INTEL servis d.o.o Č,ŠČENJA: Ustila, Čistilni pripomočki, čistilni stroji ^p*ntl*avn "Pfehajalisgg 1,68000 Novo mesto, tal.: oea/32«-2«1 Št. 30 (2398), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 27. julija 1995 • Cena: 150 tolarjev j&OlEHJSKt doiihjsei &01SNJSR iOLIlUSK J&OLENJS* IfOUiNs jpOUKJS * &OLEKJ i^OOlEKJ lijOUN, *Na 5lT gr°Jzdek PRVPm^DINSKEM RiSTVlJ EVROPE Za'"lefia nn H]3 e,os ,r' naslove Prvaka, v sosednji državi Najdba evropskega pomena Na Kapiteljskih njivah izkopali izredno bogat knežji grob - Dve dragoceni bronasti čeladi 9&I NOVO MESTO - Med izkopavanji gomile št. 7 na Kapiteljskih njivah, ki so dale v zadnjih letih že veliko izrednih arheoloških najdb, pomembnih ne samo za dolenjsko in slovensko zgodovino, ampak kar za evropsko, so v ponedeljek, 24. julija, popoldne naleteli na grob, ki je arheologom pripravil veliko in prijetno presenečenje. V njem so odkrili veliko predmetov, od fibul, konjske opreme, osti sulic, sekir do pasnih plošč, čelad in posodja. Količina in kvaliteta predmetov jasno kažeta, da gre za grob halštatskega kneza iz 4. stoletja pred n.št., torej iz časa razcveta te kulture na naših tleh. “Tako bogatega knežjega groba na arheoloških najdiščih v Novem mestu še nismo izkopali,” pravi arheolog Bojan Križ, ki vodi izkopavanja, pri katerih zgledno sodelujeta Dolenjski muzej in novomeški Za- vod za varstvo naravne in kulturne dediščine. “Po tem, kar smo doslej izkopali, lahko trdim, da gre za najdbo evropskega pomena.” Posebno lepo presenečenje sta bronasti čeladi, ena negovskega tipa, ena pa ilirskega oziroma grškega, kakršne doslej v Sloveniji še niso našli. Pomembni najdbi sta tudi bronasti posodi, od katerih je ena tako imenovana narebrana cista, za drugo pa Borpt Križ domneva, da gre za situlo. Predmeti so zaradi precejšnje vlage v grobu močno načeti in krhki, vendar jim bodo strokovnjaki v restavratorskem centru v Mainzu vrnili nekdanjo lepoto, ko jih bodo dobili v obdelavo. Javnost si bo te najnovejše najdbe lahko ogledala na razstavi, ki jo Dolenjski muzej pripravlja za prihodnjo jesen. (Več v prihodnji Prilogi) M. MARKELJ lit' / julija ^ ^E SLOVENIJE - Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah je ta čas prava mala Slovenija. • -***lJU fj O - julsisi tiiiuuut V lUfSllLUri JC 114 EMO fjfuvu rniuu oiuvcniju. kfi/^olcev 7h °vgusta v njem preživlja svojevrstne in bogate počitnice skoraj 100 osnovnošolcev in p°v,eS‘t mest, ‘z Pelnajstih slovenskih mest. Tabor je pripravila in ga vodi Zveza prijateljev mladine Mojca ^ rtr l Pom°č‘ sedmih mentorjev, štipendistov pedagoške akademije, ki na ta način opravljajo svo- iiiq *arso Cf°' r°ie doslej najcenejša oblika preživljanja počitnic, saj velja dnevno bivanje le 1400 tolar- Dn* ^'Q»ajsl e.1 .trje obroki hrane in vse udobje, ki ga nudi tabor. V taboru bo počitnice brezplačno preživelo '% av'l Hustra '°k 'Z ^ganskega centra iz Šmihela. Danes bo tabor obiskal pisatelj Vid Pečjak in z mladimi iti Ječarji sk‘J: za.s.voj° knjigo Drejček in trije marsovčki. Na sliki: v taboru preživljajo aktivne počitnice 1 ^eilalci s s?' ‘z Žirov. Vponedelejk popoldan so mladimpočitničarjem pokazali svoj skakalni trening 50 ^i mnenja, da je precej naporen. (Foto: J. Pavlin) Osli Sv°jihrjCp a °bb>sti, ima vse možnosti, da si kroji življenje po POftQr C JQh. To ie dnknmln SO nnslnnrpv ki nndnirnin To je dokazalo 50 poslancev, ki podpirajo » Us,avno Hza.koni,ev Privilegijev, čeprav jih je pred enim letom predlogi S?.šče že utemeljeno razveljavilo. Po najnovejšem dužbe s, lP°danec, ki bi po končanem mandatu ostal brez b°daljjJ mesece prejemal plačo, to ugodnost pa bi lahko »insko doh^Ve^ na eno e,°’ Seveda bi se mu ta čas štel v pokoj-sQm° z 20 ? 'n seP0,em lahko upokojil po “poslansko" ceh) *-e pa elJ delovne dobe in ob starosti - reci in piši - 34 let. °dpr TANJA GAZVODA ■■■■■■■■■ PRI REŠEVANJU ŽENE SEJE ŽIVKO UTOPIL ADLBjŠlČI - 20. julija je 35-letni Živko S., ki je začasno stanoval v Črnomlju, odšel z ženo Kajo in otrokoma na kopanje na Kolpo. Nekaj po 14. uri sta bila v vodi oba; žena je neplavalka in je plavala z žogo, vendar jo je rečni tok začel odnašati, zato je začela klicati na pomoč. Živko je priplaval do nje in jo začel reševati, vendar se je okoli 80 metrov pred kopališčem IVžok pod Adiešiči začel utapljati. Žena ga je prijela za roko, vendar ji ni uspelo potegniti moža iz vode. Občanka, kije slišala njene klice, je takoj stekla na kopališče po pomoč, vendar je bilo prepozno. Enemu izmed kopalcev je uspelo rešiti le ženo, medtem ko se je Živko utopil in so .ga našli okoli 70 metrov stran od kraja, kjer sta se s Kajo kopala. Poslanca SNS Zmago Jelinčič in Rafael Kužnik na obisku v Beli krajini - Belokranjske občine morajo pri reševanju težav nastopati skupaj - Ustanovljen viniški pododbor SNS SEMIČ - V soboto sta Belo krajino obiskala predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) in poslanec Zmago Jelinčič ter poslanec te stranke v državnem zboru Rafael Kužnik. V Semiču sta se srečala s predstavniki črnomaljskega, semiškega in metliškega občinskega odbora SNS. Povabljeni so bili tudi belokraivjski župani, a je prišel le semiški, z metliškim so se pogovarjali že pred tem, medtem ko predstavnikov črnomaljske občine ni bilo. Kot je na tiskovni konferenci po pogovoru dejal Jelinčič, so problemi v belokranjskih občinah tako podobni, da jih morajo obravnavati skupaj. “V pogovoru smo ugotovili, da se Belokranjci razhajajo predvsem v tem, kje naj bi bili deponija odpadkov in carinarnica. Vse pesti pomanjkanje vode, zato smo se pogovarjali o črpališču na Gorjancih ter o vrtanju vrtin v teh krajih,” je dejal Jelinčič, ki je obljubil tudi pomoč pri navezovanju stikov semiške občine z ministrom za znanost in tehnologijo dr. Radom Bohincem ter s tem posredno tudi pri dograditvi šole in telovadnice ter razširitvi vrtca v Semiču. Hkrati je semiškemu županu obljubil, da se bosta sestala z ministrom za gospodarske dejavnosti dr. Maksom Tajnikarjem, kajti potrebno je pripraviti načrt za pro- NAŠI NA KEMIJSKI OLIMPIADI NA KITAJSKEM Od 10. do 20 julija je na Kitajskem potekala 27. mladinska kemijska olimpiada, na kateri je sodelovalo 44 držav, med njimi tudi Slovenija. Našo državo so zastopali štirje tekmovalci: Vesna Krošelj in Tomaž Maraš iz novomeške gimnazije, Damjan Janeš iz kočevske in Janez Rifelj iz kamniške gimnazije. Za sodelovanje so prejeli priznanja in plakete. Dijakom in njihovim mentorjem čestitamo za uspeh na tekmovanju! El VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme, vendar z večjo možnostjo neviht. močijo Bele krajine ter za alternativni program proizvodnje. Jelinčič je zatrdil, da seje z direktorjem Kolinske iz Ljubljane že dogovoril o projektu, ki naj bi v obratu Kolinske v Črnomlju stekel v prihodnjem letu. Gre za vlaganje zelenjave, ki bo nekaj posebnega, a za zdaj še ostaja skrivnost . Sergej Čas, predsednik semiškega občinskega odbora SNS in pokrajinski podpredsednik je na konferenci opozoril na slabo razvito gospodarstvo in infrastrukturo, nerazvito šolsko mrežo in nizko izobrazbo prebivalstva, veliko nezaposlenost in nizek standard Belokranjcev. SNS predlaga skupno belokranjsko odlagališče odpadkov, za tiste, ki vozijo smeti na divja smetišča, pa stroge kazni ter zaščito za belokranjsko naravno bogastvo. Opozoril je na porast kriminala, zato bi morali po njegovem bolj nadzorovati priseljevanje tujcev in mejo s Hrvaško, rešiti romsko vprašanje in, ne nazadnje, posvetiti večjo pozornost zaposlovanju na črno. “V SNS pripravljamo s Ferisom preventivni pro- • SNS je v soboto pripravila v Vinici tudi okroglo mizo z naslovom “Bela krajina kot provinca”. Ob tej priložnosti je stranka ustanovila viniški pododbor SNS črnomaljskega občinskega odbora. Njegova predsednica je postala Magda Čadonič. gram proti narkomaniji, smo pa odločno proti terapevtski skupnosti Srečanje na Planini,” je dejal Čas. “Najpomembneje pa je, da belo- kranjske občine sodelujejo in da ohranjamo Belo krajino kot branik slovenstva. Izražamo tudi javno podporo borcem za njihovo delovanje in narodnoosvobodilni boj, ker menimo, da je bila NOB edina prava pot, da imamo takšno Slovenijo, kakršno pač imamo. Moti pa nas prevelika prisotnost Cerkve v javnem življenju in v politiki. Cerkev naj bo v cerkvi,” je na tiskovni konferenci poudaril Sergej Čas. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE IZGNANCEV BUČKA - Na Bučki pri kulturnem domu bo v soboto ob 11. uri srečanje izgnancev Slovenije iz let 1941-1945, na katerem bodo odkrili spominsko ploščo in znamenje na nekdanji nemško-italijanski meji. Slavnostni govornik bo dr. Vladimir Topler, podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije. Tega dne ob 9. uri bo seja častnega in organizacijskega odbora, kjer bodo predstavili brošuro Bučka skozi čas avtorice prof. Ivice Žnidaršič. Uro pozneje bo v cerkvi na Bučki maša. wm PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax: 0608/61-450 SeCOM, d.o.o. PVC STAVBNO POHIŠTVO Vrbina 00, 68270 Krško tel./fax: 0608/3 l-l 71 VANJA FURLAN ODPOTOVAL V KANADO NOVO MESTO - Najboljši slovenski alpinist, Novomeščan Vanja Furlan, je pred dnevi odpotoval v Kanado. Najprej se bo ustavil v Skalnem gorovju, kjer se bo v štirih manj zahtevnih stenah skušal navaditi na kanadske plezalne razmere. Njegov glavni čili je Stena Emperor v Mt. Robsonu, kjer gre za alpinističen podvig, ki ni bil velikrat dosežen. Za to steno je značilno slabo skalovje in tudi ne preveč prijazno vreme. Kot je povedal Vanja Furlan, si bo zato izbral še rezervno steno, gre za t.i. Mt. Alberte, ki je do zdaj v eni smeri bila preplezana samo enkrat. Vanjo so pri osvajanju novih strmin podprli številni sponzorji. SPET ROJSTVO SVETA POSAVSKIH OBČIN? POSAVJE - Župani treh posavskih občin so občinskim svetom naslovili pobudo, naj sc odločijo za medobčinsko sodelovanje in usklajevanje, saj je leta 1970 ustanovljeni svet posavskih občin z novo organiziranostjo političnega sistema in lokalne samouprave prenehal obstajati. Ker župnai menijo, da so potrebe po sodelovanju danes še večje, predlagajo tudi formalno organiziranost. Občinski sveti naj bi zdaj pooblastili župane, da sodelujejo pri pripravi in usklajevanju potrebnih aktov, ki jih bodo nato potrjevali sveti. Ob tem naj bi k sodelovanju zaradi skupnih interesov ponovno poskusili pritegniti še sosednje občine: Kozje, Podčetrtek, Radeče, Šentjernej in Škocjan. Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: • Domačih inovacij ne znamo ceniti stran 3: • Kaj nudi kmetom državna blagajna stran 6: • Bodo svetniki zahtevali odstop? stran 7: • Luknja velika pol milijarde stran 9: • Obračun med novomeškimi klošarji stian 11: • Zaradi tolarja brez zdravnika stran 13: • Tludi požgan je simbol slovenstva Kopalna sezona ob Kolpi je v teh pasjih dneh v polnem zamahu. Medtem ko si nekateri poiščejo skrite mirne kotičke ob najtoplejši in najčistejši slovenski reki Kolpi, so drugi bolj zadovoljni z vrvežem, kakršen je na urejenih kopališčih. Eno takih je kopališče na Primostku (na fotografiji), s katerim upravlja semiška Iskra. Medtem ko je na kopališču komaj moč najti prostor za brisačo in ko je tudi pet hišic zasedenih do konca kopalne sezone, pa je v kampu še prostor. Tako kot marsikje v Beli krajini so tudi na Primostku obnovili kopališče in asfaltirali cesto v kamp, potapljači pa so očistili dno reke. Poskrbljeno je tudi, da kopalci ne bi bili ne žejni ne lačni. (Foto M.B.-J.) Kakšna rešitev za Bosno? Potem ko so mirovni posredniki že tolikokrat do zdaj obljubili rešitev za Bosno in doživeli očiten poraz na diplomatskem in bojnem polju, se vojna nadaljuje in dobiva nov zamah. Srbi šc naprej samozavestno “osvobajajo” bosanska mesta, se znašajo nad civilisti in brez pomisleka zapirajo vojake Unproforja. Svetovni diplomati prihajajo na dan z rešitvami za Bosno, ki jih smešijo pred Srbi, Muslimani in pred svetovno javnostjo. Ker pa diplomat vendarle mora dokazati nekaj soli v glavi, preden pride v visoko politiko, je verietnejc, da so čudni diplomatski predlogi za rešitev bosanske krize samo bistro postavljena krinka, pod katero bo mednarodna skupnost lažje pristavila k ognju lonček svojih koristi. Pod to krinko se motovilijo diplomati, ki jih je samoodločba narodov devetdesetih let vrgla s tira, verski voditelji, ki branijo vsak svojega edinega Bosne pisana in keti smo vprašali, kaj menite o vojni Bosni in kašen je vaš predlog za rešitev te krize. LIDIJA KUZMA, trgovka iz Štalcer-jevpri Kočevski Reki: “če sprti nočejo miru, se jim ga ne da vsiliti, Če bi veliki hoteli vojno končati, bi jo lahko zaključili hitro, kot so jo v Iralku. Očitno pa jim ni do miru, posebno pa ne želijo, da bi se na Balkanu okrepil muslimanski vpliv. K zaustavitvi vojne bi gotovo zelo veliko pripomogli tudi tako, da bi vojaki velikih sil neprodušno zaprli meje Bosne." BOJAN DROBNIČ, zaposlen v Mercatorju Jelka Ribnica: “To, kar se sedaj dogaja v Bosni, se lahko vleče še leta. Potreben bi bil kakšen radikalnejši poseg, da bi se zadeva premaknila s te mrtve točke. Naj se ukine embargo in se da muslimanom orožje, potem pa kar bo, pač bo. Nekaj se bo zagotovo premaknilo, ali na boljše ali na slabše, vsekakor pa s te točke, na kateri so mirovne sile in Združeni narodi popolnoma odpovedali.” RUDI MLINARIČ, lastnik okrepčevalnice Golf iz Novega mesta: “Mislim, da se bo kaj kmalu v vojno vpletla tudi Hrvaška, zato je kmalu še ne bo konec. Po mojem mnenju bodo Srbi dobili manj, kot so si zamislili, pa tudi Muslimani bodo ostali le na majhnem Ozemlju, vendar bodo preživeli. Vojna se bo končala čez nekaj let tudi zato, ker bo enostavno zmanjkalo denarja. Ne bo čavničar Iz Metlike: “Zdi se, kot da je v vojni v Bosni že vnaprej dogovorjeno, da bi bilo potrebno Muslimane uničiti. In kaže, da prej ne bo miru, dokler ne bo pobitih toliko Muslimanov, kolikor so si pač zadali za cilj. Ne verjamem, da se svet in Združeni narodi v resnici tako bojita Srbov, da kljub njihovemu nesprejemljivemu početju ne reagirajo. Kakšna bi bila rešitev za Bosno, ne vem. Kaže precej slabo.” LJUBICA STON1Č, kuharica iz Semiča: “Mislim, da bi sc moral zaplet v Bosni rešiti in da bi moralo biti konec vojne, saj že predolgo traja. Svet Srbom sicer nekoliko grozi, a v glavnem mimo gleda, kaj počno, se nc*žgane in nič ne ukrene. Menim pa, da bi morale pomembne države in Združeni narodi drastično nastopiti proti Srbom. Kajti sedaj Srbi delajo, kar se jim zdi, vmes malo grozijo, na koncu pa vse prepeljejo žejne čez vodo." DUŠAN DRAO.AN. avtoprevoznik iz Šentruperta: “Bošnjakom bi moraii dali možnost samoobrambe, se pravi orožje, Ijšo možnost ker ne verjamem v sicer boljšo možnost oziroma rešitev za konec krvave vojne, to je, da bi lahko pobrali orožje vsem v Bosni in Hercegovini vojskujočim se stranem, predvsem pa Srbom, ki ga imajo na pretek. Združeni narodi sploh niso ustrezno zaščitili enklave Srebrenica, Žepa, Goražde, Bihač niti Sarajeva, zato so prevzeli odgovornost za to morijo.” FRANC ŠUNTA, trgovski potnik iz Sevnice: “Embargo na dobavo orožja Muslimanom v BiH bi morali ukiniti, da Mislil bi se lahko vladne oborožene sile BiH količkaj enakopravno borile s srbskimi agresorji. Sprenevedanje ali nemoč But-rosa Galija in OZN ter sprejemanje resolucij, na katere se Srbi požvižgajo, je celo potuha napadalcem za etnično čiščenje. Tako utegne strategom t.i. Velike Srbije celo uspeti ali pa bodo doživeli usodo Hitlerja?” MATEJ DROBNIČ, študent z Ma-lenc: “Zaenkrat rešitve za vojno na tleh bivše Jugoslavije ne vidim, saj je njen konec odvisen predvsem od svetovnih velesil. Tako je ta vojna odraz razmerij v svetu, hkrati pa je Bosna teren, kjer velesile preizkušajo svojo vojaško in diplomatsko moč. Najbolj žalostno pa je, da morajo zaradi tega trpeti civilisti, kar kaže tudi na moralo in stopnjo civiliziranosti držav velesil." SREČKO ROŽMAN, fotograf iz Brežic: “Ne morem z gotovostjo reči, kakšna bi bila prava rešitev za bosanska • krizo in vojno. Po mojem gre tukaj za zaplet zaradi 40, 50 let starih grehov iz preteklosti. Če jim dajo orožje, bo pobijanje še hujše, če ga ne dobijo, bo spet slabo. Mislim, da gre velikim državam in voditeljem sprtih strani pri vsem skupaj samo zato, da bodo ostali zapisani v zgodovini." Ribničani osmi Z vseslovenskih kmečkih iger - Dr. Erjavec o vstopu v Evropsko zvezo KOČNO NA POHORJU, RIBNICA - V soboto, 22. julija, so bile v Kočnem nad Zgornjo Polskavo 9. tradicionalne kmečke igre. Udeležilo se jih je 17 ekip Društev podeželske mladine iz vse Slovenije. Iz ljubljanske regije sta se letos iger udeležili 8-članski ekipi mladih kmetovalcev iz Ribnice in Trbovelj oziroma Hrastnika, iz širše dolenjske regije pa je bila na igrah prisotna le še ekipa iz Krškega. Ribničane je zastopala ekipa mladih s Slemen, ki je na nedavnih regijskih kmečkih igrah pri Sv. Gregorju zasedla 1. mesto. V Kočnem jim je to uspelo le pri predstavitvi lokalnih posebnosti in krajevnih običajev, sicer pa so ob zaključku iger, s katerimi se mladi kmetovalci vračajo nazaj k tradicionalnim kmečkim opravilom, pristali na 8. mestu, kmetovalci iz Krškega pa so bili trinajsti. Pred tekmovanjem so si udeleženci iger ogledali vasico Kočno, ki je leta 1988 prejela turistični nagelj in bila razglašena za najlepšo slovensko vas, lani pa si je pridobila še naziv najlepše urejenega slovenskega kraja. Ogledali so si tudi hribovsko kmetijo Frešerjevih v Šmartnem n a Pohorju. Med aktivnostmi, ki so spremljale kmečke igre, sta bila tudi prikaz kmečkih opravil in razstava značilnih kmečkih jedi, organizirana pa je bila tudi okrogla miza na temo “Slovensko kmetijstvo in evropska unija”, na kateri je o tem, kaj čaka kmetijstvo Slovenije ob vstopu v EU, predaval dr. Emil Erjavec z oddelka za zootehniko pri ljubljanski Biotehniški fakulteti. ,, , _ M. L.*j. OCENILI MESNE IZDELKE ZA RADGONSKI SEJEM Domačih inovacij ne znamo ceniti Gospodarstvo še ni zrelo za trg inovacij - Drugje se zanje kar pulijo, medtem k° naša podjetja ne zmorejo ali nočejo vlagapj - Prisiljeni licence prodajati tujce__ ČATEŽ OB SAVI - Na parkirišču pred hotelom Terme so minuli petek slovenski inovatorji predstavili nekaj svojih tržno zanimivih izdelkov, a kot je značilno za naše kraje, zanimanja zanje ni bilo skoraj nobenega. Marijan Stele je v imenu svojega podjetja Spatingva, Slovenski patenti in inovacije, ki med drugim skrbi za posredovanje in promocijo inovacij, za ta dogodek razposlal 150 vabil, in sicer zagrebškim in sploh hrvaškim ter posavskim in dolenjskim delovnim in človekoljubnim organizacijam, predvsem pa organizacijama UNPROFOR in UNCRO, saj je na osnovi njunega zanimanja do take predstavitve sploh prišlo. Razen nekaj trgovcev iz bližnje okolice na predstavitev ni bilo nikogar, zanimivo pa je predvsem, da to razstavljalcev ni posebej presenetilo. Že dolgo jim je namreč jasno, da pri nas in ravno tako na Hrvaškem domače znanje in inovacije niso cenjene. “Predstavljamo sc na številnih tujih sejmih inovatorjev in dobivamo zlata priznanja, ki jih je tam težko dobiti. Šele potem, ko nas zunaj priznajo, se za nas morda začnejo zanimati tudi doma. Naše gospodarstvo še ni zrelo, da bi z odprtimi rokami sprejemalo inovacije. To dokazuje tudi zadnja mednarodna borza inovacij, kije bila apri- la v Ljubljani in je bila po številu inovacij druga največja v Evropi, saj smo predstavljali 142 domačij inovacij in še 68 tujih ter sestavili 1400 različnih kooperacijskih ponudb za Evropsko zvezo. Za novosti se je zanimalo le 6 slovenskih podjetij, medtem ko sta dva tuja posrednika inovacij dobila interesente v tujini za 78 ponudb inovacij. Zunaj je razmerje med ponudbo in povpraševanjem ravno obratno, npr. 12 SS^BSSg za naše inovacije zanimalo teresentov,” je razložil Stele. Med razstavljale! na Čatežuj ^ vsaj 80 odstotkov takih tzdelK. jih nima nihče v svetu. J e(jnii- turo, varčni kotel ter večna"1«! ■ Ziler.pl35’ toplotni akumulator m b J Jšy0) lično verigo, grelec za di 8^ ki je ZAHTEVAPO OBČINSKEM GLASILU LOŠKI POTOK - Pobude za izdajanje lastnega glasila tukaj niso nove, toda na zadnji seji občinskega sveta so skupaj z županom sprejeli sklep o ustanovitvi. Priprave na začetek bo skupaj z občinskimi organi vodil odbor za kulturo in šport. Predlagani projekt, ki ga bo potrebno še dopolniti, predvideva, da bo glasilo zajemalo vsa področja dogajanj v občini, da bo izhajalo 6-krat na leto, da ga bo brezplačno prejemalo vsako gospodinjstvo, DO in ustanove. vsem predstavitve za veli sisteme, kot je Mercator, m ap. ko bodo od letošnjega 0«®“vostj > rej redno predstavljali Gradbenem centru v J a Tam bodo inovacije na og dni vsak mesec. biološka čistila, meril"eiit# mente, trajno gorečo sve o." nico, uvinerzahiimhniar^oRfJ1)i Nesreča tudi v tujini ne počiva Pravočasno uredite vse potrebno, da boste lahko v tujini uveljavili svoje P1"8 iz zdravstvenega zavarovanja - Stroški v povprečju večji kot don^. NOVO MESTO • Ponavadi nas takrat, ko se odpravljamo na dopust v tujino, spremlja vznemirjenje, vendar ne smete pozabiti, da nesreča nikoli ne počiva in se nam ponavadi ravno takrat, ko najmanj pričakujemo, zgodi kqj nepredvidljivega. Zato je prav, da se pred odhodom v tujino poučite, kij storiti, če na potovanju zbolite ali se poškodujete. stvene izkaznice. Če je od potrditve nato pa bo prizadetem GORNJA RADGONA - Začele so se priprave na letošnji 33. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo ob koncu avgusta kot vsako leto doslej v tem mestu ob Muri. Te dni bodo enologi ocenjevali vzorce slovenskih vin, doslej pa so bile že opravljene ocene mleka in mlečnih izdelkov ter mesnih izdelkov. Pod predsedstvom dr. Žlendra z ljubljanske Biotehniške fakultete so ocenili 246 izdelkov 21 slovenskih mesarjev in jim dodelili 8 zlatih, 29 srebrnih in 64 bronastih priznanj. Podrobne rezultate bodo razglasili na sejmu, zaenkrat se ve le to, daje letošnji zmagovalec Kras iz Sežane, kije po številu priznanj posekal lanskega zmagovalca - Mesno industrijo Radgona. Za letošnje ocenjevanje je tudi značilno, da je bilo večje število novih izdelkov in da šampiona kakovosti sploh ne bodo podelili. • Vedri ljudje niso le srečni, marveč praviloma tudi dobri. (Weber) V Avstiji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu ali Romuniji pravice urejajo določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju. Pred odhodom v te družave si je treba obvezno priskrbeti “Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi”, ki ga lahko dobite na vseh območnih enotah ali izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji (ZZZS). S tem potrdilom uveljavimo pravico do nujnega zdravljenja praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže.- V primeru, da bo kdo nujno zdravljenje uveljavil pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, mora stroške poravnati na licu mesta, ZZZS pa mu bo ob vrnitvi na osnovi računov povrnil stroške v višini, kot bi jih priznal tuj organ zavarovanja. ŽZZS vsakič preveri nujnost posegov in upravičenost višine stroškov. Na tej osnovi ZZZS od 1. januarja letos na podlagi Pravil povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Sporazum med Slovenijo in Hrvaško zagotavlja našim državljanom uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči le na osnovi potrjene zdrav- izkaznicc poteklo več kot 30 dni, vas bodo na Hrvaškem obravnavali kot samoplačnika. V Angliji, na Češkem, v Slovaški, Bolgariji in na Poljskem bomo na podlagi meddržavnega dogovora nujno zdravljenje uveljavili v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi slovenskega potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice. Pri tem načelno ne bi smeli nič (do)-plačati, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah, vendar to velja le za javne zdravstvene ustanove. Podrobnejše info«®’ da se na ZZZS oip'»' ___> ...ihoitom "8 " Uredite sl torej rjrfravs'"dI boste svoje pravice> ga zavarovanja lan* se naknadni obrazecsrtv-j iv primeru prometni^ li . v Me Polk * es Hi K oo i’ Y» Kore siree na podlagi medici"5!1* , v tul|J ,.cUV,trVl%WVT pa so v povprečju ’ V ostalih državah (Francija, Španija, Švica, Grčija, Turčija, skandinavske države, ZDA in druge), v katerih do sedaj ni bilo mogoče ure- domov na podlagi P{^\{0iW f. kumc.nacijc ZZZS te stro^v^ vrnil v višini povprccn iste storitve pri nas. QpJ} Litija polemično o proračunu V občini Litija precej pozno sprejeli osnutek občinskega proračuna - Potrebe višje od zmožnosti LITIJA - Na drugi seji občinskega sveta občine Litija, kije bila prejšnji četrtek, je bil sprejet osnutek proračuna za letošnje leto, ki je sedaj v 15-dnevni razpravi. Osnutek je sestavljen v dveh variantah: po prvi je predvideno 18 in po drugi 40 milijonov tolarjev primanjkljaja. Na predlog občinske uprave je bilo danih več zahtev za povečanje nekaterih postavk. Potrebe v občini so, po razpravi sodeč, za 65 odstotkov večje od proračunskih zmožnosti. Martin Brilej iz Litije (LDS) ugotavlja, da je premalo sredstev namenjenih za adaptacijo matične knjižnice dr. Slavka Gruma in za vzdrževanje mestnih ulic ter zelenih površin v mestu Litija. Občutno preveč sredstev je namenjenih za občinsko glasilo Če bo še naprej izhajal s tako vsebino in kot mesečnik, je bolje, da ga ni in se ta sredstva namenijo lokalni televiziji ATV. Načelnik oddelka za družbene dejavnosti Marko Povše opozarja, da je premalo sredstev namenjenih za materialne stroške osnovnih šol in matične knjižnice. Člani ZLSD in SDSS iz Litije pa so opozorili, da v proračunu niso zajete štipendije. Vsako leto je v zlato knjigo na gradu Bogenšperk vpisanih veliko odličnjakov, ki na veliko zapuščajo Litijo. V prvi vrsti sc že opaža pomanjkanje učiteljev. Simon Pikovnik iz Šmartnega (SKD) meni, da bi se grad Bogenšperk po toliko letih obnavljanja že lahko sam financiral. Po besedah Bojana Železnika (SLS) naj bi se v okviru možnosti vnesla postavka za vzdrževanje in obnovo sakralnih objektov. Sprašuje, zakaj ni v osnutku proračuna postavke subvencioniranje obresti v drobnem gospodarstvu. V nadaljevanju seje so svetniki po odstopu geodeta Slavka Rokavca (LDS) na predlog župana imenovali Tejo Rozina iz Podkuma za načelnico oddelka za splošne gospodar-ske*“zadeve. MARJAN ŠUŠTERŠIČ Poglejmo primer^U-; Ljubljansko pismo Zakaj prazna pokojninska blagajna? Ključ je v rokah države KŽjSSifeU! kojninsko zavarov večinoma zavarujejo? 0j|oi|J.’ pravic. Mirno sc lah*° |i ^ da bodo deset let pivnaj# višje prispevke in si ^ obcioWjeS sas&sVttSfe mer so kar’trikrat p^gSejj! upokojijo se lahko "».i.#* LJUBLJANA - S predlogom za “reformo” pokojninskega sistema namerava vlada upokojencem zategniti pas kar za nekaj lukenj, to je zdaj že jasno. Zadnjo besedo o tem predlogu vlade bo imel Državni zbor Republike Slovenije, menda jeseni, saj imajo poslanci ta predlog te dni že v “drugem branju”. Kako se bo za upokojence vse skupaj izteklo, ni jasno, le ugibamo lahko. Zato pa se že dobro ve za vzroke, ki so SPIZ pripeljali v zdajšnjo hudo finančno stisko. Oglejmo si jih! Naš pokojninski sistem je prerešetan s številnimi posebnimi interesi in ugodnostmi. Državi je uspelo večino socialnih odgovornosti in stanovskih ugodnosti, ki so si jih pridobile posamezne skupine, preložiti na ramena zaposlenih in delodajalcev. Tako dodatki za pomoč in postrežbo, varstveni dodatki, ugodnosti pri plačevanju prispevkov za zasebnike, dokupi pokojninske dobe za “drobiž", kmečke pokojnine, dodatki za rekreacijo in podobne socialne pravice znesejo kar četrtino vseh izdatkov pokojninske blagajne, pa čeprav gre za posebne pravice, ki bi jih moral poravnavati proračun. Nič čudnega torej, da so prispevki tako visoki. moški, za okojni«°> jo manj časa, ug^n^in je tudi odmera poi^J' raZ|ve , neenakost ni nobenega v večini držav so J odpravili. Prav tako b vriih Pž_ praviti tudi crl° to jc jjili let za določitev višin '2SZS&ŠS& pevkov v celotni Tv^ni drugih držav, ^ od tega, v kakšnem P dcl kdo delal, kakšno opravljal in podo {0n\o f'je težava gospodars 5ti( Hu Par; s S hi E fit s % ,eJh P»3l H. k V $ ?5 % najdražja od vseh ()|(0jiiin M J2SSS&%S!8f bo manj bremena profHit1 več pa na dav^ob,hpneV9l: skih sredstvih- V o' m .........o zipnar dav* r gre res za denar cev, le poraz bila' ' " • brc^c .c |*» ~de,iteV Tpll* bolj znosna^ blA^ ' S, $ s h %0 is 0 S s l a kM«i)*V° Kaj nudi kmetom državna blagajna Podrobnosti iz vladne uredbe, ki določa tudi, kakšne pogoje morajo kmetovalci izpolnjevati, da bodo v drugi polovici leta deležni denarne pomoči iz proračuna Po sprejetju državnega proračuna je vlada objavila uredbo, s katero se urejajo finančne intervencije za kmetijstvo v drugi polovici leta. Na kratko posredujemo informacije o tistih finančnih spodbudah, ki pridejo v poštev za kmete na našem območju. RIBNICA: KROMPIR HUDO napada PLESEN Bevkih ' Na skoraj vseh Z n, h kr<*mpirja v ribniški »ajst hPaŽaj° V 2adniih štiri-kromn- dneh močan napad Praw jeV® p,esni- Ker kljub nišk* ?snei?u opozorilu rib-službe nT*“jske svetovalne Skutan?"08 nlso Pravočasno •'"■■'»"'le"'"! J-.rlbn,škl občini. Ribniški času 8r?dnjo 5kr°piva. V tem v»'UahkI'0mplr ne more uži-Pljejo rif lastniki izko- 10-ihdni d!r ne prcj kot po ja. izb« °<1 dneva škropljen-°° predi Ji* kromP*r j« potreb-da Se d . adi5 marelic 150 KbuleI5n ,’ikror0P‘rja 40-50 fevnic 5onJt100> korena 150 'M kuLli’ hruškovo žganje ■I ii°Ien 150 iJ6 Za vlaganje 200 > Sek2&ca 20. smetana 500 ji*1 .'Sadju ka^lijola 200 tolarjev Knell n^^jaV1 so bile ha 4 „bu|a 105T ,25°- kumare 100 ^o|radiWkTl?; 34°’krompir 53, CarJev. Op,.1?.0.‘.n limone 168 ji Jskve Za v,ddlni,je zaračunaval: l b'gr0J vl8ganje 150, lubenice ^ radižn$ il50’ nektarine 300, lSo20°. iah,ur Pupriko 300, hru-?'s«he£lka 12°- pomaranče 01300 tolarjev0’banane 120 in —*aijev. b,°dajalci Dr^a sobotni sejem so «*s«arihf J?