley (VB) 82,86 m; 3. Ghesini (It.) 81,70 m
5.000	m: L Fontanella (Italija) 13'55”46
4X100 m: L VB 39"82; (Italija diskvalificirana zaradi napačne predaje)
110 m ovire: 1. Fontecchio (It.) J414"15
400 m: L Di Guida (It.) 47”27 100 m: 1. King (VB) 10”50; 2. Pa von; (It.) 10"60
palica: 1. Stock (VB) 5,20 m; 2. Bareha (It.) 5 m 1.500 m: 1. Patrignani (It.) 3'45”03 disk: 1. De Vincentis (It.) 59.70 m 400 m ovire: 1. Sole (VB) 51’'88: 2 Pessini (It.) 51”96 200 m: 1. Pavoni (It.) 21”16 800 m: L Cecchini (It.) 1'48”70 višina: 1. Di Giorgio (It) 2.24 m kladivo: 1. Urlando (It.) 74 m krnela: 1. Andrei (It.) 19.34 m.
10.000	m: L Cova (It.) 28’28”12 4x400 m: 1. Italija 3’08”58
KONČNI IZID
Italija - Velika Britanija 235:172
NOGOMET
V KVALIFIKACIJAH ZA SP
- UJAJs-'
Nekaj prvovrstnih presenečenj
V Španiji brez Anglije - Zahodni Nemci nasuli Fincem kar sedem zadetkov - Podvig Islandije - Pokalna zmiga belgijskega Standarda
V	sredo je bil spored mednarodnih nogometnih srečanj izredno pester. Na raznih evropskih igriščih so odigrali kar osem tekem, od katerih štiri za kvalifikacije na svetovno prvenstvo v Španiji 1982, tri prijateljske in eno tekmo za pokal pokalnih prvakov. Skupno so dosegli kar 26 golov
Skupina 1
V	1. skupini za izločilni del svetovnega nogometnega prvenstva je ZRN doma visoko premagala Finsko s 7:1 (2:1). S tremi goli Rume-mggeja, dvema goloma Breitnerja in izredno igro Fischerja, ki je poleg tega dal še zadetek, je ZRN zopet dokazala, da je najboljša reprezentanca v skupini 1. Verjetno bo v Španijo šla še Avstrija. Bolgarija^ ki je trenutno tretja, ima namreč zelo malo možnosti za kvalifikacijo.
IZID: ZRN ■ Finska 7:1.
LESTVICA
ZRN	5 5 0 0 18:2
Avstrija	6 5 0 1 15:3
Bolgarija	5	3	0	2	9:6
Albanija	6	1	0	5	4:12
Finska	8	1	0	7	4:27
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Velika izenačenost in 26 golov
Beograjski Partizan je bil le tri dni na vrhu lestvice, po porazu v devetem kolu pa je zdrknil na četrto mesto. Beograjčani so namreč v derbiju kola izgubili v Zagrebu proti Dinamu. Zagrebčani niso igrali najbolje, bili pa so požrtvovalni borbeni in to je bilo dovolj, da so odpravili Partizana z zadetkom, ki ga je dosegel Deverič. In ne samo to: Dinamo je celo od 32. minute igral z desetimi nogometaši, ker je sodnik, sicer povsem upravičeno, izključil B. Cvetkoviča. Poleg tega pa se je v drugem polčasu poškodoval še Zajec.
Da jt lo prvenstvo izredno izenačeno, kaže tudi podatek, da ločila vrvouvrstene od desetega na lestvici le borni dve točki. In deseti je prav Željezničar, ki je bil do tega kola kar tretji. Po dru gi strani se je prav Rijeka z zmago nad Sarajevčani prerinila na sam vrh razpredelnice.
Sicer pa sploh predstavlja zmaga Rečanov v tem kolu veliko presenečenje. Nogometaši Železničarja so doslej zelo dobro igrali, pri Rečanih pa so naleteli na izredno razpoloženega Tomiča, ki je dosegel oba zadetka in tako tudi dokazal, da Rijeka lahko računa na novega izrazitega strelca. Lani je polnil mreže nasprotnikovih vratarjev Radovič, letos pa jih polni Tomič.
Do prave senzacije bi lahko prišlo tudi v Beogradu, kjer se je novinec v ligi, moštvo Teleksa do zadnjega upiralo Crveni zve-
zdi. Sicer pa so se tudi splitski navijači pošteno toznojiIn. Njihovi varovanci so z veliko težavo osvojili novi dve točki. Hajduk je namreč doma tesno premagal Slobodo. Z dokajšnjo težavo je točko doma osvojila tudi ljubljanska Olimpija, ki je proti okrnjenemu Radničkemu igrala neodločeno 2:2. Srečanje v Ljubljani pa ie bilo za niške nogometaše pra v a repriza iz Neaplja.
Z devetim kolom v prvi jugoslovanski nogometni ligi smo lahko zadovoljni. Jugoslovanski nogometaši so sopet pokazali pra-
vo cprofesionalnost*. Izključen je bil namreč le en nogometaš (B. Cvetkovič) poleg tega pa je padlo zadovoljivo število zadetkov — 26.
Prvenstvo se bo nadaljevalo že jutri in v nedeljo. Derbi kola pa bo na Reki, kjer bo gostoval zagrebški Dinamo.
IZIDI 9. KOLA Dinamo - Partizan Hajduk - Sloboda Budučnost - Zagreb Željezničar - Rijeka Olimpija - Radnički Velež - Vojvodina Vardar - Osijek C. zvezda - Teteks Beograd - Sarajevo LESTVICA
Dinamo, Rijeka in Osijek 12; Partizan, Crvena zvezda, Hajduk in Beograd 11; Vojvodina, Olimpija in Željezničar 10; Sloboda. Radnički in Budučhost 8; Velež 7; Vardar in Sarajevo 6; Zagreb 5; Teteks 4.
PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 9.)
JUTRI: Teteks - Hajduk (po TV); Radnički - Sloboda; Sarajevo - Crvena zvezda; Partizan - Velež; V NEDELJO; Zagreb -Beograd; Vojvodina - Budučnost; Rijeka - Dinamo; Osijek - Željezničar, Olimpija - Vardar.
Prihodnja tekma (10. 10.) Avstrija - ZRN.
Skupina 3
Kar dve tekmi pa so igrali v tretji skupini. V Reykjaviku je Islandija igrala neodločeno s ČSSR (1:1), potem ko je v prvem polčasu celo vodila 1:0. SZ pa je v Moskvi gladko odpravila Turčijo s 4:0. Sovjeti so po 26 minutah igre že vodili s 3:0 z goli Čivadzeja. Demianenka in Blohina, v nadaljevanju igre pa je zadnji gol dosegel še Šengelja.
Za uvrstitev med prvima dvema v tej skupini ima največ možnosti SZ, za preostalo mesto pa se bosta verjetno borila ČSSR in VVales.