“ 141 do,ri V: Že iz preteklih let poznamo regresiranje plemenskih krav - prves-nic kombiniranih pasem, ki so v A kontroli in po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti. Višina regresa znaša 12.500 tolarjev na kravo. Regresirajo se tudi plemenske živali pri prašičih. Regres se izplačuje le za plemenske živali, ki so vzrejene v selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. Do konca tega meseca uveljavljajo regres še kupci, od 1. avgusta dalje pa rejci plemenskih živali (torej rejska središča in farme), kar je novost pri uveljavljanju zahtevkov za regres. Višina regresa ostaja enaka: za nakup breje mladice se prizna regres 18.000 tolarjev, za nakup ne-breje mladice 7.000 tolarjev, regres za brejo mladico, če gre za obnovo iz lastne črede, pa je 5.000 tolarjev. Za nakup merjascev s testiranimi starši se priznava regres 30.000 tolarjev. Za nakup merjasca s testom lastne proizvodnosti znaša regres 45.000 tolarjev, če pa gre za obnovo iz lastne črede, je ta regres 20.000 tolarjev. Regresira se tudi nakup merjascev za pleme - ohranitev linije v višini 50.000 tolarjev; če gre za obnovo iz lastne črede, pa v višini 20.000 tolarjev. Regres za obnovo črede plemenskih kobil znaša za žrebice v A rodovniku 36.000 tolarjev, za žrebice v B rodovniku pa 12.000 tolarjev. Regresirajo se tudi plemenske samice in samci ovac in koz, in sicer za samice v višini 3.000 tolarjev, če gre za obnovo iz lastne črede, in 4.800 tolarjev za nakup samic, regres za samce pa je po novem nekoliko večji kot prej in znaša 10.000 tolarjev za žival. Podpore za t.i. izravnavo stroškov pridelave, ki so namenjene pospeševanju kmetijske proizvodnje na kraških, hribovskih in gorsko višinskih območjih ter območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, ostajajo skoraj v celoti nespremenjene. Finančne intervencije so na voljo tudi za planinsko pašo in pašo na skupnih pašnikih v gorsko višinskih, hribovskih in kraških območjih. Z nekaterimi novimi premijami se podpira prireja mesa goveda in drobnice, in sicer predvsem na travnatih površinah na težjih pridelovalnih območjih. Pitanje govedi se tako pospešuje s premijo v višini 3.000 tolarjev za osemenjevanje telic mlečne pasme s semenom bikov mesne pasme. Za območja, kjer ni mlečnih prog, se na novo uvaja regres za krave dojilje v višini 20.000 tolarjev za žival. Ker gre za nov ukrep, tu posebej omenjam pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci: • minimalni stalež na kmetiji, za katerega se lahko uveljavlja pomoč, je 3 krave dojilje; • število krav dojilj, za katero se uveljavlja regres, mora vsaj eno leto ostati nespremenjeno; • krave dojilje morajo biti vsako leto osemenjene z biki mesne ali iz- stijski nasveti ^annje v travno rušo? aSgPatis 1° namesto trav zeli, je to prvi znak za alarm. Treba je It*1110 in p ljre]_Pa ugotoviti, kaj je vzrok za slabšanje. Ali prav kp’l?fedvseni° kombiniramo s košnjo? Ne pretiravamo z gnojcn-PfevlaH, Z Pnostranskim dušikom? Če se delež zeli, med ka-%|Pa 2|hanR.'le'l0 Pr°t>lematični pleveli, poveča nad 40 odst., delež !etCvnij voljo s tretj'no> je zadnji čas za reševanje ruše, sicer bo afc pre“ie ln po”ov,,“ tfavj°rUŠo ti patl Prcj> tudi z vsejavanjem travnih semen v obstoječo VjaJ ^anj k«?3 s,roka priporoča, ko je v ruši vsaj še 15 odst. želenih Ni vi nje nri-a P°l°vica praznih mest. V alpskem svetu priporočajo rPo 3®e’ Pa tUv,Seni v spomladanskem obdobju, ko je v tleh še do-\n°vlhio p • e'asa je še dovolj, da vsejavanje v primeru neuspe-Pol a Več oh nPor°čljivo je celo, da celotno količino semena razde-VlTtravniir°kov 'n vsejavamo večkrat v istem letu. 'abe 0 žit> k0n! ^epien je priporočljivo vsejavati tudi semena detelje ruš >\lra,'° a ' posamično, odvisno od namena in načina %>!,.l?iočj0 e- Vsejavati je mogoče ročno, boljše pa je strojno, ker CTav IVejši F/kopalnikov vnese seme globlje v tla in je zato vznik N|'1 "hje ruš ,2adnj>h letih so v Sloveniji nakupili toliko sejalnic za trav^C • abko vsak kmet pride do te storitve, če le želi. i».: 'att Svet tako koristni nkren vseinvania travnikov in 'lih uv Pri n x svet tako koristni ukrep vsejavanja travnikov in Vanja tr as še ni uveljavil tako, kot bi zaslužil; tudi zaradi pod-, 1 vnatega sveta, kot je bilo rečeno na začetku. jemoma kombinirane pasme; • reja krav dojilj pa mora biti tudi registrirana pri selekcijski službi. Nadalje se pitanje govedi stimulira s premijami za pitanje telet mlečnih pasem obeh spolov ali teličk kombiniranih pasem, ki niso primerne za nadaljnjo rejo. Teleta morajo biti pri zakolif težka najmanj 220 kg, premija pa znaša 10.000 tolarjev za žival. Premija za rejo klavnih prvesnic kombiniranih pasem ali križank z mesno pasmo znaša 20.000 tolarjev. Predvidevajo se tudi premije za nakup plemenskih telic ali krav mesnih pasem. Premija znaša 30.000 tolarjev za živali iz slovenske reje in 60.000 za živali iz uvoza. Premije za drobnico za matični trop (matere mesnih pasem ovac) znašajo 2.000 tolarjev. Za pospeševanje odkupa mlade pitane govedi sta namenjena dva ukrepa. Rejcem, ki jim je živina predolgo ostala v hlevu (najmanj 18 mesecev), so namenjene posebne premije. Te znašajo v juliju in avgustu 15.000 tolarjev v hribovskem in kraškem območju 12.000 tolarjev, v območju z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 8.000 tolarjev v nižinskem območju. Višina premij se bo v naslednjih mesecih zniževala, v decembru pa jih ne bo več. Na drugi strani pa država pospešuje odkup tudi z regresiranjem obrestne mere za kredite, ki jih bodo najeli odkupovala domače živine za ta namen. Na področju pospeševanja rastlinske pridelave je malo sprememb. Še naprej ostaja regresiranje semena pšenice in rži za semensko in mcrkantilno proizvodnjo. Regres za seme vzgojne stopnje super elita in elita je 36 SIT/kg, za seme vzgojne stopnje original 24 SIT/kg, za seme prve reprodukcije 12 SIT/kg in seme druge reprodukcije 6 SIT/kg, Regresira se tudi seme krompirja za semensko proizvodnjo. Najvišji je regres za osnovno seme v jedrih naravno izoliranih območij v polet-no-jesenski saditvi in znaša 25 SIT/ kg semena vzgojne stopnje super elita in elita. Regres za trsne cepljenke v višini 35 SIT/cepljenka lahko uveljavljajo vinogradniki, ki imajo vsaj 60 arov vinograda. Pri regresiranju sadnih sadik veljajo podobni pogoji, kot so veljali doslej. Pri jablanovih, hruškovih in breskovih nasadih mora imeti upravičenec vsaj 60 arov takega nasada, da lahko uveljavlja regres. Za druge sadne vrste velja, da mora biti nasad velik vsaj 20 arov razen pri jagodah, kjer je spodnja omejitev površine 10 arov. Višina regresa na sadiko ostaja nespremenjena. Na novo se uvaja regresiranje sadik marelice, slive in kostanja. Višina regresa se razlikuje po posameznih vrstah. Za jablano znaša regres npr. 70 SIT/sadika, za breskev 50 SIT/ sadika, za jagode pa 6 SIT/sadika. Regresiranje za kredite za tekočo *v*‘t •J m.**».. W’ proizvodnjo poznamo že iz prejšnjih let. Obdobje regresiranja obresti traja od 1. julija do 31. decembra. Regresira se realna obrestna mera (r), vendar največ v višini 12%, če so krediti najeti za naslednje vrste proizvodnje: pitanje govedi, pitanje prašičev, pridelava sladkorne pese, krompirja, koruze, pšenice in oljnic. Natančnejši nameni in pogoji za regresiranje investicijskih kreditov bodo znani šele v prihodnjih dneh, ko bo objavljen natečaj. Že danes pa vemo, da bodo regresiranje obresti za kredite lahko uveljavljali vsi tisti upravičenci, ki so kredit najeli v lanskem letu in jim je bilo uveljavljanje regresa odobreno že lani. Kot je znano, nepovratnih sredstev za investicije skorajda ni več. Letos pa bodo vendarle na voljo nepovratna sredstva za novogradnje za plemenske svinje v rejskih središčih, in sicer 80.000/stojišče in za plemenske mladice 40.000 tolarjev. Prav tako bodo nepovratna sredstva na voljo za novogradnje objektov za drobnico, vključeno v program genske banke. Višina sredstev znaša 40.000 SIT/stojišče, če gre za mlečno rejo, in 25.000 SIT/stojišče, če gre za mesno rejo. Pri rekonstrukcijah objektov je podpora polovična. Na novo se uvaja tudi sofinanciranje delovanja strojnih krožkov. Sofinancira se ustanovitev strojnega krožka v višini 100.000 tolarjev, če ima krožek najmanj 30 članov, oz. v višini 200.000 SIT/krožek, če ima ta več kot 50 članov. SREČANJE BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV ADLEŠIČI - Društvo vinogradnikov Bele krajine-podruž-nica Črnomelj priredi v nedeljo, 30. avgusta, ob 16. uri pri lovskem domu na Preložniku pri Adlešičih tradicionalno 19. srečanje vinogradnikov. Dr. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta Slovenije bo predaval o pripravah na trgatev in o negi mošta. Kmetijska svetovalna služba iz Novega mesta bo informirala o delih, ki jih je potrebno opraviti v vinogradih v avgustu, člani društva pa bodo zvedeli tudi vse o strokovnih izletih. Po strokovnem delu bo veselica z bogatim srečelovom, igral pa bo ansambel Belokranjci. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Postopki za pridelavo rdečih vin Nadaljevanje iz 24. štev. Dol. lista (15. junij) Mlada rdeča vina so vzbudila pozornost preko francoskega vina beaujolais primeur. Prva beseda pomeni francosko vinorodno območje (izgovor: božo-le), druga beseda pa je novost, zgodnost, ki so jo uporabljali tudi pri mladem krompirju ali zgodnji zelenjavi. Vsa Francija razen Alzacije označuje svoja vina s krajevnimi imeni, sorte igrajo v vinski ponudbi drugo vlogo. To veliko vinorodno območje v Burgundiji leži severno od mesta Lyon in je bilo nekako do leta 1950 znano kot pridelovalec navadnega rdečega vina, ki ni imelo niti cene niti ugleda. Profesorju Michelu Flanzyju pa je uspelo s kletarsko novostjo - maceracijo v atmosferi CO, - iz grozdja gamay pridelati vfno, ki se je zaradi vonja po malinah razlikovalo od vina, pridelanega po dotedaj klasičnem postopku. Poleg tega prijetnega sadnega vonja je vino kazalo tudi drugačno svežino, skratka izoblikovalo se je novo vino, ki je postalo priljubljeno ne samo v Franciji, ampak v vsem vinskem svetu. Ta uspeh v svetu je lahko za nas vzpudbuda, da snujemo novo, da opozorimo na posebnosti, ki lahko zelo vžgejo na trgu. V bližnjj preteklosti imamo lastne izkušnje z vini posebne kakovosti v posavskem vinorodnem rajonu, ki so se področju obrestovale tako finančno kot z ugledom. Vino kolednik, ki je bilo prva “pozna trgatev” v posavskem rajonu, točneje v Metliki, je spodbudilo tako zadružne kleti v Posavju kot manjše pridelovalce in danes se lahko posavski rajon ponaša z lepo zbirko vin posebne kakovosti -do več ledenih vin. Slovenski trg jasno kaže, da se povpraševanje po rdečih vinih veča. Morda je sedaj trenutek, da iztržimo več z rdečimi vini. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo bili v naših krajih srečni, da smo vinorodno območje rdečih vin, saj so bila ta zelo iskana. Niti ne bi bilo prav niti ni realno, da bi pri tej stopnji razvoja vinske kulture ali osveščenosti porabnikov vina rdeča vinska barva zopet postala takšna privlačnost, kot je bila okrog leta 1970. Tako bela kot rdeča vina imajo svoje mesto v slovenski vinski ponudbi. Dober gostinec že danes priporoča vino, ki bo šlo k jedi, ki jo je gost naročil. Te navade se prenašajo tudi v domove, k družinam. Potruditi se moramo, da bomo iz rdečih sort, ki rastejo pri nas, pridelali: zanimivi rose, mlada rdeča, zrela rdeča in arhivska vina. Mlada portugalka, ki jo prideluje zadružna vinska klet v Metliki, je že ena taka pomladna lastovka, ki jo poznavalci portu-galke komaj čakajo. Zvedeli smo, daje rdeče vino iz Beaujo-laisa, postalo popularno, ko je pridobilo svežo sadno aromo po malinah. Tudi v posavskem rajonu (v dolenjskem vinorodnem okolišu) pridelani cviček ima vinsko cvetico po malinah. Sploh je znano, da se iz sorte žametovka lahko pridela svetlo rdeče vino s takim vonjem. Kako ustreči novim zahtevam vinskega trga? Iz rdečih sort je potrebno ohraniti vina, ki smo jih podedovali s tradicijo in ki še imajo svoje ime. Na žalost pa so nekatera rdeča vina izgubila svoj pravi značaj, nimajo namreč dovolj razpoznavnih organoleptičnih značilnosti. Kvaliteta vina se začne v vinogradu, z grozdjem. Tudi pri trgatvi moramo odbirati grozdje, kije sposobno za višjo kakovost. Kako pa to kakovost, )ci smo jo dosegli v grozdju, prenesti v vino? (Nuduljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ Da ne bo n evednost st pet kaznovana Kakšna denarna pomoč je predvidena za hribovske kmetije in kako jo uveljaviti POSKUS S TRAVNO DETELJ-NO MEŠANICO - Prejšnji torek je prišel na ogled demonstrativnega poskusnega posevka s travnimi detelj n imi mešanicami na Ugarju pri Ribnici vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Ljubljana pri Kmetijskem zavodu Jože Benec. Skupaj z ribniško kmetijsko svetovalko Ireno Šilc, ki ta poskus vodi, sta opravila ocenitev, koliko je detelj in trav in koliko zeli. Benec je povedal, da veliko število plevela, med katerim izstopa dresen, ne preseneča, saj je bil posevek letos spomladi prvič zasejan, ter da bodo točnejšo oceno lahko podali šele pri drugem odko-su. Namen teh poskusov je ugotoviti, katere preizkušene mešanice se najbolje obnesejo na ribniških tleh. (Foto: M. L.-S.) Po dolgotrajnem in mučnem razpravljanju ter strankarskem discipliniranju poslancev vladnih strank je državni zbor sredi leta, torej šest mesecev prepozno, končno le sprejet državni proračun za leto 1995. V njem je dokončno določen obseg državne pomoči hribovskemu in gorskemu kmetijstvu, ki znaša za drugo polletje letos 1,74 milijarde tolarjev, namenjenih za kritje večjih stroškov pridelovanja. V ta namen je že začela veljati posebna uredba, ki jo morajo kmetje in njihove organizacije vsaj v grobem poznati, če hočejo uveljaviti vse ugodnosti. Podrobna določila te uredbe objavljamo na tej strani posebej, včeraj pa je bil v Kmečkem glasu objavljen še javni razpis za dodelitev denarne pomoči za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi. Za zadevi se izplača pozanimati. Le nekaj poudarkov! Do državne podpore bodo upravičeni le tisti kmetovalci, ki bodo izpolnjevali z uredbo predpisane pogoje. Za mleko, na primer, je posebej določeno, da mora biti razvrščeno vsaj v tretji kakovostni razred ter izpolnjevati druge zahteve, če hoče dobiti regres. Višina regresa za liter oddanega mleka je odvisna tudi od tega, kje je pridobljeno. Hribovske in kraške kmetije ter kmetije v strmih legah bodo dobivale v drugi polovici letošnjega leta po 4 tolarje za liter mleka, gorske in višinske po 6 tolarjev, vse druge pa le po 1,5 tolarja. Podobno bo znašal regres za kilogram prirasta goveda na hribovskih in kraških kmetijah 25 tolarjev, na gorskih in višinskih 42, kmetije na strmih legah pa bodo upravičene do 35 tolarjev za kilogram prirasta. Regresi so predvideni tudi za drobnico in njeno mleko ter za konje- Uredba vlade (ministrstva za kmetijstvo) predvideva tudi regres za semenski krompir, trsne cepljenke idr. ter celo podporo za urejeno pašo, da bi spodbudili izrabo planinske in skupinske paše. Za planinsko pašo je predvidena podpora od 1.200 tolarjev za mesno drobnico, do 8.400 tolarjev za molzno kravo ali kobilo z žrebetom. Za hribovske pašnike, kakršne poznamo tudi na našem območju, so spodbude precej manjše in znašajo od 300 tolarjev za glavo mesne drobnice do 1.500 tolarjev za molzno kravo ali kobilo s teletom. Ni veliko, a vendar... V letošnjem drugem polletju bo državni proračun namenil za pokrivanje stroškov zbiranja mleka v odročnih gorskih krajih 25 milijonov tolarjev. S pomočjo tega denarja naj bi preprečili ukinitev nedonosnih mlečnih prog, kar bi lahko zelo prizadelo kmete, ki še vztrajajo s kmetovanjem v težavnejših pridelovalnih razmerah. Že kar slišimo nekatere godrnjače, ki spet negodujejo zaradi novih evidenc in potrdil, potrebnih za uresničevanje državne uredbe. Žal ob tako razčlenjeni obliki pomoči brez papirjev in birokracije tudi tokrat ne gre. Ne more iti. Af. LEGAN \helenamrzlikar] gospodinjski kotiček Dobri noži so vedno ostri Različna rezila, kamor prištevamo tudi nože, so najpomembnejše kuhinjsko orodje. Dobri noži morajo biti ostri in jih uporabljamo vedno le ustrezno njihovemu namenu. Ročaji naj bodo iz umetnih snovi, ki prenesejo vročino, pri čiščenju se ne poškodujejo in ne odstopajo od rezila. Noži se med seboj razlikujejo po obliki in velikosti rezila, po obliki in velikosti ročaja, po materialu in izdelavi. Sidro rezila naj sega globoko v ročaj in naj bo močno pritrjeno z zakovicami, da se tudi po daljši uporabi ne pojavijo reže, v katerih se nabira umazanija. V kuhinjskem predalu naj bi bilo šest osnovnih vrst nožev, saj najbolj pogosto uporabimo nož - žago za rezanje kruha, nož za rezanje mesa, navadni kuhinjski nož, uni- verzalni nož, nož za zelenjavo in nož za lupljenje. Poleg teh nožev pridejo prav tudi nož za lupljenje krompirja, nož za torte, za rezanje sira, za dolbenje jabolk, nož za ostrige in škarje za perutnino. V predalu pa ne sme manjkati brusilo za nože. Rezila nožev iz kaljenega jekla lahko bolj nabrusimo kot rezila iz plemenitega jekla, vendar niso odporna proti kislinam in rji. Najboljši noži so iz nerjavečega jekla, ker so dobro obstojni. Električni brusi so bolj praktični od ročnih, vendar rezilo prehitro obrabijo. Za dober nož je potrebna tudi pravilna nega. Takoj po uporabi ga sčistimo z detergentom in speremo pod tekočo toplo vodo. Noža z lesenim ročajem ne namakamo v vodi in ne pomivamo v pomivalnem stroju. MŠŠ VI MAŠI H OBČIM MŠŠ Kopanje na kredit Plačevanje dolgov (za vodo) NOVO MESTO - Če v teh dneh zmanjka vode, se znajde na tapeti Komunala, češ da je zatajila in ne oskrbuje odjemalcev. Manj se ve drugo, namreč da Komunala ne dobi denarja za vso vodo, ki teče po ceveh. Razumljivo je, da ne bo nihče neposredno plačal tiste, ki iz počene cevi izcuri kdove kje v zemljo, težje razumljivo je, da po več mesecev ostaja neplačana voda, za katero se ve, kdo jo je porabil. Komunalnih storitev ne plačujejo tako podjetja kot posamezniki; najraje se plačilu ognejo imo-vitejši. Na spisku je, denimo, 800 gospodinjstev, ki dolgujejo Komunali po več kot 5.000 tolarjev. Neplačniki, ko vztrajajo v dolgu, imajo na ta način posojilo pri vseh tistih, ki račune poravnavajo redno, in tako se neplačniki kopajo na kredit. Kdo bo na koncu plačal dolg za vodo, še ni jasno. Vse kaže, da bo nazadnje Komunala prisiljena za plačilo potrkati zelo visoko pri državi, saj si za zdaj ne obeta uspeha od trkanja na vrata dolžnikov. Komunala za zdaj namreč ne vidi načina za izterjavo dolga. Vprašanje je, kaj bi dosegla s predajo dolžnikov sodišču. V hišah pravice bi se verjetno zadušili v papirjih, če bi hoteli izterjavo vseh omenjenih dolgov uspešno izpeljati od začetka do konca. Težav v zvezi z neplačano vodo ne gre zmanjševati preveč. Toda če bi šlo pri nas samo za vodo, izterjava dolgov verjetno ne bi bil tako v nebo vpijoč problem. Navsezadnje pijejo vodo tudi največji reveži, ki je nimajo skoraj iz česa plačati in se jim pri računu lahko tudi malo pogleda skozi prste. Bolj skrbijo različna druga dolžniško-upniška razmerja, ki nastajajo v organiziranem podjetništvu in med “prijatelji". V državljanih se namreč krepi občutek, da so dolžniki dandanašnji pravno zaščiteni in tako na boljšem kot tisti, ki denar posodijo. M. LUZAR GASILSKO TEKMOVANJE VELIKI SLATNIK - Gasilsko društvo Potov Vrh - Veliki Slatnik organizira v nedeljo, 30. julija, pri gasilskem domu na Križih veliko vrtno veselico. Tone Špringer Mojster iz omare Harmonikar Tone Špringer NOVO MESTO - Prsti Toneta Špringerja zelo spretno in domiselno skačejo po tipkah diatonične harmonike in v tem je tudi odgovor, zakaj se mnogi mladi harmonikarski upi hodijo učit igranja k temu novomeškemu glasbenemu samouku. “Nisem učitelj,” pravi Špringer. “Zato tudi učim tako, da fantom samo pokažem prave prijeme, potem pa mora delati vsak sam.” Kakorkoli že, mladi glasbeniki ga obiskujejo in trenutno kaže harmonikarsko veščino približno tridesetim. Špringer je 40 let igral pri godbi, zdaj že desetletje spremlja s harmoniko plesalce novomeške skupine Kres, s katero tako tudi gostuje doma in po svetu. Nastopa na rateških tekmovanjih in vsakič pripravi za srečanje na Ratežu lastno skladbo. Letos je zaigral valček “Proti starosti”. Očitno je, da imamo opraviti z glasbenim navdušencem, tolikanj bolj zato, ker je Tone srčni bolnik, kakršnim zdravniki odsvetujejo napore, med katere najbrž spada tudi igranje harmo-nike. Glasbena pot Toneta Špringerja se je začela v omari rojstne hiše. Tako je bilo: Tone kot kratkohlačnik se ni smel dofakniti očetove harmonike, da se ne bi pokvarila. Leta 1943 očeta ni bilo doma in takrat je Tone vzel harmoniko, se zaprl v omaro in igral. Ko je bil oče spet doma, je Tone že tako dobro igral, da se je oče samo veselo nasmejal in fanta pustil igrati. L. M. Kam izrabljene baterije Pri nas zbiranje in uničevanje ni zakonsko urejeno, za kar se zavzema Zdravko Budna Zdravko Budna - Sine NOVO MESTO - Število prodanih baterij v razvitem svetu hitro narašča. Vse več ljudi ima razne naprave, ki delujejo na baterije, in vse več je takih naprav. Tudi v Sloveniji se prodaja baterij povečuje in po oceni poznavalcev jih na leto Slovenci kupimo okoli 40 ton. Pred časom je zastopstvo za baterije avstrijske firme Baeren prevzela novomeška urarska firma Budna in šest njihovih trgovskih potnikov oskrbuje s temi baterijamo okoli 300 trgovin po celi Sloveniji. “Firma Baeren je sicer bolj znana po akumulatorjih, saj njihove akumulatorje vgrajujejo v Mercedesove, Oplove in še katere avtomobile, v zadnjem času pa v sodelovanju s Panasonicom, ki je ened največjih in najbolj znanih svetovnih proizvajalcev baterij, izdelujejo tudi celotno paleto baterij razen urarskih,” je povedal Zdravko Budna - Sine, ki ima tudi zastopstvo za Sonyjeve urarske baterije za Slovenijo. V razvitem svetuje ravnanje z baterijami vse bolj strogo in nad- zorovano. Tu gre v prvi vrsti za zbiranje in uničevanje izrabljenih baterij. Čeprav je v sodobnih baterijah vse manj nevarnih in škodljivih snovi, zlasti težkih kovin, so baterije še vedno poseben odpadek, s katerim je treba ravnati zelo previdno in odgovorno. “V razvitih zahodnih državah mora trgovec ne samo vzeti nazaj baterijo, ki si jo kupil pri njem, ampak za to kupce dobi celo popust pri nakupu nove,” pravi Budna. “Še več, posebej v Švici v nekaterih trgovinah na veliko ne moreš dobiti nove baterije, če ne prineseš nazaj stare, izrabljene, promet z baterijami.na veliko pa je sploh zelo nadzorovan.” Izrabljene baterije potem neškodljivo uničijo v posebnih napravah, kakršni sta samo dve v Evropi -ena v Švici in ena v Nemčiji. “Pri nas ni zakona, ki bi urejal oddajo, zbiranje in uničevanje izrabljenih baterij, pa bi vsekakor morali to stvar čim prej in čim bolje urediti,” se zavzema Budna. “Če sedaj ekološko osveščen kupec prinese izrabljeno baterijo v trgovino, kjer jo je kupil, ni v resnici naredil nič, kajti trgovec jo bo pač odvrgel v najbližji smetnjak. Saj drugega niti ne more narediti, ko te stvari pri nas niso sistemsko urejene.” Brž ko bo to urejeno, je Budna pripravljen organizirati zbiranje in uničevanje izrabljenih baterij. Jasno pa je, da ta stvar ni poceni in da bo plačilo pač treba vračunati v prodajno ceno. Ampak tako je z večino ekoloških projektov. In prav je tako! A. B. V Škocjanu prostor za obrtnike Zanimanje za delo v predvideni obrtni coni v Škocjanu - Katerim obrtem bodo odprli in katerim priprli vrata? - So kaj predlagali že v Novem mestu - Enaka merila ŠKOCJAN - Ni naključje, daje svet občine Škocjan na eni od sej že pred časom vzel pod drobnogled želje in možnosti v zvezi z gradnjo bodoče škocjanske obrtniške cone. Zelja po lokacijah v za zdaj neobstoječi obrtni coni je veliko, manj pa je znanega, kje naj bi gradili delavnice. Novo mesto. Toda poznavalci svarijo pred prezgodnjim veseljem nad tako novomeško dediščino, ko pravijo, da so obrtniki v preteklosti bežali iz Škocjana, ker niso vedeli, kje graditi delavnice. Z nemalo cinizma Škocjanci še pravijo, da bodo mogoče res orali ledino, vendar bodo na ves trud pozabili, če jim bodo različne ustanove toliko pomagale pri Veliko bo pri vsej zadevi odvisno od tega, katerim obrtem bo Škocjan odprl in katerim priprl vrata. Med dejavnostmi, kijih Škocjan ne preganja, je zdaj že precej razvito ce-mentninarstvo, kar se lepo vidi tudi iz rastoče obrtne delavnice ob škocjanski vpadnici. Vprašanje je, kaj bo nastalo iz predlogov nekaterih svetnikov, da mora Škocjan “poleg težkih del dobiti še kaj drugačnih, da ne bo vsa dolina zaprašena.” Najprimernejši prostor za bodoče obrtniško središče je za zdaj še neznanka, sicer pa bo o možnih lokacijah natančneje premislil poseben odbor. Čisto možno je, da bo pri tem odkril kaj koristnega v prostorskih dokumentih nekdanje občine * Škocjan je že brez obrtne cone gospodarsko razmeroma močan. Ob podjetjih in obratovalnicah ima tudi bencinsko črpalko. PREMAJHNA ČRPALKA ŠENTJERNEJ - Čeprav se Šentjernej ponaša s prenovljeno Petrolovo črpalko, pa včasih črpalka -predvsem takrat, ko pri šoli promet ustavljajo in kontrolirajo policisti - postane naenkrat pretesna za vse, ki bi želeli svoje jeklene konjičke napojiti z gorivom. Obstaja celo nevarnost izpraznitve celotnega rezervoarja. PREDSTAVILI INFORMACIJSKI SISTEM NOVO MESTO - Tu so pred dnevi predstavili geoinformacijski sistem za infrastrukturo, ki se opazno razvija tudi v Sloveniji. Obravnavali so uporabo tovrstnega informacijskega sistema pri urejanju okolja, graditvi objektov in pripravi prostorske dokumentacije. Na delovnem srečanju sta sodelovala med drugimi dr. Jure Beseničar, predstavnik nizozemskega inštituta za višinsko posnemanje Zemlje, in Jurij Režek iz ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Kot so med drugim povedali na predstavitvi, je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila posojilo za razvoj geoinformacijskega sistema v Sloveniji. gradnji obrtne cone, kot pomagajo neznanim graditeljem pri postavljanju romske cone v dobruški gmajni. M. LUZAR SREČANJE UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Za prihodnjo soboto, 5. avgusta, pripravlja Občinska zveza društev upokojencev Novo mesto srečanje upokojencev na jasi v Dolenjskih Toplicah. Srečanje se bo začelo ob 11. uri, po kulturnem programu pa bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Petra Finka. Srečanje upokojencev so podprli Dolenjska banka, zavarovalnici Tilia in Triglav ter drugi. Če bo slabo vreme, bodo srečanje preložili za teden dni. Na servisu vse več mladih NEURJE POVZROČILO VELIKO ŠKODO Število članov Študentskega servisa DNŠ v zadnji polovici leta močno narašča - Študentu dati čimveč NOVO MESTO - Neurje s točo, ki je 31. maja prizadelo območje Rateža, Brusnic, Otočca in Konca, 5. junija pa Dvor z okolico, je povzročilo veliki škodo, ki jo ocenjujejo na 101 milijon tolarjev. Prvo neurje je prizadelo okoli 400 ha kmetijskih površin, drugo pa 223 ha. Največ škode je bilo v sadovnjakih in vinogradih. Prizadetim lastnikom naj bi v celoti odpisali dajatve in prispevke, za ublažitev škode pa so od države dobili 2,7 milijona tolarjev. NOVO MESTO - V Študentski servis Društva novomeških študentov se je do julija letos vpisalo skoraj štirikrat več študentov in dijakov kot lani ob istem času. “Pričakujemo, da bo v prihodnje število naših članov še naraslo, kar je posledica dejavnosti, ki potekajo v okviru Društva novomeških študentov od jeseni preteklega leta,” je povedal vodja študentskega servisa, Marjan Pirnar. Študentski servis Društva novomeških študentov je ustanovilo Društvo novomeških študentov novembra 1993 v povezavi s Študentskim servisom Univerze v Ljubljani. Od lanske jeseni do letošnjega poletja je Študentski servis DNŠ finančno omogočil nekaj dobrodelnih akcij, nastop glasbenih skupin Polska malca in D’Kovači, novoletni koncert v športni dvorani, cvič- • “Na našem študentskem servisu ne postavljamo najniže urne postavke. Borimo se za to, da bi za študente čimveč iztržili,” pravi Pirnar. Seveda je plačilo odvisno od vrste dela. Najmanj je plačano varstvo na domu, in sicer 200 tolarjev na uro, sledijo pisarniška dela od 300 naprej in fizična dela od 300 do 400 tolarjev na uro. Delo v gostinstvu je najpogostejša delovna ponudba, prav tako tudi pisarniška dela in inštrukcije. KONČANE JEZIKOVNE POČITNICE - Tritedensko druženje mladih z obeh strani Karavank se je v soboto popoldan sklenilo z zaključnim piknikom na jasi v Dolenjskih Toplicah. Zadnje srečanje z gostiteljskimi družinami iz Novega mesta in 21 mladimi Korošci je minilo prisrčno in ob misli na ponovno čimprejšnje srečanje. Ob tej priložnosti, ki so se je udeležili tudi dr. PeterVencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, predsednik Krščanske zveze iz Celovca, župan Franci Koncilija in drugi, so mladi gostje iz Koroške pokazali, kaj so se naučili, mentorji pa so jim podelili spričevala o opravljeni slovenski šoli (na sliki). (Loto: J. Pavlin) karijo v Ljubljani, 19 koncertov v pizzeriji, brezplačno športno rekreacijo za študente v OŠ Grm in še mnogo drugih dejavnosti. “Vse to smo do zdaj pokrivali izključno z dohodki iz študentskega servisa. Letos pa nam je občinska vlada na podlagi lanskoletnega dela odobrila primerno visoka sredstva iz občinskega proračuna, in sicer iz dela, kije namenjen za kulturne dejavnosti in mladino,” pravi Pirnar. Poleti je povpraševanje po delu bistveno večje kot v zimskem času. Veliko le-tch že v spomladanskem času pošilja prošnje za delo med počitnicami na razna podjetja. Tako je Krka letos zaposlila 200 študentov in dijakov. DIANAŽAGAR ŽUPAN OBISKOVAL NAJSTAREJŠE - V ponedeljek je župan Franci Koncilija imel na svojem urniku nenavadno potovanje. Sklenil je obiskati kar tri najstarejše prebivalke občine in jim s šopkom in vizitko voščiti za rojstni dan ter zaželeti še nekaj zdravih let. V Domu starejših občanov v Šmihelu je stisnil roko Manji 1 etrič ki je 10 julija stopila v 94. leto svojega življenja. Prav lam je obiskal tudi Frančiško Avsec, kije 98. rojstni dan praznovala 14. julija. Župan je bil pri njej tudi lansko leto in ji je voščil v postelji, tokrat je sedela prt kosilu za mizo. Tretji je voščil Mariji Cujnik iz Regrče vasi, ki je prav ta dan slavila 90. rojstni dan. (Foto: J. I avltn) NovomcškaTkfoS^ ŽELJA - Znani novomeškiSTRI ki v trenutkih neprevidno '.^ ko n]l lista in ga uničil. Pa r^cl1tf*tneeaži' trii t<*rminntnr nima zalos % , lista in ga uničil. Pa recite,^ »kme Ioda" ‘“iS.MrbANk0NaZncd< " ' "MIKROTON -°N.