IZIDA:	Islandija - ČSSR 1:1;
SZ - Turčija 4:0.
LESTVICA
ČSSR	6	4	11	14:3	9
VVales	6	4	,1	1	10:2	9
SZ	-4310 11:1	7
Islandija	7	2	1	4	8:19	5
Turčija	7	0	0	7	1:19	0
Prihodnja tekma (7. 10.): Turčija - SZ.
Skupina 4
V Bukarešti sta Romunija in Madžarska igrali neodločeno 0:0. Ta rezultat zadovoljuje obe reprezentanci, je pa zelo neugoden za Angleže. Ekipe v skupini so zelo izenačene, tako da je teoretično celo možno, da se na SP uvrsti Švica, ki je trenutno na lestvici zadnja. Verjetno pa se bosta v Španijo kvalificirali Romunija in Madžarska, kar bi bilo veliko presenečenje, saj bi izločili velikega favorita skupine, Anglijo.
IZID: Romunija - Madžarska 0:0.
LESTVICA
1:0
2:1
4:0
1:2
2:2
1:0
1:2
3:2
1:1
Romunija	6 2	3	1	4:3	7
Anglija	7 3	1	3	12:8	7
Madžarska	5 2	2	1	6:5	6
Norveška	7 2	2	3	7:11	8
Švica	5 1	2	2	7:8	4
Prihodnja tekma (10. 10.): Romunija - Švica.
Poleg Italije - Bolgarije so v sredo odigrali še dve prijateljski tekmi. Grčija, ki je v isti izločilni skupini za SP kot Jugoslavija in Italija, je v Solunu premagala švedsko z 2:1 (1:0). Na Dunaju sta Avstrija in Španija igrali neodločeno 0:0.
V La Valletti pa je belgijska ekipa Standard Liege premagala domačo Floriano s 3:1 (3:1) v prvem kolu pokala pokalnih prvakov.
PO BLESTEČI KARIERI
Anastasi v Tržiču
TRŽIČ — Pietro Anastasi, bivši italijanski državni nogometni reprezentant, ki je v vrstah Juverttusa trikrat osvojil naslov italijanskega državnega prvaka, lani pa je i-gral v Ascoiiju, bo letos skoraj gotovo nastopal za tržiško enajsterico Monfalcone, ,ki tekmuje v medde-želni amaterski ligi. Anastasi, ki je
star 33 let se bo preselil v Tržič (skupno z ženo in tremi otroki) in bo v bližnjih Ronkah vodil podružnico neke italijanske avtomobilske tovarne.
RIO DE .JANEIRO — Vodstvo no gomelnega kluba Napeli bi baje želelo kupiti brazilskega srednjega napadalca Edmarja. Edmar, ki trenutno nastopa za moštvo Cruzeiro, pa je izjavil, da je zaradi takih povpraševanj zadovoljen, a bi rad o-stal v Braziliji do svetovnega nogo metnega prvenstva 1982.
ZSŠDl
ZDRUŽENJE SLOVENSKI ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI TRST
obvešča, da bodo
uradi za stranke odprti
od 11. do 14. in od 18. do 20. ure
rgči, da so doslej vestno opravile svojo nalogo. Igralke imajo težave le s kondicijo, pozna se namreč, da ne trenirajo že od maja in je z.ato njihova telesna priprava nekoliko šibkejša. Doslej smo vsak dan opravljali pretežno le kondicijske priprave, preverjanje moči in le nekaj osnovne tehnike z žogo. Igralke pa postopoma že prihajajo v formo, tako bomo kmalu pričeli trenirati le trikrat tedensko,* «Novosti v prvi ekipi?*
«V C-2 ligi bodo igrale pretežno iste igralke, kot v lanskem prvenstvu, z izjemo Marine Trente, ki je letos prenehala z igranjem. Prvo e-kipo bodo nato ojačile še nekatere perspektivne mlade odbojkarice, o katerih pa bi rekli, da tehnično zaostajajo za starejšimi in bolj izkušenimi dekleti.*
*Kakšno vlogo bo, po vašem mnenju, ekipa odigrala v prihodnjem prvenstvu?»
«Naš namen, oziroma cilj naj bi bil uvrstitev med prvih 6 ekip. ki se borijo za napredovanje. Mislim, da so pogoji za tako uvrstitev dobri in da slabše uvrstitve ni mogoče pričakovati.
O ostalih ekipah velja povedati, da se je Sloga letos ojačila in da 'e torej-trsen'kandidat za prestop v višjo ligo. Močne so tudi goriške odbojkarice Agija, ki so lani nazadovale iz C-l Vsekakor poudarjam, da bo boj ob vrhu izredno težak, ker bo napredovala v C-l le ena ekipa.*
«Predprvenstvene tekme?*
»Breg je pred kratkim nastopil na turnirju Bazoviških žrtev, kjer je osvojil 4. mesto, kar je bilo za nas po prvih treningih že lep u-speh. Na programu imamo še nekaj prijateljskih tekem ter nastopanje na raznih turnirjih. Že 3. in 4. oktobra pa bomo igrali v Kočevju v okviru tamkajšnjega občinskega praznika in desetletnice pobratenja občine Dolina s Kočevjem*.
«In še vprašanje: kai boste predvsem zahtevali od svojih igra'k?»
«Zahteval bom, kot vedno doslej, da bodo redno obiskovale treninge ter da bodo vestne in požrtvovalne pri delu Če bodo resno delale to kar bom od njih zahteval na treningih. se bo to delo gotovo pozitivno obrestovalo tudi na prvenstvenih tekmah.*
Da bi zvedeli, kako je z ostalimi ekipami Brega z odbojkarskim naraščajem, smo pozvali na pogovor tudi odbornika Brega Walterja Mohorja. . »Z zadovoljstvom lahko rečem, da smo letos po mnogih le-
nilllimilllllllllllllMIIMIIIIMIMIIIIIMIIIIMIItUlimMllinUlIHMIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIinillll
KOŠARKA
«Prva trofeja Trsta»
Kljub dvema porazoma Kontovelci zadovoljili
Damir Starc je v dveh tekmah dosegel kar 84 točk
Kontovel — Ferroviario 74:84 (39:36)
KONTOVEL: Danieli, Emili 15. Grilanc 10, Piras 4, Tcrčič, Škabar 4, Pertot, Starc 41.
Letos je italijanska košarkarska zveza organizirala turnir za prvo »Trofejo Trsta* in to v več kategorijah. V skupini naraščajnikov nastopa tudi ekipa Kontovela. pri kateri je trenersko vodstvo prevzel Lisjak.
V	torek zvečer je torej Kontovel odigral prvo sezonsko tekmo, v kateri je doživel poraz proti ekipi, ki mu je deloma enakovredna.
Ricreatgrl — Kontovel 101:92 (42:36)
KONTOVEL: Danieli 3. Emili 23. Grilanc 9, Piras 2, Terčič 2. Škabar 10, Paoletti, Starc 43, Cunja.
V	drugem kolu so Kontovelci zopet izgubili. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, saj sta si moštvi stalno menjavali v vodstvu.
Razmeroma veliko končno razliko si lahko razlagamo tako, da je Kontovelova slaba obramba preje-
la v zadnjih dvajsetih sekundah kar 6 točk. Naj omenimo, da je tokrat dobro zaigral Emili. (D S.)
NOGOMET
NAJMLAJŠI
Op. Supercaffe — Zarja 2:1
ZARJA: Milani, B. Kralj, Hlab-jan. Žagar, Družina, M. Kralj. Ra-žem, Fonda, R, Kalc, Carli, A. Kalc, Gregori, Leban.
STRELCI: Valenti. Gregori (Op. Supercaffe). Gregori (Zarja).
Najmlajši Zarje so v nedeljo doživeli prvi poraz v letošnji sezoni proti ekipi Op. Supercaffe V prvem polčasu sta obe ekipi igrali dobro in imeli veliko lepih priložnosti. V začetku drugega polčasa je ekipa Op. Supercaffe prešla v vodstvo. Zgrja je takoj reagirala ter napadala do konca tekme, a brez uspeha.
Najlepšo priložnost je pred koncem srečanja imel Kalc, a vratar je žogo-ubranil. Najboljši v vrstah Zarje so bili: M. Kralj, Družina, Ražem in Gregori,
tih prvič z lahkoto uredili trenerski kader, tako da bo letos delovanje zares obilno. Glavni problem predstavljajo le finančni stroški, če pomislimo, da stane samo vpisnina in taksa za C-2 ligo preko pol milijona lir. Ostali problemi so še organzacijskega značaja, ker čutimo pomanjkanje ljudi, ki bi se
V ORGANIZACIJI ŠZ SLOGA
Jutri in v nrdeljo mednarodni turnir
Ob priliki svoje 10-letnice, katero proslavi a prav v letošnjem letu, bo Sloga organizirala jutri 26 in v nedeljo, 27. t.m. mednarodni juniorski ženski odbojkarski turnir. Na tem turnirju bo nastopila četverica eldp. in sicer domača Sloga, tržaška OMA, ki letos nastopa v C-l ligi, predstavnik deželne C-2 lige Ausa PAV in pa Fuži-nar z Raven na Koroškem. Pri tem velja omeniti, da bo turnir vsekakor dokaj kvaliteten: Fužinarja ni treba posebej predstavljati, saj je to klub, ki igra V prvi jugoslovanski ligi ; Ausa PAV je znano moštvo, ki se odlikuje po svojem naraščaju; tržaška OMA je lani izpadla iz italijanske B lige, letos bo nastopala v C-l ligi, celotna prva ekipa pa je v bistvu juniorska. Sloga pa bo Verje no na tem turnirju odigrala podreieno vlogo, kajti mislimo, da na tem turnirju nima veliko možnosti za uspeh. Vsekakor pa se bodo slogašicg potrudile, da bodo zaoustile gledalcem čimboljši vtis.
SPORED JUTRI, 26 9.
18 00: Fužinar - PAV 20 00: Sloga - OMA NEDELJA, 27. 9.
9.30: finale za 3. mesto 11.00: finale za 1 mesto Vse tekme bodo v telovadnici pri Banih.
INKA
resnično zanimali za odbojko*, meni Mohor.
»Vsekakor bomo letos nastopili v C-2 in v D ligi v kateri bodo igrala dekleta, ki so lani nastopila v L diviziji. Nastopali bomo še v prvenstvu mladink in deklic. Nato bomo v prvenstvu »under 15» imeli še eno ekipo, ki jo bo trenirala Ksenija Slavec, medtem ko bo igralke za D ligo trenirala Marina Stepančič. Končno lahko omenimo, da bomo razpolagali letos še z dvema skupinama odbojkaric, to so najmlajše (letnik 69 - 70) in ekipa minivol-leja. Glede objektov imamo letos zares odlične pogoje, tako da pričenjamo novo sezono z upanjem, da se bodo vsi načrti izpeljali v najboljšem redu.*
r.. p.
NOGOMET
Portugalska — Poljska 2:0
LIZBONA — V prijateljski nogometni tekmi je Portugalska premagala Poljsko z 2:0 (0:0). Poljska .je nastopila v mladi in okrnjeni postavi, saj so mamkah Toinaszew-ski, Lato in Szarmak.
OHVT.SI II O
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo vpisovanje v sekcijo za letošnje leto danes, v petek, od 17. do 19. ure na stadionu «1. maj» v Trstu (lahko tudi telefonsko na št. 51-377). Poleg lanskih telovadk In telovadcev se lahko prijavilo tudi novi, vendar le od (vključno) tretjega razreda osnovne šole dalje.
Športni krožek Kras izreka dr ni Simoneta iskreno sožalje ob gubi dragega Danila.
Goriška športna društva in terl rialni odbor ZSŠDl za Goriško iz kajo sožalje predsedniku ZSŠDl 1 risu Simoneti ter vsem ostalim d) žinskim članom ob izgubi drage očeta.
.Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80.00, letno 800,00 din. za organizacij in podietja mesečno 100,00. letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 <ADIT» DZS 61000 L|utljano Gradišče 10/11. nad., teleion 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
25. septembra 1981 Odgovorn, urednik Gorazd v*s.i
Izdaj in tisk«
:H
ZTT
Trst
član italijanske zveza časopisnih zaloinikov FIEG
POGAJANJA O «GRŠKEM PROTOKOLU« SO V ZASTOJU
SE VEDNO VELIKE TEŽAVE Z IZVOZOM JUGOSLOVANSKE GOVEDINE V GRČIJO
Komisija EGS je mnenja, da je pogajalski mandat preozek in da bi ga moral ministrski svet razširiti
(Dopisnik Dela ra Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Velike razlike v pogajalskih pozicijah, ki jih je bilo opaziti med uvodno fazo pogajanj o 'grškem protokolu' — predvsem o rešitvi problema jugoslovanskega izvoza mlade govedine v novo članico skupnega trga — so bruseljsko komisijo EGS spodbudile, da se je odločila pogajalski dosje znova postaviti na dnevni red srečanja zunanjih ministrov. V poročilu, ki so ga v Bruslju izdelali po petkovem srečanju dveh delegacij — vodila sta ju pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Mi lica Žiberna in generalni direktor v direkciji za zunanje odnose sir Roy Denman — se komisija EGS zavzema, da ministrski svet znova preuči pogajalski mandat posebej kar zadeva izvozni kontingent za govedino. Podpredsednik komisije VVilhelm Hoferkamp bo zunanjim ministrom držav EGS predlagal tu di znižanje uvoznih davščin za izvoz govedine, ki za jugoslovanske prodajalce mesa pomeni izvoz z izgubo.