«e**g g* tekmovanju harmonikar] a •£> no milrrnfon. KI . ifll ...... /anju harmonikarjev „ ležu je na mikrofon, ki ga Je -pv, M|?j stavil" snemalec novome^‘fl MIN lastnik radia Sraka pra.8 raj|a. 1 1 kn/i nriticnil tllllCOkO tCg L« lastnik radia Sraka pra8 ra(jia. hcc pritisnil nalepko t S spraviti, pa mu.1 j.,zaresvze' isssffittS ss^aSC. last Srake in konec..'Tiat'P.s0 smeja- boijT, ka” se je pa od stran' v jkr0fo- J la. Toliko, da se m zaraoi" „ "j -------voma. ... a ^ .Toliko, da se m zaraoi." nodemokratske opozicije. ^ novomeški župan Koncili novomeški župan K?nLjJ'i.a0voine' ( n vilnih Novomeščanin n0S. 1 ških rojakih, ki so doktoOI st3- ti in univezitertni Profef°Jjjrft* ŽUp vil na čelo društva za n«)aV' ?upan novomeške univerze, J 0(jsOl' easa tri ni novinarski konfe-re n:egovega '»nek nncf i Rimana zavrnil »e* , (S kseb 'iu min J'ejŠt Pomni K bi ni novinarski konfe-renc* oveg» iJnek nosti župana zavrnil kabineta Turk. Glavni dei^ 0tn' tato mcntacijc” pa je b,t'u očitek Češ da županu to o ,egJ mentacije” pa je B‘ nčjtaB°rli očitek. Češ da županu to kegt v„2i' Dular, ki je predsednik^ p ,(| univerze bruc. . -u in so^0” _.iiverze bruc. . lh in ^ ^ne, DIRKAČI-Ob Petkih mest tah zvečer boste P° NyprašaHJ6£ zaman iskali policista. IP stave** cnmn v % Si! N H V času od 13. j1*^ novomeški porod ^ £rnoiT'!i„r. lo m,. 5 ?)"Va novomeški porodnišnici].' 26? ii narda Klemenčič - jta LU* pd 1 čjem Vrhu - ^JaJ1 Dušanka Petrovii* „S> > % Mašo, Jerneja Cv^akSa./Lir ^ rjeških Toplic - ^vana,M// I z NOVEGA g-% ■ A Bašelj 'zolicc Na^ b^ Nataša Novak iz Mn. iz paf A Tilna in Suzana ' ske 14 - Roka. Ce> OBNOVA M^)P£ CERK^ cCjen . M'nul'hn0f MIRNA pel na topeči. so se začele pr'Pra'v Mir"1 U cerkve sv. Kanc'J , jClo,T1" ; k0! 'i"1 ki naj bi bila.P/^on^V A čana do jeseni. T*' > »3X35,33^8 rnnje stopnišče,k' 't: A S N to Sl X jpomaljskidrobir) Ja(WLEP ' S kai *udno dobro-traiin C ob en' vpadnic v Belo »^“--"0ai?go,rju’ sPrciemal ntki 8oste, ki so se napotili na iniinHr °b KolP‘- NaPeril je puško !!Wem vmimov02^ih Jto'mobi. inMurii6 °b ^.olP'- Naperil je puško lil,L j m v m-mo vozečih avtomobile nLa 6 °’ da Prav vanje, čeprav tesali C'viZ^ral kai dru8e8a-Cea !„gaP°,nikl niso mogli vedeti. v Beli u d°-od turističnih delavcev strelca Udne8a podgorjanskega sPomladiTER|I|N ZAKON - Ko seje CminitmUdllnaobisku^rnom-drej Št«.er Vi notranje zadeve An-P°mnpn! S° ga Črnomaljci vprašali konu waU°?ovem prometnem za- rakonu .velna vprašanja o novem NaPrimer.'J'®* V njem ne manjka, ki i oviranje P°men' neuporaba Cl^šketropine ] 4anWN M‘N1ST1 fasatru?ko Bukovce ^ *®nek , sc dogovoril za ses- 'N MINISTER -Scmiški ■ sc že precej ^atr d' tnrielc .. ■ . a 3^,3- **e*e 23 Promet in Niete ,Umekom- Ko Ba je !c|i°de m,v! m mu 2auPal sv°j° '»d iad ?,s,e.r dejal, da se večkrat Malom ^VteP- Z jadralnim aslamunr CC^a' ZuPanjc spoznal, *k°nčno c xa,i dve možnosti, da Uvozit;fe£a 1 Omekoni. Alia ?lnistra ujel ka^u r"CL a zmaia in bo # Se ntu hr,kdr v 2raku- Ali pa čaka, fternu od v PriPe,ilo, kar se je že ka|erim 'Jeanov: da bo gost, s po Metliki ! Nl kako:£ani-nlCi' Nled nhmdvomcse^ne počit-^ai° 2 v?iLm‘S0 tudi takšni, ki se L,P»skolet'irnvdalino Kitajsko P PtedrznTi naPortugalsko.Še iiii°i?rga BOnt?~ «Umi?i.S®dejOJla ^^SpodSv ne „e. ^VGDr®^ANOVem KAM- " 5fe«s®5ESsS d^ošniA' kl.s° se ga udeležili ^6tINstr,oZakopan|cvKolP'-y it^Cse^1 SVETNIK zvone J 4b'iaio Zv ajb0'j navdušeni L klSapro^vonetu spominsko res Scie tc|JJ ^lavbe, ki ima do uk ^Nske iveri yai£SM3r. \ m ponavljali stva t H Cifila^JNlKA - Predi i!ii ^e,°b«insken,?ar,nika- naibi 2a S Nov uPrave imenovali VlOjih je h-iP°dPrl° le 6 svet- SJS Kri0vcParr0(Šus r M ,50- malo nrb-° ‘2ld 8'asova-'°‘ fklaja.sejah 2 „jda se ,akole. se . 5Q|t“Jejo." vasovanjem, tudi $ ft^ev^VOZl - Avtobusni S>'* bzn'k' na čelu z Jur-X>0 0r a*' prihodnje leto J«” 1\N iztfD n|'Z ra,i’ fe"»j bi 0* K^kih Otr 'Ld°ber P°Sel 23 eč'1 .k«.)1.Se rok- Ravnatelji in °f\ »Kem0st inrtočbolj veriamei° kO1 Ve^'Podie.■lO^^OS, prevozov 5 fev-iSš.01 - OMimkeg. ■J’ ^ije^ane Dm°maz,na’ a tudi iti' Dt|i da boj ^prevevajo zle lic « tl« k°thar, t° ^‘gani kmalu . - SvScie z "d° v njihovi vasi. MM \ 1 NAŠIH OBČIN MtiMl SEMIČANI BODO OCENJEVALI NASELJA IN DOMAČIJE SEMIČ - Semiški občinski svet je sprejel sklep o ocenjevanju urejenosti naselij in domačij v občini Semič, ki ga bo opravila petčlanska komisija. Pri ocenjevanju, ki bo avgusta, bo upoštevala urejenost dostopa, urejenost okolice glede na značilnost krajine, ohranjanje tipičnosti pri urejanju okolja, red in čistočo na dvorišču, urejenost in obnovo sakralne dediščine ter splošen odnos do dediščine ter urejenost središča naselja. Pisne prijave (s pripisom “Za ocenjevanje urejenosti naselij in posameznih domačij”) zbirajo na semiški občinski upravi do 27. julija. Na prijavi morata biti podpisana vsaj dva predlagatelja. O ocenjevanju boste obveščeni 15 dni po ocenjevanju, tri najlepša naselja in domačije pa bodo prejeli pisna priznanja na prvi večji prireditvi v septembru ali oktobru. LIKOVNI BIENALE ŠE V METLIKI METLIKA - V petek je bila v Ganglovem razstavišču v Metliki odprla razstava 4. belokranjskega likovnega bienala. Ob otvoritvi sta govorila ravnatelj Belokranjskega muzeja Zvonko Rus in Jože Vrščaj, predsednik KUD Artotcka Bela krajina, ki je razstavo pripravilo. V glasbenem programu je sodeloval violinist Bojan Ristič ob spremljavi pianista Andreja Kuniča. Zaigrala sta Sarassatcjevo Andaluzijsko romanco in Vcracinijev Largo. Razstava bo odprta do 4. avgusta. PROJEKTNI SVET ZA PROJEKT CRPOV TREBNJE - Tbkaj.šnji občinski svet je soglasno potrdil projektni svet za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) Knežja vas z Malo vasjo in Čatež z Zaplazom. Vodja projekta je mag. Marko Koščak, člani pa Vida Šu-šterčič (oba iz Ttcbnjega), Drago Bregar iz Zubine, Anton Zaletel z Blata (samo za projekt CRPOV Knežja vas z Malo vasjo) in Ana Moder iz Trebnjega (samo za projekt CRPOV Čatež z Zaplazom). DNEVI LETENJA NA SMUKE NAD SEMIČEM SEMIČ-Od 28. do 30. julija bo na Smuku nad Semičem prireditev, ki jo je organizator, društvo za jadralno padalstvo ‘‘Cumulus” iz Semiča, poimenoval “Dnevi letenja”. Povabili so vse večje slovenske padalske klube, pričakujejo pa, du se bo ob ugodnem vremenu srečanja udeležilo okrog sto jadralnih padalcev. V soboto in nedeljo se bodo lahko skupaj s padalci šli na zračni izlet tudi obiskovalci prireditve. Sonja Križan Načrtna ponudba Sonja Križan o načrtih turističnega društva Semič SEMIČ - Turistično društvo Semič je v zadnjem času zopet bolj zaživelo, pred njim pa je, kot pravi predsednica Sonja Križan, pomembna naloga: predstaviti novo ustanovljeno občino Semič. Pove, da je veliko stvari, s katerimi lahko predstavijo občino, le na pravi način jih je potrebno ponuditi. “Najprej moramo s turizmom in s tem, kako se vključiti vanj, seznanili Semičane, da bodo nastopali s turistično ponudbo načrtno in ne kampanjsko. Pozimi bomo po vaseh organizirali predstavitve turističnega društva ter vključili vanj čim več kmečkih gospodinj, saj je v občini veliko možnosti za razvoj kmečkega turizma, pa seveda mlade s svežimi idejami in tiste, ki se lahko s čimer koli vključijo v turistično ponudbo,” pravi Križanova. Obširni program turističnega društva obsega predstavitev kulture, kulturne dediščine, znamenitosti, organiziranje tečajev, prireditev, sodelovanje z drugimi turističnimi društvi, predvsem belokranjskimi, zlasti pri skupni turistični promociji Bele krajine. V načrtu imajo izdajanje razglednic in brošur. Letos je občina bogatejša že za šest razglednic, od tega je dve izdalo turistično društvo, dve župnišče ter po eno oskrbnik doma na Mirni gori Marjan Ogulin in semiški gostilničar Pezdirc. V občini imajo program prireditev, ki so ali bodo postale tradicionalne, pri njihovi organizaciji pa bo sodelovalo tudi turistično društvo. Tako je maja ob kraški jami Malikovec praznovanje pomladi, junija razstava drobnice, julija “Semiška ohcct”, konec septembra ali v začetku oktobra praznovanje trgatve, oktobra praznovanje jeseni, novembra martinovanje in decembra štefanje. M.B.-J. Nadaljujejo s tradicijo zidanice Na Božakovem so v nedeljo simbolično zaključili adaptacijo soseske zidanice in z obnovo starega vaškega jedra - Blagoslov četrtega zvona v cerkvi sv. Magdalene BOŽAKOVO - V metliški občini sta pri življenju le še dve soseski zidanici, v Drašičih in na Božakovem. Slednja je bila zgrajena leta 1852, v zadnjih dveh letih pa sojo krajani s pomočjo Božakovcev, ki sicer živijo drugod, ter z občinsko pomočjo temeljito obnovili. V nedeljo so simbolično zaključili obnovitvena dela ter jo tudi blagoslovili. Kot se spominja vaški kronist Jože Nemanič, Božakovo ni nikoli imelo gostilne, zato so se možaki z Boža-kovega, Zelebeja in Rakovca zbirali v soseski zidanici. Nekoč je krila vse stroške vzdrževanja bližnje cerkve sv. Magdalene. Delno pa je krila tudi stroške ob smrti člana soseske, ki je dobi) zastonj krsto, prevoz in pokop. Član sososke je bila celotna družina, tako kot je še danes in tako rekoč ni hiše v KS, ki ne bi bila član soseske. Nemanič se spominja, da so leta 1952 iz dobička zidanice pokrili več kot polovico stroškov pri napeljavi elektrike iz drašičke smeri. Seveda pa je imela zidanica tudi slabe plati. Kot pravi kronist Nemanič, so moški v njej marsikdaj pregloboko pogledali v kozarec, zlasti še, če je kazalo, da bo dobra vinska letina. ŽELJKO VUKMIRICA “NA GRADU” METLIKA - V okviru metliškga kulturnega poletja “Pridi zvečer na grad” bo v soboto, 29. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču nastopil z monodramo “Naročena resničnost” zagrebški igralec Željko Vukmirica. Gledališka predstava je prava parada svojevrstnega, precej osupljivega, z dobro fizično kondicijo in nemalo iskrivosti podprtega humorja. Če bo slabo vreme, bo predstava v metliškem kulturnem domu. Danes je izkupiček v zidanici majhen, a krajani, ki cenijo tradicijo, bodo nadaljevali s sosesko zidanico ali, kot je vklesano nad njenimi vrati, z “občinskim zbirališčem Božakovo”. V dveh letih so obnovili njeno streho, fasado, notranjost, zamenjali stavbno pohištvo in uredili okolico. V spodnem delu stavbe, kjer je bila vedno zidanica, bodo pripravili še stalno vinarsko razstavo. V zgornjem delu, kjer so bila učiteljska stanovanja, dokler je bila na Božakovem še šola, nameravajo urediti apartma. Z nedeljsko simbolično otvoritvijo in blagoslovom soseske zidanice pa so na Božakovem tudi zaključili obnovo starega vaškega jedra. Lani so namreč dokončali obnovo bližnje cerkve. Prav v nedeljo, ko je bilo na Božakovem tudi žegnanje, pa so blagoslovili v čast sv. Izidorja, zavetnika kmetov in kmečkega stanu nasploh, tudi četrti zvon v zvoniku tukajšnje cerkve, ki sicer zvoni že od sredine lanskega oktobra. Težak je 156kg, zanj pa so odšteli 5.000 DEM, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki. M. BEZEK-JAKŠE VRVEŽ PRI SOSESKI ZIDANICI - Čeprav je bilo ob otvoritvi prenovljene soseske zidanice na Božakovem, na katero so krajani zelo ponosni, živahno kot le kaj, pa tudi sicer v tej vaški ali cerkveni hiši, kakor jo tudi imenujejo, ne vlada ravno mrtvilo. Zagnani vaščani pa obljubljajo, da bodo odslej v njej in ob njej pripravili še marsikaj zanimivega. (Foto: M.B.-J.) Manj denarja, a ne tudi dela Predsedstvo športne zveze Metlika o pestrem delu KS GRADAC VABI GRADAC - Svet KS Gradac vabi na veselico, ki jo priredi v počastitev dneva krajevne skupnosti, ki bo v soboto, 29. julija, ob 19. uri pri starem gasilskem domu v Gradcu. Igral bo ansambel Beneški fantje. METLIKA - Pred kratkim je bila seja predsedstva športne zveze Metlika, na kateri so govorili o sredstvih, ki jih za športno dejavnost zagotavlja občinski proračun, o pripravi na skupščino občinske športne zveze in drugih tekočih nalogah. V proračunu za letošnje leto je namreč zagotavljenega nekoliko manj denarja kot leto prej in občutno manj, kot je bilo načrtovano. Športna zveza je podprla prednostno gradnjo objekta pri osnovni šoli Podzemelj za potrebe nogometnega kluba “Kolpa”, ki se je v tej sezoni uvrstil v višji rang tekmovanja. Hkrati je izrekla vodstvu in klubu priznanje za te dosežke. Predsedstvo je sklenilo tudi, da bodo morali vsi porabniki športnega denarja pripraviti poročilo o uresničevanju programa v prvi polovici letošnjega leta, kar bo osnova za pripravo zahtevka za denar iz proračuna za leto 1996.0 lem bo tekla razprava na jesenski seji skupščine športne Trebanjski proračun komaj skozi Trebanjski svetniki so se zlasti “spotikali” ob letošnjih postavkah občinskega proračuna za reprezentanco, knjižnico, šolstvo in socialno varstvo TREBNJE - Letošnji proračun občine TVebpje je težak dobrih 808 milijonov tolarjev. Od tega naj bi za 53 milijonov tolarjev proračunskih potreb pokrili z zadolževanjem. Ob tokratni dolgotrajni obravnavi proračuna so tu in tam celo ponovno glasovali o že sprejetih stališčih na prejšnji seji, verjetno zato, da bi bolj držali. Župan Ciril Pungartnik je potem, ko se je svetnik Vinko Tomažin (SLS) po njegovi uvodni obrazložitvi proračuna 1995 zavzel za pomoč krajevni skupnosti Šentrupert, ki naj bi z dvema manjkajočima milijonoma v dveh mesecih dokončala mrliško vežico, poudaril, da so apetiti po naložbah v komunalno infrastrukturo nemalokrat tudi piani želja. Mrliške vežice bodo gradili tudi v Dobrniču, Šentlovrencu, potem je tu še cel kup vodovodov. 11 milijonov za krajevne ceste je po županovih besedah tudi daleč od tistega, kar KS pričakujejo, gre pa vsaj za tretjinsko soudeležbo občine pri teh investicijah, a ni od kod vzeti. Ob stroške za reprezentanco (2,3 milijona) se je najprej “spotaknil” svetnik Janko Širec (SKD), ki je menil, da so ti vsaj za milijon tolar- jev previsoki, saj naj bi imeli takšno reprezentanco v podjetjih s 600 do 800 zasposlenimi. Župan Pungartnik je ponazoril z nekaj primeri, kako je bilo doslej s trošenjem reprezentance. “Tega neažupanja do mene je dosti. Jaz sem na volitvah dobil določen odstotek glasov... Imate vendar mehanizme za kontrolo!” je vzrojil Pungartnik in dejal, da ga res zanima katera firma je to in ali ima Širec o tem podatke. Z županovim mnenjem, da to res ni velika-postavka za reprezentanco, sta soglašala svetnika SDSS Jože Vencel in Toni Kotar. Ob glasovanju z neodločenim izidom je reprezentanca ostala pri prvotnem predlogu. Svetniki pa so na predlog Jožeta Smoliča (SLS) potrdili, da pojde 720.000 tolarjev namesto za novomeško televizijo raje za nakup reševalnega vozila ZD Trebnje. Pred- sednik občinskega sveta dr. Marjan Peter Pavlin (SKD) je po reakciji župana dejal, da ga moti, ker je vsa- • Pri sredstvih za izobraževanje naj bi uporabili indeks rasti v skladu z inflacijo. Svetnik Anton Urbančič (SKD) je predlagal, naj bi trebanjskemu Rdečemu križu namenili enako vsoto, to je po poldrugi milijon, saj po njegovem Rdeči križ, ki naj bi dobil iz občinskega proračuna 2,8 milijona, ni nič bolj aktiven od Karitasa, kateremu so prvotno namenili za letos le 390 tisočakov. S tem je soglašal tudi svetnik Anton Strah (SLS). Na predlog predsednika sveta dr. Marjana Pavlina so sklenili, da dobi Rdeči križ 2,2, Karitas 1,2 milijona tolarjev, ostale humanitarne organizacije oz. društva (od 10-ih so le 3 poslala zahtevke!) bodo dobili sorazmerni delež. ka pripomba na račun varčevanja nezaupanje, da je to tabu tema. P. PERC Predsedstvo se je seznanilo tudi z vseslovensko akcijo za odpravo plavalne nepismenosti pri šoloobveznih otrocih. Preverjanje je poJtazalo, da okrog 80 učencev 5. in 7. razreda metliške osnovne šole ne zna plavati. Delno je temu vzrok tudi to, da v lanskoletni šoli v naravi zaradi slabega vremena ni bil mogoč plavalni tečaj. Že v tem in v naslednjem letu naj bi zato omogočili, da sc naučijo otroci plavati, večjo skrb in odgovornost pa bi morali prevzeti tudi starši. Predsedstvo športne zveze je sprejelo tudi dogovor, da s pomočjo krajevne skupnosti Metlika zamenja koše in gole na igriščih pri Beti, ker so sedanji neuporabni. Podprlo pa je predlog, da bo 23. maja prihodnje leto ena od etap med- • Predstavnik smučarskega kluba Metlika je seznanil predsedstvo občinske športne zveze, daje bila že pred leti na Gačah kupljena parcela za gradnjo doma, a ga klub ne more postaviti. Zato se postavlja vprašanje, ali parcelo prodati ali s skupnimi močmi postaviti dom za potrebe metliškega športa in rekreacije. O tem bodo odločali na jesenski seji skupščine športne zve- nafodne kolesarske dirke po Sloveniji po Beli krajini s startom in ciljem v Medila MB.j SREČANJE BORCEV GUBČEVE BRIGADE TREBELNO - Pododbor Gubčeve brigade za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino bo organiziral 2. septembra na Trebelnem zbor borcev te brigade. Srečanje partizanov in njihovih svojcev bo tega dne ob 16. uri pri spomeniku. NOČNI TENISKI TURNIR ZA DVOJICE TREBNJE - V Športnem centru Vita v Trebnjem se bo v petek, 28. julija, ob 17.30 pričel nočni teniški turnir za dvojice. Prijavite se lahko do 13. ure istega dne, tudi po telefonu 44-990. Prijavnina za dvojico je 2.500 tolarjev, sistem tekmovanja pa bo tak, da bo vsaka dvojica odigrala najmanj dve tekmi. Pokrovitelji s praktičnimi nagradami so GM Grosuplje, Kolpa in Akripol. ANDREJA RIFELJ PRI MERCATORJU TREBNJE - Obctavna^egljačica Andreja Rifelj iz Novega mesta je v prestopnem roku prestopila k obetavni kegljaški vrsti trebanjskega Mercatorja, ki igra v medregijski ligi. Z novo okrepitvijo lahko računajo Vebrova, Prosenikova, Zupaničeva in druge kegljavkc, da si bodo priborile mesto v 2. slovenski kegljaški ligi. julija 1995 GOSTOVANJE V KANADI - Minuli teden je odpotovalo na tritedensko turnejo v Kanado 49-člansko belokranjsko zastopstvo, ki bo tam dodobra predstavilo deželo na sončni strani Gorjancev. Metličani so se tako poslovili od članov folklorne skupine “Ivan Navratil", okteta Vitis, humorista Tonija Gašperiča in mojstra na elektronski harmoniki Silvestra Mihelčiča in njegovega ansambla (na fotografiji tik pred odhodom iz Metlike). Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro, ki jo bodo razdelili v Kanadi in v kateri so se v slovenskem in angleškem jeziku predstavili vsi nastopajoči. Metliški župan Branko Matkovič pa je zapisal nekaj besed o občini, medtem ko se je predsednik pripravljalnega odbora Juš Mihelčič predvsem zahvalil sponzorjem. (Foto: M.B.-J.) DOLENJSKI LIST MŠŠ IZ NAŠIH OBČIN'jtfii' Kdo bo pokril izgubo v zdravstvu? Ribniška občina se bremena otepa - Bo rešitev v spremembi delilnega razmerja? RIBNICA - Komisija oziroma nadzorni odbor, ki je bil dolžan do konca junija pripraviti poročilo o finančnem poslovanju ribniškega zdravstvenega doma, je svoje delo opravil. Ni pa še poročila, ki se nanaša na strokovni del poslovanja zdravstvenega doma in s tem odgovora na vprašanje, ali je zdravstveni dom porabljal preko svojih zmožnosti. Ribniški zdravstveni dom je preteklo poslovno leto zaključil z izgubo 6,5 milijona tolarjev. Praviloma bi morala izgubo pokriti občina, ustanoviteljica zdravstvenega doma, vendar se ta bremena otepa. Ribniški župan Jože Tanko je celo mnenja, da bi občina s tem izgubila svojo funkcijo. “Če bi se z izgubo pojavil še kdo od tistih, katerih ustanovitelj smo, potem občina ne bi počela drugega, kot samo poravnavala izgubo, saj za kaj več ne bi imela denarja,” pravi Tanko in dodaja, da gre, kar zadeva zdravstvo, pravzaprav za problem obstoječih delilnih razmerij znotraj zdravstva ponovno razpravljali, ko bo izdelano tudi poročilo, ki zadeva vsebinski del poslovanja zdravstvenega doma v preteklem letu. Ker gre za vprašanje, ali je bila poraba zdravstvenega doma usklajena s splošno veljavnimi normativi v zdravstvu, določenimi za kadre in porabo materialov, je občina zaprosila za ra- Ker primer ribniškega zdravstvenega doma v Sloveniji še zdaleč ni osamljen, se bo o tem verjetno morala izreči tudi država. V Ribnici pričakujejo, da se bo to zgodilo še do konca letošnjega leta, kar je tudi skrajni rok, do katerega naj bi bilo znano, kdo oziroma kako bo kril izgubo ribniškega zdravstvenega doma. Občina mu sedaj pomaga pri tekočem poslovanju s kreditiranjem, z direktorjem zdravstvenega doma dr. Rusom, pa tudi skrbi, da se zguba ne bi povečevala. Ribniški občinski svetniki bodo o problematiki zdravstvenega doma TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠO KOSTELSKO - Turistično športno društvo Kostel je te dni razpisalo natečaj za najleše urejene stanovanjske in poslovne stavbe ter njihovo okoli-ki co. Imenovali so že odbor, bo ocenjeval vse stavbe prijavljene za natečaj. Vodi ga Mojca Selan. Prijave za natečaj je treba poslati do 15. avgusta. Rezultati bodo razglašeni septembra. Lastniki najlepših treh stavb bodo nagrajeni. Zanimivo pa je, da razpis velja le za območje KS Kostel, in ne za vso občino Kočevje. Turistično društvo Kočevje je namreč razpisalo podoben natečaj za vso občino Kočevje. Prostora bo dovolj za vse Občina in upravna enota rešujeta prostorske težave Jože Tanko RIBNICA - Sodelovanje med ribniško občinsko upravo, občinskim svetom in republiško upravno enoto je po zatrjevanju ribniškega župana Jožeta Tanka do sedaj potekalo brez težav. Zaradi dobrih medsebojnih odnosov jim tudi uspeva reševati prostorske težave, s katerimi se srečuje nova občinska uprava. Glede na sklenjeni medsebojni dogovor bo občinska uprava razpolagala s celotno stavbo, v kateri ima sedaj svoje prostore, upravi^ enota pa se bo preselila v prostore bivše stare občine. V ta namen so s preselitvijo društev v bivše prostore krajevne skupnosti Ribnica izpraznili del spodnjih prostorov v stari občinski stavbi. Vanje se bo preselil del upravne enote, ki sedaj zaseda prostore zgornje etaže nove občinske stavbe. Da se bo državna uprava v celoti izselila, bo prej potrebno iz stare občinske stavbe preseliti glasbeno šolo. Predvideva se, da bo ta šla v bivšo lekarno, vendar pa so s tem povezani precejšnji stroški, zato se to ne bo zgodilo še tako kmalu. Z izpraznitvijo zgornje etaže bo občinska uprava svoje prostorske težave le ublažila. Te se bodo povečale, ko bo potrjen odlok o organizaciji uprave in se bo občinska uprava popolnila. Po predvideni sistematizaciji bo namreč imela občinska uprava 4 zaposlene več, kot jih ima sedaj. Poleg obstoječih referatov za finance, družbene dejavnosti in komunalne zadeve bo imela občinska uprava tudi referat za gospodarstvo in kmetijstvo. V njem bosta na novo zaposlena dva delavca, dodatno pa bo potrebno zaposliti tudi referenta za civilno zaščito in pravnika, ki bosta delala v uradu župana. Kljub prostorski stiski je občina odstopila nekdanjo sejno sobo v zgornji etaži nove občinske stavbe inšpekcijskim službam in geodetski upravi. Gre za dokaz dobrega medsebojnega sodelo- vanJa' m L.-S. OBUTEV ZA PRIHODNJE POLETJE - Sevniško Kopitarna se ob svojem “železnem "proizvodnem programu, kjer seveda imajo kopita še zmeraj največjo težo, vse bolj odloča za širitev dntgih proizvodnih programov, tudi obutve za prosti čas. Kulturno prireditev Grajsko poletje v atriju sevniškega gradu, kjer je bilo to najstarejše sevniško podjetje sponzor navdušujočega koncerta ansambla Šukar, je preteklo soboto Kopitarna domiselno obogatila s svojo razstavo obutve summertime 96 in kolekcije Galla 96. (Foto: P. P.) zlago strokovne delavce ministrstva za zdravstvo. M. LESKOVŠEK-SVETE ZANIMANJE ZA GRADNJO ŠOLE KOČEVJE - Natečaj za izdelavo nekatere dokumentacije za gradnjo nove osnovne šole “Ob Rinži” v Mestnem logu bo zaključen 17. avgusta. Med načrtovalci pa je za ta razpis veliko zanimanje, saj je že prve dni po razpisu dvignilo doslej pripravljeno gradivo kar 14 interesentov. Po sedanji zamisli bo to šola z 720 učenci in 24 oddelkov. Nekateri prostori bodo večnamenski. Telovadnica bo merila 22 x 30 x 7 m. Gradnja, ki jo bosta plačali pol občina, pol država, pa je potrebna zaradi odprave dvoizmenskega pouka v obeh kočevskih osnovnih šolah. PRAZNIK TRAVNIŠKIH GASILCEV LOŠKI POTOK - PGD Travnik bo v nedeljo, 30. julijo, slovesno proslavilo peto obletnico ustanovitve. Tamkajšnji gasilci bodo pripravili proslavo, ob 15. uri bo na Hinjah slavnostni mimohod in razvili bodo društveni prapor. Skupaj z njimi bo praznovala vsa občina, še posebej člani GZ Ribnica in gostje iz hrvaškega Prezida, Nove vasi in Velikih Lašč. Društvo je pred petimi leti začelo iz nič, danes pa že ima svoj dom in preko 40 članov, ki na tekmovanjih zasedajo vidna mesta. Primanjkuje pa jim opreme - motorna brizgalna in vozila. Tudi zato vabijo vse, ki bi kakorkoli pomagali, na slovesnost. Ta se bo po stari gasilski navadi nadaljevala z veselico in bogatim srečelovom. A.K. * Ribničani potujejo v Liechtenstein Njihovo stojnico si bo ogledal tudi knežji par RIBNICA - Na letošnji osrednji prireditvi v počastitev državnega praznika kneževine Liechtenstein bodo Slovenijo predstavili ribniški izdelovalci suhe robe. Prireditev bo 15. avgusta v Vaduzu. Ribničani bodo v Liechtenstein odpotovali na povabilo tamkajšnjega društva Slovencev. Društvo obstaja od leta 1994 in je lani prvič sodelovalo na prireditvi v počastitev državnega praznika, ki je za liechtensteinsko glavno mesto Vaduz podoben dogodek kot za Ribnico sejem suhe robe. Lani so k sodelovanju povabili priznanega slovenskega kovača Miha Krištofa iz Maribora ter študenta Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane Iztoka Ceha in Braneta Benka. Člani društva so si zamislili, da bi letos predstavili ribniška ročna dela in spretnost izdelovalcev suhorobarskih izdelkov, ki je v tem delu Evrope že skoraj pozabljena. Ribniški suhorobarji se trenutno dogovarjajo, kdo naj bi bila njihova predstavnika, ki bosta na stojnici društva Slovencev v kneževini Liechtenstein, ki jo bodo obiskali tudi knez in kneginja ter druge visoke državne osebnosti) na ta način predstavila Slovenijo. Predvidoma naj bi bila to Franc Jaklič iz Sajevca, ki izdeluje leseno posodo, in Franc Arko iz Ribnice, ki rezlja okrasne planinke, vendar pa odločitev še ni dokončna. M. L.-S. Hudo se nam piše, ko imajo vse več besede falotje Kočevje postaja Teksas KOČEVJE - Pred kratkim je mopedist podrl žensko, ki si je ogledovala izložbo trgovine Tenika v našem samskem bloku. Odpeljali so jo k zdravniku. Šipo na trgovini v našem bloku so že dva krat razbili. Nekajkrat so polomili kip Jarmovega Dekleta s piščalko, ki niti ne stoji več na svojem mestu, ker za namestitev ni denarja. Na bližnji kavarni so razbili šipe, poštni nabiralnik, vrata itd. Ženska, ki je sedela pri oknu v prvem nadstropju, je dobila žogo v glavo. Kličemo na pomoč policijo, a nič ne pomaga. ” Tako je potožil upokojenec Ivan Hegler, ki stanuje v samskem bloku na Trgu Zbora odposlancev v Kočevju. Vprašal (se) je, kaj store za vzgojo svojih otrok starši pa šola in drugi in dodal, da bo še težko, ker mladi nimajo dela ali pa nočejo delati. Kot turist je obiskal kar 33 držav, a nikjer ni videl takega nereda kot pri nas. V Stockholmu na Švedskem, na primer, je videl, kako je nekdo vrgel na tla cigaretni ogorek. Policist je to videl in ga takoj kaznoval s 500 dolarji. H kritikam Ivana Heglerja lahko dodam le, da kočevski samski blok ni edini stanovanjski objekt v Kočevju, kjer se dogagajo opisane nevšečnosti, bolje rečeno barabije ali kriminal. Takih stanovanjskih blokov je v Kočevju še veliko, še več pa takih, kjer se dogaja še kaj hujšega, kot so vlomi, namerno uničevanje tujih stvari, namerno nagajanje stanovalcem itd. Reda pa ne morejo ali nočejo zagotoviti ne starši, ne šola, ne policija, ne sodna ali občinska oblast. Vsi se izgovarjajo, da predpisi tako varujejo izgrednike in kriminalce, posebno še mladoletne, da jim dejansko ne morejo nič. JOŽE PRIMC POPRAVEK Prejšnji teden smo poročilo o sprejemu občinskega proračuna v Loškem potoku napačno naslovili, za kar se dopisniku in bralcem opravičujemo. Pravilen naslov je: Potoški proračun pod streho. Uredništvo DL OTVORITEV CESTE - Minuli petek, 21. julija, so odprli še zadnji odsek posodobljene ceste med Kočevjem oz. Livoldom in Brezovico oz. Predgra-dom. Ob tej priložnosti so zbranim gostom in domačinom spregovorili o pomenu ceste za oživitev tega območja državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, kočevski župan Janko Veber in predsednik občinskega sveta Alojz Košir. Trak je prerezal in s tem odprl cesto bivši predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič (na fotografiji). Novo cesto sta blagoslovila in zaželela srečno vožnjo kočevski župnik Marjan Lampret in župnik iz Starega trga Jože Pavlakovič. Na svečanosti je sodelovala tudi godba na pihala iz Predgrada. (Foto: J. Primc) GASILSKA VESELICA V TRŽIŠČU TRŽIŠČE - Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo vabi v soboto, 29. julija, ob 19. uri v Tržišče, kjer bo na šolskem igrišču velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Ob tej uri bodo predali v uporabo novo gasilsko vozilo, od 20. ure pa se boste lahko zavrteli ob zvokih ansambla Zasavci. Bodo svetniki zahtevali odstop? Sevniški župan Jože Peternel (za zdaj) ne komentira pisanja Maga o občinskem posojilu njegovemu podjetju Ajdina Inženiring - Županove minute na sevniškem radiu 6. avgusta SEVNICA - Po objavljeni notici “Iznajdljivi mož iz Sevnice” 12. številke Maga ni bilo mogoče dobiti v Sevnici. V trafiki sevniškega Gostinskega podjetja, ki velja za najbolje založeno z raznimi časopisi in revijami, je takoj pošlo tudi dodatno naročeno število izvodov Maga. In razlog? Neznan avtor seje v tem časopisu spotaknil ob sevniškega župana Jožeta Peternela, češ da se je v novi politični funkciji nemudoma vključil v prizadevala za hitrejši razcvet kraja s tem, ko naj bi si na občini izposloval za svojo zasebno podjetje Ajdina Inženiring posojilo v neznani Višlhf. “En obrok oz. 2,5 milijona tolarjev je na njen žiro račun nakazala občina 26. maja letos, iz Ajdine pa so ga še istega dne s prenosnim nalogom usmerili na zasebni račun, ki pripada županu Peternelu. Kot je pokazalo naknadno preverjanje, transakcija ni bila prva te vrste. O zadevi je že nekaj časa obveščeno računsko sodišče Republike Slovenije. Ostane nam torej, da vidirfto, kako ažurno zna ukrepati glede na sredstva, ki so mu za odkrivanje korupcije dodeljena v predlogu republiškega proračuna,” navaja Mag. V dopustniškem času je ljudstvo seveda začelo na veliko glodati ponujeno kost. Le nekateri Sevni-čani so komentirali to zadevo kot normalno poslovno potezo župana, daje županova moralna podoba po tem dogodku tako omadeževana, da bi moral Peternel razmišljati celo o svojem odstopu s funkcije. Po nekaterih informacijah naj bi županov odstop zahtevali nekateri občinski svetniki že na prvem zasedanju po poletnih počitnicah. Če bi v resnici prišlo do takšne pobude, nezaupnice verjetno ne bi podprli dve najmočnejši stranki, ki imata večino v svetu: SLS in SKD. Ti sta namreč Peternela tudi ob lokalnih volitvah javno podprlj, navkljub temu da se je takrat Peternel odločil kandidirati kot nestrankarski, neodvisni kandidat, ki ga je na sevniško politično sceno lansirala večja skupina volilcev. Na lokalnih volitvah naj bi za Peternela glasovali tudi sevniški socialdemokrati, potem ko njihov kandidat za župana ni dobil dovolj podpore in so njeni člani po izjavah fudamentalistično usmerjenih članov SDSS pravzaprav izbirali “med manjšim zlom”, to je med dotedanjo županjo, sicer kandidatko ZLSD Bredo Mijovič, ki je dobila tudi podporo LDS, in podjetnikom Jožetom Peternelom. Tisti, ki grajajo župana, so še toliko bolj občutljivi, ker.jc v predvolilni kampanji poudarjal, da bo “zamrznil” svojo lastniško funkcijo v podjetju Ajdina inženiring oziro- * Ker se župan ni odzval na pisanje Maga, smo ga vprašali za izjavo o tej zadevi, ki dobiva razsežnosti afere. Peternel je hladnokrvno odvrnil, da še ne želi pojasnjevati te zadeve, ker bo med drugim tudi o tem spregovoril v oddaji sevniškega radia, v tako imenovanih županovih minutah, ki naj bi bile na sporedu vsako prvo nedeljo v mesecu ob 11.45. Ni dvoma, da bo imela tokratna oddaja, 6. avgusta, navzlic dopustom veliko poslušalcev. ma da bo firmo prevzela hči. Ta zadeva s kreditom pa naj bi zdaj ovrgla eno od Peternelovih predvolilnih napovedi oz. obljub. P. PERC Drobne iz Kočevja NAD POŠTNI NABIRALNIK; Sai Ponočnjaki so doslej razb J g na bivši kavarni, zdaj pa so « še kovinski poštni nabjragMJ ^ je tam namestila posta, u j tai]) KI; ™ni( ji* Nh ■ Po !'»Gi Cevskega premoga—;--. • eU°"'; %< žno ne le zaradi starih'"" ra ^ nih stavb, ampak pre cestar P<>ro{ avtomobilskega prometa. voZIJ« ^ E'j; jezeru. ttrž, OBČAN SPKASV1L « MEDVED ODGOVM) fc, ... i...... obUM hj ili le po svoji stran.ee** ,ep* ^ bilo do nedavnega kar ^ n'»°WovNiif,->fc ni čas' NJ6"3f°Sim odprt"'o $ «1It, ravno naju jak je takoj se ie onravu _____avIčHzana^rfj,^^ napis na maJjc)nij, slove.,[ Ja ' movalci iz razlicn j,|jubih'. jcj0J s jev so ob slovesu obU prid y N .... scdm40let"ic,:S4 & ssSssj&s Neka,er,“Zabuk^>P^;i tako slabega spom s<; ob" Naši informatorji P p0 vsV« V' nnznavalec u;i J) ta® GASILbtu: Te dni seje zvrstn skih prireditev, o žarne brambeji'-stavnikov sc ‘ stavnikov seo* ■ za praznovanje in prevzem novi OD Trnovec P Gu irnovcs bolj pa za uradno - Nekateri ^Zabukov) tako slabega spom'1 DOLENJSKI LIST St. 30 (2398), »5 i_Krške novice J IR- te — if Kripristoji??'v Krškern se neka-Jsl Irthin ° j- ?e P°g°varjajo, da bo tam edltl koncc črnim grezni-3je nov-' ® so namreč izredno lesno val- to?"