Glavni pogajalec v bruseljski komisiji sir Roy Denman .je sicer mnenja, da bodo jugoslovanski predlogi za povečanje izvoznega kontingenta, še posebej pa zniža nje uvoznih davščin, v ministrskem svetu, ki je potreboval kar osem mesecev, da se je prikopal do kom promisnega predloga o pogajalskem mandatu, težko prodrli, ugotavlja pa, da je nekaj vendarle potrebno storiti, da bi zbližali dve pogajal ski poziciji in omogočili pcdpis ,gr škega protokola', ki bo jugoslovanski izvoz v novo članico postavil v okvir lani podpisanega sporazuma o gospodarskem sodelovanju z ev ropsko skupnostjo. Komisija EGS je mnenja, da je sedanji pogajalski mandat preozek, ka jti 15.(500 ton dodatnega kontingenta, kolikor je mi nistrski svet julija letos .odmeril' za izvoz mesa iz Jugoslavije v Grčijo. močno zaostaja za tradicionalno prodajo jugoslovanske govedine na grškem trgu. Bruseljski izveden ci so zunanjim ministrom že spomladi predlagali, naj bi dosedanji kontingent 34.800 ton (v mesečnih obrokih po 2.900 ton), ki velja za devetčlansko evropsko skupnost, zaradi vstopa Grčije povečali za 30 tisoč ton, kar bi ustrezalo tradi cionalni prodaji jugoslovanskega mesa na grški trg (trgovinska sta tistika SFRJ govori o 50.000 tonah letnega povprečnega izvoza v Gr čijo). Sefi diplomacij predloga komisije niso .-prejeli, predvsem za radi nasprotovanja Irske in Francije, ki menita, da mora nova članica skupnega trga meso kupovati1 predvsem iz notranjih presežkov v EGS.
Po mnenju bruseljske komisije bi ministrski svet moral pri vnovičnem preučevanju tega dosjeja upoštevati predvsem dejstvo, da je vstop Grčije v EGS popolnoma ustavi) jugoslo vanski izvoz mesa. in sicer že od novembra lani. ko so Grki — ki so sč pripravljali na priključitev evrop ski skupnosti — nehali kupovati govedino. To pa pomeni približno 130 milijonov dolarjev manjši zunanjetrgovinski iztržek in blagovna bilan ca SFRJ z Grčijo, ki je bila še lani krepko pozitivna, je zdrsnila v primanjkljaj. Po podatkih EGS se je jugoslovanski izvoz v Grčijo v prvih sedmih mesecih 1981 zmanjšal za 77 odstotkov glede na enako obdobje lani. Jugoslovanski izvozniki so namreč predali le za 19 milijonov do larjev blaga, v lanskem prvem polletju pa kar za 68 milijonov. Poleg popolnega zastoja v izvozu govedine se letos slabše prodajajo tudi »Za stavini* avtomobili.
Izvozni kontingent za govedino pa je le del razlik v stališčih dveli pogajalskih delegacij, še pomembnejši so prodajni pogoji, ki so se po vstopu Grčije v skupni trg dra stično poslabšali in takorekoč onemogočili izvoz govedine, tudi v ok viru skromnega kontingenta (2.900 ton mesečno), ki je začasno — dokler ne bo podpisan »grški protokol* — odmerjen prodaji jugoslovanskega mesa v EGS. Še lani so izvozniki za tono govedine, ki je bila name-j njena na grški trg, plačevali po 395 I dolarjev za tono na račun uvoznih davščin, po grški priključitvi evropski skupnosti, pa so se davščine povečale na 1.250 dolarjev za tono. kar pomeni prodajo mesa z izgubo. Takšen zaplet ni povzročil le erozije jugoslovanskega izvoza v Grčijo, pač pa pomeni tudi odstopanje od temelj uih načel, ki so zapisana v lanskem sporazumu z EGS o razvijanju trgovinske menjave ter njenem postop nem uravnoteženju. Na zadnjem se sianku zunanjih ministrov so med razpravo o »grškem protokolu* poleg ekonomskih razlogov za ugodnejši pogajalski mandat omenjali tu-, di politično zainteresiranost deseterice za dolgoročno gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, a zadržki iz Dublina in Pariza so vendarle onemogočili razširitev pogajalske pozicije. Kot je slišati v krogih komisije' EGS, bo tudi prihodnja razprava zelo zagreta, na dlani pa je, da je pogajalska žogica sedaj v polju ev ropske skupnosti.
Počasi odvijajoča se pogajanja o ♦grškem protokolu* so sprožila odjek tudi v evropskem parlamentu. Poslanec italijanske radikalne stranke Marco Pannella je v posebnem
pismu, ki ga je naslovil na predsednika komisije evropskega parlamenta »EGS-Jugoslavija*. zahteval čimprejšnji sklic tega telesa. Marco Pannella ugotavlja, da se evropski poslanci, ki so člani komisije, že nekaj mesecev niso sestali, kljub dejstvu da je prišlo do zastoja v pogajanjih o «grškem protokolu* in od predsednika Bettize zahteva čimprejšnjo razpravo o izvozu jugoslovanske govedine v Grčijo. Še več. Pannella je menda celo zagrozil z odstopom iz komisije, če se situacija »radikalno ne spremeni*.
BOŽO MAŠANOVIČ
Od nedelje ponoči spet sončna ura
RIM — S prihodnjo nedeljo bo spet vstopila v veljavo sončna ura, ki bo trajala 182 dni. Noči se bodo torej podaljšale do 27. marca 1982. ko bodo ponovno uvedli legalno uro. Z nedeljo bodo tudi uvedli zimski urnik vlakov. Prihodnje leto bo verjetno legalna ura trajala nekoliko dlje, in sicer do druge nedelje v
oktobru. S tem se bo Italija popolnoma prilagodila »koledarju držav EGS», v katerih so legalno uro u-vedli veliko prej kot v Italiji. Tudi Švica, Avstrija, Norveška, Švedska, Poljska, Madžarska in Češkoslovaška so se že pridružile temu koledarju. V Sovjetski zvezi, kjer tudi velja legalna ura, bedo kazalce pomaknili nazaj 30. septembra.
ŽE OB PRVEM JESENSKEM* DEŽJU
Poplave in škoda ob ligurski obali
Zaradi nalivov težave nad dobršnim delom severne Italije
Danes stavka delavcev turistične stroke
RIM — Delavci in uradniki turistične stroke, ki so zaposleni pri hotelih, restavracijah, gostinskih o-bratih na splošno, kampingih in turističnih agencijah, izvajajo danes po vsej državi celodnevno stavko. S tem hočejo, na poziv enotne strokovne zveze CGIL - CISL - UIL, izraziti protest proti delodajalcem, ki zavračajo celo posredovanje ministra za delo v pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Confcom-mercio nasprotno predlaga, naj bi pogajanja celo odložili za eno leto.