®* p,tno vod°. šc posebej na »? »oimaj0Cr®nu-Na Kostanjeviško ! 8S&B»*SKfc af Takotv and-a vse kar v ,la teče- * "tt£““SiuS”p™'r' £ !>vskaha BRESTNO-To.da Po- St tisc<'krenJif'aP01r5bVjc kaPital- da iobroz, ,P •' 'n da b' bil° 10 tudi wK’jejasno- Vendar pa % poSa^'banka vedeti, da ima vsak )ii da mu •'I0)claslnc interese in ravs odrekel,,,P. 16 na Pamet, da bi se ^nkein ro?"dcnarju za blagor lerim občan'JC' Zaradi lc8a se neka-sotanoS0"?- Predvsem tistim, ki dal; j eniPnmaniših nnrtioinn 'tnmob^-Zaradi tega se neka-»tJDodan ’ Pfedvsem tistim, ki l t časa mP.nmanjšib podjetjih, že •"in jPtaSanie 7la po glavi eno samo j&^ssisaisa S tSSfr-S .KSS°p& »apuitn zal°in j* dc""‘ " h« cv za P1 -• «ostvCliltako raznežila do- * ,ra Gorenj CE ' S'. H '“čnost V tako faznežila dota* '^avanii, !1?kem svetu pri ob- % Sž"“*d »5*»'! ^ ^ievkrnL®^53* sarno še ubrano S&S'"1"-11" ^ ^VkJro^8reŠal sarno še ubrano "'bi|o Deu!SVCt.n,škc družine. Ker 0 %žal. ’ Se Je glasovanja raje $ 5l'8lasov7njl^1tl0' -Zato pa J'e bil° inf , 1°vaniun 'P manJ vzdržanih pri fi. Ptoraf,,^0 dopolnilih k osnutku C^ainma^" 3 ^«una° d“p?lnilih k osnutku S Ciin ,ekočc leto. In da ugledni ? krški poslan-'a fSemu,vlr-ibesedi amandma->Cnih bliQsliJatiSe nekaj o ! Spre)ema ’Pa tc svct večinoma i >nikr« '!mPak akceptira. Po-jjl 1'kovisid Prepričani, da so take pl leP'Pametnejši. incvi F -^»Brežicah , #' Ngup —----------------J Dobovi se je "N«eliSdae zgodil čudež. Ne, Jof !i!dok°nčahdm Pas'Pa na Savi. Ne, jj ||na gobova. koraeij in komasa-Mt (aiUr* po Petrol je ob .»'l^UgaAc E dJ.anjestrani^a-> namerava lotiti „'£gSB&3P >1 j Mh vPrašanh'P"mbkomisij‘ ill^^predT- eeprav sosinaa ‘,.J se če? !dnc °dločitve. In ij# J>t0sa,i. kaj 4‘f° dni čudili ter /I S,?”1' sprejeli VaPohc’ čeprav , ^jjiPrave sP|J(,h ' Je že kazalo, I J bPpor.ln razvnel ne b?’Je prisotne J, V%i Sa S svoj>mi tehtnimi 'lf I^S^Prava! JL naJhuJc- slaba ti««; 'Mice ‘h javnih ,dcm desetin ili« \čiPredstav||b slnžb v občini |i#i £'So|as|družbenihS(P°rt-vsa ostala \oodd^iLaznicrju zaP°s-K 0bfinskeup- rf Vdea„_u 10 zanosl.-nih ;;n dM!m od in °bčlnskc UP->< Xv 'anann!? zaposlen'b jih športa,^’ '> \ drav0 sara župan. Telo lf«i Uženekajk^nP.aboduh? & l>easirr7'~~-~ŽliSrsrxgc 4 &«roddn%13-julija so. id’»j c*zic jJ0idovaSnx ci rodil £l iSbi?TrebV Rateja, Cvet- zj C>*-S«roJnjtg, SUL- ^aajB MM a naših občim MM ISO 9000 ZDAJ TUDI ZA MANJŠA PODJETJA KRŠKO - Pri Združenju podjetnikov Posavja seje že zbralo nekaj podjetij, ki želijo uvesti standarde kakovosti v svojem poslovanju s pomočjo standarda ISO 9000. Da bi omogočili pridobitev tega standarda tudi manjšim družbam, bodo organizirali skupne delovne sestanke za splošni del in posamezne za posebnosti po podjetjih. V splošnem delu bodo podjetja raz-deljena na proizvodna (do zdaj prijavljeni: Alpves Raka, Ceijak Brežice, Form Tehnik Slovenska vas, Ines Sevnica, Regulator Brežice, Tips Leskovec pri Krškem in Zagorec Sevnica) in ha storitvena (zainteresirana družba KIN PIC iz Sevnice). Prve delavnice naj bi bile takoj po dopustih v začetku septembra. V posamezni skupini lahko za uvajanje sistema kakovosti us-posabljajo po dva predstavnika S do največ 7 podjetij. Iz Območne zbornice Posavja sporočajo, da seje na razpis mogoče še prjjaviti. Opozarjajo, da skfipni pristop zmanjšuje stroške, še posebej, ker ga bosta sofinancirala tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. KOSTANJEVIŠKA JAMA ODPRTA VSAK DAN KOSTANJEVICA - Do konca avgusta bo kostanjeviška jama odprta za ogled vsak dan od 10. do 18. ure, v tem času pa bo organizirana tudi vodniška služba. Pot na Polšco znamenitost posebne vrste Ulica ponikne in otežuje iskanje naslovnikov KRŠKO - Pot na Polšco v Vidmu pri Krškem je zanimiv prometni pojav, saj gre za prometno ponikalnico, ob kateri izgubi živce marsikateri obiskovalec tega mesta, če po naključju išče katerega od prebivalcev te mestne ulice. Težava je stara že 20 let, ko so tamkajšnji prebivalci prvič pristojnim dali predlog, a je do zdaj še ni nihče ublažil. Gre pravzaprav za manjšo zadrego, zato je zgodba, ki sc vleče že tako dolgo, še toliko bolj v nebo vpijoča in težko razumljiva. Pot na Polšco, ki, kot ime pove, vodi k naselju Polšca, se začne na zahodnem delu hriba in se konča na vzhodnem delu, kampr pride priključek iz Sremiškc ceste. Zanimivo in moteče pri ulici je to, da vmes ni povezana, kar zelo otežuje dostop in iskanje naslovnikov. Da bi vse skupaj normalizirali, prebivalci predlagajo, da bi Šolsko ulico podaljšali tudi na en ločeni krak ulice Pot na Polšco ter tako iz ponikalnice dobili normalno ulico. Vloga izpred 20 let je obležala bogsigavedi kje, enako se je očitno zgodilo z vsemi naslednjimi vlogami in tudi s pobudo v sedanjem občinskem svetu. Tako Krško na Vidmu dosledno ohranja ulično znamenitost. B. D. G. Luknja je velika pol milijarde Krčani dobili občinski proračun v višini 3,27 milijarde tolarjev - Sprejeli zaključni račun za lani s 418 milijoni primanjkljaja in še sklep, naj ga pregleda še računsko sodišče KRŠKO - Občina Krško je dobila odlok o proračunu za letošnje leto, ki bo zagotovil financiranje javne porabe v višini 3,27 milijarde tolarjev, kar je za 244 milijonov več, kot je bilo predvideno v predlogu odloka. Svetniki so namreč vložili vrsto dopolnil (14), od katerih sojih nekaj tudi sprejeli in s tem zvišali prvotno načrtovano porabo. KMALU NOVI SALON - Podjetje Avtocenter Radanovič, ki je pri kupcih avtomobilov že znano po prodaji in servisu audijev, volksvvagnov in seatov, bo v začetku prihajajoče jeseni odprlo še novo poslovno zgradbo nasproti sedanje. V njej bodo pisarne podjetja in prodajni salon za audi in volkswagen, medtem ko bodo vozila seat še naprej prodajali v sedanjih prostorih. (Foto: B. D. G.) Že v županovem predlogu odloka je bil predviden proračunski primanjkljaj, ki so ga dopolnila še povečala. Izkazalo seje, da svetniki in posamezne komisije niso natanko vedeli, kateri predlogi za dopolnitev iz prejšnje seje so že vključeni v predlog odloka in kateri ne, res pa je, da so proračun sprejeli in tako zagotovili vsaj kontrolirano bodočo porabo javnih sredstev. Malo pred tem so svetniki sprejeli tudi zaključni račun za lansko leto, čeprav so ob tem imeli vrsto pomislekov. Še posebej potem, ko so prebrali le dan staro poročilo nad- Danes volitve, zaključni račun in proračun Bo brežiški občinski svet dobil predsednika? BREŽICE - Brežiški svetniki sejejo daleč v poletje, vendar je težko verjeti, da bodo danes na drugem delu že pred tednom dni začele seje končali z obširnim dnevnim redom. Prejšnji četrtek so končno sprejeli poslovnik občinskega sveta, dopolnili odlok o plačilu komunalne pristojbine na mejnih prehodih te občine, s številnimi pripombami sprejeli osnutek statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih ter osnutek odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave obravnavali zgolj kot delovno gradivo, saj so imeli nanj preveč pripomb. Ker se je po statutu občine županu iztekel začasni mandat za sklicevanje in vodenje sej, je tokratno sejo sveta že vodil najstarejši svetnik Ivan Živič. Danes so svetnikom ostale še volitve predsednika in podpredsednika OS, obravnava zaključnega računa za leto 1994 ter proračuna za to leto. Obravnavali naj bi tudi zazidalna načrta za Dedro Dobova in Formo Sromlje ter ureditvena načrta za naselji Globoko in Kapele. Sklepali naj bi še o predlogu za pristop k stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, o medobčinskem sodelovanju ter o informiranju javnosti, pri čemer se bodo odločali o ponudbah Našega glasa in Uradnega lista RS. B. D. G. Poskusili s sadjarskim krožkom Sadjarji so bili po zimskem teoretičnem delu zdaj deležni še praktičnih prikazov oskrbe nasadov ob pomoči dipl. inž. Smiljane Tomše in mag. Alojza Mustra BREŽICE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba je v minulem tednu, ko je bil čas za še nekatere varovalne posege v nasade jablan, hrušk in breskev pripravila praktični del sadjarskega krožka. Sadjarji so o varstvu nasadov poslušali v sadovnjaku Jožeta Molana v Arnovem selu, praktične prikaze pa so imeli Še pri Darku Jelčiču v Oklukovi Gori, Antonu Koršiču v Arnovem selu in Mariji Gorišek na Malem Vrhu. O varstvu nasadov s poudarkom na trenutno najbolj aktualnih posegih, npr. za varstvo pred jabolčnim zavijačem, je udeležencem spregovorila inž. Smiljana Tomše, specialistka za varstvo iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, medtem ko je praktične prikaze letnih intervencij v nasade izvajal mag. Alojz Mustar, specialist za sadjarstvo. Svetovalna služba je prejšnja leta organizirala izobraževanje v obliki predavanj, letos pa se je prvič odlo- LE 10 MILIJONOV ZA ŠKODO ZARADI TOČE BREŽICE - Od borih 150 milijonov tolarjev, kolikor bo država v dveh delih namenila za odpravo škode zaradi toče po vsej Sloveniji, kjer se je do začetka julija nabralo za več milijard tolarjev škode, je 10 milijonov namenjenih občini Brežice. Zdaj bo občina morala razdeliti ta sredstva najbolj prizadetim kmetom, da pa bi to opravila čimbolj korektno, bo k sodelovanju povabila tudi predstavnike najbolj prizadetih KS - Pisec, Sromelj in Artič. čila tudi za krožke s praktičnimi prikazi na terenu. Pozimi so opravili teoretični del s tridnevnimi predavanji za pridelovalce jabolk in dvodnevnimi za pridelovalce breskev. Poudarek na vzgoji breskev je bil nujen, ker je v zadnjem času prišlo do prehoda od kotlaste vzgoje na vitko vreteno. Ker se zdaj v občini obnavlja precej breskovih nasadov, so spregovorili o pripravi zemlje, KDAJ TEMELJNI KAMEN ZA ŠOLO? BREŽICE - Po zimskem in spomladanskem haloju okrog gradnje srednje šole v Brežicah zdaj o gradnji ni veliko slišati, po vodi pa je splavalo tudi poletno polaganje temeljnega kamna. Po mnenju brežiškega župana je to posledica republiškega proračuna, v katerem so okleščena sredstva za investicije v šolstvo. Brežičani se zdaj dogovarjajo za sestanek z ministrstvom za šolstvo, da bi se dogovorili za nadaljnji potek aktivnosti za izgradnjo šole in športne dvorane. sajenju, rezi, varstvu in vsem ostalem. Odziv sadjarjev je soliden, značilno pa je, da so mnogi, ki se s sadjarstvom ukvarjajo že dalj časa prepričani, da že dovolj vedo, čeprav gre vedno za nova spoznanja. V tefn koncu je okrog 200 sadjarjev, ki bi jih svetovalci takrat, ko nasadi kličejo k posegom, težko pravi čas • Poleg takih oblik dela svetovalna služba redno obvešča pridelovalce tudi po valovih Studia Brežice, dodatne informacije za varstvo nasadov pred boleznimi in škodljivci pa je mogoče dobiti tudi po telefonu. Zal je brežiška služba za to področje trenutno kadrovsko oslabljena, nu informacije iz Maribora pa seje težko zanašati zaradi oddaljenosti. Brežiški in posavski sadjarji ravno zdaj, ko so sc talo ali drugače vsi odločili za integralno varstvo svojih nasadov (nekateri so vključeni v program SIPS, drugi se po njem kar sami ravnajo), najbolj potrebujejo redne nasvete in tudi čedalje več znanja. obiskali, zato se zatekajo k takim oblikam, kot so krožki, kjer se zbere skupina zainteresiranih sadjarjev. B.riT G. zornega odbora, ki je nosilo žig odbora, ni pa ga podpisala predsednica, ker je bila odsotna. Nadzorni odbor je ugotovil 418-milijonski proračunski primanjkljaj zaradi neplačanih obveznosti občine iz leta 1994. Med drugim je ugotovil tudi, daje občina lani funkcionarjem in vodilnim delavcem izplačevala zelo velik odstotek dodatkov za uspešnost (od 0 do 80 odst.), kar je po njegovem mnenju v skladu s pravilniki. Svetnika Silva Gorenca je pri tem motilo,-da nadzorni odbor ne pove, kdo so tisti, ki so prejeli 80 odst. dodatek in kje se njihova uspešnost pozna. Izračun odbora, da znašajo provizije oz. diskonti za kompenzacije za plačila nadomestil za stavbna zemljišča povprečno 2,37 odstotkov, je označil za matematični fenomen, saj so se diskonti gibali med 5 in 15 odstotki. Stroški reprezentance so predstavljali “samo 1,33 odst. vseh odhodkov upravnih organov”, kar znaša 5,17 milijona tolarjev (3 mio IS in sekretariat ter 2 mio predsedstvo SO), medtem ko so za razna darila porabili 1,6 milijonov tolarjev. Nadzorni odbor je opozoril tudi, da se morajo sredstva stanovanjske- ga sklada “namensko uporabljati, v primeru prelivanja teh sredstey v druge namene, pa vrniti v stanovanjski sklad”. Svetnike je med drugim zanimalo, kdo to porabo kontrolira, tudi sicer pa so menili, da bi moral nadzorni odbor ugotoviti, odkod primanjkljaj, ali za nujne naloge ali zaradi neodgovornosti. Spraševali so še, ali je bilo treba s kompenzacijami kupovati razkošne avtomobile, kako to, da so lahko nekateri potovali brez potnih nalogov in zakaj ni poročil o opravljenih potovanjih v tujino. Motila jih je tudi prepletenost in nepreglednost med poslovanjem proračuna in Slada stavbnih zemljišč. Čeprav po treh poskusih od nadzornega odbora niso dobili primernega odgovora, kot je dejal svetnik Ivan Kozole, so svetniki z 20 glasovi za in tremi vzdržanimi sprejeli zaključni račun, da bi lahko prišli do novega proračuna. Zaradi zgoraj naštetih dvomov pa so sklenili, da bodo pri računskem sodišču zahtevali pregled zaključnega računa za B. D. G. leto 1994. VONJ PO VOLITVAH? Dva Kostanjevičana med seboj: - “Imam občutek, da se bližajo volitve. ” - “Po čem pa sklepaš?” - “Spet so se začeli pogovarjati o kostanjeviški obvoznici, to taktiko pa ubirajo že od leta 1939. ” Kdaj bo lažje dihati? Občina dobila sanacijski program KRŠKO - Občina Krško je nedavno dobila sanacijski program za varstvo zraka. Ž njim je zadoščeno zakonu, koliko pa bo tudi potrebam Krčanov po vdihavanju bolj čistega in manj' strupenega zraka, bo pokazal čas. Jasno je namreč, da je to predvsem stvar države, ki mora vzpostaviti mehanizme, s katerimi bo občina lahko pridobivala sredstva za te namene oziroma prisilila onesnaževalce k zmanjšanju emisij in k plačevanju stroškov za sanacijo. Program sanacije predvideva kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Največji zalogaj v krajšem času bo ekološka sanacija proizvodnje papirja in celuloze v Krškem. Po načrtih iz programa Vidma iz leta 1990 bi zanjo na začetku potrebovali milijardo tolarjev ali 12,5 mio mark. Poleg tega program varstva zraka terja še 62 milijonov tolarjev za druge nujne kratkoročne ukrepe ter na predlog svetnikov še dodatnih 528 milijonov tolarjev za plinifikacijo Krškega, Senovega in Brestanice z obvezno priključitvijo večjih kotlovnic na plin. Krčane moti, da je njihova občina pravzaprav pripeljala plin v Posavje in na Dolenjsko, uporabniki pa bodo do plina prišli zadnji. Poudarjajo, da občina še nima izdelanega koncepta, kako se bo plinifikacije lotila, čeprav so se ponudniki že zanimali za koncesijo. Ravno zato so tudi svetniki terjali, naj se plinifikacija uvrsti med kratkoročne naloge občine v boju za čistejši zrak. Mednje so uvrstili še: sistematične preglede, servise in čiščenje vseh večjih kotlovnic, prehode iz trdega na tekoče gorivo, informiranje gospodinjstev o varstvu zraka in varčevanju z energijo, krajše meritve izpustov S02 na Vidmu in na Senovem ter trajne meritve pri večjih onesnaževalcih, spodbujanje uporabe bolj kakovostnih goriv in alternativnih virov energije, izdelavo sanacijskih programov za industrijske obrate (izdelajo sami) ter na področju prometa racionalizacijo prometnega režima v mestu in posodobitev sistema semaforjev. Med dolgoročnimi ukrepi za izboljšanje zraka sta dva pomembnejša: plinifikacija industrijskih obratov (razen tovarne papirja in celuloze), ki naj bi stala 240 milijonov tolarjev, ter izgradnja obvoznice in mostu čez Savo s priključkom na regionalno cesto Krško-Brežice (ocenjena vrednost je 800 milijonov tolarjev). Ukrepov za preprečitev onesnaženja s klorom in radioaktivnimi snovmi ni v programu, saj je prevladalo mnenje, da gre za potencialno nevarnost. B. D. G. KRČANOM SE OBETA ČISTEJŠI ZRAK - Največja onesnaževalka zraka v Krškem, proizvodnja papirja in celuloze, napoveduje, da bo Krčanom že okrog novega leta kar petnajstkrat manj smrdelo, v zraku pa bo tudi manj žveplovega dioksida. To naj bi dosegli s polnjenjem kuhalnikov s črpalko ter z novim sistemom namakanja in z izboljšavo postopka kuhanja lesa. Za sedanje naložbe v ekologijo bodo porabili okrog 5 milijon0\> mark, sicer pa napovedujejo, da se bodo lotili tudi drugih delov programa ekološke sanacije tovarne (npr. brezklornega beljenja celuloze) v skupni vrednosti 50 milijonv mark. (Foto: B. D. G.) 27. julija 1995 DOLENJSKI LIST LITERARNI VEČER V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V četrtek, 27. julija, ob 20. uri bo v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice literarni večer z Alenko Auersperger. Pogovor o knjigi Kitajski zapiski bo vodil urednik Dolenjske založbe Franc Šali. Za popestritev večera bo poskrbel kitarist Dušan Pavlenč. PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA KULTURO NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino Mestne občine Novo mesto razpisuje sredstva iz proračuna na področju kulture, in sicer za projekte na področju kulture, založništva, perspektivne posameznike in objekte skupne rabe. Razpisi so objavljeni na razglasni deski Mestne občine Novo mesto, Seicllova 1, rok za prijave pa je 26. avgust 1995. Podrobnejše informacije dajejo tudi na Sekretariatu za kulturo, šport in mladino Mestne občine Novo mesto ali po telefonu 323-267. SEMISKA POMOČ HRVAŠKIM KULTURNIKOM SEMIČ - Pred več kot desetimi leti je začela folklorna skupina “Semiška ohcct” sodelovati s KUD Komarevo pri Sisku. Izmenjali so več nastopov, že leta 1983 pa so Semičani pomagali hrvaškim prijateljem pri obnovi kulturno-pros-vetnega doma. Ta je bil v sedanji vojni poškodovan, zato ga obnavljajo. Semiški folkloristi in sponzorji so zopet priskočili na pomoč z ostrešjem. Preko Rdečega križa Slovenije pa bodo poskušali dobiti vsaj nekaj opreme za komarevsko dvorano. Kljub vojni Semičani in Koma-revčani nadaljujejo s sodelovanjem, tamburaši iz Komareva pa so nastopili tudi na nedavni prireditvi “Semiška ohcet”. JAVNI RAZPIS KULTURNEGA MINISTRSTVA LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije obvešča, da bo do 1. oktobra potekalo zbiranje predlogov za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov oz. projektov, ki jih bo v letu 1996 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 41, ki je izšla 14. julija. Predlagatelji lahko več informacij o razpisu in ustrezna gradiva dobijo v vložišču ministrstva vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 13. uro. Izbrani predlagatelji bodo o izbiri obveščeni najkasneje.2 meseca po sprejetju državnega proračuna za leto 1996. Stoletnica Cvelbarjevega rojstva KOSTANJEVICA - Letos mineva 100 let od rojstva pesnika in slikarja J.ožeta Cvelbarja, ki je v najlepših letih svojega življenja padel julija 1916 na tirolski fronti. Prgd njegovo rojstno hišo na Dolnji Prekopi stoji spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Cvelbarjeve pesmi je leta 1938 izdal dr. France Koblar, pesniška zbirka je leta 1977 doživela ponovno izdajo, ki jo je uredil in ji napisal uvod Janez Menart. Menart v uvodu posebej poudarja Cvelbarjev odnos do rodnih krajev in oporoko, ki jo je pesnik napisal na zadnjo stran svoje vojaške knjižice: “Nobena želja se mi na svetu ni izpolnila, ne najljubša, ne najsvetejša. To je moja poslednja: Slovenec sem; nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanjo cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici v Kostanjevici. O, ko bi danes vedel, da ni tudi ta želja prav tako nespametna, kakor so bile druge!” Te vrstice se uvrščajo med najlepše slovenske tekste, posebno še, ker je bila tudi ta želja nespametna, kakor so bile druge - padel je ■KB Jože Cvelbar za domovino, ki ni bila njegova. Pesnik sam je okleval med slikarstvom in poezijo, žaljra je umrl star še ne 22 let. Če bi nadaljeval s takšno vnemo, kot je začel v novomeški gimnaziji v četrti šoli, bi nedvomno kaj kmalu prerasel v pomembnega leposlovnega ustvarjalca, saj so že njegove prve pesmi odkrivale veliko nadarjenost. T. G. Kapelci igrajo že od leta 1850 Slavnostni koncert in povorka orkestrov ob 145-letnici - Od vaške godbe do orkestra v 2. kakovostni skupini pihalnih orkestrov Slovenije - Govoril minister Sergij Pelhan KAPELE - Pihalni orkester Kapele, ki mu od leta 1986 dirigira Franci Arh, je minulo soboto zvečer s koncertom obeležil 145-letnico svojega obstoja. Mladi glasbeniki so pod milim nebom v domačem kraju pokazali, da “plehmuzika” že davno niso več samo koračnice, saj sposoben glasbenik iz pihalnih instrumentov ob pomoči dirigenta izvabi raznovrstno, tudi resno koncertno glasbo. Slavnostni koncert kapelskih muzikantov je dopolnil še koncert Alpskega kvinteta s pevcem Otom Pestnerjem in pevkama Ivanko Kraševec ter Branko Kraner. Ta večer in tudi naslednje popoldne ga skorajda ni bilo aktivnega Kapelca, ki ne bi tako ali drugače sodeloval na prireditvi ob visokem jubileju godbe. V nedeljo popoldne so pripravili povorko 8 pihalnih orkestrov skozi vas, ki so jo zaključili s skupnim nastopom vseh godbenikov. Zbrano množico je ogovoril tudi minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je poudaril slovensko privrženost ljubiteljski kulturi, zaradi katere imamo kar 4.000 ljubiteljskih skupin. Kapelska godba, ki jo je leta 1850 ustanovil domačin Ivan Požar in jo nato celih 52 let vodil, se je “iz vaške godbe, ki je igrala v gostilnah in na svatbah, pri cerkvenih obredih ali na mestnih balih, razvila v pihalni orkester”, kakor je zapisal v uvodu priložnostne brošure brežiški župan Jože Avšič. V godbi so sprva sodelovali mali kmetje in kajžarji, ki so igrali iz veselja in tudi za lažje preživetje. Posebnost kapelskega orkestra je, da so njegovi člani že vsa leta iz različnih krajev, saj zahtevnejši repertoar orkestra zahteva večje število članov, ki pa morajo tudi sami z dirigentom vred imeti čedalje več znanja. V ta namen so v Kapelah odprli oddelek brežiške Glasbene šole, tako da je zdaj vsak novi član orkestra tudi učenec glasbene šole, saj se danes igranja ne da več naučiti samo pri godbi. Orkester od leta 1988 igra v drugi kakovostni skupini pihalnih orkestrov Slovenije, za kar je bilo treba VERSKIVEČER NOVO MESTO - Skupina mladih iz mednarodnega gibanja Evangelij v vsak dom je v nedeljo, 23. julija, v novomeški Evangelijski cerkvi organizirala večer verskih pesmi in evangelija. Pustovanje kot spomenik Dinamiko razvoja pustnih skupin je treba pustiti -Le v domačem okolju in ohraniti dober okus KOSTANJEVICA - Pustne šege spadajo med najživahnejše sestavine naše ljudske kulture, in čeprav sodijo v zimski čas, so se pustje iz Liga, koranti iz Markovcev, škoro-mati iz Podgrada, pustmozirski iz Mozirja in seveda domačini šelmarji prejšnjo soboto zbrali v Kostanjevici. Na skupščini pustnih skupin so opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri organiziranju pustnih rajanj. Pustni običaji se spreminjajo: če je bil običaj nekoč trdno v rokah fantovskih družb, pa to vlogo prevzemajo organizirane skupine, zato se v javnosti pogosto krešejo mnenja, v kolikšni meri lahko komercializacija vpliva na običaj. Skupščine vložiti veliko truda. Povprečna starost članov je zdaj le 23 let, kar godbi omogoča razvoj in prihodnost. Nad 40 let so stari samo trije godbeniki: Slavko Hotko, ki je pri godbi 35 let, Anrej Urek, ki igra že 45 let, in Ado Vovčak, ki ima za sabo že 50 let igranja v tej in drugih godbah. Vsi trije našteti so ob obletnici prejeli zlato medaljo mednarodnega združenja godb, ki združuje 450.000 godb po vsem svetu in bo letos imelo svetovni kongres v Mariboru. B. D. G. se je udeležil tudi dr. Naško Križnar: “Pustni običaj se je vedno spreminjal in zgodovinski razvoj kaže, da ni trdne oblike, a bistvo ostaja vedno isto.” Poudaril je, da je treba dinamiko razvoja pustnih šeg pustiti, vendar pri tem čuvati dober okus, pravo, pristno pustovanje pa je možno le v domačem kraju. Že leta 1992, ko je bilo v Kostanjevici prvo srečanje pustnih skupin, so si udeleženci zadali vrsto nalog, vendar je ostala večina sklepov zaradi zgolj neformalne povezanosti zapisana le na papirju. Tokrat so naredili korak naprej; dogovorili so se, da bodo ustanovili Zvezo pustnih skupin in tako organizirano nastopili tudi za denar iz proračuna. Dr. Križnarje namreč predlagal, da bi se lahko prijavili na razpis Ministrstva za kulturo s projektom Vi-deodokumentacija ljudskih pustovanj, hkrati pa bi pritegnili še druge pustne skupine, tudi manjše, ki so sicer manj znane, a za ohranjanje običajev silno pomembne. Dr. Križnar, ki spremlja pustne šege od leta 1972, je prinesel posnetka običaja v Kostanjevici iz leta 1957, ki ga je snemal pokojni dr. Niko Kuret, in iz leta 1988, ki ga je snemal sam. _ 1. G. NASVIDENJE LETA 2000! - Tako so dejali kapelski godbeniki na slovesnosti ob 145-letnici orkestra, saj so prepričani, da bodo tega leta praznovali še bolj okroglo - 150. obletnico. Orkester iz Kapel pogosto nastopa na raznih prireditvah, proslavah in otvoritvah, ne samo v domačih krajih, ampak p<\vsej Sloveniji, spoznali pa so ga že tudi v Nemčiji, Hrvaški, Češki, Makedoniji in Italiji. (FOTO ROŽMAN, Brežice) ZA KOČEVSKE RAZMERE DOBRO KOČEVJE - V cerkvi na Trati v Kočevju je bil 20. julija koncert, na katerem sta se kočevskimposlu-šal-cem predstavila Tamara Žagar (sopran) in Andraž Hauptman (klavir). Izvajala sta dela skladateljev Felixa Mendelssohna, Roberta Schumanna in Huga Wolfa, in sicer od vsakega po več skladb ter še po eno delo domačih skladateljev L. M. Škerjanca, F. Vilharja, A. Lajovca in Rada Simonitija. Koncert je bil za kočevske razmere kar dobro obiskan. Organizirala ga je samostojna kulturna delavka Erna Šuler, ki je lani in letos pripravila že več kakovostnih kulturnih prireditev, zadnjih pet let pa je organizirala tudi kulturne prireditve po vsej Sloveniji. Dogovorjene ima že nove nastope, in sicer gostovanje Zcr-banda (40 pevcev) iz Osnabrucka (srednjeveška glasba in glasbila), praškega salonskega orkestra Na-lady (vedno zelene melodije), oboje v avgustu, in septembra gostovanje svetovno znanega mehiškega kitarista. KULTURI SE SLABO PIŠE LOŠKI POTOK - Na seji občinskega sveta so odboru za kulturo in telesno kulturo namenili milijon tolarjev, na kar ni bilo bistvenih pripomb, čeprav se vsi zavedajo, da je znesek premajhen, da bi lahko z njim karkoli počeli na področju investiranja, ki je po mnenju odbora nujno. Športniki bi nujno potrebovali travnato igrišče, kulturniki pa dvorano, obojega pa si nihče ne upa niti omeniti, ker so te dejavnosti za letos vezane še na bivšo občino Ribnica. Le-ta se sklicuje na kulturno ustanovo Miklova hiša v Ribnici, ki pa je večini Potočanom, še bolj pa krajanom Drage, zaradi oddaljenosti nedostopna. Športniki si žele osvetljeno asfaltno igrišče pred OŠ dr. Antona Debeljaka, ki bi jo kulturniki lahko uporabili tudi za letne kulturne prireditve. Poseben problem je društvena dvorana, ki že leta razpada in je še vedno v denaciona-lizacijskem postopku. Kdaj bo zaživela ljubiteljska kultura, lahko samo ugibamo. /\. I\. Litija: v treh letih naj bi obnovili stavbo Zahtevna prenova knjižni’ zgodovinskega spomenika zasnovo iz leta 1870_^ LITIJA - V stavbi ob.