SESTRI LEVANTE (Genova) — V komaj petili urah je v kraju Sestri Levante padlo preko 200 milimetrov dežja. Že ta prvi podatek daje približno sliko včerajšnjega neurja nad ligursko obalo in poja snjuje vesti o poplavah in ogromni materialni škodi. Genovski prefekt je takoj prispel s helikopterjem na prizadeto območje in sp s krajevnimi upravitelji domenil za prve ukrepe.
Najhuje je v cestnem in železniškem prometu, saj je narasla voda poplavila dobršen del cestišč, strele pa so onesposobile precej transformatorskih postaj železniškega omrežja. Na podeželju so številna območja poplavljena, da se lahko reševalci pomikajo le z amfi bijskimi vozili. Poleg gasilcev iz Savone, La Spezie in Genove so na pomoč priskočili tudi helikopterji genovske garnizije.
Oblastem povzreča največ skrbi deset posod strupa, ki jih iz nekega skladišča v Casarzi Ligure odnesla narasla voda potoka Petronio. Gasilci pozivajo prebivalstvo, naj posod ne odpirajo, saj je že dotik s strupeno vsebino smrtonosen.
ZARADI ZDRUŽEVANJA V PREVRATNIŠKO IN OBOROŽENO TOLPO
Aretacije neofašistov v Rimu: za zapahi odvetnika in zdravnik
V zapor so odvedli tudi zagovornika misovskega «revolveraša» Saccuccija
RIM — Policija je včeraj aretira la znana rimska neofašistična od vetnika Giorgia Arcarigelija in Paola Vitaleja ter kirurga Carla Alberta Guido, ki so ga že večkrat zaslišali v okviru preiskave o u-moru desničarskega skrajneža Giu seppa De Luče, žrtev notranjih sporov v vrstali »črnih* teroristov.
VzroKi aretacij zaenkrat še niso znani, kažp pa, da so odvetnika in zdravnika zaprli v Regina Coeli za radi združevanja v prevratniško organizacijo in oboroženo tolpo. Prav gotovo pa sodi njihova aretacija v okvir širše preiskave, ki zadeva vse rimske neofašiste. vrste katerih je policija v zadnjem letu močno razredčila. K temu so pripomogli tudi neofašisti sami s številnimi medsebojnimi obračunavanji, ki so posledica sumničenj in negotovosti Med drugim so tudi ugotd-vili. da so črni teroristi v prestolnici tesno povezani z navadnimi zločinci, kar je močno oslabilo njihovo »ideološko* složnost.
Odvetnik Arcangeli je v Rimu poznan kot star »Uamerad*. V preteklosti je zagovarjal številne desni čarsfee skrajneže, med drugimi tudi bivšega misovskega »revolveraša* Saccuccija. Argangeli se je tudi »proslavil* z »oboroženim napadom* na stanovanje sovjetskega ambasadorja v Rimu. Decembra 1979 pa je celo bil tarča svojih pajdašev. Desničarski komandos, ki so ga se stavljale štiri osebe, ga je namreč hotel pohabiti, ker so sumili, da je izdal znanega ubijalca Pierluigija Concutellija - morilca sodnika Oc-corsia — in omogočil njegovo are tacijo. Vendar so teroristi zgrešili tarčo in ubili nedolžnega študenta - delavca Antonia Leandrija. Atentatorje je policija brž aretirala. Vodja kazenske odprave je bil Sergio Calorc, čigar ime je moč zaslediti v preiskavah o dejavnosti NAR in »Terza posizione*.
Nekoliko različna pa je »politična- pot zdravnika Gnide. Leta 1975 so 55 letnega kirurga »izgnali* iz MSI, kar zadovoljivo priča o njegovi bojevitosti. Kot prijatelja prof. Paola Signorellija, ga je sodstvo zaslišalo tudi v zvezi s pokolom na bolonjski železniški postaji, sumijo pa celo, da je prekupčeval t orožjem.
Odvetnik Vitale nima tako ugledne preteklosti, v resnici pa je prava «siva eminenca* skupine. Vpleten je bil v preiskavo o tajni organizaciji ugrabiteljev in bil posrednik med neofašisti in navadnimi zločinci.
BENEŠKI DNEVNIK
Na Čedadskem zahtevajo ustanovitev centra
za rehabilitacijo
ČEDAD — Odsek za družbena vprašanja pri Zvezi slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine že dolgo časa vodi v sodelovanju s čedadskim patronatom INAC intenzivno dejavnost za informiranje in družbeno skrbstvo izseljencev iz naše dežele ter njihovih družin. Še posebno pozornost posvečajo iz-
seljencem iz obmejnega področja ter številnim bivšim rudarjem, delavcem v cementarnah, kamnolomih in podobnim.
V	tej aitciji so nudili veliko pomoč dispenzarji ATBS v Čedadu in Vidmu, in to še posebno glede pre-vencije. poklicnih bolezni ter periodične kontrole oseb, ki bolehajo za silikozo.
V	tem območju je število takih bolnikov precej visoko. Zainteresiranost prebivalstva za te probleme dokazuje 909 podpisov, ki so jih zbrali v podporo peticije, s katero zahtevajo ustanovitev zdravstvenega centra za rehabilitacijo. Peticija, ki jo bodo predstavili oblastem v prihodnjih dneh, zahteva tudi, da je center primerno opremljen za pre-vencijo in zdravljenje silikoze ter drugih poklicnih bolezni. Od vodstva krajevnih zdravstvenih enot prebivalstvo pričakuje, da bo upoštevalo te probleme in da bo okrepilo delo vanje dispenzarijev ATBC.
Zaradi neurja je na širšem ob močju pri Sestri Levantu včeraj zastala vsa preduktivnna dejavnost. Narasla voda je vdrla v marsikateri industrijski obrat, da je materialna škoda ogromna, delavcem pa grozi dopolnilna blagajna.
Včeraj pa je deževalo domala nad vso severno Italijo. O težavah poročajo iz Piemonta, kjer je zaradi poplav precej zastojev v prometu. Podoben položaj je tudi v deželi Emi-lia - Romagna, kjer so nevihte s sunki vetra povzročile precejšnjo škodo v kmetijstvu. Na srečo ni bilo nikjer toče, saj bi bila v nasprotnem primeru škoda še hujša predvsem v vinogradih, kjer je v teku trgatev.
Dež je včeraj močil tudi Benetke, Padovo in Treviso, a ni povzročil hujše škode. Nad Mestrami je v nekaj urah padlo 74 milimetrov dežja. kar je bilo dovolj, da se je u-stavil ves promet, saj so se ceste spremenile v potoke, kjer je bilo do pol metra vode. V glavnem pa so gasilci črpali vodo iz kleti in nižje ležečili skladišč in trgovin ter spravljali s cest avtomobile, ki jim je voda zalila motorje.
Prvi jesenski dež je torej povzročil precejšnje nevšečnosti, ki se bodo bržkone nadalevale, saj obetajo meteorologi izboljšave šele proti koncu tedna.
V Celovcu simpozij o pozni antiki
CELOVEC — Na celovški univerzi se je včeraj začel tridnevni simpozij o kulturnozgodovinskih in arheoloških problemih jugovzhodnega alpskega prostora v Dozni antiki. Simpozij prirejata celovška univerza za izobraževalne vede in koroški deželni muzej pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Predavatelji iz Avstrije Italije. Jugoslavije in Nemčije bodo v trinajstih predavanjih z različnih stališč osvetlili osnovno temo zajedanja. Med drugim bo prof Peter Petru z ljubljanske lffiverze dal arheološki pregled o poselitvi Slo veni je v pozni antiki, mac. Rajko Bratož orav tako iz Ljubljane Da bo zgodovinsko pregledal zgodnje krščanstvo v Sloveniji 7 zagrebške univerze bo prof. Duie Rendič - Miočevič predaval o posebnem tipu zgodniekrščanske arhitekture v noriško-ilirskih deželam
Simpozij se bo končal v soboto z ekskurzijo h keltsko-rimskim izkopaninam na Stalenski gori in nri Sv. Hemi pri Globasnici. fSindok)
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
............................................iiiiiiiiiimiimiiit
MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE
Draga, vendar nujna voda iz brestoviškega vodovoda
Investicije gredo v stotine milijonov dinarjev
SEŽANA — Od začetka tega leta gradijo na Sežanskem brestoviški vodovod, nedvomno najpomembnejši infrastrukturni objekt, ki ga bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili v tej kraški občini. Dejstvo je namreč, da je v zadnjili nekaj letih pomanjkanje vode na Krasu postalo resna ovira za nadaljnji družbenoekonomski razvoj te družbenopolitične skupnosti. Geologi in hidro-logi so vneto iskali vodo pod kra-šldm površjem in jo tudi našli v Klaričih pri Brestovici in to toliko vode. da jo bodo Kraševci imeli bržkone dovolj do leta 2000.
Zanimanje za gradnjo brestovi-
škega vodovoda je veliko, redno to temo obravnavajo vsi organi v sežanski občini in včeraj so brestoviški vodovod »na tapeti* imeli tudi delegati tukajšnje občinske skupščine. Dvoje so ugotovili. Ob zavzetem delu vseh odgovornih za gradnjo vodovoda (še zlasti pa seveda kraškega vodovoda kot investitorja) in vseh, ki so priskočili na pomoč pri premagovanju oziroma kopanju trdega kraškega sveta, v katerega je že položenih 12 kilometrov vodovodnih cevi od Klaričev do Lipe, gradnja vodovoda uspešno, hitro poteka. Žal pa enako hitro rastejo cene in tako se je cena izgradnje pr-
UlIMMIIIIIIIIimiMIIIMlIHIIIIMIIIIIMMIlllllltMniHHKHHHIIIIimtlHIllillllMnmillllllimMIIIIMIIIIIMIIIIIIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUI
Vprašanja žensk v ospredju zanimanja delegacije žena KPI n? obisku v Izoli
KOPER — Delegaciji konference za vprašanje družbenega položaja žensk Jugoslavije in sekcije žensk Komunistične partije Italije sta na slovenski obali imeli pogovor s po litičnim aktivom obale, predstavniki in predstavnicami Delamarisa ter osnovne šole na Škofijah Gostje iz Italije, vodi jih Bianca Braz zatorsi. jugoslovansko delegacijo pa Zora Tomič, so se v dopoldanskih pogovorih zanimale zlasti za vkliu če vanje žena v delegatski sistem, za položaj žena v združenem delu in tako naprej.
Slovenska obala je zanimiva, saj je od vsega aktivnega prebivalstva kar 45 odstotkov žensk, ki pa se, kot so jih seznanili, vključuje v delegatski sistem in delovanje samoupravnih organov, zlasti v bazi. na nižjih ravneh. Manj pa je žena
zaslediti na odgovornejših položajih v samoupravnih organih orga nizacij združenega dela. kot tudi v organih družbeno političnih organizacij in skupnosti. Gre za nojav. ki ni značilen samo za slovensko obalo, ampak tudi za druge sredi ne in je pogosto tako kot v Italiji pogojen z vrsto okoliščin od ure jenega otroškega varstva šolstva zdravstva, do tradicionalizma, ki vplivajo na to, da se ženska manj zasledi na najodgovornejših vodil nih, če smemo tako reči. položajih v družbi.
Zanimivo ie. da so ženske bolj aktivne, zlasti v tistih interesnili skupnostih, kier vsaj posredno vplivajo na njihov boljši položaj v družbi, aktivnejše so tako v skupnostih otroškega varstva socialnega skrbstva, zdravstva in izobra
zevanja, torej v tistih, ki so tesno povezane tudi z žensko-materjo. Na obisku v Delamarisu, k.jer je več kot polovico zaposlenih žensk, in večina od njih v neposredni proizvodnji, so ugotovili, da tu žen. ke ne delajo v dovolj dobrih delovnih pogojih, da pa je tudi njihova družbena politična aktivnost nekoliko prešibka. Na primer od 48 članov Zveze komunistov Jugoslavije je v omenjenem tozdu le sedem žensk.
Veliko časa so v pogovorih posvetili tudi položaju italijanske naiod-nostne skupnosti v Jugoslaviji in tudi šolstvu za pripadnike italijanske narodnosti. Razen tega so se gostje iz Italije seznanile tudi s konceptom *cr delom celodnevne osnovne šole.
D. GRČA
ve faze vodovoda znatno povečala. Skoraj za sto odstotkov, če upoštevamo prve ocene o stroških.
Ko so namreč sprejeli odločitev, da bodo od Brestovice do Sežane zgradili primarni vodovod, je bila cena prve faze 225 milijonov din, obeh faz pa 440 milijonov. No, ko so vodovod pričeli graditi je cena prve faze bila že 291 milijonov, zdaj znaša že 408 milijonov din.