žele|":f| progi, kjer domuje zdaj študU knjižnica, je bil pred prw®bema vojno sedež glavarstva, rncdp0(|ru-vojnama pa srenska UP™V® zgradl>i gi svetovni vojni je b ja b knjižnica dr. S^vka Gruma^ je Zgradba, stara več kot potrebna temeljite h 0CJvis- strehe, ki poteka v treh fa ’-piano od sredstev, kibodonarazp 8 V prvi fazi so obnovili večja n>’ zamenjali kritino, izvedi J ^ šilna dela v prvem nadstropj ’ novili vodovod, elektnž ure. javo in centralno ogrevaj1) £jnJ dili stopnišče do prithej • e„j|a Litija je za ta dela že lam -eV, iz proračuna 22 milijon® jo0b- V naslednjih stopnjah D°||l0 novili kletne prostore, ce ogrevanje na trda gor|V . tekoča menjali z ogrevanjem n« |aj. goriva, zgradbo bodo za jn0$i nosti izolirali itd. Skupna -naložb znaša 70 milijonov Po obnovi knjižnice _bodo izposojal, v dveh na**^ MARJAN ŠUSTb VEČERI OB Z VOKIH HA RFE IN KITA RE - Shirlie Roden gold Verity sta angleški glasbenici, ki sta se v teh poletnih me^e, Rrita^j,. drugo skupno turnejo po Sloveniji. Tokrat sta prišli na p°va 1 ^ (/I ptf sveta iz Ljubljane, da bi nastopili na otvoritvi razstave Čas ‘[^^kovU^Lf. na v Radovljici, s svojimi koncerti pa bosta navduševali tudi ,,arlgold’ ,; Dolenjskem in v Beli krajini. Shirlie Roden (vokal in kitara) m.fl jo tl“g ty (vokal in harfa) bosta s koncertom Pesmi ob harfi od 15. s JDo^^Lf najprej nastopili v soboto, 29. julija, ob 20.30 v župnijski cer oV*/M c Toplicah, v četrtek, 3. avgusta, ob 19.30, v Frančiškanski cerkvi pr0grtffl< tu, v petek, 4. avgusta, ob 20. uri pa v atriju na metliškem gra ■ -n M ga bosta izvedli, je raznolik in primeren za poslušalce vseh st uasiko s,J nih okusov, saj obsega angleške, škotske, irske ljudske pesmi da\eC dateljev, kot so Schubert, Cherubini, Purcell, njuno izvajanje stereotipov in vedno polno presenečenj. Vabljeni! Akademske čelade, prosili Ob ustanavljanju univerze v Novem NOVO MESTO - Svoje čase je čelado zavaroval Slav^p^ • Slovenski intelektualci so slabi, nestanovitni in nepredvidljivi. (Slivnik) POVORKA PUSTNIH SKUPIN PO KOSTANJEVIŠKIH ULICAH -Kljub poletju so lahko obiskovalci Kostanjevice in koftanjeviške noči doživeli tudi nekaj zimskega vzdušja, ko so se po ulicah sprehodili pustje, škoromati, pustmozirski, kurenti, šentjernejski petelin in šelmarji. (Foto: T. Gazvoda) SKLADATELJSKI NATEČAJ LJUBLJANA - ZKO Slovenije in Zagorje ob Savi ter Svet Revije mladinskih pevskih zborov Žagorje ob Savi razpisujejo natečaj za mladinske zborovske skladbe 1995: starost pevcev od 11 do 15 let. V poštev pridejo le nove, še neobjavljene in neizvedene skladbe, ki morajo biti napisane v slovenskem jeziku, trajanje skladb pa ni omejeno. Štiri izvode skladb z navedenimi prilogami je potrebno poslati ijo 30. septembra na naslov: ZKO Slovenije, “za skladateljski natečaj”, Štefanova 5, Ljubljana. Sklepi žirije bodo znani do 15. oktobra, izbrane skladbe pa bodo 15. novembra izšle v posebni zbirki. Pravico do prve izvedbe bodo dobili zbori, ki bodo od 24. do 26. aprila 1996 nastopili na 15. republiški reviji v Zagorju ob Savi. Razpisovalci natečaja, ki bodo odkupili vsaj 10 izbranih skladb, obljubljajo nagradni sklad 800 tisoč tolarjev, vsaj tri pesmi pa bodo nagrajene še posebej. Delov novinar, sicer pa brežiški rojak Dejan Vodovnik, v postelji svoje študentske sobe v Domu FSPN v Ljubljani spal v zidarski čeladi. To pokrivalo, ki sicer vam-je pred ometom, opeko in plohi gradbenike, si je študent Vodovnik nataknil štiri ure po tistem, ko se je nanj zrušil omet s stropa obravnavane sobe, nad katero je neki absolvent organiziral z močno rockovsko glasbo podprte uvajalne proseminarje za brucke. Ali v tisti sobi bodoči slovenski razumniki še spijo v zidarski čeladi, se ne ve, znano pa je, da je padanje ometa v kombinaciji z bodočimi slovenskimi intelektualci ta trenutek zelo aktualno v Novem mestu. Poglejmo podrobnosti. Mesto ob Krki je pred kratkim dobilo društvo Akademska pobuda Univerza, za kar gre velika čast in hvala županu Franciju Konciliji et comp. Po prerokbi bo iz tega društva nastalo novomeško univerzitetno središče, in za uresničitev tega je zastavilo človeški in razumniški ugled že kar nekaj vsestransko razgledanih ljudi. Tovrstni intelektualni napori, ki utegnejo vplivati na življenje dolenjskega človeka vsaj tako usodno kot asfaltiranje letališča v Prečni, so že na samem začetku ogroženi. Ne gre za to, da bi kdo pripravljal vislice za očete in matere - če je kakšna zraven - bodoče novomeške univerze. Problem je v omelu, pred kakršnim si je s hodili v novomeško hfijjj.jg knjige, se namreč kuj 'dla M jeni študent v Domu jj,ktUdent> Ko bodo novomešK>:.fnic0pO hj di', da jim bo na Rlav0J^h drsamo plast ometaspru kopt> pov knjižnice, puc P“i' v//n njihovem vzvišenem P,njC)tfld* suje kar plaz črvivih katere sg bo pomeša a K in eh človeštva v 12 tisoč hJ ^rtO j pa knjižničarjev, ki bo ru M lala v času sesutju ateriaK knjižnice. Opisoma ^^0t\ grožnja telesu in duhu knjl-obiskovalcev novo**** kij, r“ niče ,n bodočih slov f^blizu umikov m Pos *fjugnja v zf0L nega razvratnega z,vl>™posW. njem nadstropju, pu j n0voHe ca dejstva, do so stavb ^ krn ke knjižnice sezidali me .gpol“ lit po Kristusu, potem 7 bili vzdrževati. ka p°bu Društvo Akademska Pbjiam Univerza v Novem me ghravn4 di dotrajanih slr0!>nineni - nekaj. Zanje mJ^RflK 8 DOLENJSKI LIST IN ST# dežurni oroča j o "ftHRANIL pUŠKO-21. ju- ''tnem.? A V pri hižni P^iskavi 45- P“ško s ir„ ' ■' ‘Z Adle5i£cv zasegli bodonapisiLab0J1'z°Pcr nJcSa Pa VLOUn ,, zensko ovadbo. julij je np'L V AVT0 - V noči na 24. sioružc|„Znancc na Parkirnem pro-Hil v oJL • ke postajc v Gradcu vlo-mu uk avto A. P. iz Trnovca (er Wa i,.av‘oradi° Blaupunkt. S jev. 8 Jc oškodoval za 120.000 tolar- LOKALU -18. ju-jjitve Pridr^Crk-l P°llcisli do iztre-Do|enifh K?al' 24->etnega D. F. iz ?arce in „rn^,Cnc’ ki Je razbijal kopala v nL°Z1 na vrtu gostinskega Prenchni em mes,u- s kršitvijo ni 6«*U l7ntotem. ko so prišli T°RB1Co 7VtT?kBUSA ukradel )a sla nezn,Z DENAPJEM -18. juli-PostajivNana borilca na avtobusni "Ulno odsnt em mcs,u izkoristila tre-n'a«urne 51 voznika in mu z ar-?arjcm ji?, i5e okradla torbico z de-asubili n.,. kumcnti, čeprav so v tem Podjetje n, lobusu potniki. S tem sta Sfessssr l 'ia Ponolri J' B' 'z Brezjega sta 19. Jfctt Osnnlr dcnarnico in 9 zavojev aposlenideTavcja S° takoj prijcli ,am rezu to mu p° dolenjski deželi S° SeDrpJ“ nek“iPo eni uri zjutraj njem d(J}°-sl^en1 Hribar v Treb-!r>an sl,,y.a e čudne stvari: ne-SeJe oživljal nad /cPo>neintk'S!°i‘j°obPoli’ na,la 2<>reev. y ‘,Več Pepelnikov in ko-(>l z“ takin St‘Je razSrajač odlo- ° Cei“nie’ ni znano, k">ilska,/eieodločil’‘iabopi ‘udi oj'?” Pdjem, zalo n Ve(Potreh► n° put do 8°stilne ni ’ -Im., n'0(no rnz h V’ iz Gazic Pa je n°( ali n„nla Kostanjevica r“'--n0 Mogoče kurenti, ki so “iieah in,, ^“S boe Prislužit kana’ za nagrado pa si "'“štoru , brezpiačno bivanje v ".‘ittčo „ ,rcz ni te v; žal mu s ,u8b(„h, 'z Racine si je zaželel t^Pičilev n^a>UUr’ za nJii,ovo JSl ga je ..f0 P' potreboval avto, ]S vSevnfc°ndil Pr' P°‘lP'Ju ‘h Uri Iz vratarnice ir oh % '“tveliffi Ura>' SejC P°pi' n„. ,Ca‘ m se pripeljal do- »Vzn . avtomobilom. S tem lJ,ePrcd lQ Jj m biio konec, saj >0ljco ,,l ' °m odpravil še na >«.Ci‘8uri Pa P^i Za-jl° Plin vj6 Premočno pritiskal J>nč ,rča.-lz Mirne Peči. Vozi- V>'kje''•AvtoB.G.jeodbi- Ndn Se je vn zb)ralnica mleka. V iCu la> Prav fTCa M' 1 hud0 V' ke vasi L-ako S0P°tnik A. K. Ie *a 2 vJjUe hi! v avtu B. G. 1T '3°0 000 tolarjev. fe7'4« jI^iVN’ USEK - 22- ju- ?Uže^Jebni avi" e-,ni *'M- 'z Kočevja %Dn^ku p °pIZ Dobrniča proti k ^ OV>COV07iJxCSki je zape'jal na 2|šča, nato na travna- ti usek, po katerem je vozil nekaj metrov, potem pa trčil. V nesreči seje voznik hudo poškodoval. SEKAL OVINEK -19. julija ob 19. uri je 15-letni D. I. iz Kranja vozil kolo z motorjem po regionalni cesti z Griča proti Dobličam. Ko je pripelal pred levi nepregledni ovinek pod naseljem Grič, je ovinek sekal. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z avtom I. P. iz Kanižarice. Vozil sta trčili, voznik motorja pa se je hudo poškodoval. TRČILA V SKALO - 18. julija ob 0.40 je voznica D. T. vozila po magistralni cesti iz Ljubljane proti Obrežju. Ko je pripeljala v bližino Šentjurja, je z vozilom zapeljala preko leve polovice vozišča in neutrjene bankine ter s prednjim delom vozila trčila v skalo. Po trčenju se je vozilo dvignilo, se v zraku obrnilo in padlo na streho. Pri tem se je voznica huje poškodovala. Obračun med novomeškimi brezdomci Veljko, Stane, Lojze, Rado in Franc so posebneži; nimajo nič razen življenja - Tega bi Lojze Pelko kmalu vzel Veljku Praščeviču, kateremu se zdravstveno stanje izboljšuje - Danes po Novem mestu hodi pol ducata brezdomcev NOVO MESTO - 10. juliju je Novo mesto obšla novica o obračunu med novomeškimi klošarji, ki je opozorila na to, da ima mesto tudi takšne prebivalce. “Praško jih je skupil s sekiro po glavi. Menda so ga do konca,” seje govorilo. “Saj sploh ni bil slab človek, le včasih je bil malo tečen in zajedljiv,” so menili drugi. Ko so ga po zadnjih novicah celo že pokopali, smo se prejšnji petek oglasili v novomeški bolnišnici in s sekiro obdelanega Veljka Praščcviča srečali tako rekoč na hodniku, izven intenzivne nege. Prijazna sestra Slavka Ber-žičje povedala, daje bil Veljko ob sprejemu videti precej klavrno in daje bil v petek po desetih dneh preseljen na oddelek. Zlomljeno lobanjo na temenu so uravnali in rano zašili. Posledice obračuna v noči na ponedeljek se poznajo na Veljkovem precej nerazumljivem govoru. “Pri nas ga bomo kmalu odpustili in sedaj je čas, da se 40-letnega možakarja primerno oskrbi za nadaljnje življenje. Takšnega ta družba na ulico ne sme dati. Primerna oskrba bi bila v enem od zavodov ali domov,” meni predstojnik kirurškega oddelka novomeške bolnišnice dr. Lavo Morela. “Ubil sem človeka” Težko je verjeti, a novomeški posebneži so si za svoj dom izbrali najlepše urejeno ulico. Nekdanja konjušnica v Vrhovčevi ulici, kjer so pred sto leti menjavali VEUKO PRAŠČEV1Č - Deveti dan po operaciji glave Veljku še vedno nagaja govor. V bolnišnici se počuti dobro in si želi, da bi v takšni oskrbi ostal čim dlje. konje za poštne kočije, ima s strani prizidek. Pravzaprav je stavba nenaseljena in zapuščena, njeno pročelje pa so zato, da ne bi bila mestna sramota, uredili pred srečanjem jugoslovanskih mest pred 20-imi leti. Z njene leve strani prav ta čas poteka obnova Germove hiše in prav tam jc že na zunaj videti, da nekdo v prizidek vstopa skozi okno. Okenska krila so brez stekel, vse je polomljeno, vsepovsod leži polno steklenic in pločevink. Pogled skozi okno da slutiti, da tukaj ne prebiva niti klateška mačka. Pa ni res. Desno in levo sta še dva prostorčka. Eden je odprt in v njem dvoje ležišč, nekaj steklenic in na žeblju obešena težka zimska suknja. Zaudarja po človeškem blatu, vse je vlažno, v kotu je ognjišče, električna inštalacija pa je iztrgana iz zida. In spet je težko verjeti, da je bil prav ta prostor vzrok ponedeljkovega obračuna. Lojze Pelko si je v tem prostoru nekoliko bolj uredil svoje domovanje in naredil poseben vhod, ki gaje mogoče tudi zakleniti. V ponedeljek je vanj povabil tudi Praščeviča in sta v noč skupaj nagibala zelenko šmarnice. Malo pred polnočjo je Pelka zgrabila jeza, saj mu je Praško rekel, da jc z njegovo pomočjo prišel do stanovanja. Pelko je s stene snel sekiro in na kavču sedečega Praška udaril s topim delom po glavi. Ni se zgrudil. Praščevič je legel šele po drugem udarcu in potem je dobil še tretjega. Stane Pugelj je ta čas spal v drugem prostoru. Pogled na ležečega kolega je dal slutiti, da je z njim konec. Stane je Pelka pregovoril, da sta se takoj napotila do policijske postaje, ki je le nekaj sto metrov stran. “Ubil sem človeka,” je pri dežurnem okencu rekel Pelko. Ko so policisti odšli na kraj nesreče, so ugotovili, da Veljko, močno okrvavljen, še živi. Dobival je socialno pomoč Marija Zupanc, ki se na Centru za socialno delo ukvarja z varstvom odraslih, se je z Veljkom Praščevičem srečala že pred 15-imi leti, ko je bil v ločitvenem postopku. Sposobnega in pridnega gradbenega tehnika je na to • V Novem mestu je ta čas 5 brezdomcev, ki se od jutra do pozne noči brez cilja potikajo po mestu. Ljudje jih poznajo, seveda pa se že od daleč ločijo od drugih ljudi. Veljko, Stane, Lojze, Rado in Franc imajo vsak svojo zgodbo in vzroke, ki sojih pripeljali na pot posebnežev. Njihov glavni cilj je vsak dan priti do alkohola in z njim ter koščkom kruha čim brezskrbneje pretolči dan. Franc Tekavec, ki hodi naokoli v zeleni trenirki in ima obraz zavit v košato brado, je prišel v Novo mesto že pred leti. Po poklicu je strojni ključavničar in se preživlja s priložnostnim delom. O sebi sam pravi, daje klošar in da je za ta poklic najbolje, če nimaš nič razen življenja. “V poletnih nočeh padeš v kartonsko škatlo v kakšnem hodniku, srkneš dozo ruma in rodi se jutro. Vsakič, ko ležeš, ti po glavi rojijo misli na zimo. Takrat je najbolje, da si v bolnišnici ali v zaporu,” o sebi odkrito pove Franc Teka- pot zapeljal alkohol. Dvakrat se je neuspešno odločil za zdravljenje. V Centru se je velikokrat oglasil in vselej je dobil pomoč. Preskrbeli so mu tudi stanovanje v Gotni vasi, a je bilo preveč od- daljcno od centra mesta, zato ga je odklonil. V vseh teh letih je dobival denarno pomoč in bone za hrano, ki mu po zakonu pripadajo. Še pred dvema letoma bi se skoraj poslovil od alkohola, ko je živel pri teti v Slovenski Bistrici in sc preživljal s prevajanjem iz angleščine. Ko se je vrnil v Novo mesto, je spet stopil na stare tire. V centru so naredili vse, da bi mu pomagali. Na hranilni knjižici imajo zanj še danes denarni dodatek, tudi obleko so mu priskrbeli. “Še naprej mu bomo pomagali, mogoče nam bo uspelo,” upa Marija Zupan. JANEZ PAVLIN PRIJATELJ FRANC TEKAVEC- Po obračunu s sekiro so se tudi novomeški brezdomci razkropili vsak na svoje. Pelko je v preiskovalnem zaporu na Jerebovi, od drugih pa nam je bil dosegljiv le Franc Tekavec. S TA NO VA NJE*BREZDOMCE V - Tu, za zidovi stavbe na zunaj lepe Vrhovčeve ulice, jo je s sekiro skupil Veljko Praščevič. (Foto: J. Pavlin) JURE ROVAN BLIZU NOVEGA REKORDA BREŽICE - Atletski klub FJT iz Brežic je ob koncu prejšnjega tedna pripravil zanimivo atletsko tekmovanje, ki so ga poimenovali “Nočni skok ob palici”, kjer sta $pet blestela: državna rekorderka Ljubljančanka Maja Medvešek, ki je preskočila 3,10 m (nov rekord), in domačin Jure Rovan, ki je preskočil solidnih 5,22 m in se za malo približal svojemu državnemu rekordu (5,35 m). Zapišemo lahko, daje ob tej priložnosti spet premagal svojega stalnega konkurenta Tineta Lorencija iz Maribora. Svoj dan sta imela tudi mladi Brežičan Ivan Kostevc in nadarjeni atlet Ranko Leskovar iz Slovenske Bistrice, ki sla preskočila solidnih 4,60 m. V ženski konkurenci se je izkazala tudi nadarjena Brcžičanka Kosova, ki se ravno tako približuje “magični meji” naših deklet - trem metrom, skočila je 2,80 m. VABILO KOŠARKARJEV NOVO MESTO - Košarkarski klub Novo mesto 92 vabi osnovnošolce in srednješolce v poletno košarkarsko šolo, ki bo vsak dan od 10. do 12. ure na Loki. POP SLOVENIJE 1995/1996 LJUBLJANA - Do 31. julija traja prijavni rok za udeležbo na šestem tradicionalnem tekmovanju Pop Slovenije 1995/1996 v malem nogometu. Razpis je namenjen vsem klubom, oziroma ekipam v Sloveniji. Informacije dobite na telefon: (062) 302-623. V KOČEVJU NOVA TRIM STEZA KOČEVJE - Oprema za novo trim stezo, ki bo potekala od Podgorske ulice v Kočevju do brunarice v Dolgi vasi, je pred kratkim prispela. Zaslužna za nabavo sta občina, ZTKO in Ministrstvo za šolstvo in šport. Strokovnjaki Zavoda za gozdove in ZTKO pa bodo pripravili načrt za novo trim stezo, ki bo imela 20 postaj različnih zahtevnostnih stopenj. Steza bo urejena predvidoma do septembra. PRIMC GRE NA SVETOVNO PRVENSTVO! NOVO MESTO - Konec je negotovosti. Znani novomeški atlet, metalec diska Igor Primc, je “ujel zadnji vlak”. Predsedstvo atletske zveze Slovenije je nekoliko razširilo seznam potnikov na bližnje svetovno atletsko prvenstvo, ki bo te dni v švedskem Gote-borgu, zato je dobil svojo veliko možnost tudi Igor, ki je ne bo kar tako zapravil. Če bo malo športne sječc, se lahko uvrsti v finale, poleg tega pa tudi lahko pričakujemo nov državni rekord, ki že nekaj časa “visi v zraku”. Piijevcu zmaga, Valantu še slavje Žepiču 10. triatlon Lisca Na mednarodni gorski hitrostni dirki za Veliko nagrado Avtotehne Sevnica 95 iz 5 držav 69 tekmovalcev - Valantovi obeti uresničeni - Najhitrejši Čeh Krečmer s formulo 61 tekmovalcev na jubilejnem triatlonu Lisca^S STUDENEC • Stojan Pirjevec (AK Olimpija) je na nedeljski dirki na Studencu s svojim bemevejem M3 med t.i. turističnimi vozili še za dobro sekundo izboljšal svoj lanski rekord proge (2:11.349) in s skupnim rezultatom 6:36:104 svojega klubskega kolego Dagmarja Šusterja v treh vožnjah pustil za sabo za sekund in 121 tisočink. Med sovoznik) in publiko ničkaj priljubljenega Šusterja je resno ogrožal Martin Črtalič (Claas Šport) š peugeotom 405 MI 16, ki je zaostal za Pirjevcem za 6.7981 Pri tekmovalcih za pokal daihatsu je ob letos odsotnem in zelo obetavnem vozniku Domnu Stautu iz Gorice na Krškem polju (ki še vedno ima rekord proge za ta vozila!), prepričljivo že šestič zapovrstjo zmagal Rogačan Vlado Očko (Mo-tokom Racing Team) s časom 8:18:120, 2. je bil Davorin Uhernik (7:010) in 3.Boštjan Jakončič (ABC Šport NG). Za pokal Clio sta se do zadnje vožnje dajala za zmago Edvin Klančič (ABC Šport NG) in Andrej Fabijan, zmagal pa je slednji (7:59:785) s prednostjo 792 tisočink! Tretji je bil Jaka Valant (AK Lamko) z zaostankom 3.933, četrti pa Novomeščan Alojz Pavlič (Avtohiša Pionir) z zaostankom 5.548r Med tekmovalci za pokal Peugeot je zmagal Miroslav Grad (Y.C.C. Mazda Team) s peugeotom 106 Rallye, s časom 7:37:690, s tem FORMULE BOLJ PRIVLAČILE KOT "TURISTI"? Za mnoge izmed okrog 7.000 gledalcev, zbranih ob 3700 m dolgi progi od Impoljce do Studenca na mednarodni gorski hitrostni dirki, ki je štela za državno prvenstvo Slovenije in Avstrije, za pokal Alpe - Donava ter pokale daihatsu, clio in peugeot 106, so bile največji magnet formule, ki jih pač lahko le redkokdaj vidijo “v živo”. Številni privrženci domačina Sama Valanta (Nissan Team Olimpija) pa sov nedeljo zvečer seveda med razglasitvijo rezultatov na Studencu najbolj bučno proslavili zmago domačina Sama Valanta iz Tržišča in si nazdravili iz številnih Valantovih pokalov. Valantu se tako letos nasmiha naslov državnega prvaka v razredu N nad 2000 ccm (na posnetku). vozilom pa je tako dosegel tudi najboljši čas v skupini N do 1600 ccm. V najštevilnejši skupini oz. razredu N je Samo Valant z nissan sunnyjem GTI-R dosegel čas 7:04:595, njegov najresnejši tekmec, drugouvrščeni Andrej Jereb (AK Olimpija), je z mazdo familio 323 GTR zaostal za 4:015. V razredu N do 2000 ccm je zmagal Miro Veljak (AMTK Koper) z renaultom cliom vvilliamsom (7:14:800), v razredu N do 1600 ccm v razredu A nad 2000 ccm Pirjevec nad Darkom Peljhanom (VW Racing Team Olimpija) s VW golfom G60 Rallye), v razredu A do 2000 ccm pa Slavko Komel (AMD Nova Gorica) z opel astro GTI. Družina Zajelsnik, ki prihaja vsako leto na sevniško dirko z one strani Karavank, že spet ni imela sreče s svojimi bolidi oz. prototipi, saj Josef sploh ni štartal, Aleksander Zajelsnik pa je podobno kot Hermann Waldy od-stopil. Tako je Čeh Josef Krečmer s formulo ralt opel s povprečno hitrostjo 107,8 kilometra na uro v eni vožnji in z najboljšim časom v vseh razredih (6:10:762) pustil daleč za sabo vso konkurenco tudi za pokal Alpe -Donava (IADC). Edini Slovenec v tej konkurenci, Boštanjčan Metod Papež (Top Racing Team), je zaostal za Krečmerjem za 1:38:323. Pokale in nagrade sta najboljšim podelila pred-sednik organizacijskega komiteja dirke Mirko Špan in predstavnik Avtotehne Rajko BrUS' P. P. SEVNICA - Potem ko je 61 tekmovalcev v prijetni, ogreti vodi sev-niškega olimpijskega bazena odplavalo poldrugi kilometer, so presedlali na kolesa in v dolini Sevnične prekolesarili 42 km, na koncu pa po že razbeljenem asfaltu pretekli še 10 km. Idrijčan Kogoj, 6-kratni zmagovalec sevniškega triatlona, ki je tudi tokrat štel za pokal Slovenije in je bil zadnja preizkušnja pred bližnjim evropskim prvenstvom, po poškodbi spet prihaja v dobro formo. Tokrat pa Kogoj le ni bil kos odličnemu 24-letnemu Kranjčanu Damjanu Žepiču, ki je porabil za celotno preizkušnjo le 51 sekund več kot dve uri. Najboljši Dolenjec, obetavni triatlonec 17-letni Novomeščan Edi Kajtazovič je pristal v generalni razvrstitvi v “zlati sredini”, na 30. mestu, le mesto za njim, s 15 sekund slabšim časom, pa je končal triatlon Lisca 95 najboljši Sevničan, 27-letni Sandi Kosmač. V kategoriji A je prepričljivo zmagal 18-letni Erik NAKRSTOVA SPET NA VRHU -Naša najboljša triatlonka, 33-letna Ljubljančanka Nataša Nakrst-Kos-mač (na posnetku ob teku v ciljni ravnini), ni v ženski konkurenci dovolila nikakršnega presenečenja in je dosegla tudi 15. čas v generalni uvrstitvi. (Foto: P. Perc) , KOŠARKARSKE TROJKE KRŠKO - Na odprtem občinskem prvenstvu v igranju košarkarskih trojk (streetballu), ki so ga organizirali mladi krščanski demokrati Krško na igrišču v Leskovcu, sta se v finalu pomerili ekipi Klapa in Grič. Prvo mesto je osvojila ekipa Klapa (Velibor Simič, Sašo Rabič, Aleš Vajdič), drugo ekipa Griča, tretje ekipa Demolišn G. in četrto Tomažini. Majhna iskra zaneti velik ogenj Padalci novomeškega Aerokluba so se izkazali - Kmalu druga generacija tečajnikov - Pričakujejo več pomoči - Uspehov najbolj vesela Dara Krstič-Uhan PREČNA • Stari Latinci so dejali: Majhna iskra zaneti velik ogenj. Takšna ugotovitev velja tudi za prizadevne novomeške letalske delavce, ki jim je v sorazmeroma kratkem času uspelo izšolati sedemnajst padalcev, med njimi tudi pet predstavnic nežnega spola. FIGAR AS-DRUGI KOMENDA - Konjeniški klub Komenda je ob štiridesetletnici svoje ustanovitve pripravil zanimivo kasaško prireditev, kjer so se imenitno odrezali tekmovalci KK Šentjernej. Figar AS pod vajeti Ivana Humeka ml. je bil drugi, Pelizona pod vajetmi Vinka Maletiča četrta in Fin Key, ki ga je vodil Ivan Košak, peti. Kaj so se naučili pod strokovnim vodstvom vaditelja Viktorja Kupljcn-ka, pa so nam skupaj s padalci iz neka-terih drugih slovenskih letalskih SREČANJE JADRALNIH PADALCEV PARA LISCA 95 BOGDAN RAVBAR OSMI V ITALIJI BASSANO - Na Veliki nagradi Bassana v Italiji sta nastopila tudi novomeška kolesarja Sandi Papež in Bogdan Ravbar. Med 123 kolesarji je Bogdan igral glavno vlogo na vzponih, po ravnini pa je bil Sandi boljši. V skupnu uvrstitvi je Ravbar zasedel odlično osmo mesto, Papež pa je bil soliden, dvanajsti. Za vse ne bo več kruha! NOVO MESTO - Smo v letnem času, ko športi z žogo mirujejo. Dejansko gre samo za navidezno zatišje, ki pa jeseni, ko se bodo pričela ligaška tekmovanja, obeta pravi vihar. Nekateri športi bodo, kot kaže, povsem zamrli ali pa bodo obsojeni na iivotarenje v najnižji rekreativni ligi. Na takšni trnovi poti sta novomeški nogomet in ženski rokomet. Nogometaši so si spomladi priigrali tretjo ligo, kjer bi Elan moral igrati pomebno vlogo. Ne gre za to, da bi bili nogometaši užaljeni, saj so si “nižji razred”prigarali sami, ampak je vzrok drugje. V klubski blagajni ni niti tolarja, še več, klub je raznim upnikom dolžan kar 9 milijonov tolarjev. S takšnim težkim kamnom za vra- tom, pa sedanja klubska uprava, ki ni kriva za veliko zadolžitev, ni pripravljena delati, kurji tudi pravi zdrava pamet. Vse kaže tako, da bo nogometni klub Elan, ki obstaja več kot sedemdeset let, prenehal z dejavnostjo, kar je seveda velika škoda. V podobnim težavah, vendar ne do grla v dolgovih, so rokometašice Novega mesta, ki so si po enoletnem premoru spet priigrale mesto v prvi slovenski rokometni ligi. Za takšno zahtevno tekmovanje bi potrebovale močnega sponzorja, tega pa na Dolenjskem za rokometašice ni. Skratka, potrebovale bi denar in tudi nekaj tujih igralk, ker je domačega igralskega kadra premalo. Takšnih težav, kot jih imajo nogometaši in rokometašice, seveda nimajo klubi s trdno finančno bazo, ki se, razen redkih izjem, vsi napajajo v neusahljivem Krkinem vodnjaku. Torej imamo čudežni vodnjak, nimamo Aladinove svetilke, da bi našli rešitev za tiste, ki so obtičali na robu zlate jame. SL I VKO DOKI. LISCA - Društvo za letenje z jadralnimi padali Kondor Radeče prireja od četrtka, 3. avgusta, od 1L ure, do nedelje, 6. avgusta, na priljubljeni izletniški točki planincev in ljubiteljev prostega letenja na Lisci že 4. srečanje jadralnih padalcev. Na 948 m visoki Lisci so zelo dobre možnosti za jadranje, štarti pa so možni na vse strani, tako da tudi smer vetra ni problem. Na Lisci sevniško Gostinsko podjetje preko celega leta lepo oskrbuje Tončkov dom z odlično hrano, na voljo so tudi prenočišča. Za le-ta so za-željene rezervacije, kajti Lisca je vsako leto tudi gostiteljica številnih, tudi vrhunskih ekip. Srečanje jadralnih letalcev je namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, druženj in skupnemu letenju. Udeležba je možna vse štiri dni ali en sam dan. Organiziran je prevoz, možno je tudi kampiranje. Obvezna je čelada in A izpit. klubov pokazali preteklo soboto. Lepo je bilo pogledati v nebo, ko so se nad glavami številnih ljubiteljev letalstva v Prečni odpirale raznovrstne barvne kupole, kjer so malo hitreje utripala srca hrabrih mladih fantov in deklet. Prireditelji niso pozabili na gledalce. Povabili sojih na panoramske lete s starim, dobrim AN 2 in drugimi bolj sodobnimi letali, seveda pa tudi na t.i. tandem skoke, kjer popol- PLAVAJO TUDI MALČKI SEVNICA - Na tukajšnjem kopališču za Kopitarno so tudi letos poskrbeli za najmlajše. Dveh organiziranih plavalnih tečajev se je udeležilo 29 otrok, starih 4 do 7 let, ki so pod vodstvom dveh učiteljev plavanja spoznali prve zamahe v vodi in premagali strah pred pljuskom v oči. BraneTeraž in Iztok Božič sta dobro poskrbela za malčke, ki sojih starši petkrat pripeljali na tečaj plavanja za uro in pol. Ker vsaka šola nekaj stane, je bilo treba letos odšteti 3000 tolarjev. D. KROŠEU MALI NOGOMET V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Nogometni klub Vinica priredi v nedeljo, 30. julija, ob 8. uri turnir v malem nogometu na igrišču v Šmarjeških Toplicah. Ekipe prijavite na dan turnirja do 8. ure na igrišču! Organizator obljublja lepe nagrade, informacije pa lahko dobite na telefon 73-222 v gostilni Žura. TENIŠKI TURNIR DVOJIC REGRŠKE KOŠENICE - V soboto, 29. julija, ob 8. uri bo na teniških igriščih na Regrških košenicah teniški turnir dvojic - Košenice open 95. Prijavite se lahko do petka do 22. ure ali pred prireditvijo na igrišču. Igrajo lahko samo igralci, ki niso registrirani pri Teniški zvezi Slovenije. Nagradni sklad je 240.000 tolarjev, prijavnina pa 1.500 tolarjev no osebo. OBUDILI OKROGU TENIS METLIKA - V nedeljo je metliško turistično društvo Vigred na kopališču v Metliki zaključilo s projektom, ki spodbuja k osveščenosti ljudi pri varovanju okolja. Finančno mu je pri tem pomagal Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo. V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je društvo pripravilo razstavo fotografij o rastlinah, živalih in naravnih lepotah Kolpe. Komunala pa je preko javnih delo poskrbela za urejenost kopališča. S pomočjo zbirke starih razglednic Boža Flajšmana je društvo izdalo plakat s tremi razglednicami metliškega kopališča iz okrog leta 1930. Ob tej priložnosti so obudili tudi okrogli tenis, igro z šogo, ki so jo začeli že pred desetletji igrati prav na metliškem kopališču in je njegova posebnost. Močnik (Cerkno), 2, jc bil KajlaM' in 3. najmlajši tekmovalec,kc> JL letni Ljubljančan Urban Ocepek. kategoriji B je razvrstitev enaka'to1’' na), v kategoriji D pa je zmag letni Ljubljančan Stopar. pp Svetovno prvenstvo seje začelo SAN MARINO - V fej*j j*, žavici San Marino seje v začelo mladinsko svetov ^ nstvo v kolesarstvu, kjer' |yQ t.iri: ocrvm^lansko zastop je tudi osemčlansko ‘"'od'prijs Slovenije. Prvenstvo ~ posamičnim kronometrom, pa nista startala dolenj r stavnika Tine Derganc i" .f. Ribič. Janez Jagodic, žavne reprezentance, p , Q„. rlnm n *» nn/PtlStVO ni SM bljančana Leona Berga per. vojega varovanca po ganca, ki so sP“s?b™ :e misli1 najvišjih mestih. Prt t^^n«8 i cestno krožno dirk°' J gdap je pred leti Novomeščan o p Fink s tretjim mestojn ko je naš kolesar stal« Lzaid vitih stopničkah. Torej »J fep. “lov” za mladim sloven —' ps •;... • MARTIN SE V PRV| L IZKAZAL - Novomeški j,pi Tine Derganc je imel s!?Ua|iS^ krst na kolesarskem _ „„merilr 'J kjer se je s konkurenti P0^ J .a;-ki na : i r"v«'.gS£» kolesarjev je zasedel s j.ot s« mesto, kar je precej .'"“,%oSeg< pričakovali strokoviU* ’ n< je za 7 sekund slabši« ^ rep treningu, zato je pris«1 dri>( razpredelnice. ^nihiČ P* f| predstavnik Peter R.. iuvoŽ# ’J nastopil v petek v ------- ___ ——----------- Fin- rezentantom Bogdano^ „s. % S % \ 'lc»iš 5: ni laik skače družno s padalcem svetovnega slovesa, kot sta naša reprezentanta Bogdan Jug in Roman Pogačar. Med tistimi, ki so strah pustili doma, je bil tudi priljubljeni glasbenik Ivan Pugelj, ki je varno doskočil na zemljo, skoraj v center, z Romanom Pogačarjem. Tako ima Novo mesto po dolgih sušnih letih spet dobro padalsko vrsto, ki je nastala kot posledica lanskega državnega padalskega prvenstva Slovenije v Prečni. Zato smo tudi na začetku sestavka zapisali, da je mala iskrica zanetila velik ogenj. Tega dogodka bo prav gotovo vesela tudi nekdanja jugoslovanska državna prvakinja Dara Krstič-Uhan, ki je morala čakati kar dve desetletji, daje dobila nasledstvo. Nadobudnim fantom in dekletom, ki so že skočili z neba, in tistim, ki se jim bodo v kratkem pridružili, bo potrebno pomagati, saj so skakali s sposojenimi padali. S. DOKL rezentantom : jasa u kom, ki zdaj že nckaJnski k°n- pešno vrti pedale v kurenci. ........... San ^ Svetovno prvenstvov za rinu jc nekakšna go"|6njsk?’ kolesarske delavce,z jzacija ki jim je zaupana org p[venSt- svetovnega mladms b va leta 1996. V kronometru sta nastoP ... Zmagal je Av __ limvood s časom h7, ■,» je bil 24. z zaostankom j;48 javec pa 34 minute. pn it N s K s >ih S« h sS KOCEVCIV PETO LIGO KOČEVJE - Zaradi neizpolnjenih denarnih obveznosti do Nogometne zveze Slovenije (dolgovi znašajo okoli 500.000 tolarjev) so sc nogometaši Gaja že poslovili od drugoligaškega tekmovanja. NZS ni imela več potrpljenja in Kočevce “poslala” v peto območno-rekretivno ligo, namesto njih pa v drugoligaški boben “poklicala” Črnuče iz Ljubljane. To, kar se je zgodilo v Kočevju, pa je velika sramota za šport nasploh. Ekipa Gaja je z nestvarnimi velikimi načrti in predvsem zaradi slabegam vodenja kluba najprej zapustila prvoligaško druščino, kar niti ni tako pomembno, od druge lige pa sc jc poslovila brez odigrane tekme. Dolgovi so se kopičili kar nekaj časa, blokiranemu žiro računu pa se so pridružile še velikanske obveznosti do NZS. Blagajna jc že dalj časa prazna in, čeprav so (ne)odgo-vorni v klubu obljubljali plačilo dolgov, se to ni zgodilo. Predsednik kluba Brane Mrharje večket napovedal skupščino, na kateri bi se staro vodstvo poslovilo, novo pa naj bi skušalo potopljeno ladjo vsaj delno obdržati v zdravem stanju. To se ni zgodilo, počasnost je pretrgala povsem legitimna odločitev NZS, kar pomeni, da se je kočevski nogomet povsem sesul. Skoraj vsi igralci so že pred tem zapustili klub, večina jih jc odšla v ljubljanska drugoligaša, Železničarja in Donit ™'"- M. O. S s 13-LETNI JURE S pokal FEI Samsung"1L frhe.. venije. Tekmoval«*^' Novega mesta so ti pm . .. mah dokazali, dajodU" jei ,fc venskega kon)en^%0bilO f,L ^ ni Jure GrubaČevtč ■ ,■ :e jld p kategoriji L 120 etn,rince>o5Ml pokal Slovenije za mladij ^ jil I. mesto in pn’Pn c„\ \ pokalu Slovenije z mssjt'1,]) - 140 cm na konju odlično 2. mesto. Ji A s S 'wnju Fara- n sto. Jk K / el 3' [NI ,s»f je«i •II* 1 H i 4« 40. ,s. tf 1ti* •ut1 % fcni'- idr; Lfjh tednih so samostojni podjetniki in obrtniki zagnali novi uredbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje %n^e' ^kateri bi radi še naprej ugodno živeli ob nepla-irJu Prispevkov, tisti redni plačniki pa so prepričani, da je '^hd ^ršd njihove temeljne pravice, še bolj pa pravice Ve^^nikTihomirBarbičiz S' Pr’ Dolenjskih Toplicah ^tui tcJZars^(i> obrt od leta 1986. V pre-S dr/11 Drezobzirni birokratski i 1lystven aVne ustan°ve - Zavoda za koliko r °Zavarovanje Slovenije prizadel jfldvgj.da je klical pisarno varu-1,1°. da h' ^rav'c 'n potem, ko tam ni S časopis Mhk° knj k??TInT- ‘ "'Pod' • "llzar Barbič ni bil edmi Ko”, lc,n'k, ki je na lastni koži občutil Nh jn l av° in njen aparat, ki ti na vseh l’(lat0rajlh Ugotavlja, se slr'nia s ju. rean' prav, a pomagati ne more. aarb'j2arja Barbiča pravica 5ici, ;«e.V s'n’ zaposlen v domači de-i,Nbe v£ d»ali časa v bolniški zaradi !