Tak skok v vrednosti investicije in to v dobrem letu dni seveda terja obrazložitev in to so dobili delegati na včerajšnji seji. Gradbena dela so se podražila za dobrih 30 milijonov, ker so morali od idejnega pa do glavnega projekta, v skladu z zakonskimi določili, spremeniti profil izkopnega jarka. Podražile so se instalacije, strojna oprema črpališča v Selah in Klaričih, dražja je elektrooprema, zgrajeni so nekateri novi elektroenergetski objekti, ki so bili vneseni šele v glavni, ni pa jil) bilo v idejnem projektu itn. Skratka, veliko sprememb cen, dodatna dela in sprotno načrtovanje so prispevali k temu, da je nastala precejšnja razlika v vrednosti prve faze vodovoda. Ob vseh podražitvah pa je treba poudariti, so dejali uvodničarji v razpravo, da z omenjenim hitrim pristopom (sprotno projektiranje in podobno) so precej tudi prihranili. Za primer: če ne bi takoj nabavili jeklenih cevi. bi bile te danes dražje za 20 milijonov. Zaradi podaljšanja rokov nekaterih dobav (mimogrede: končno so dobili tudi dovoljenje za uvoz potopnih črpalk za Klariče) in drugih pojavov (težave, povečan obseg del itn.), ki spremljajo gradnjo vodovoda, bo prva faza končana prihodnje leto marca, ne pa konec tega leta.
Delegati sežanske skupščine so poročilo sprejeli in podprli prizadevanja odgovornih za dokončanje tega objekta.	DUŠAN GRČA
TRŽAŠKI DNEVNIK
RESOLUCIJA ZAH0DN0KRAŠKIH SVETOVALCEV
Paraliza v krajevnih svetih prizadeva vse prebivalstvo
Poudarjena potreba po občinskih in pokrajinskih volitvah v novembru
Kot smo včeraj že poročali, je zahodnokraški rajonski svet na svoji zadnji seji razpravljal o političnem položaju v tržaških krajevnih upravah in ob tem vprašanju soglasno izglasoval tudi zelo pomembno resolucijo. Dekument, ki so ga podprli svetovalci KPI, SSk, PSI in KD. se glasi:
»Rajonski svet za zahodni Kras je preučil politični in upravni položaj na tržaški občini in pokrajini, potem ko je večina zavrnila prora čuna za leto 1981. Svet v ta namen soglaša z vsemi pobudami rajonskih svetov, političnih strank ter inte-resiranib organizacij ter ustanov, ki se zavzemajo za takojšnjo rešitev političnih kriz v obeh izvoljenih organih ter poudarja potrebo, da bi se občinske in pokrajinske volitve v Trstu odvijale v mesecu novembru. Svet poudarja, da je vsa odgovornost za nastali položaj v obeh krajevnih organih na ramenih manjšinskih odborov Liste za Trst, ki po zavrnitvi proračunov nista podala odstavko, kar bi bila njuna politična in moralna dolžnost. To sta-
lišče je privedlo do upravne para liže v obeh svetili in preprečilo skoraj vso dejavnost rajonskih svetov, ki jo je občinski odbor v zadnjih dveh mesecih popolnoma prezrl. Istočasno pa zahodnokraški svet ne more mimo neobčutljivosti, ki jo je občinski odbor pokazal do vseh potreb in problemov italijanskega in slovenskega prebivalstva tega predela Krasa, katerih zahodnokraški svet je bil vedno glasnik.
Ob vsem tem rajonski svet za zahodni Kras ponovno poudarja, da paraliza občinske uprave močno prizadene vse prebivalce rajona, ki so si od občinskega odbora pričakovali rešitev vseh perečih urbanističnih in gradbenih vprašanj ter končno odobritev podrobnostnih urbanističnih načrtov v zgodovinskih jedrih Kontovela, Križa in Proseka. Zaradi tega poziva pristojne organe, da takoj razpustijo občinski ter pokrajinski svet in da razpišejo volitve že novembra tega leta*.
Rajonski svet za Rojan, Barkovlje in Greto pa je poslal tržaškemu prefektu in notranjemu ministru Ro-
uiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiuiKiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiuiiiMiliiininiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiii
Nadaljujejo se posvetovanja med deželo in pokrajinami
lave, temveč obsega tudi in predvsem industrijske proizvede višjih stopenj obdelave.
Boris Milič je izkoristil včerajšnje odprtje novih poslovnih prostorov za organizacijo manjšega posveta med predstavniki tukajšnjega gospodarstva s področja lesne trgovine in industrije in zastopniki poslovnih krogov iz SFRJ. Posveta so se namreč udeležili predstavniki nekaterih večjih lesnih podjetij z onkraj meje, s katerimi Demiles vzdržuje poslovne odnose (Kopaonik iz Kuršumlje, Krivaja - Zavidoviči, Marles iz Maribora, Jasen iz Kraljeva, Lesna iz Slovenj Gradca, Lesonit iz Ilirske Bistrice ter nekatere druge organizacije združenega dela), iz Trsta pa so bili prisotni nekateri predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov. Demiles je član SDGZ.
Na sedežu deželne uprave se na daljujejo posvetovanja, ki jih je le ta priredila s predstavniki štirih pokrajinskih uprav iz dežele pred sestavo deželnega razvojnega načrta za obdobje 1982 - 84. Tako so se v sredo sestali podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli ter odbornika Coloni in Barnaba ter predsednik tržaške pokrajine Ventura z odbornikoma Marchiom in Bonatom. Po uvodnih besedah odbornika za načrtovanje Colonija. ki je med drugim orisal proceduralni postopek zakona štev. 7 o načrtovanju in podčrtal važnost, ki jo deželna uprava polaga v sestanke s predstavniki pokrajin za korektno načrtovanje teritorija Furlanije - Julijske krajine, je predsednik tržaške pokrajine podčrtal potrebo po tesnem in organskem povezovanju med pokrajinskimi in deželno upravo.
Odbornik Bonat je orisal doku-' ment, ki ga je pokrajinska uprava predložila deželi, ki pa je po njegovih besedah očitno pomanjkljiv: do tega naj bi prišlo, je dejal, ker tržaška in repentabrska občina, kraška gorska skupnost in tržaška pristaniška ustanova niso pravočasno predložile svojih programov. Poleg tega so se pokrajinski upravitelji potožili nad težavami, ki jih imajo pri svojem delu, zaradi pomanjkanja splošne razprave z ostalimi političnimi silami.
Podpredsednik De Cerli je ob zaključku sestanka vsekakor dejal, da bo deželna uprava pri dokončni sestavi razvojnega načrta dala pravilno težo problemom tržaške socio-gospodarske stvarnosti.
Včeraj pa so se deželni upravitelji sestali s predstavniki pordenon-ske pokrajine.
Deželni trgovinski načrt na trgovinski zbornici
Sekcija za industrijo pokrajinske gospodarske konzulte, organa trgovinske zbornice, je na svoji zadnji seji pregledala deželni razvojni načrt za obdobje 1982-84. Pri tem je še posebno pozornost posvetila delom načrta, namenjenim industriji, stanovanjski problematiki in strokovnemu izobraževanju.
Sekcija je ugotovila, da dežela namerava nameniti temu področju premalo sredstev, kar naj bi omejilo delovanje raznih ustanov, ki skrbijo za gospodarski razvoj v naši deželi.
Za večji izvoz iz SFRJ v Italijo
Včeraj popoldne je bila v Ul. Diaz štev. 19/1 manjša slovesnost, med katero se je vselila v nove prostore družba Demiles srl, katere delegirani upravitelj je Boris Milič. Gre za družbo, ki je bila ustanovljena junija letos in ki se bo specializirala — v tem pogledu je že v preteklih mesecih razvila kar obsežno poslovanje — v izvozu jugoslovanske lesne proizvodnje na i-talijansko tržišče.
Kakor nam je povedal sam delegirani upravitelj, je družba že razpredla svoje dejavnosti na italijan skem tržišču tako, da lahko nudi lesnim podjetjem iz Jugoslavije vse pogoje za uspešen izA'oz vseh proizvodov lesne industrije na italijansko tržišče ter da jim zagotavlja trdno osnovo za sklepanje dolgoročnih dogovorov o sodelovanju. Ita lijanskemu tržišču dobavlja družba vse lesne sortimente, specializirana pa je zlasti kar zadeva pošiljke polfinalnih in finalnih proizvodov, s čimer prispeva k temu, da se izvoz s tega področja iz Jugoslavije ne omejuje’ na dobave surovin o-ziroma proizvodov primarne obde-
Dclfgacija F-JK na mednarodni skupščini o krajevnih avtonomijah
Delegacija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, ki jo vodi predsednik Mario Colli, se je te dni udeležila mednarodne skupščine o krajevnih avtonomijah v Madridu. Srečanje nosi naslov »Krajevne in deželne avtonomije temelj demokracije in politične enotnosti razširjene Evrope*.
Delegati so razpravljali o pristojnostih evropskega parlamenta na področju decentralizacije oblasti ter so pregledali davčno in finančno politiko, ki vzpodbuja krajevno avtonomijo v federalnem sistemu.
Srečanje bo trajalo še jutri, ko ga bo zaključil predsednik komisije Evropske skupnosti Gaston Thorn.
gnoniju resolucijo, v kateri zahtev* čimprejšnje sklicanje občinskih volitev.
65 milijard lir za potrebe kmetijstva
Pristojna deželna komisija je * zadnjem času imela vrsto sestankov, na katerili je proučila kmetijsko problematiko v Furlaniji - Julijski krajini. Razpravljala je o vrsti važnih vprašanj, ki se nanaša./* na enega glavnih sektorjev deželr.e-
Dražje ogrevanje v letošnji zimi
Po izračunih, ki jih je izvedla Vsedržavna zveza potrošnikov, bomo v letošnji zimi za ogrevanje stanovanj (za vzorec so strokovnjaki vzeli stanovanje v izmeri 100 kvadratnih metrov) potrošili 19,4 odst. več kakor lansko leto če kurimo z nafto in 11,5 odst. več. če ogrevamo prostore z metanom. Izvedenci so pri tem upoštevali razlike, ki obstajajo med severnimi in južnimi predeli države ter izdelali ustrezne poprečne podatke. Tako so ugotovili, da je stalo ogrevanje 100-metrskega stanovanja v Rimu lani 629.0C0 lir (nafta) oziroma 590.000 lir (metan) in da bo ustrezni strošek v letošnji zimi narastel na
751.000	oziroma na 658.C0O lir. Če postavimo — so še zabeležili strokovnjaki Vsedržavne zveze potrošnikov — da znaša poprečna potrošnja za ogrevan;e takšnega stanovanja do 1.700 kg gorilnega olja na zimo, potem se bo ustrezni izdatek povečal z lanskih 564.230 na 660.026 lir. Toda letos bodo višji tudi stroški za električno e-nergi.io. ki poganja ogrevalne naurave in za vzdževaire gorilnikov, in sicer s 65.000 na ,
85.000	lir. Skratka, ogrevanje 100-metrskeva stanovania nas bo letos stalo okrog 120.000 lir več kakor v lanski zimi.
ga gospodarstva; poleg tega so si člani komisije ogledali tudi nekatere kmetijske strukture po vsej deželi. da so si lahko ustvarili realno sliko in se od blizu seznanili z raznimi vprašanji kmetijske dejavnosti.
Sad teli sestankov je bilo izglasovanje zakonskega osnutka, ki ga j® pristojna komisija odobrila z večino glasov: komunistični svetovalci so namreč glasovali proti, predstavniki Furlanskega gibanja pa so se vzdržali. Izglasovani zakonski osnutek določa normative za izvajanje šestih deželnih področjih programov, ki jih predvideva državni za-kon štev. 984 iz leta 1977, sicer bolj«, požnani kot zakon »Quadrifoglio»-Gre za važen zakonski osnutek, saj nakazuje preko 65 milijard lir za obdobje 1981 - 1987. To vsoto bo deželna uprava porazdelila za posege na področjih namakanja, živinorej-stva, vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva.
tlllllHIHIIIIIIlIlHIlliailllllllllllllllllllltllllllllllllllintiMllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllttllUIIUIIIIHIIlH1'*
Predstavništvo konzulata SFRJ v gosteh Glasbene matice
m m '
i m;.(
Včeraj dopoldne sta se mudila na obisku pri Glasbeni matici v Trstu generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in vicekonzul Nevenka Kovačič. O delovanju, težavah in problemih te naše osrednje kulturno-vzgojne ustanove so ju podrobno informirali predsednik upravnega sveta GM Adrijan Semen, ravnatelj šole GM prof. Svetko Grgič. prof. Gojmir Demšar, ki skrbi za kon certno sezono GM, ter še drugi čla ni upravnega odbora in profesorskega "zbora. Ugledna gosta sta se v nevezanem razgovoru zelo pohvalno izrekla o uspehih dosedanjega delovanja ustanove kot take in njene osrednje ter podružničnih šol in poudarila velik pomen, ki ga ima ne samo za bogatenje kulturnega življenja zamejskih Slovencev, marveč tudi v okviru celovitega kulturnega življenja našega področja, prav tako pa tudi za poglabljanje kulturnih stikov med sosednima na
rodoma in državama. Prav tako sta ugledna gosta zagotovila, da se bosta v mejah svojili možnosti zavzemala za nadaljnji razvoj ustanove.
Udeležba predsedstva deželnega svela na pohodu miru
Urad predsedstva deželnega svetu je potrdil svojo udeležijo na tretjern pehedu za mir Perugia - Assisi. kl ga bodo organizirali 27. septembra-V pismu organizatorjem pohod* J* predsednik Colli zaželel največji U" speii pobudi, pri-knteri sodeluj6^ demokratične inštitucije ter političn« in socialne sile, ki se aktivno zavzemajo za ohranjevanje miru in T* razvoj mednarodnega sodelovanj*-