^ilitaci"ZaČCtku Preteklega tedna je na '^cgled J'.0rnedlel, nakar so mu svetova- h $ 8 av) ■ take besede so zeleh ,%3>rej preveriti pri specialistu, v tiidi pi IJd°- Napotnico za specialista k.e Dhomir, ki tudi ni mogel k ia^i^nh ^avodu za zdravstveno ; % j ! »»ogel potrditi zdravstvenih je na črni listi zasebni-pr, ^h0v- Po ukrepu ZZZS so obrt- jjice nJ n zaposleni morali potrjevati Ji le,, Scdcžu Zavoda, potrdilo pa so ^l^aiko °brtnik ni hil na c#»7namii doS >»0\/ T» *,IX un na ocziuiiiiii '^atbiču so na Zavodu poka-Povedali, da ne plačuje nikov in mu na glas pred Hoy)\ Mimogrede, kje je tu tajnost AieZ JJ dr^g-L P°t je bila, enako kot pri šte-Jkih *a Jmostojriih podjetnikih in Javo Rpminulih dneh, na novomeško V' Op]., DjaDliškc uprave za javne pri-vjil in ,S|[Se je pri direktorici, ji vse LHe^.zal, da je letos plačal vse »Jel j*6 ‘n za zaposlene, kar je red-JVVsa minula leta. Na seznamu «nei i1.3 je zato, ker še ni plačal vse Veniti 'Ste> iz ^asa znamenitih visok-VPisala ifa obrtnike, kije njemu občina v|W>rit0t nekaterim drugim, ampak Vb J‘:.da bo 600 tisočakov plačal v V^tež ' Zadnjega od njih zaradi •Nsj| av (neplačniki!) še ni plačal in 'V%H0dlOg PlaČila- 'Jdirg^kariji so se s strinjali z njim, \ ,0riaZz'Ca *cbca*a sv0Je nadrejene, pt de: | S ni bilo, njegova namest-V direio,^3 a’ da ne more nič, dokler ne TJ dopusta. “Če nekdo VVe,!ča. bi moral prevzeti tudi ’ je bil jezen Tihomir Barbič, ^Vafuh°ma®a a’zat0 se ie obrnil a človekovih pravic in jim vse L a človekovih pr _____ razložil. Poslušali so ga, se strinjali z njim, da so pravice kršene, a odgovorili, da ne morejo tako hitro pomagati. Svetovali so mu, naj pošlje dopis in vse razloži. “Menim da dohodnina nima nobene zveze z zdravstvenim zavarovanjem. Poleg tega zaradi neplačane glavnice plačujem obresti, glavnico pa tudi lahko izterjajo, saj za poslovanje odgovarjam z vsem svojim premoženjem! Navsezadnje se že vprašujem, zakaj sploh plačevati zdravstveno zavarovanje, če mi takrat, ko potrebujem pomoč, nočejo potrditi izkaznice? Vse prispevke, tudi za zdravstveno zavarovanje, vsa ieta redno poravnavam, in si plačujem tudi dodatno zavarovanje, a kaj mi to zdaj koristi? Najhuje pa je, da so vsi na moji strani, samo knjižice mi ne more nihče potrditi!” se je jezil Barbič, ko je, ogorčen, ker ne on in ne sin ne moreta k zdravniku, tisti ponedeljek klical k nam. Je med tistimi, ki je dolžan državi redno poravnati vse prispevke, čeprav država oz. njene ustanove njemu njegovega dela ne plačujejo redno. Brez zdravnika kljub plačanim prispevkom? Na Zavodu govorijo predvsem o neporavnanih prispevkih. Kot smo neuradno zvedeli (na izpostavah RUJP imajo to za tajne podatke in o njih lahko govori le direktor uprave, ki pa je na dopustu), zasebni podjetniki in obrtniki plačujejo prispevke za delavce, prispevke od plače, prispevke zase, nato pa pride še akontacija davka pa zamudne obresti za prispevke. Te obresti so problematične tudi pri večini rednih in solidnih plačnikov, saj kot pravijo obrtniki, pri davkih ena in ena ni nikdar dva, ampak je tri. To se pravi, da jim njihovi računovodje zagotavljajo, da odvajajo vse po zakonih, pa vseeno prihaja do razlik, ki jih je treba doplačati, obresti pa lahko nastanejo tudi zaradi manjših in že pozabljenih zamud pri plačilih. Obrtniki trdijo, da na seznam neplačnikov pridejo tudi, če nimajo plačanega prispevka za stavbno zemljišče, če nimajo poravnane kazni zaradi prometnega prekrška ali če nimajo plačane dohodnine (o tem priča Barbičeva zgodba). Zaradi česa vse pridejo samostojni podjetniki in obrtniki na listo neplačnikov, nam kljub dveurnemu trudu ob telefonu ni uspelo zvedeti od uradnih virov. Ko gre za interese državnih služb, se te hitro začnejo sklicevati na tajnost podatkov, po drugi strani pa o tajnosti nočejo slišati, ko si vzamejo pravico, da pogledajo v našo zdravstveno kartoteko. (Kot je to storil ZZZS na izjavi o opredelitvi za osebnega zdravnika, na kar je slovenski parlament nedavno opozorila poslanka Danica Simšič). Zamudne obresti in razlike so eden glavnih krivcev, da so se tudi redni plačniki znašli na listah neplačnikov, saj nikoli ne vedo, če so res vse poravnali. Če gre obrtnik vprašat, koliko je dolžan, in to poravna, ni rečeno, da je v resnici že vse poravnal. V preteklih tednih se je izkazalo, da tudi zaradi zelo majhnih neplačanih razlik za- PROTESTNIKI posleni niso mogli potrditi izkaznic. Kot smo izvedeli, je obrtnik ves postopek moral opraviti tudi zaradi neporavnanih 1,95 tolarja! Med obrtniki je bilo v minulih dneh slišati mnoge konstruktivne predloge. Da bi so izognili stalnim dolgovom, so predlagali, da bi nakazovali na žiro račun stalno rezervo v višini 10.000 tolarjev. Lahko bi se za ugotavljanje upoštevalo, ali so plačani prispevki za pretekli mesec, ali pa bi se določila toleranca, npr. v višini 20.000 tolarjev. Obrtniki razmišljajo po zdravi pameti, ta pa v zapletenem državnem sistemu nič ne velja. ZZZS na popravnem izpitu - bo bolje? Postopek pa sploh ni tako enostaven, kot pravijo na Zavodu ali kot misli minister Božidar Voljč. Od daleč gledano in če nisi sam prizadet, morda je, sicer pa vse prej kot to. Poglejmo primer. Delavka (iz Prečne) ponoči in zjutraj ugotovi, da mora k zdravniku. V začetku bi šla najprej v zdravstveni dom, zdaj pa že ve, da mora po potrdilo na Zavod. Tam začno z delom ob 8. uri, v zdravstvenih domovih pa se knjižice oddajajo ob 7. uri ali celo prej. Tako pred vrati zavoda že pred 8. uro čakajo vrste bolnikov. Ko pride delavka na vrsto, ugotovi, da je njen delodajalec dolžnik. Sama v nobenem primeru dolga ne more poravnati, ker je podatek tajen, zato roma do delodajalca (v Smarjeto) in mu pove, kaj je na stvari. Delodajalec oddirja v mesto na davčno upravo, ugotovi, da ima tisoč tolarjev neplačanih razlik, nato gre plačat položnico in spet nazaj na davkarijo, kjer dobi potrdilo, daje vse plačano. S tem gre zdaj delav- ka na Zavod, kjer ji potrdijo knjižico. Ura je že toliko, da je za zdravnika že prepozna, delovni dan izgubi ona, lep kos dneva pa tudi delodajalec. To, če Zavod za zdravstveno zavarovanje in Republiška uprava za javne prihodke delata red pri plačevanju prispevkov, je že splošno koristna in lepa stvar, a še pred sprejemom takega ukrepa bi morala napraviti red vsak pri sebi. Tako pa se zdaj Zavod izgovarja na neorganiziranost davkarije, ta pa strankam pojasnjuje, kako je pač Zavod kar sprejel take ukrepe. Predstavniki obeh in zdravstveni minister pa kljub temu vztrajajo pri izjavi, da strogo pravilo o potrjevanju izkaznic dobrih plačnikov in njihovih zavarovancev ne obremenjuje po nepotrebnem! Zaključimo lahko, da se je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če ne drugega, s svojim ukrepom vsaj prenaglil. S predstavniki obrtne in gospodarske zbornice, RUJP, Agencije za plačini promet in ministrstva za zdravstvo je ta ukrep uskladil šele 12. julija, ko je škoda na terenu že nastala. Popravni izpit je opravil sredi preteklega tedna, ko je ukrep nekoliko ublažil z novimi navodili (na drugem mestu v tej številki jih objavljamo tudi mi). Kaj bodo doživljali zavarovanci v prihodnje, bo v veliki meri spet odvisno od tega, kakšne sezname neplačnikov bo posredovala davkarija. Če bo po starem, bodo vsi obrtniki praktično stalni dolžniki. Po prvih dneh ogorčenja, se obrtniki in podjetniki, vsaj tisti s solidnim poslovanjem, ne pritožujejo več toliko. Očitno so zelo zdrava in potrpežljiva populacija. BREDA DUŠIČ GORNIK Donkihotski boj z občinsko upravo Tako kot se je Cervantesov junak Don Kihot bojeval z mlini na veter, se v Ribnici bojuje Anton Šmalc z občinsko upravo - Don Kihot je v boju z namišljenim sovražnikom neslavno končal, Šmalcu pa se obeta, da bo postal občinski “hišni inventar” Zemlja in pravdanje zanjo je od nekdaj povzročalo mnogo hude krvi, neprespanih noči in zrahljanih živcev. Za zemljo so ljudje trpeli in umirali, se bojevali in ubijali. Zaradi zemlje so razpadale družine in prijatelji in sosedje so postajali zagrizeni sovražniki. Dolgoletno prerekanje Antona Šmalca iz Dolenjih lazov pri Ribnici s sosedom Jernejem Škuljem zato ni nič novega in v celi seriji danes obstoječih večjih ali manjših sporov med sosedi ne bi bil vreden posebne pozornosti, če Šmalc ne bi za vse skupaj krivil občinske uprave. Že leta skuša doseči, da bi mu priznali “njegov prav”, in ker mu to ni uspelo, se je odločil za prav posebno obliko protesta: vsak ponedeljek, sredo in petek prihaja v občinsko stavbo, kjer na hodniku natančno po vrstnem redu razvrsti po tleh celotno zbrano dokumentacijo. Prihaja okoli 8. ure zjutraj in odhaja okoli 15. ure, ves ta čas pa neutrudno prebira svoje papirje. Čeprav to počne že približno od meseca marca, ga občinski uslužbenci, ki so vsi že do potankosti seznanjeni z njegovim problemom, saj ga je Šmalc takoj pripravljen pojasniti vsakomur, ki ga samo kaj pobara, pustijo pri miru. Pravijo, da so poskusili že vse, da bi mu pojasnili, da pravzaprav ni nič narobe, vendar Šmalc tega noče ali ne more razumeti. Ker s svojim početjem njihovega dela ne ovira, ga pustijo pri miru in upajo, da bo odnehal sam, pri čemer bi seveda raje videli, da bi se to zgodilo že včeraj, kot pa da se bo morda jutri. Šmalc pa, kot pravi, še zdaleč nima namena odnehati. “Ne, dokler mi občina ne vrne 3,19 ara zemlje. Na terenu mi vse “Štirna”, samo na papirjih ne. Prej sem imel 27,35 ara zemlje, sedaj pa le 24,16, zato hočem, da sc mi manjkajoči del po vknjižbah vrne,” razburjeno pojasnjuje in odločno zavrača vsa pojasnila Občinarjev, da gre le za drugačne vknjižbe vrst zemljišč ter da ima v celoti še vedno toliko zemlje kot prej. Skozi zajeten kup papirjev, ki večinoma datirajo od leta 1978 navzgor, se nepoznavalec le stežka prebija in si nikakor ne more ustvariti zanesljive sodbe, na čigavo stran naj bi se postavil v tem sporu, ki pa je samo delček v vsem tistem, kar Šmalca moti. V prvi vrsti ga moti sosed, s katerim nista mejaša, saj je med njunima parcelama pas občinske zemlje. Moti ga, ker si sosed to zemljo lasti in ker tudi že posega v njegovo posest. Kar zadeva uporabo občinske zemlje, je to ob meritvah leta 1994 ugotovil tudi geodet Roman Češarek, ki je v zapisniku o teh meritvah zapisal, naj lastnik poskrbi, da si Škuljcvi sporne parcele ne bodo lastili. Ker občina tega ni storila, se je Šmalc, ki si za to prizadeva že od leta 1978, odločil za omenjeni protest. Omenjenega leta je Šmalc prvič vložil pri občini prošnjo za ureditev meje med njim in Škuljem. Čez dobre 3 mesece mu je občina odgovorila, naj geodetska uprava opravi mejni ureditveni postopek in da sc občina strinja z ugotovitvijo meje, ki je v skladu z mapnimi vriši. Geodeti so to opravili leta 1988, postavili so mejnike in Šmalc je bil zadovoljen. Ni pa bila zadovoljna občina. Z obrazložitvijo, da ne soglašajo z mejo med Šmalčevo parcelo in parcelo, ki je javno dobro, kot je bila določena po podatkih zemljiškega katastra z dne 26. maja 1988, geodetskega zapisnika niso hoteli podpisati. Zato je Šmalc leta 1990 občino tožil, vendar je sodišče tožbo zavrnilo, češ da ni pristojno za reševanje omenjenega spora. Šmalcu je predlagalo, naj vloži na sodišče predlog za ureditev meje, česar pa ta noče storiti, češ daje meja že bila sodno določena, da so postavljeni mejniki in daje vse v redu, le da občina tega s podpisom spornega zapisnika noče potrditi. Dokler tega ne bo storila, so za Šmalca brezpredmetni vsi dogovori in poravnave, kakršna je bila denimo dosežena leta 1991, potem ko je leto poprej Šmalc dal ponovno na Anton Šmalc, trden in vztrajen pri svojem protestu občino vlogo za ureditev meje in kakršna je bila tudi nedavna, do katere je prišlo med Šmalcem in sosedom na pobudo ribniškega župana Jožeta Tanka. Odkar je Šmalc začel svoj protest zanj praktično ne obstaja več ničesar drugega. Po donkihotsko vztraja v svojem boju, ki ga opravičuje še s številnimi drugimi nepravilnostmi, ki naj bi jih storili ne le Občinarji ampak tudi geodeti, sodišča in drugi, ki jim Šmalc pravi “mafija, ki misli, da sc na te reči ne spoznam in da jih ne razumem”. Doklej bo trajal njegov boj z mlini na veter, ne ve nihče. M. LESKOVŠEK-SVETE 2 USTVARJALNE DELAVNICE: JOŽE VRŠ O/V JI Sokovi, ujeti v pleksi steklo Ko je Jože Vrščaj, danes znani in priznani akademski kipar iz Črnomlja, po treh letih zobotehniške prakse v semiški ambulanti nekega dne vrgel v koš za smeti kos voska, se je zagledal vanj. Spominjal ga je na človeško glavo. Začel je obdelovati voščeno gmoto in povsem spontano se je v njem prebudilo nekaj, kar je najbrž tlelo že dlje časa: spoznanje, zavedanje, da je pravzaprav umetniška duša. Meseca maja pred več kot dvajsetimi leti seje prebudila v Jožetu Vrščaju potreba po umetniškem ustvarjanju, jeseni istega leta je že sedel v predavalnici Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Čeprav je šel na sprejemni izpit tako rekoč brez izkušenj, ga je naredil že ob prvem poskusu, četudi so nekateri to poskušali kar nekaj let zapored. “Gotovo so bile tiste črte, kar koli so pač izražale, komisiji všeč,” se nasmehne danes. Ali pa so člani komisije -toliko izkušenj so zagotovo imeli - v njem začutili skrit talent. Kakor koli že, njihova odločitev, da ga sprejmejo na akademijo, je bila zagotovo pravilna, kar se je pokazalo v prihodnjih, plodovitih in umetniško uspešnih letih Vrščajevega ustvarjanja. Živo srebro v likovni umetnosti Čeprav je pri 22 letih prvič držal v rokah glino, je imel že ob koncu tretjega letnika akademije na razstavi skulpturo iz stekla. “Prvič sem začutil simpatijo do prozornega materiala konec tretjega letnika, ko smo imeli študenti možnost samostojnega razvoja. Prozorni material meje tako prevzel, da sem mu ostal zvest vse do danes, saj je nevrtalni nosilec za tisto, kar vdihnem vanj,” pravi Vrščaj, kije leta 1977 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Slavku Tihcu. S steklom, ki ga je kmalu zamenjal s pleksi steklom, predvsem pa s tistim, kar je s posebno tehniko vdihnil vanj, je vtisnil svojsten pečat slovenskemu kiparstvu. Na plasti pleksi stekla namreč bodisi nanaša barvo ali kaj nariše, plasti zlepi in dobi trodimenzionalno sliko. Prav v vcčdimenzionalnost vidi prednost svojih kock, po katerih je najbolj poznan. Sicer pa je zanj prozornost postala rdeča nit, ki vzdrži vse spremembe interierja. Pred približno dvema letoma je poskusil tudi s kovinskimi mrežami, ki so imele enako vlogo prozornosti kot pleksi steklo. A se je pozneje raje zopet vrnil k pleksi steklu, v katerega v zadnjem času vnaša nov element in sicer živo srebro. Ob nedavni 500-letnici rudnika živega srebra v Idriji je namreč za samostojno razstavo pripravil opus, ki gaje poimenoval “Sokovi”, v kateremje v pleksi steklo “vdihnil” živo srebro. Že prej je sicer delal svoje male plastike z zračnimi, Vrščajeva stvaritev iz cikla Sokovi barvnimi mehurčki, toda prav z živim srebrom je povzročil pravo revolucijo, saj, kot sam zatrjuje, ni bila ta tekoča kovina še nikoli likovno obravnavana. S tem mu je po eni strani uspelo pretakanje in klokotanje po labitintih v pleksi steklu, po drugi strani pa je še vedno ostal zvest svojim osnovnim zamislim in idejam, katerih izvor je v naravi. To pretakanje je lahko po eni strani simbol življenja, življenskih sokov. Po drugi strani pa, kot je o njegovem delu zapisal kritik Aleksander Bassin, pomeni “novodobno fosilizacijo - v prenesenem smislu našo vpetost v tehnološki hlad novodobne civilizacije”. Z živim srebrom se Jože Vrščaj ukvarja sicer šele od letošnjega novega leta, a gaje povsem prevzelo, tako da je iz tega cikla moč pričakovati še marsikaj zanimivega. Toliko bolj, ker je bil tudi dosedanji odziv na njegovo tovrstno delo zelo ugoden. A tudi zato, ker umetnost z živim srebrom še ni izživeta, ponuja veliko možnosti in je za umetnike poseben izziv. Ob tem pa že razmišlja, kako bi v svojih kockah, ki sicer že izgubljajo ostre robove, uporabil tudi druge tekočine. Vrščaj se je poskusil tudi v slikarstvu, a bolj za hobi kot zares, saj pravi, daje po duši kipar, in sc predstavil na mnogih samostojnih razstavah po vsej Sloveniji, v Italiji in Zagrebu. Je že tradicionalen gost na bienalu male plastike v Murski Soboti, velikokrat pa je kot eden od slovenskih umetnikov sodeloval na razstavah po Evropi. Najbolj ponosen pa je, da imajo njegove skulpture v mestnem muzeju v Padovi. Tu je na 13. bienalu male plastike od 93-ih umetnikov, ki so razstavljali, dobil eno od petih nagrad, toda bil je edini nagrajenec, ki ni bil Italijan. V Ingolstadtu pa je njegova mala plastika v stalni muzejski zbirki konkretne umetnosti. In četudi sc je že velikokrat predstavil, prizna, da je prelen, da bi njegovo umetnost spoznalo še več ljudi. “Če so v ugledni pariški galeriji vzeli moj izdelek in mi dejali, naj čez pol leta prinesem še kaj, pa tega nisem storil, sem si pač sam kriv,” je samokritičen Jože Vrščaj, ki verjame, da so njegove male plastike zanimive tudi zaradi svojstvene obdelave. “Videl sem že veliko prozornih skulptur, a nihče jih ne obravnava na takšen način kot jaz,” pove iz izkušenj. Združitelj belokranjskih umetnikov Toda mnogi Jožeta Vrščaja ne poznajo le kot kiparja, ampak tudi kot požrtvovalnega kulturnega delavca. Pred leti je dal idejo za belokranjski likovni bienale, ki ga je pognal v tek Silvester Mihelčič srednji. Najprej so belokranjski umetniki in tisti, ki so kakor koli povezani z Belo krajino, razstavljali v Mihelčičcvi zasebni galeriji Miniart, v kulturnem domu, po izložbah. Na letošnjem četrtem bienalu pa so bila njihova dela na ogled v Špeličevi hiši v črnomaljskem starem mestnem jedru, kjer je našlo svoj dom tudi kulturno-umetniško društvo Artoteta Bela krajina. Ta artoteka, v kateri je moč najeti ali kupiti okrog 120 umetniških del, je prva in še vedno edina v Sloveniji. Njen predsednik je Jože Vrščaj, ki ne pozabi omeniti ne pomembne vloge Artoteke pri kontinuirani predstavitvi likovnih del ne požrtvovalne članice Ksenije Khalil, ki veliko pripomore; da Artoteka živi tako, kot so si zamislili. Vrščaj zatrjuje, da je za širše kulturno delo potrebno najprej dozoreti. “Pred desetimi leti se ne bi podal v takšno delo. Nisem bil pripravljen, skoncentriran, nisem imel volje. Mlajši potrebujejo več časa zase. Vsaka predstavitev akademskega likovnika, obkroženega z amaterji, pusti izkušnje, a tudi neko bojazen, ki pa ne izhaja iz tega, da bi bilo umetnikovo delo razvrednoteno ali prevrednoteno. Toda ko sem prišel do spoznanja, da bi mi ljudje lahko zaupali, sem sklenil narediti vse, da bi s skupnimi močmi likovno življenje v Beli krajini lahko spravili na takšno raven, da ne bi bilo več kampanjsko, ampak bi bila zaznavna predvsem njegova kvaliteta. Tako je tudi vzniknila ideja o bienalu in za letošnjega lahko s ponosom rečem, daje zrelejši od prejšnjih,” pravi Vrščaj. Pri tem ni nepomembno, da bodo dela z belokranjskega likovnega bienala na ogled tudi v Ganglovem razstavišču v Metliki, zavarovalnici Tilia v Novem mestu in Jožefovi galeriji v Ljubljani. V tisti Jožefovi galeriji, ki jo je na Gornjem trgu odprl prav Jože Vrščaj in ki je tudi pomembno zbirališče Belokranjcev v Ljubija ni, posebno ob otvoritvah razstav, zlasti še, če razstavljajo belokranjski umetniki. Tako je Jože tudi neke vrste ambasador belokranjske umetnosti v Ljubljani. Kajti četudi je s svojimi umetninami prepotoval veliko držav in je zanj svet pomembnen izziv, nikakor ne more ne spregledati ne ignorirati izziva, ki mu ga ponuja Bela krajina. In ponosen je, ko lahko kanček tistega, kar nastaja v deželi, kjer je doma, predstavi tudi drugim. rok v svoji deželi, pa za Jožeta Vrščaja, kiparja in svobodnega umetnika, to ne velja. V domačem Črnomlju in v Beli krajini ga spoštujejo in cenijo. A ne zgolj zaradi njegovih umetniških stvaritev, ampak tudi zaradi pomembne vloge, ki jo ima pri povezovanju belokranjskih umetnikov, bodisi amaterskih ali akademsko izobraženih. Za pomembne dolgoletne dosežke v kulturnem ustvarjanju je zato nedavno prejel tudi Župančičevo plaketo, najvišje priznanje na področju kulture v črnomaljski občini. Kako spoštljiv odnos imajo do njegovega dela, pa so v črnomaljski občini dokazali že leta poprej tudi s tem, da so mu zaupali izdelavo skulptur, kijih vsako leto podeljujejo nagrajencem, ki so si prislužili najvišje Župančičevo priznanje. Tako je Jože Vrščaj letos prejel malo plastiko, ki jo je pred leti sam izdelal prav za Župančičeve nagrajence. In četudi pravi, da doma v Črnomlju skoraj ne hrani svojih del, je Akademski kipar Jože Vrščaj skulpturo z Župančičevim portretom in njegovimi verzi postavil na častno mesto. Vrščaj pravi, da sedaj čuti stabilnost, dozorevanje, kar pa v njegovem ustvarjanju ne pomeni apatičnosti. Po njegovem bo šele sedaj pritekel pravi rajski sok. Najvišje kulturno priznanje Čeprav pregovor pravi, da nihče ni pre- IN MEMORIAM: ZORAN DIDEK Nemiren in Zoran Didek je slovenski javnosti razmeroma neznan. Bil je po izobrazbi slikar, sicer pa inženir, likovni pedagog, teoretik, oblikovalec, arhitekt in še kaj, predvsem pa umetnik. Med vsemi slikarji svoje generacije je svoje umetnostno delovanje pojmoval gotovo najširše. Junija je od njegovega rojstva minilo 85 let, v oktobru pa bo 20 let, kar ga ni več med nami. Konec junija so v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici ponovno odprli razstavo njegovih slik. Rodil se je v Ljubljani očetu geometru Rudolfu Didku in materi Ani Stritar, ki je bila doma iz Podbočja pri Kostanjevici. Že kot šolar je zbujal pokornost kot dober risar, kasneje pa se je vpisal na Likovno akademijo v Zagrebu. V študentskih letih je spoznal tudi svojo življenjsko spremljevalko Smiljano Ivančič. Po diplomi leta 1933 je kot srednješolski profesor služboval na raznih koncih Jugoslavije, vendar stika s slovenskimi kolegi iz akademije ni izgubil, tako so leta 1936 nastopili skupaj v skupini, ki se je poimenovala Klub neodvisnih. Po končani vojni se je vrnil v Slovenijo in leta 1946 postal profesor na novoustanovljeni šoli za umetno obrt v Ljubljani in v učni program uvedel nov predmet likovno teorijo. Svoje pedagoško in likovno teoretično delo je nenehno razvijal in dopolnjeval, svoje bogate izsledke in izkušnje pa je tja do upokojitve leta 1972 uspešno prenašal na mlade rodove. Bil je profesor pedagogike na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani, profesor slikarstva in likovne terarije na Pedagoški akademiji in nazadnje še profesor malega in nato še velikega akta ponovno na Akademiji za likovno umetnost. Iznašel je novo tehniko, ki omogoča trajnost akvarela - plastificiran akvarel. Ob slikarstvu, v katerega je vnašal mnoge novosti, so ga pritegnila tudi druga likovna področja, ki niso ravno običajna za likovne umetnike. Enako predano kot slikarstvu sc je občasno posvečal tudi področjem grafičnega, unikatnega in industrijskega oblikovanja. Zanimalo ga je oblikovanje prostora, vse od gledališke scenografije, oblikovanja montažnih hiš in razstav pa tja do urbanistične postavitve spomenikov. Njegov nemimi ustvarjalni in raziskovalni duh se odraža tudi v njegovem slikarstvu. Slike so bile zanj poseben problemski izziv, ustvarjalna naloga. Da bi dosegel zamišljen razultat, je ogromno delal, za vsako njegovo oljno podobo stoji cela vrsta skic, na stotine ur dela, skiciranja, opazovanja, razmišljajnja in pripravljanja temeljitih študij. Skice in risbe je zelo cenil, ker so zanj pomenile že dokončano sliko. Šele potem je slika uresničena v mojstrskem zamahu trenutka, navidezne improvizacije, kiji je tudi vdihnila življenje in svežino. Žanimalo ga je slikanje, ustvarjanje, gradnja, proces do uresničitve, sam rezultat pa po rešitvi problema ni bil več zanimiv. Bil je zelo samokritičen, tako da je večino naslikanega uničil ali odvrgel. In prav zaradi samokritičnosti, ki se je pogosto stopnjevala do neutemeljene plahosti, je bila kriva, da je Didek le redko razstavljal in preverjal svoja dela pred javnostjo. Didkov ideal so bili predmeti v medsebojnih razmerjih. Po njegovem namreč predmet izgubi svoje merilo, če ga iztrga- Da bo s svojimi deli še Prescn^avj|ci dvomimo. In ljubitelji in °bcU usti!i njegovih umetnin se mu bodo ra >P presenetiti. MIRJAM BEZEK ustvarjalen duh Zdenko Kalin: kiparski pori Didka retZorani odretj II1U 1L LC1UIC. L/1ULK I . stvarem v jedro tako kot Leon3^ je človeka secira zato, da bi sp notranjo grajcnost in funkcijo te a. tovil odvisnost med zunanjim m ] “Za življenja njegovih dej dobrih poznavalcev niso prcveC Globina enostavnosti nic®°Vvr)1un-prcdstavlja namreč po eni strani nj pa ski miselni dosežek, po drugis |jjy mora biti gledalec odprt in d^ ^ tudi za žarenje energij, ki J1 . jc|(- oddajajo. Šele takrat lahko bolje orne vatno vrednotimo njegove nC stav umetniške vrhunec... Didek m Ijal, bil je neznan s svojim sl««. opusom, necenjen, kot slikar 0|6 nobenega vpliva. Vpliv je ime ^vC(1-kot pedagog pri vzgoji gcncracU ^ skih slikarjev. Zato ima v zgo®’^ pfV1 enskega slikarstva izjemno me■ ^ je za Ažbetom in recimo Jakop ^orjji. posvetil del svojega ustvarjanja ^orj. In to zelo resno in sistematicn' ■ -e je jajc nastajala ob slikanju in s (lJ(|i bilo preizkušnja teorije. Za , Jpid' realizacija nekaj posebnega-. J peter ku zapisal umetnostni zgodovi tnjške Povh. Didek sodi med redke u . v„osti osebnosti pri nas, ki so v svojih gStva(' uspešno povezovale umetnis vZg0' janje, teoretično misel in pra jnega dela z mladimi. rnla^05^ Na njegovo delojc vpliva ^cff11 ki jo je preživel na v Podbocj < tr(jjiH fantovskimi norčijami in .^ris*}0 kmečkim delom. V njem so s|Cp^ ostali mehka zelena pokrajin ' svetloba, srebrna atmosfer V Cigani, hladni hrami v poletneep0|<# Ustvarjal jc do konca. Še za nJ ^j $e ko mu jc zdravstveno st“nJcp jb^u' omogočalo, je slikal v svojem O njem jc na otvoritvi raZS-anja r1 stanjcvici - bila jc v okviru srce ^ -e jC bin Stritarjev in Kerinov s0rod^ bil zelo naš. Rad je pi| ^-|Cpšik^ moževal v fantovski družbi, nJJw|b0cje Zoran Didek: Kote, avtoportret ob Krki, olje pl., 1980 na svetu je bilo zanj vedno fnaj^f oziroma Sv. Križ in okolica P«* p0|ct reka Krka. Rad je sedel v nih dneh v globini pnjaz Jjdel s,i< njihovih zakladov in rad J in bolj^ ® tična dekleta. Je kaj lepšega tan;aoa^A- na svetu?” t Sifa ntk V ‘O v. s Vi V) ‘etn Vi V, % a l h K Vi H k ]k S \ H \ v S5 % s s % s p St s. Si Si ih i S1 % to s s v5' s s * s s N M ; NAGRADI V MIRNO IN . LJUBLJANO ,reb je izmed reševalcev 28. na-ervar z Wne križanke izbral Sonjo M( ln Daliborja Stovička iz Ljubljane, r. rv®r|ev'jc pripadla denarna nagrada, uj' . pa bo prejel knjižno nagrado, "^ajencema čestitamo. Došr,S'le današnjo križanko in jo MtJllA> laomedon, LA- 'VJEnTtfo JUTAl 0MAR. POLENO, Do BRANOST, tir, GROS, ŠPIK, '^oin1^aSnabeceua' ^in ^ Sta ve^no brezna in lahko a lo, kar naj bi se z njima ohranjalo. m0roh J. PUČNIK k vs enn^if^^ni misli zažene vik in krik biip0tn VS°I~.‘šče sovražnika, ta s svojim %st Z“kriva Predvsem lastno nemoč in Imetift ,i 7. ZLOBEC «' °!>rez ljubezni je nesrečna usoda km bahajo ‘k ^uku' ^er,dar se možje s \ kj. A.LVOVIČ r‘ekobJ;Vaia nas,lje, je praviloma neuki, '^kstvenen>' Pdmilivni in vsem evforijam e moči naklonjeni posameznik. ^ B. ŠTIH DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVI- NAR (VIKTOR) DELAVEC V RUDNIKU KOSILO RUSKI SKLADATELJ (ALEKSAN- DER, 1833-1887) OČE AVTOR: IOŽE UDIR ANTIČNO LJUDSTVO V JUŽNI RUSIJI NIVO PAPEŽEVA KRONA Tri m. PENJA, PENJAČA RIBJA KOŠČICA W* / 5* ** _ / \ ■ f m m GIBUIV ROBOT ZA DELOV ATOMSKI CENTRALI OTOČJE V VZHODNIH MOLUKIH DALJINOMER IZVRiNI ORGAN OZARE ANESTETIK OSEBNI ZAIMEK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST GALOP ZIMZfLINA RASTLINA GLOBEL NASIČINI OGLJIKOVODIKI (PARAFINI) MOŠKO IME (EGIDIJ) SULTANOV DVOR V CARIGRADU MOŠKO IME SULTANOV URADNI RAZGLAS SODOBNI NEMŠKI SKLADATELJ (MAURICIO, 1931) VRSTA AZIJSKE PALME TONOVSKA LESTVICA PODZEMNI PROSTOR V HIŠI SPREMEN- LJIVOST REDKEJŠE ŽENSKO IME OKSID KOVINE Z NIŽJO VALENCO RASTLINA, IZ KATERE PRIDOBIVAJO OPIJ DRŽAVNA BLAGAJNA IME POSLANCA HVALICE KLICA VRTNA UTA V BAROČNIH PARKIH KUNTNER TONE OKRASNI KAMEN (KALCE- DON) CITAT ČRNILO PISARNIŠKI MATERIAL V TRGOVINI ŠPICA MORSKI OŽIGALKAR LET od požiga narodnega doma v trstu * nr- , ■ - '«"!»* iiiiifliiiM■ iHi ii■il> —r« if II tim ml IH ■ ■ ■ 'Udi požgan simbol slovenstva ^odo^’ natan^neJe 13. julij, je s črnimi črkami zapisan v 2q/j0 ilni Slovencev, še posebej naših zamejskih rojakov onkraj Kroderneie' Nahujskana drhal je tega dne pred 75 leti požgala turu m dom v Trstu. Z njim ni zgorela samo izjemna arhitek-****&> mojstra Maksa Fabianija, ampak so se ognjeni ktefo.jtfmbola obstoja tržaških Slovencev in označili začetek a.n^ga in radikalnega iztrebljanja avtohtonega slovenja, ki se na prefinjen način še nadaljuje. SEd"i do u. s*ern j.-"SKe^ ntovi v evropskem in tudi nParrodrrkiniSO redkoSt’.p0znj° , r°diio ■/■. oa ’ so svoje prebujajočo ,n esf krepili tudi s postavljanjem ii!t0d,,ODri>r!n^en.'b raz'ičnim, predvsem pa ^ fot ng* udnim dejavnostim. Slovenci N 1,1 h(K[(>d.1 'zrazitim organizatorskim Jfoiilejtf avd* veliko narodnih domov. ,.N nar,vi 'm?mo lu izjemno mesto, saj iti^°zemii m dom na slovenskem etnič- %\TeiU|jnikah,Z8radiH PjraV,V«N°Vem ^ ^ Žal , n *amen so položili 8. junija u% ^ ® te8a> da je Narodni dom v »ikonski k T Samo dolenjski, ampak č' ne zav .Kul,Urnozgodoivnski spomc-"iegov0 amo dovolj, vsaj po (ne)skrbi i Vm^d0b0 b‘ lahko tako rekli. ii^S. $e . rugače je s tržaškim Narodnim (J1 je an«. ko ni več v lasti Slovencev hih^enst ZldovJc' je Narodni dom sim-Hji^iski r,"a-,Kot takega ga ne čutijo le naši C ^aklo ■ na tržaškem, ampak tudi narodne prebuje so slovenski veljaki postavili razkošno stavbo, ki je potrjevala dinamično prisotnost Slovencev v gospodarskem in kulturnem življenju Trsta. Za nenormalno visoko ceno so odkupili reprezentativno zemljišče na takratnem Vojaškem trgu v samem središču mesta, nato pa po načrtih domačega arhitekta Maksa Fabianija zgradili veličastno zgradbo, ki se je povsem enakovredno kosala z ostalimi pomembnimi stavbnimi simboli Trsta. Za Slovence je hitro postala alternativna občinska stavba in simbol slovenstva. Arhitekt jo je zasnoval zelo moderno in funkcionalno, vanjo pa je vdahnil tudi izrazite estetske vrednosti. V domu so dobile prostor številne ustanove in društva, tu sta imeli svoje prostore hranilnica in tiskarna, v njem so stanovali slovenski veljaki, premogel je gledališče, dve dvorani kot ena prvih žrtev fašizma padel prav Na: rodni dom. Povod za požig doma je bil načrtovan izgred v Splitu, ko so častniki italijanske vojne ladje izzvali prebivalce Splita in je prišlo do spopada s smrtnimi žrtvami. Kasneje je mednarodna komisija nesporno ugotovila, da so bili krivci za izgred italijanski vojaki. Toda že dan po izgredu je bil v Trstu velik shod, na katerem so fašisti nahujskali množico, da je odšla pred Narodni dom in ga ob pomoči vojakov in karabinjerjev, ki bi morali skrbeti za red, zažgala. Gasilci, ki so prišli na pomoč, niso smeli gasiti, ampak jim je bilo dovoljeno le varovati bližnje stavbe pred ognjem. Dom je gorel vso noč in še naslednji dan. Potem so si fašisti zmogo-slavno pošiljali v pozdrav kartice s sliko gorečega Narodnega doma. Med Slovenci pa se je požgani dom še trdneje zasidral v zavest in postal simbol nasilja nad slovenstvom. MILAN MARKELJ za čitalnico, telovadnico, restavracijo, kavarno, hotelske prostore ter veliko pomožnih prostorov, ki so omogočili pestre in vsestranske dejavnosti v domu. Omenimo le dve podrobnosti, ki ilustrirata sodobno gradnjo: dom je imel lastno elektrarno (generator) in vse hotelske sobe so imele kopalnico, česar tistikrat ni premogel noben hotel v Evropi. Takšen dom, ki je postal pomembno družbeno in kulturno središče v Trstu, je seveda šel močno v nos nasprotnikom slovenstva, zato so po svojih shodih hodili pred dom razgrajat tržaški liberalni nacionalisti in iredentisti, po prvi svetovni vojni pa fašisti. Ko se je fašistično nasilje razdivjalo, je 75. obletnico požiga Narodnega doma je tržaška založba Devin počastila z izidom monografije NARODNI DOM V TRSTU 1904-1920, ki bi jo lahko označili z besedami Marka Kravosa kot knjižno rekonstrukcijo stavbe in dogajanja v njej. Poleg Kravosa so posamezne prispevke za monografijo napisali še Marko Pozzetto, Milan Pahor, Sandi Volk, Bogomila Kravos in Pavle Merku. Knjiga je pomemben dokument, ki je trajno zabeležil pomen tržaškega Narodnega doma za slovenski in tržaški kulturni prostor. V (ja, ?nJene sile, ki si vztrajno priza-V Najnr l dom kakor koli že razvredno-'<3 da el1 S° ea Pož8al'. potem pa še kti fo o ePrcd nJ™ zgradili večjo stavbo Ae *krunjeni dom še zakrili. Na vse 'J%| 1 “t trudijo, da dom ne bi nikoli t^i S!ovS,0venslce roke. Pred kratkim so 5nc' vlQžili zahtevo po vrnitvi va pa j 0n,a slovenski skupnosti, naša kjfolja |VscesU' po zasnovi in ambicijah je 'C Sai ie °Sta'c Podobne zgradbe in usta-,l tu":h v samem začetku za razliko .,$u, ar<)dnih domov močne in trdne hi|LniC*ic’ n' bd odvisen od darov, a Hc (rj utcincljen v gospodarski moči aske narodne skupnosti. V žaru ZDRAVNIK RAZLAGA mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Srčni spodbujevalec Srce je oživčeno in pod vplivom nekaterih živcev deluje hitreje, pod vplivom drugih pa počasneje. V srcu je več žarišč, ki dajejo bitju srca takt. Normalno je najhitrejše žarišče sinusni vozel (to je skupek celic na prehodu zgornje žile dovodnice v desni preddvor). Med počitkom v budnem stanju utripa srce 60- do 80-krat na minuto. Med naporom je bitje srca seveda hitrejše, med spanjem pa počasnejše. Srce lahko prične utripati počasneje tudi zaradi bolezni sinusnega vozla. Pogosto je bolezen neznanega izvora. Aktivne celice sinusnega vozla zamenjajo neaktivne vezivne celice. Vzroki za tako bolezen pa so lahko tudi poapnenje žil, ki preskrbujejo srce in razna vnetja. Srce je sestavljeno iz dveh preddvorov in dveh prekatov. Ko utripa, se ne krči istočasno v celoti. Najprej se skrčita oba preddvora in potisneta kri v prekata. Nato se zapreta zaklopki med preddvoroma in prekatoma. Šele potem se skrčita prekata in potisneta kri v velike žile odvodnice. Za tako pravilno zaporedje krčenja preddvorov in prekatov skrbi drugi vozel (skupek celic) v srcu - atrioventrikularni vozel. Leži na meji med preddvoroma in prekatoma. Ko pride do njega vzburjenje iz sinusnega vozla, ga prevaja dalje na oba prekata izredno počasi. Tako zagotovi odmor med skrčitvijo preddvorov in prekatov. Vzburjenje se iz vozla med preddvoroma in prekatoma širi v oba prekata po posebnih mišičnih celicah srca, ki so sposobne hitrega pravajanja (Hisov snop). To je tudi edina zveza med preddvoroma in prekatoma. Morebitna bolezen prevodnih celic lahko povzroči prekinitev prevajanja vzburjenja srca od preddvorov na prekate. Ali bo bolnik zaradi tega umrl? Na srečo se to zgodi le redko. V prekatih se namreč vzpostavi novo žarišče, ki prevzame vodstvo nad krčenjem prekatov. To žarišče pa deluje le s polovično hitrostjo. Frekvenca prekatov je le okoli 40 utripov na minuto, preddvora in prekata pa delujeta med seboj neusklajeno. Prepočasno bitje srca ne zagotavlja zadostnega pretoka krvi skozi razne organe v telesu. Zlasti so občutljivi na pretok krvi možgani. Zato je najpogostejša posledica prepočasnega bitja srca OMEDLEVICA. Bolnik toži, da je omotičen, da sc mu temni pred očmi in včasih celo pade po tleh. Če je pretok krvi skozi možgane hudo moten, lahko pride med nezavestjo do krčev. Zato v starih časih niso znali razlikovati te bolezni od božjastnih napadov. Pred izumom srčnega spodbujevalca so bolniki s prekinitvijo prevajanja s preddvorov na prekate pogosto umirali nenadne smrti ali pa so zelo trpeli zaradi pogostih napadov nezavesti. (Se nadaljuje) -praktični K praktični KRIZ praktični i praktični Ž > Vsestranska i£EL°[ limona Z limono, bodisi njeno lupino ali sokom, si lahko v gospodinjstvu pomagate na različne načine. Tako dajte v posodo s suhim sadjem košček limonine lupine, pa bo ostalo sadje bolj sočno. Beti šampinjonov ne bodo počrneli, če jih boste po čiščenju namazali s koščkom limone ali pa če limono stisnate kar v vodo, v kateri boste gobe kuhali. Ovenelo solato pa boste osvežili tako, da jo daste v skledo z vodo, ki ste jo okisali z malo limoninega soka. Potem postavite skledo za nekaj ur v hladilnik. Svinjsko meso bo okusnejše, če ga dve uri pred pečenjem poškropite z limoninim sokom in premažete z gorčico. In če boste imeli že toliko opravkov z limono, se lahko kaj hitro zgodi, da boste staknili tudi madeže. Znebili se jih boste tako, da jih boste izprali s čisto vodo, ostanke pa omočili z razredčenim amoniakom in splaknili s čisto vodo. L If Popečen krompir z jajčevci Za 4 osebe potrebujemo: 1 jajčevec, 4 žlice olivnega olja, sol, 1 čebulo, 2 stroka česna, 1 konzervo paradižnikov (425 g) -lahko je tudi svež paradižnik, timijan, poper, 500 g krompirja, 2 bučki, 200 g mozzarelie, maščobo za pekač. Jajčevec očistimo in narežemo na rezine. Rezine posolimo in obtežimo s krožnikom. Pustimo stati 30 minut, da odteče grenka tekočina. Rezine obrišemo do suhega. Na 3 žlicah olja jih v ponvi drugo za drugo popečemo z obeh strani. Na preostanku olja prepražimo drobno sesekljan česen in čebulo, zalijemo s paradižnikovo omako in dodamo timijan. Na majhnem plamenu kuhamo 30 minut. Solimo in popopramo. Krompir olupimo, operemo in tanko narežemo. Namestimo ognjevarno posodo. Vanjo zlagamo v plasteh jajčevce, krompir in bučke. Zalijemo s paradižnikovo omako in potresemo z na koščke narezanim sirom. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah 45 minut. Kemija le v skrajni sili Kolikor je le mogoče, se je na vrtu treba izogibati uporabi kemičnih pripravkov za varstvo rastlin. Včasih pa vendarle ne gre brez njih. Tako lahko paradižnik povsem uničijo peronospora, črna listna pegavost ali plesen; te bolezni pa preprečita antrakol ali dithanc M-45. Uničujočo plesen na kumarah prepreči previcur, še boljši pripravek pa je baylcton spccial pa tudi karathenc. Proti fižolovi rji zaležeta antracol ali dithane, proti ušem pa pirinor. Za zaščito solate pred plesnijo stroka priporoča euparen in enovit M, za preventivo pa je najboljši previcur. Na sorazmerno majhnih vrtnih nasadih krompirja je moč koloradskega hrošča zatreti kar z ročnim obiranjem, medtem kot so proti plesni ali fitoflori učinkoviti le preventivni bakreni pripravki in zdravilni sistemiki. Odveč je ponavljati, da mora biti vrtnar še bolj pazljiv pri uporabi kemičnih snovi, bolj natančen in vesten glede količine in tako imenovane karenčne dobe, to je varnostnega časa, ki mora preteči od škropljenja ali prašenja do uživanja plodov ali drugih rastlinskih delov. Priprava tople vode s toplovodnim kotlom (1) Bojlerji, vgrajeni v toplovodni kotel za centralno ogrevanje, so zelo pogosta, a ne najboljša rešitev, saj ima takšen način priprave vode več slabosti. Pri kurjenju s trdimi gorivi prihaja do vsakodnevnih prekinitev kurjenja. Pri tem ostane loputa za dovod zraka v kurišče odprta in tako pride do vleka zraka skozi kotel v dimnik. To povzroča stalno ohlajanje tople vode v bo-jlerju in velike toplotne izgube. Poleg tega takšen način ni smotrn za pripravo tople vode v poletnih mesecih, nehote namreč ogrevamo cel kotel, kar pomeni velike toplotne izgube. Zaradi razmer, ki vladajo pri kratkotrajnem kurjenju (nizke temperature izgorevanja), pride do nepopolnega izgorevanja in s tem do nizkih izkoristkov goriva ter okolju škodljivih produktov izgorevanja, hkrati obstaja velika možnost poškodb kurišča in celotnega toplovodnega kotla zaradi kondenzacije. Slabost sistema je, da ob vsaki menjavi toplovodnega kotla menjamo tudi bojler, kar pa največkrat ni potreb- no. jfogtateMflgd t» n;iiigite$T| 3Q63bBA % ORGLE V ROMARSKI CERKVI SV. JOŽEFA - Nepogrešljivi del cerkvene opreme so tudi orgle, ki že dolga leta spremljajo in plemenitijo bogoslužje. Na Dolenjskem seje ohraNilo le malo starih inštrumentov. Eden od njih so baročne orgle v nekdanji romarski cerkvi na Velikem Vinjem vrhu. Postavljene so bile okrog leta 1730 in so verjetno izdelek ljubljanskega orglarja Janeza Jurija Eisla. Žal so danes v slabem stanju in bi gotovo zaslužile strokovno neoporečno obnovo, saj lepo dopolnjujejo kvalitetno baročno prostornino in oltarno opremo znamenite cerkve sv. Jožefa. (Pripravila Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto) srni S&i Grozno hud pes - Srebmiški gospod ima za čuvaja grozno hudega psa nepriklenjenega. Že mnoge je popadel. Tistim, ki so šli po cesti in jim je raztrgal obleko - popadal brez razločku možke in ženske -plačal je g. odškodnino, tistim pa nič, ki so šli blizu grada, češ, da so si sami krivi, zakaj tod hodijo in so brž ko ne psa tudi dražili in slavni sod daje mu prav. Bahati Gotenčani - V Gotni vasi čez pol grunta nima nihče - kar je onkraj mosta, so same kajže brez svoje kmetije. Jemljo jo v najem od Smoleta jako drago. Njive proti Pogancu so jako mrzle in malo rodne, ali najemščina je velika. Tudi je navada, da se dela tlaka po toliko dni Smoletu, za kolikor goldinarjev je pogojena najemščina, ker sicer težko dobi težakov ta falot. Na gotenskih njivah se pšenica rada spizdi in ajdo pomori tudipogostomu slana. Vkljub bahatosti Gotenčanov je cerkvica s. Martina grda. . OČfTOVfl SOLSKfl LfTfl Za menoj je bil slab dan. Popoldansko razpoloženje mi je pokvarila ena sama ocena. Moje poklapano vzdušje je prvi opazil oče. Po kosilu me je poklical k sebi in me povprašal, kaj je vzrok moji slabi volji. Vse sem mu povedala in vmes besede zalivala s solzami. Na koncu pripovedi se je oče prijazno nasmehnil in me nežno pobožal po laseh. Da bi pregnal mojo čemernost, mi je začel pripovedovati, kako je bilo takrat, ko je on s prijatelji trgal hlače v šolskih klopeh. “Kot učenec sem bil zelo slab, morda nadarjen, a tedaj ni kazalo, da bi kdo to opazil, "je začel pripovedovati. “S klapo smo ušpičili veliko neprijetnega. Nagajali smo sošolkam, te pa so kričale na vse grlo. Kot slab učenec sem imel seveda tak tudi odnos do učenja. Velikokrat sem v razredu čakal le na šolski zvonec, medtem ko so se ostali sošolci potili pri nalogah. Včasih sem se izmuznil pouku, se potepal ali pa izginil, kakor bi se udrl v zemljo. ” Oče je prenehal pripovedovati. Zamislil se je. Morda se je s v mislih ponovno lovil s prijatelji, nagajal sošolkam. Opazila sem, kako se je nasmehnil. • Ko sem že hotela oditi, je nadaljeval: “Čeprav smo si bili različni po pridnosti in okolju, iz katerega smo izhajali, smo bili trdna razredna skupnost. Bilo nas 28. Sedeli smo v šestih vrstah. Zadaj so bili nekakšni obešalniki, na katerih so visele jopice in suknjiči... Jaz sem bil mnogokrat brez suknjiča, kajti bili smo revni. Mama je morala veliko delati za sestro in zame. Revščina je bila tudi glavni razlog, da se nisem učil, zakaj velikokrat sem moral z mamo na delo. Spominjam pa se tudi dni, ko sva hodila s sestro lačna spat, "jepristavil oče, nekoliko boleče. “Ta revščina mi je vtisnila močan pečat. Prikrajšala me je pri rednem učenju in pri dodatnem, saj nisem mogel obiskovati takratnih krožkov. Vedno sem se moral odpovedati tudi šolskim izletom, ker je bilotreba zanje plačati, denarja pa pri naši hiši ni bilo veliko. Bogatejši otroci so me zasmehovali, predvsem zaradi obleke in malice. Mama me je oblekla, kakor je mogla, predvsem je skrbela, da me ni zeblo, moja malica pa je bila skromna, skoraj preskromna. V torbici sem imel kos suhega kruha, včasih pa še kakšno jabolko, suhe hruške ali pa slive. ” Očetu se je pripoved začela zatikati, ko so se mu obudili neprijetni spomini. Pomolččal je in potem za konec izrekel željo, Ki jo najbrž že od mladih dni nosi v srcu: “Ko bi se še enkrat rodil!” Odšla sem v svojo sobo in tam potočila nekaj grenkih solz. Še dolgo sem mislila na očeta in na njegova šolska leta. A KNJIŽNA POLICA | 0 smrti in življenju po njej Sodobna družba, prežeta*s potrošništvom in hedonizmom, je smrt kot zanikovalko življenja in kot strašni opomin minljivosti in ničnosti vsega potisnila na rob zavesti, skrila jo je v bolnišnice, klinike, domove za ostarele. O sovražnici življenja nočemo nič slišati, delamo se, kot da je ni. Po drugi strani pa je prav v našem času prišlo do drugačnega razumevanja in dojemanja smrti, ki sicer ni povsem izvirno, saj mu je mogoče najti številne vzporednice v najrazličneših mitoloških, verskih in mističnih izročilih, a je novo prav po tem, da ni nujno vezano na religiozno zavest. Gre za razumevanje, po katerem smrt ni dokočni izstop iz življenja v nič, ampak le prehod iz enega stanja zavesti v drugo. Takšna razumevanja smrti so v zahodnem svetu, močno zaznamovanem z racionalizmom, omogočile predvsem raziskave tako imenovanih obsmrtnih izkušenj. Ena od raziskovalk obsmrtnih izkušenj je švicarska zdravnica dr. Elisabcth Kiibler-Ross, ki že 20 let živi in dela v ZDA. Nešteto ur je presedela ob posteljah umirajočih in proučevala, kaj doživljajo. Po teh proučevanjih je postala ugledna znanstvenica s številnimi častnimi doktorati. Pričevanja o smrtnih izkušnjah in kasneje njene lastne zunajtelesne izkušnje soji prinesle spoznanje, da s smrtjo ni vsega konec, da je “smrt le izstop iz fizičnega telesa - prav tako, kot se metulj izvije iz svojega zapredka”, da “umreti pomeni le preseliti se v lepšo hišo”, da gre pri umiranju le za “prehod v neko novo stanje zavesti, v katerem še naprej čutimo, vidimo, slišimo, razumemo, se smejimo in v katerem smo sposobni tako duševno kot duhovno naprej rasti”, saj je naše življenje v telesu le “zelo majhen del našega bivanja”. S takšnimi trditvami se je v očeh nekaterih znanstvenikov njen ugled močno omajal, a po njenem trdnem prepričanju je samo dosledno opravila svoje znanstveno poslanstvo, ko se ni ustavila pred presenetljivimi zaključki in se ni ustrašila raziskovanj mejnih pojavov, pred katerimi z empirijo obremenjena tradicionalna znanost rada obstane. Kako je dr. Kiibler-Ross prišla do teh spoznanj in prepričanj, govori knjiga O SMRTI IN ŽIVLJENJU PO NJEJ, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi. V knjigi so natisnjena tri predavanja dr. Kiibler-Rossove “Življenje in umiranje”, “Smrti ni” in “Življenje, smrt in življenje po smrti”. Slovenski izdaji je pridana tehtna spremna beseda “Obsmrtna izkustva, transcendenca in osebnostna identiteta” prof. dr. Jancka Muska, s katero naš strokov-njak tovrstne izkušnje postavlja na nj hovo pravo mesto in opredeljuje pr vilen odnos znanosti do njih. Za • ki jih obsmrtne izkušnje zanimajo, ta knjiga najbrž posebej zanimiv “• MILAN MARKEU Dežele in ljudje 1 Mladinska knjiga v sodelovanj" * tujimi založbami že nekaj časa poljudno zbirko Dežele in lJud)e’ pomočjo katere bralec lahko v u ju svojega doma “potuje P° c w sveta ter z besedo in sliko ( tuje dežele, ljudstva in kulture veliko podatkov o zemljepisni"- i podarskih, političnih, zg°dov,ns -j, družbenih značilnosti P?sa/";i .-a držav in območij. Najnovejša kje te zbirke vabi bralca na zani"11 gv. tovanje po jugozahodni in ju ropi, torej po tistem delu sve > več kot dve tisočletji predstavlja W turno celoto, po svojih VP‘IV. membno za ves svet. Spomni meinono za ves swi. -r-samo antične Grčije in rimskeg.^. jog"f "mlada samo antične uiujc ... sarstva. Med 27 v knjigi Pred? mi državami in zaokroženimi p h skimi enotami je tudi naša m država Slovenija. Ob država , - Francija, Španija, Portuga s< ^ ja, Malta, Albanija, predstavljene tudi vse nove so nastale na ozemlju nekdanj^ ^ slavije, ob njih pa še nekatere ^ geografske enote tega obmocj-,, so denimo Korzika, Kanarski Kreta, Sveta gora Atos itd. (U(|j Kot je za to zbirko ob,čaJ h 'sCi-v tej knjigi jedrnato in izčrpno c> lo spremlja obilje slikovnega b od barvnih fotografij m do grafikonov in risb. I so geografska območja in .. e]jimi predstavljene z najznact 1 ol( statističnimi podatki ter up jB pokrajine, podnebja, rast' način prebivalstva. Ljudje in nji flS. življenja so tako kot zgodov podarstvo, kmetijstvo,indus rižem in umetnost obdelam stojnih poglavjih, odvisno o . sti države in pomembno- g|o-meznega področja. Bese ' :eJu-veniji in drugih državah,nj* ko goslavijc jc priredil Karu jatk** da so vanj zajeti noveJ-'apisa0°° posebno poglavje pa je n'" razpadu Jugoslavije. ^iM USSS3S00 natisnjena istoimenska pov .^ 0 Tirana in študija Milenka -Stras ^ g0x bojniku Guzaju, ki je zares janskem. ■HpHI mam m nŽ- ■.V-*' Hi 1 r- ' h ’ ' Že leta 1867 so “zaprosilip. Ladislava, da bi čitalnične ude slovenščine učil /.../Bil ga je volja to storiti brez plače aki mu gospoda provincijali to dovole. Le-ti mu tega niso dovolili. ” Sredstva za uresničitev te naloge so zapisali v svojem statutu. Primerjava s statutom “Casino Verein” nam prikaže koliko širši krog delovanja je imela čitalnica. Medtem ko je šlo Casinu predvsem za oživitev družabnosti z zabavami in so v svojih prostorih imeli samo nemške časopise, je čitalnica naročala slovenske in važnejše tuje časopise, ustanovila in vzdrževala lastno knjižnico ter prirejala zabavne večere, gledališke igre, plese in izlete. Tako so si srednji sloj Novomeščanov, nižje uradništvo in mlajša inteligenca ustvarili svoj prostor delovanja, v katerem so si krepili samozavest in skušali prežeti svoje delovanje z narodnim gibanjem, s katerim so se identificirali. Ali kakor poroča noviški dopisnik, lahko v Novem mestu, kjer je veliko število uradnikov “in od uradov odvisnih volilcev /.../pravi izraz ljudstva kaliti zmore in da s temi podložniki pritiska vlada na javno mnenje ob vsaki priliki in vsak dan bolj in bolj, tako, da za dosego zaželene in obljubljene ravnopravnosti nimamo nobenega upanja, marveč, da se bode vsemu kar se imenuje narodno delalo hude zapreke. Zato se morajo domoljubi zbrati okoli središča narodnega življenja to je narodna čitalnica.’’ Ena izmed bistvenih nalog Narodne čitalnice je bilo izobraževanje članov s pomočjo domačih in tujih časopisov ter knjig. Za izpolnitev le-tega je morala čitalnica ustvariti določen knjižni in časopisni fond, s katerim je obogatila tovrstno ponudbo. Novomeščani so tako lahko po letu 1865 brali slovenske časopise in knjige vsaj v Narodni čitalnici. Število naročenih časopisov seje gibalo nekje od petnajst do dvajset in več. Vsekakor je bilo v Novem mestu v letu 1869 po pričevanju Ivana Hribarja vsaj “sedemnajst slovenskih, hrvaških, čeških, ruskih, in nemških listov”, ki jih je sam izprosil brezplačno za dijaško čitalnico. V Novicah leta 1877 je dopisnik zapisal, da je videl v bralni sobi Janeza Trdino, “zamakn- ajlep^ Matjaž T«?rnovec Društveno življenje v Movem mestu 8 v obdobju 1865 do 188» knjižnico. Da na tem področju ni bilo vse v n J ^ fli)j redu, kaže sklep s seje odbora 21. decembra “knjižničar uredi knjižnico in napravi indeks ci ^paj knjig”. Slednje so bile zložene v eni sami orna z arhivom Dolenjskega pevskega društva.- ^ ^eItii jenega v časnike, katerih je po mizi kakšnih 15 večinoma slovenskih ležalo.” Enako število jih našteje Trdina tudi v nasjednjem letu. V zapisniku seje čitalničnega občnega zbora z dne 18. decembra 1886 stoji zapisano, daje takrat imela čitalnica 23 časopisov, od teh je tri prejemala zastonj. Katere časopise bo čitalnica naročila, so odločali odborniki na svojih sejah. Tako so na primer na seji odbora 30. decembra 1885 sklenili, “da čitalnica opusti Jurijaspušo’ namesto njega naroči 'Fliegende Bluther’, namesto Škrata ’, ki preneha izhajati v novem letu naroči 'Rogača ', preneha tudi ’Lj. Laib. ’, drugi časniki ostanejo.” Na seji odbora 20. marca 1886 so ponovno naročili “Jurija s pušo”. Navedel bom še en primer iz leta 1888, ko so na seji odbora 21. decembra sklenili “naročiti vse časopise kakor minulo leto razen 'Parlamentari-ja ’, ki naj se opusti, namesto njega naročiti se sklene 'Obzor'. ” Iz tega se vidi, da čitalnica ni bila naročena vedno na iste časopise, marveč sojih menjali, kakor so pač predlagali odborniki. Razprave na sejah odbora, katere časopise bodo naročili, so bile včasih zelo burne. Odborniki so hoteli, da bi se naročali časopisi, ki so bili všeč njim. Zgodilo se je, da so v svoji trmi šli tako daleč, da so celo izstopili iz odbora, če njihov predlog ni uspel in čitalnica ni naročila zaželenega časopisa. V letu 1887 je veliko vznemirjenja zlasti med klerikalnim delom Novomeščanov sprožil predlog g. Bolte, ki ga je izrekel na občnem zboru čitalnice 17. decembra, da “naj bi se mesto 'Slovenca'ker ima čitalnica mimo njega že dva dnevnika naročil rajši hrv. časnik ter nasvetuje 'Obzor’.” Predlog na naslednji seji ni bil sprejet. Večkrat so se člani ponudili, da plačajo polovico naročnine s pogojem, da se čitalnica naroči na določen časopis in plača drugo polovico naročnine, vendar je časopis ostal v čitalnici. Posamezni člani so dajali čitalnici svoje časopise brezplačno na razpolago. Tako sta na primer dajala dr. Slanec “Neufrei Pressc” in g. Bolta “Slovenskega gospodarja.” Počasi je Narodna čitalnica dobila lepo zbirko časopisov. Kljub tako bogati ponudbi časopisov novomeški dopisniki večkrat v svojih dopisih zapišejo, da jih “čitalniški udje ne bero” in zaradi tega ne vedo, “kaj se dogaja po svetu in kako se drugod borijo za narodno stvar”. Na prvem občnem zboru Narodne čitalnice 23. oktobra 1865 je bil med odborniki izvoljen tudi knjižničar. V začetku je bila njegova skrb naročanje časopisov, hranjenje tistih, ki so bili določeni za knjižnico, in njihova vezava na koncu leta. Ostale je prodajal mesarjem in trafikantom za star papir. Narodna čitalnica jc bila od leta 1867 članica Slovenske matice, od leta 1868 Mohorjeve družbe in Slovenskega dramatičnega društva. Ker niso ohranjeni sejni zapisniki iz druge polovice 60,70 in prve polovice 80 let 19. stoletja, ni moč navajati točnih podatkov, toda ustno izročilo pravi, da so izposojali knjige svojim članom že od leta 1865. Z leti je knjižnični fond naraščal. Zapisnik seje občnega zbora 18. decembra 1886 nam pove, daje čitalnica dobila tri knjige od Slovenske matice in daje vseh knjig “sedaj nad 300 knjig različne vsebine”. Marsikatero knjigo so člani in nečlani darovali čitalnici. Z rastjo fonda knjig so rasle tudi naloge knjižničarja. Od njegove vestnosti je bilo odvisno, kako sproti izpolnjuje manjkajoče časopisne številke in kako ima urejeno Čitalniška knjižnica se jc srečevala j- «„je težavami, s katerimi se srečujejo knjižnice. V letu 1886 jc knjižničar Josip .^.jnjih °c Knjižnice. v iciu ioou je Knjižnica. | »rinil**1 razposlal seznam časopisov s prošnjo, da s c s0-bi trgali in jih mazali ter pozval vse člane 1 , ^3-jevalce, da morajo knjige vrniti do 15. jam1 di ureditve knjižnice. . x:tain'v‘ _ Delovanje knjižnice nam lepo prikaze1- vjcP talni"11! L/ClUVtllljG MIJIZIIILL Ildlll K* < pftfV statut iz leta 1873. Pod točko 6, ki dol ° inločC,e'!> društvenikov, med katere sodita, u^a P0.a,„nniein urusrvcniKov, meu Katere souna, 1 ,i.rUn]t . redu prejemajo časopise in knjige za domau “da smejo omikani tujci v čitalnico vpelješ' j- ige, tačasne društvene veselice brez vsakiga p'a 1 so se morali “enemu predstavniku predstav ^je svoje ime in stan v posebno knjigo vpisat1-1 dopuščeno, da 14 dni bere časopise in knji&J./ »(t 7). čla"'; Bralno sobo v čitalnici so obiskovali tudi^ Očitno je postal obisk nečlanov velik oz. ■ za čitalniške člane, kajti na seji odbornikov ja irna bra 1885 jc profesor Rajko Perušek opozo^j^a' jo prednost pri branju časopisov nc"ia.n-l [,ranjc jc, da sc obesi v bralni sobi napis, da je (0ni, * voljeno le članom, njihovim družinam m ^rrna""i jih člani pripeljejo s seboj. Knjižničar ^^ga1^ predlagal, da sc uvede enak bralni red, 'a sajvZa ajo v Ljubljani. Njegov predlog jc bil sPrcJ ,gg6 pisniku seje občnega zbora 18. decembra ^of “V bralni sobi se je uvedel bralni ,.5rt orabljalli, Ljubljani.” Verjetno so s tem preprečil'uP.c 5led čitalniških časopisov in knjig nečlanom. • zaP' nji niso včlanili? Glavni vzrok jc bila sloj tost čitalniškcga članstva. S zi z nie piši me. fen krii upi jan Zal sko od skj| odi Tak >n 2 ran zad zdi gfo vice Poz tuci liza 'zva Prci kile Piša Piša It K £c !°gr ic ra Gre jHer line nih Poš] 'Pan S0|; Pad »od stav sept % S K a K H yi S kn 'h *h 'e; "P, 'a 6« I V. \ IVIII vuun j- ----- ^ ^ "stva' k PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV , Krivi so vlada ln državni organi __^agožnova izjava jj z^nska *cme?ka zveza je v zve-me,l!!„ nJem nacionaliziranih njiv piL i? P0slalii 'zjavo, v kateri med’rte 6 za naraščanje konflikta čenči i"acionalizacijskimi upravi- janie ' so dolžni skrbeti za izva-ZaWtehi? 0 denacionalizaciji. Takinnr U ,eB.a k«r 3.856 delnih, in zavezan nanje uPravnih organov razumi?:?, cv za denacionalizacijo zadetih^ Poroča ogorčenje pri-zdržavihf ra,vicenccv, ki se izraža že grobo krš??k° ““Pokorščino, saj so ^... cnc nj.hove zakonite praviva vi„unska kmečka zveza zato lucije in vse odgovorne inšti-jizacijo zavezance za denaciona-izvaiai' aJ Pospešeno in dosledno Prenehair,k°n “denacionalizaciji in v*janskii Z£r°hinii kršitvami drža-k!le Pravice^VC 'jrr.dem, ki so jim natečaja |s, RIBNICA - Še do Seraf;'! Je.možno poslali svoje '°8rafski Lt?A .djaPozitive na fo-nrazpisai p eiaj ‘Ribnica 95”, ki ga Gre Pred« °klub “Družina FujU. ^aitostih6^ za Posnetke o zna-'?«, Pa t,,H-nbnRko‘kočevske do-"'h temah 1/a fotografije o sploš-P°š!je ,YS?k udeleženec lahko aianj5 x5J r ^e' (dia, format naj-50 'ahkov^r e'°8ralijc s podlago pa s profitnimi I?5*« skunt/- BivSa kočevska ob-Ln°Pania ^InaJe nova najboljša £S* °2?a Pa ni hil° >n so zalo Z Globusom ,ba izlet! eiS/cef‘*°!stT ??!°inikov Dole-t^lovici ' h>lh bomo v clru- sršaja« /e, ‘tl« Vrxtn>VJ’ zatem pa so S*‘hi*™? kočniki iz 1987. fijfaii slaTn! bo lanska n Vrha i Ja L&ar «'Z Stan-:Slc, "dla Studio D. Med tečsaar Breg N-p- Ustavite divjaka! Prebivalce Šegove in Cesarjeve ulice, Drske, Broda in vmesnih povezovalnih ulic in poli v Novem mestu vznemirja zadnje mesece mlajši dirkač na močnem motornem kolesu. Z rdečo čelado se je med šolskim letom zjutraj ustavljal pred Srednjo šolo tehničnih in zdravstvene usmeritve, čez dan pa spet navijal konjske sile svojega motorja do najvišjih glasov. Fant uživa, ko požene motor od novega Šmihelskega mosta do Drske proti Brodu na 120 in več kilometrov, pri čemer mu “stroj” tuli le malo manj, kot so glasni avtomobili formule ena na znanih dirkah. Z divjo naglico se mu vedno neznansko mudi tudi po vseh drugih zgoraj naštetih ulicah. Da je pob spet na cesti, lahko slišite že pred šolo pri dijaškem domu; tuljenje motorja po široki cesti pred avtobusno postajo odmeva po vsej Šimi soseski! Fant se nam smili: kot nepoklicen dirkač ne ve, da je na enem izmed treh novomeških pokopališč kljub vsej prostorski stiski z grobovi še vedno prostor za skromno žaro. Če do danes (morda) še ni imel nesreče, to ne pomeni, da se pri tako (pre)-drznih vožnjah to ne bi moglo prej ali slej zgoditi na obljudenih cestah opisanega okoliša, kjer se vedno igrajo množice otrok. Zgledi vlečejo: “velikega brata” že vneto posnemajo pobčki na mopedih, najraje med 21. in 22. uro zvečer: svoje konjičke "navijajo” do zadnjih kubikov, po dva mora vleči šibko vozilo, čelade pa so pri teh učencih samo na balanci motornega kolesa. Zato, da ne bo prepozno: Ustavite divjaka! ^ ^ Politična birokracija Z občinsko politiko v Trebnjem se pojavljajo nenormalni problemi vse od časa, ko sc je, takrat še za predsednika skupščine, dal izvoliti Ciril Pungartnik. Ti so dolgo časa bili politične narave, sedaj pa kot da so pri političnih nemočni, pa so prešli v birokratske. V Trebnjem čakaš po vrnitvi obrtnega dovoljenja na delovno knjižico tri mesece pod pogojem, da so poravnani vsi stroški. Po zaključku, čez pol leta, pa si davkarija začne ponovno izmišljati stroške in ponovno pošilja položnice, kot da sem obrtno dovoljenje dvignil, ne vrnil. Mimogrede seveda zaradi tercialsko-komunis-tične politike pod vodstvom Pungartnika, ko je uspelo ustvariti ozračje, v katerem ne samo da ni možno delati kot obrtnik, ampak tudi ni možno oz. ni bilo možno živeti. V oddelku za notranje zadeve pa ni možno urediti prepisa avtomobila tako kot drugod, kar so mi povedali v podjetju, kjer sem kupoprodajno pogodbo sklenil, ampak zahtevajo podpis tretje osebe, kar ni možno, zato bo to, že dogovorjeno, uredil republiški UNZ' ANTON JUDEŽ Ko s tako lahkoto ponižujete borce socialno delo Partizani Cankarjeve brigade smo spravo dokončno, neopazno, opravili že kma lu po vojni - Od nje nič več ne pričakujemo razen ponovnih razprtij • Noben človek ni vreden hvale. Vsakdo je vreden samo pomilovanja. (Rozanov) • Če mi bo kdo pel hvalnico “ob odprtem grobu ”, bom zlezel ven in mu dal zaušnico. (Rozanov) Nič novega ne ponujate, gospod Stanislav Klep, ob svoji lipi sprave. Zakaj ste si morali za to izposoditi celo ubogo drevo, saj so se tisti, ki ste jih prizadeli, izživljali nad njim? Narava je poklonila človeku drevesa zato, da mu lajšajo življenje, da črpa njihovo zdravilno moč, ne pa, da jih izrablja za svoje politične igrice. Partizani Cankarjeve brigade smo se ves čas vojne spravljali z belogardisti in poznejšimi domobranci. V ta namen smo izpustili na svobodo na stotine ujetih belogardistov. Naše pripravljenosti na spravo pa nam niso vračali, saj so vse ujete partizane pokončali ali pa jih predali okupatorju. Naj vas spomnimo na Podbočje, Suhor, Hinje ter čas ob razpadu Italije, ko je bilo tudi izpuščenih mnogo belogardistov. Nekaj se jih je celo pridružilo naši brigadi. Vse te trditve lahko podkrepimo s številkami, pričami in fotografijami. Po toliki škodi in žrtvah tedaj, sedaj, po 50 letih, govoriti o spravi, je ravno tako kot zvoniti po toči, bi rekel naš kmet. Kdor čuti, da mu je s komerkoli potrebna sprava, naj to nemudoma opravi, brez nadlegovanja drugih ali celega naroda, posebno mladega rodu, ki ga te, že toliko stare travme ne zanimajo. Partizani Cankarjeve brigade smo spravo dokončno, neopazno, opravili kmalu po vojni. Skupaj smo pljunili v roke in z ramo ob rami obnavljali porušeno domovino, saj nam je šlo zgolj za preživetje vsem enako; za nadaljevanje razprtij ni bilo ne časa, ne volje, ne potrebe. Nastale so mnoge skupne družine, skupaj smo zgradili hiše, ceste, tovarne, bolnice, šole itd. Skupaj smo ustvarjali tak standard našim ljudem, da so nam ga marsikje zavidali. Mi in naši otroci smo imeli delo in kruh. Ali ga imajo danes? Nič nismo dolžni spravi in od nje nič ne pričakujemo - razen ponovne razprtije, ki jih podpihujete vi, gospod Klep, in vam podobni. Pravijo, da ste bili partizan. Kaj ste počeli tam, da sedaj s tako lahkoto pljujete v lastno skledo? Vam gre morda za politično moč, ki si jo s svojimi nastopi nedvomno želite? Jo v partizanih niste dosegli in zato sedaj revanšizem? Nam niso ploskali Italijani tako kot belogardistom, ko so jim ti v Trebnje že v letu 1942 pripeljali na streljanje ujete partizane. Za okupatorja je bila srečna okoliščina, da smo se sprli med sabo, saj so namesto njihovih vojakov umirali naši ljudje (belogardisti), ko so jih pošiljali v patrole po gozdovih za našimi enotami, kar so bile smrtno nevarne naloge. Nismo krivi za poboje, ki so bili morda kdaj storjeni zaradi osebnih obračunov. Nismo krivi za povojne poboje. Trdno pa smo prepričani, da bi bilo malo žrtev, če bi se po končani vojni belogardisti razšli na svoje domove. Namesto tega pa so po nalogu svojih kolovodij (ti so pravočasno odnesli pete na varno in rajo prepustili usodi) korakali z Nemci prek meje in spotoma, tudi že po končani vojni, pobili nešteto partizanov, ki so ščitili meje naše domovine. Bili so zavedeni, misleč, da se bodo zmagoslavno vrnili in svojim kolovodjem zagotovili prevzem oblasti, ki si jo iz svojih postojank po tujini še danes želijo, zato toliko govoričijo o spravi in povzročajo ponovno delitev naroda. Pri tem pa svojo vlogo igra tudi cerkev, ki si ponovno želi politično DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj in gospodarsko moč. In ravno cerkev si družno z raznimi gospodi Klepi najbolj želi sprave, kar naj bi ji povrnilo oblast in čast, ki si jo je omajala že pred drugo svetovno vojno, posebej pa v usodnih dneh za narodov obstoj. Cerkev naj se najprej spravi s svojim bogom, saj je bilo Kristusovo ime skrunjeno v propagandi boja proti partizanom. ISCEM FRANCA NJEMANIČA V 8. številki Dolenjskega lista z dne 23. februarja, ki sem ga prejel 3. aprila, sem v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca” prebral sledeče: “ “Ana Sašek iz Metlike je v časopisu prebrala; da Janez Matašič iz Kanade poizveduje za krojačem Francem Nemaničem, po domače Kraševčcvim Frenknm, rojenim leta 1920 na Radoviči (tam je tudi živel), s katerim je izgubil stik med svetovno vojno...”. V katerem časopisu je Ana Sašek to prebrala, je zame uganka, ker nisem dal v noben časopis, da iščem Franca Nemaniča. Poizvedujem pa pri naših rojakih o Francu Njemaniču s Krašnjega Vrha in kdor koli mi ve kaj povedati o njem, se mu bom iskreno zahvalil z lepo nagrado. JANEZ MATAŠIČ Ontario, Kanada Ni nam težko ugibati, od kod geslo, ki so sc ga posluževali belogardisti: “V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan!”, če ne od tistih klerikov, ki so sodelovali z okupatorjem. Sicer pa naj bi bil Kristus, po nekem izročilu čisto navaden človek, prvi socialist in komunist, ki mu ni šlo za čast, še manj ža oblast, ampak za pomoč zatiranemu malemu človeku. Cerkev si ga je zato prisvojila in iz njega napravila mit, s katerim že tisočletja “drži na uzdi” lahkoverne množice. Zavedni Slovenci v drugi svetovni vojni nismo imeli izbire: ali boj proti okupatorju za osvoboditev ali deportacije, taborišča, izselitve, topovska hrana na različnih fašističnih frontah in končno razkosanje dežele po raznih gospodarjih. Izbrali smo pot upora in svobode. Ta nas je vodila v gozdove, po njej smo odšli, zavedajoč se vseh naporov in pomanjkanja. Vse to smo premagali z voljo in pogumom in končno premagali smo okupatorja skupaj s svobodoljubnimi narodi Evrope. To je edina resnica in zaradi te ne potrebujemo nobene sprave. Na koncu, gospod Klep, zakaj s tako lahkoto ponižujete borce, katerih sestavni del ste baje bili (tudi to govori o vaši morali)? Raje se potrudite in spravite med seboj različne religije m vere, zaradi katerih je in najbrž še bo umiralo na milijone ljudi. Za odbor Cankarjeve brigade Novo mesto: MARTIN RUKŠE Kjer osel leži, dlako pusti Tako pravi stari pregovor, ki še vedno drži KOČEVJE - Veliko dobromisle-čih ljudi seje razburilo, ko so zvedeli, da so neznani storilci pri grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu s črnim barvnim sprejem popackali kažipot, umetniški kip, drevje in celo kante za odpadke s kljukastimi križi. Na kip pa so dopisali še nekaj težko berljivih besed, a se da prebrati kot “Nekat sam se tu borio”. Gotovo gre za barbarsko dejanje, ki zasluži obsojanje. Kdo je to storil, bo gotovo težko oz. nemogoče ugotoviti. Po Kočevju je namreč mnogo podobnih “spre-jastih” packarij, največjih oznanja razne ansamble, so pa tudi kljukasti križi, napis “Juden rausl”, o čemer smo pred meseci objavili tudi fo- tografijo. Zanimivo je, da ti napisi ne vzbujajo podobnega ogorčenja nekaterih, ki kritično ocenjujejo zadnjo nekulturno mazaško akcijo v Rogu, čeprav gre v vseh primerih za nekulturno dejanje v slogu “Kjer osel leži, dlako pusti”, vredno obsojanja. Ogromna večina prebivalcev Slovenije si želi živeti v miru in spravi. Za medvojne in povojne zablode se je treba oprostiti (obe strani) in si odpustiti, pozabiti pa na vse tisto ne bi smeli. Pozabiti ne zato, da ne bi spet nasedali raznim politikom in politikantom, ki le zato, da bi sami bolje živeli, ščuvajo ljudi drugega proti drugemu. Nekaj takega je bilo jasno čutiti tudi iz nekaterih govorov na spravni svečanosti ob 50. obletnici pobojev v Kočevskem Rogu, podobne misli pa je slišati tudi iz ust nekaterih politikov. JOŽE PRIMC Zahvala sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali Center za socialno delo Novo mesto je v okviru svoje preventivne dejaynosti organiziral počitniški sprostitveni tabor v Dolenjskih Toplicah. V taboru je bilo v času od 7. do 13. julija 100 otrok z območja bivše občine Novo mesto. Izbrali smo otroke od 5. do 8. razreda iz družin, ki jih dobro poznamo in za katere menimo, da je bilo to druženje posebej koristno. Nekaj otrok je bilo v taboru tudi nagradno. Cilj tabora je bil ustvarjati klimo, da se otroci s pomočjo športa, igre in zabave učijo pozitivnih medsebojnih odnosov. V ta namen so nekatere aktivnosti potekale za vse otroke hkrati, druge pa v skupinah. Iz ankete je videti, da sta bila otrokom všeč tako skupinsko delo kot delo celotnega tabora skupaj. Čas je hitro mineval za otroke, za mentorje in komentorje malo manj, in tako smo se poslovili, nekateri z lepimi doživetji, drugi malo manj, pa vendar bi otroci želeli še ostati v taboru. Tabor je bil za vse udeležence brezplačen, zato se moramo zahvaliti našim sponzorjem, in sicer: glavnemu sponzorju Mestni občini Novo mesto, Krki-Zdravilišče Dolenjske Toplice, ki nam je omogočila tridnevno brezplačno kopanje za vse otroke, Dolenjski banki Novo mesto, Občini Šentjernej, Kartuziji Pleterje, Servisu in prodaji koles Jože Smole, Avtobusnemu podjetju Gorjanci, Lokostrelskemu klubu in Vodnogospodarskemu podjetju Novo mesto. Popuste so nam omogočili Jamarski klub Kostanjevica, Zveza prijateljev mladine in Rafting klub. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je tabor uspel, saj je to naložba v mlade ljudi, na katerih svet stoji, zanje pa smo odgovorni m‘' Center za socialno delo Novo mesto ALOJZ SIMONČIČ OŠ IZ LIPE V SESTAVI OŠ DOBREPOLJE STRUGE - Šolska organizacijska enota s sedežem v naselju Lipa, ki je do sedaj delovala v sestavi OŠ Stara Cerkev pri Kočevju, bo od 1. septembra letos delovala v sestavi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OS Dobrepolje. Tako je odločil občinski svet Dobrepolje, kamor ta šolski okoliš spada po uvedbi lokalne samouprave od 1. januarja letos. Navzlic raznim organizacijskim spremembam, ki jih je šola v tem kraju od svoje ustanovitve doživljala, je odigrala pomembno vlogo, V. D. KLJUKASTI KRIŽI POD KRENOM - Tako je onečaščen kažipot do grobišča pod Krenom v Kočevskem Rogu in vsa okolica grobišča. Neki avstralski Slovenec, ki je te dni na dopustu v Sloveniji, je ponudil, da plača stroške za odpravo tega mazaštva. Vendar je za to gotovo dolžna poskrbeti občina. Storilce tega in podobnih dejanj bi bilo treba odkriti in kaznovati. Računalnik za birmo Znanka mi je pripovedovala, je šla sosedina hči k birmi. Nič posebnega, saj je šel še kdo. Toda sosedina hčerka je dobila od bot-rice računalnik, uro, zlato verižico in zapestnico ter še veliko ne tako majhnih drobnarij. Sorodniki, ki so prišli na slavje, so birmanko še dodatno obdarovali z zlatnino -prstani, uhani. Skoraj bi me kap. Tako draga darila in to dandanes, ko So ljudje brez služb, brez denarja in se komaj preživljajo iz meseca v mesec! Ni tako daleč nazaj, ko sem tudi sama šla k birmi, Takrat so bila darila bistveno drugačna, predvsem pa mnogo bolj skromna. Če je kdo že tako pogumen, da gre zdaj za botra, sploh ne ve, kaj mora kupiti. Vse je postalo premalo. Ne preostane mu drugega, kot da birmanca vpraša, kaj si želi in ob tem upa, da si ta ne bo zaželel avla. Do tega ne manjka več veliko. Moja sodelavka je za nasvet pri izbiri darila vprašala svojega birmanca in ta je izrazil željo po barvnem televizorju! Primer ni edin. Otroci se med sabo pogovarjajo, kaj je kdo dobil, primerjajo in tekmujejo z darili. Ubogi so tisti, ki nimajo nobenega strica in tete iz Nemčije ali Amerike. Ali župniki, ki svoje varovance duhovno pripravljajo na birmo, dovolj opozarjajo, da darila niso najvažnejša in da je bistvo birme sprejem jv. Duha, ne pa računalnik? LIDIJA MURN Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D zz. naroer~i i hči n-si izleti !if 1ixFT ‘I ačfLI |nace h franc PRAZNIK 1 PLANTAN STANE ALENKA _ PKIJVM)\I< I MAKIJA I LOGAR I s n«ej »zlet ZVONKO ‘KO/\LIJA j STA! 'X$8A V„',T; ,h' Kimvk Hkvlkimt' Ml.« sa»KKsa A S AKINKA | j MAKI A OBNAK ggŠENICA ,MW te Studio D ■BM IVANKA ANUROlC ANDREJA JKVNIKAK. J ANI ■ IVANKA ■MAKIJA I JOŽICA* L BOKIN KAFKO ■ZORKA goi.obMstipam _ MARTIN I JOŽICA ■ KARM OMČB TOMAZIN ■ Ml VKVKMsKIŠE ■ JULKA I LAVRIH LAVRIH M ŠTEPEC |FAB. '"'ŽICA ■ KARMELA \KAKM SKUŠEK MAKIJA IBJAN VIDA LONG J Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Župan in občinski svet proti šoli Dol. list št. 25, 22. junija Ivan Cankar na nočni seji Dol, list št. 28, 13. julija Gospej Olgi Julijani Pečar, drugič in zadnjič. Gospa Pečarjeva je v zadnjih ted- nih trikrat reagirala na moje pisan-nkom Žu je, dvakrat v zvezi s člankom Župan in občinski svet proti šoli, v zadnji številki pa na moj prispevek Ivan Cankar na nočni seji. V vseh treh prispevkih vztrajno ponavlja, da napačno in neobjektivno prikazujem njeno denacionalizacijsko zahtevo. Čeprav sem ji že v prvem odgovoru jasno in razumljivo zagotovil, da njenega denacionalizacijskega zahtevka ne prikazujem, da ga ne poznam in da mi ni tudi nič mar, si gospa Pečarjeva tega očitno ne da dopovedati. Nadalje mi v svoji podtikajoči maniri predlaga, “naj se ne vtikam po željah drugih v zasebne denacionalizacijske jjostopke slovenskih razlaščencev”. Se enkrat: meni so zasebni denacionalizacijski in drugi postopki slovenskih razlaščencev toliko mar kot želje drugih v tej smeri. Zato pozivam gospo, naj jasno in odločno pove, po katerih željah pišem. Da bodo vedeli oni in jaz. Njena zahteva, naj dam svoje nepremičnine in premičnine takoj v sklade, pa je pač na ravni njenega razumevanja polemike. Nikakor se ne morem znebiti občutka, da gospa Pečarjeva moje pisanje o problemih osnovne šole Grm m postopkih občinskega sveta in župana v zvezi s tem izkorišča za to, da kar naprej opozarja na svoj denacionalizacijski primer in ga dolgovezno prikazuje. In to na močno zmeden način. Ampak to je njen problem. Huje pa je, daje gospa ob tem, ko tako vneto prikazuje svoj primer in drugih pr kovniakii Pečarjeva tudi ve, kaj bi moralo biti v našem časopisu in kaj ne. Na to, na delo novinarjev in urednikov namreč, se pa me moti, da nekateri “občani”, med katerimi pa ni večine svetnikov, sta pa gospa Pečarjeva in njen sin, očitno vnaprej vedo, kaj in na kakšen zarotniški način se pripravlja pod točko razno. Za konec pa še to: gospa Pečarjeva piše, da sem na hodniku pred občinsko sejno sobo med potekom seje opazil, da njen sin prebira -------- ... - -oh] ■ MAG. To sploh ni res. Sploh nisem opazil, da njen sin kaj porebira, kaj šele, da MAG. To, če njen sin kaj ........................lika prebira ali ne, mi je toliko mar kot njihove denacionalizacijske zahteve, se pravi nič. Je pa zato njen sin veliko ‘5opazil” in o tem poročal “predpostavljenim”. Iz tega, da sva mimo MAG bc beročega sina, ki je na za javnost odprti seji zgolj pred sporno točko razno sedel na hodniku pred sejno sobo, šla s prijateljem Borisom Dularjem, so ti denacionalizacijski prvoborci naredili kar zaroto. Da sem se skril (pred MAG beročim sinom) za vogal, da ne bi bilo kaj slišati. Ta je pa lepa! Da bi se jaz skrival pred sinom gospe Olge Julijane Pečar! Pred nikomer se ne skrivam in, kar imam povedati, to tudi javno naredim! Mojega “pogovora” z omenjeno gospo in njenimi pa je s tem zame konec. ANDREJ BARTELJ, novinar Dolenjskega lista Gre za nezakonit ukrep Zavoda? Dol. list št. 28, 13. julija zdravstvo, RUJP-a, Agencije in Zavoda. Udeleženci so bili enotnega mnenja, da sedanje plačevanje pr pevkov ne poteka povsod v redu napada mene, tudi izvrstna pozna-Ik; ............................... valka vzgojno-izobraževalnega in procesov v OŠ Grm in stro- kovnjakinja za ekspresne rešitve problemov te šole, seveda brez “njenega” sadovnjaka ali česa že. Prestavlja prizidek, seli računovodstvo, z levo roko opravi z zobno ambulanto, dejavnosti seli “v druge prostore v mestu, katerih je dovolj prostih”. Toliko ekspresnih rešitev v eni sapi, da se človek vpraša, kaj je vsa ta leta delalo vodstvo šole. V zadnjem pisanju pa gospa e, kaj bi n--------- taki ljudje pač najbolje spoznajo, tako kot na našem nekdanjem romantičnem jugu na no- gomet. Tam so za šankom vsi najboljši strelci in selektorji, tu pa izza štedilnika najboljši novinarji in uredniki. Ampak za sedaj je še tako, da s seje, dogodka ipd. poroča pač tisti novinar, ki je tam bil, in to tako, kot sam presodi, da je prav. Meni (pa ne samo meni) se o “nategovanju” okoli (ne)ustanovitve neke občinske komisije pač ni zdelo vredno napisati niti besede. Prepričan sem, da zaradi tega naši bralci niso prav nič prikrajšani, gospa Pečarjeva pa je očitno podrobno seznanjena s potekom sej občinskega sveta in razpravami na njih, čeprav je tam.še nikoli ni bilo. Pravi, da me moti, da so seje odprte in dostopne občanom. To me prav nič ne moti, ravno narobe, motilo bi me, če ne bi bilo tako. Hudo niča ni potrjena, je torej takšna oseba samoplačnik, razen pri uveljavljanju nujnih zdravstvenih storitev, kjer potrjenost izkaznice ni potrebna. Uveljavljanje ostalih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot so pravice do določenih denarnih nadomestil, bo Zavod do poplačila prispevkov zadržal. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije O proračunu se je svet razživel Dol. list št. 27, 6. julija kam gre denar. Svetniki stranke SKD menimo, da se zdajšnja občinska uprava obnaša negospodarno, da skrbi predvsem zase in da misli le kratkoročno (jemanje denarja osnovnim šolam!). Čaka nas torej še precej trdega dela, da se bo v občinskih službah spremenilo mišljenje in da bo občina enakovredno skrbela za vse občane. K temu bo mnogo pripomogla tudi že vzpostavljena kontrola. JANKO ŠIREC svetnik SKD TVebnje Na zadnji seji občinskega sveta Trebnje je bil sprejet proračun občine. Sprejetje občinskega proračuna je vsekakor pomembno dejanje, kajti od tega trenutka lahko pričakujemo kolikor toliko nemoteno financiranje in izvajanje dejavnosti, ki so v pristojnosti občine. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov je s sprejetjem proračuna le delno zadovoljna, kajti nekaterih vrst porabe kljub našim Črnomaljski drobir Dol. list št. 20, 18. maja Ob zadnji reviji otroških in mla-:bo prizadevanjem ni bilo mogoče prilagoditi sodobnim demokratičnim razmeram. Tudi tokrat seje dogodilo, da so si ljudje, ki razpolagajo z denarjem, odrezali dobršen (prevelik) del pogače na račun tistih, ki resnično potrebujejo več denarja. Dogodilo se je namreč, da se z glasovanjem nikakor ni mogla zma- Zavod za zdravstveno zavarovanje je v juniju zaostril izterjavo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj je stanje na področju plačevanja prispevkov v zadnjem času zaskrbljujoče. Skupni dolg zavezancev za prispevek je 5,7 milijarde tolarjev, od tega pripada večjim javnim poslovnim sistemom okoli 3,5 milijard, zasebnemu sektorju pa 2,2 milijarde. Cilj aktivnosti v zasebnem sektorju je na eni strani doseči boljšo finančno disciplino, na drugi pa izboljšati zdravstveno oz. socialno varnost vseh, ki so pri tovrstnih delodajalcih zaposleni. Zato je Zavod izdatno okrepil delo finančno-revi-zijske službe, ki v sodelovanju z Agencijo za plačilni promet in RUJP-om opravlja nadzorne preglede. Nadzor zahteva rednost in pravilnost obračunavanja ter plačevanja prispevkov. Nezakonite primere ravnanja bo Zavod predal kulturi, kar se nikakor ne bi smelo zgoditi. Še posebej odločno smo bili proti zmanjševanju sredstev za osnovne šole, vendar je glasovanje dalo drugačen rezultat. Pri porabi občinske uprave pose- bej izstopajo sredstva za reprezen-’ - -ih 1 • tanco (pogostitve županovih klientov v višini 191.000 tolarjev mesečno), materialni stroški, sredstva za nabavo nove opreme občinskih organov in t.i. drugi odhodki. Svetniki SKD smo predlagali ob prvi fazi obravnave proračuna zmanjša-bcins nje porabe v občinski upravi za 10,5 milijona tolarjev. Takšen predlog je bil povsem upravičen, vendar ob glasovanju nismo uspeli. Za drugo fazo obravnave proračuna smo sc oskrbeli z dodatnimi argumenti, dinskih pevskih zborov Bele krajine je bilo v črnomaljskem drobirju priobčeno, daje zbrano poslušanje revije motil hrup otrok in zakaj zborovodje niso poskrbeli za mir, saj bi bila tudi to njihova dolžnost. Priznamo, da nas je vse sodelavce v ZKO Črnomelj (organizatorica revije) ta pripomba malce zbodla. Zato povejmo kaj o tem! Že mogoče, da je bilo malce hrupa slišati tudi v dvorano. Upoštevati moramo, daje bilo na reviji okrog 400 otrok, kar je za Belo krajino veliko in vse pohvale vredno. Tolikšno število otrok “držati” povsem tiho, pa je praktično nemogoče. Vzrokov, da prihaja do hrupa, je več, predvsem pa to, da kulturni dom v Črnomlju nima dovolj garderob, in še te so premajhne, da bi v njih vsi zbori lahko mirno počakali na nastop in po nastopu použili skromni sendvič. Zato morajo čakati v avli pred dvorano. Se pa seveda vsak šum od zunaj sliši v dvorano, tudi tisti s ceste. Kaj ta nikogar ne moti? Dvorana pač ni protihrupno grajena, o čemer se lahko prepričamo na vsaki prireditvi, ne samo na otroških. Kulturni dom v Črnomlju je glede tega že malce zastarel in bi bil za boljše funkcioniranje potreben temeljite obnove Že nekaj let spremljam naše ecanjih po dl zbore tudi na srečanjih po drugih krajih. Povsod se pojavlja malce hrupa. Boljših kulturnih dvoran pač ustreznim službam, kar pomeni, da anti bo lahko za kršitelje zahteval celo odvzem dovoljenja za delo, kazensko prijavo ipd. Posebno odmeven je nadzor Zavoda, ki ga izvaja pri potrjevanju zdravstvenih izkaznic samostojnih zavezancev in zavarovanih oseb, zaposlenih v zasebnem sektorju. Ukrepi v zvezi s potrjevanjem izkaznic so bili 12. julija usklajeni tudi na sestanku predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva za iris- in na zakonit način. Tako območne enote Zavoda redno pridobivajo ažurne podatke od Agencije in RUJP-a o plačanih in neplačanih prispevkih samostojnih zavezancev, dokazilo o plačilu bo zahteval le od tistih zavezancev, za katere ne bo imel podatka o plačilu prispevka. Vsi zavezanci, ki prispevke redno poravnavajo, bodo dobili pooblastilo za potrjevanje izkaznic za svoje zaposlene in njihove družinske člane, ki bo veljalo 6 mesecev. Pri rednih plačnikih, ki jim le občasno za določen čas izpddc plačilo, a ga nato poravnajo, pa bo to pooblastilo veljalo 3 mesece. Neredni plačniki pooblastila ne bodo dobili, dokler ne bodo prispevkov KAMERA ODKRIVA - Jumbo plakat Dolenjskega lista, vašega četrtkovega prijatelja, v bližini križišča pri mostu čez Savo v Boštanju seje očitno zdel ljubitelju grafitov ali pa morebiti skupine Demolition Group kar pravšnje mesto za preizkušanje svoje duhovitosti in izražanje privrženosti. Taki mojstri seveda še zdaleč ne bodo zadržali največjega toka informacij pri vas doma, temveč ga s svojo subkulturno sporočilnostjo kvečjemu le še dopolnjujejo, pač na svoj način. (Foto: P. Perc) poskusili isto še drugič, vendar je naš predlog že v postavki sredstva za reprezentanco propadel. Pove- dati je treba, da je 'ta predlog pro-' s. Tako ko nimamo, čeprav si jih vsi želimo, kakor tudi boljše razmere za kulturno delovanje nasploh. Črnomelj poravnali, zdravstvenih izkaznic ne bodo mogli potrditi in bo proti njim sprožen postopek za izterjavo prispevkov. Delavcem (in njihovim družinskim članom), ki so zaposleni pri samostojnih zavezancih, ki so neredni plačniki, pa bo do poravnave prispevkov zdravstvene izkaznice potrjevala območna enota Zavoda na podlagi posebne izjave, ki jo bodo morali podpisati v zvezi > prejemanjem plače. Na osnovi izjave bo Zavt Zavod v primeru neplačevanja prispevkov ukrepal proti delodajalcem, saj delavci ne morejo nositi posledic zaradi plačilne nediscipline delodajalcev. Če pa bo Zavod pri preverjanju o poravnanih prispevkih ugotovil, da je delavec vedel in soglašal s tem, da njegov delodajelec prispevka zanj ne poravnava, mu Zavod do izterjave določene vsote dolžnih prispevkov zdravstvene izkaznice ne bo potrdil. Ali je zdravstvena izkaznica potrjena ali potrditev ni starejša od 30 dni, bodo izvajalci zdravstvenih storitev dosledno preverjali. Če izkaz- padel samo za en glas. Tako kot že nekajkrat je tudi tokrat odločilo delovanje prvaka socialdemokratske stranke, ki zadnjih nekaj sej deluje povsem ultra levo. Sredstva reprezentance oz. sredstva za pogostitve županovih klientov so tako ostala na ravni sredstev za reprezentanco podjetja, ki šteje okrog 600 delavcev in večji del svoje prodaje realizira na tujih trgih. Svetniki SKD smo predlagali zmanjšanje omenjenih sredstev le za slabo polovico, in kot je bilo že povedano, nismo uspeli. Potrebno je tudi omeniti zavrnitev zmanjšanja materialnih stroškov. Predlagali smo zmanjšanje za 5 milijonov. Materialni stroški so namreč zelo ohlapna zadeva, iz njih se lahko izplačuje marsikaj. Naša ugotovitev, da so v občinski upravi od lanskega leta narastli material- ima vsaj to srečo, da so revije bodisi otroških pevskih zborov bodisi otroških folklornih skupin ali revi- ni stroški v primerjavi s plačami za ‘ 1 1 :in ' 29%, je pri razpolagalcih z denarjem naletela na neugoden odmev. Predlagano zmanjšanje bi vrnilo materialne stroške v lanske okvire, upoštevajoč tudi nekatere interpretacije občinske finančne službe. Odpiranje postavke “drugi od- hodki ali neka rezervna potrošnja : lahko po- ji,3 milijona tolarjev) se lahko po javi le pri gospodarju, ki mu ni mar, je odraslih in druge prireditve dobro obiskane, za kar se posebej zahvaljujemo naši zvesti publiki. Srčno upamo, da nam bo takšne stvari oprostila, če bo vse drugo izpeljano, kakor je treba. Letošnja revija otroških pevskih zborov Bele krajine je bila deveta po vrsti. V primerjavi z ostalimi območji Slovenije smo pravi začetniki, vendar postopno lovimo korak z njimi. V tem času so zbori precej napredovali, kar je prav gotovojudi zasluga pevskih revij. V pripravo take revije je namreč vloženo mnogo truda zborovodij, pevcev, šol in drugih, revija je le prikaz najboljšega, kar je v tekočem šolskem letu nastalo. Upamo, da se bo v naslednjih letih zaposlilo še nekaj mladih učiteljev glasbe, tako da bomo imeli še kak zbor več. Zdaj sloni zborovsko petje na nekaj zborovodjih, učiteljih glasbe v osnovnih šolah, ki se razdajajo, kjer je treba in kolikor je treba, in ne vprašajo ne za čas ne za denar. Ni dovolj videti samo revijo, pogledati je treba tudi malce globlje v kakšnih razmerah deluje to naše zborovstvo. Res je v predmetniku osnovne šole predpisan čas tudi za pevski zbor, vendar je število ur premajhno, urniki često nemogoči, instrumentalna spremljava nedosegljiva, o kakšnih denarnih stimulacijah zborovodjem ni ne duha ne sluha. Tako pač poskušamo z dobro voljo, se pravi res na ljubiteljski ravni napraviti, kar še lahko napravimo. Ob vsem tem pa še kriviti zborovodje za malce hrupa na prireditvi se mi vendarle zdi preveč. Precej časa sem že prebila med mladimi pevci in njihovimi zborovodji, zato poznam te razmere ,čitno, da Iffss&tissS obračunavanju, čeprav rtači P j ja, kakršno je bilo v prcjšnjiSte " DL, dokazuje prav nasprotna nazadnje: osebno me prav niG>_ zanimajo morebitna soglasja v črnomaljski obči > j jih morda imate, to uredite J seboj in, prosim, nc vpleta** t Kar se tiče mojega poročanj^ dovolj od blizu. Poznam njihova ade prizadevanja, njihovo obnašanje in doslej še nisem zasledila, da bi se kdaj kateri otrok obnašal neprimerno ali da jih zborovodja ne bi imel stalno na očeh, jih bodril pred nastopi, opozarjal na lepo vedenje in -odam, da sem bila nanjo P na kot novinarka, torej F je stavnica javnosti. Na ob vsebine dnevnega ni- bodo povedali svetniki, n 0pa-kakršnega vpliva. Sem I« zovalec, poslušalec in Ovniki jav' topi, opozarjal na lepo vedenje m poskrbel za vsakega, če je šlo karkoli narobe. Zaradi morebitne majhne otroške razposajenosti pa ne gre delati panike, še najmanj ob tej reviji. Mimogrede: od poslušalcev nismo bili deležni nobene tovrstne kritike. Naj se ob koncu zahvalim v imenu ZKO Črnomelj vsem osnovnim šolam v Beli krajini, ki so v tem šolskem letu sodelovale z nami pri pripravi revij otroških in mladinskih zborov ter otroških folklornih sku- nosti, torej volilcev, ki so j li. In če se odločijo, da o ^ dnevnega reda porribijo n J y j. za razpravo o tem, a11 ravnatelja dali soglasje a . ovSkt bila ena petina točke ^ ol. zadeve”), je razumljivo » * piša- no do javnosti, da bom o oSt3|e la. To pa nc pomeni, da sei gt3. teme zanemarila. O rudnik«1^ terem je bilo na seji tu posej1 ra, sta bila v prvi številki . Ppjsj. dva prispevka na 1 • sira ^ ^ # O vseh drugih temah, k sosvetnilj! pin in pri drugih prireditvah, saj nimive ali pomembne, a brez njih ne bi mogli izpeljati vsega o njih spregovorili neka| g][u -------------------------------. j « . pa :e bilo d > začrtanega programa na tako solidni ravni. KSENIJA KHALIL tajnica ZKO Črnomelj V Žongliranje s soglasjem ravnatelju straneh časopisa. Sicer p‘ & < narstvo toliko avtonomno. ^ narji, uredništva in novinars ^ ne hodijo nazaj na teren kako dolge novinarske Pr'Pka -naj napišejo o določeni šne črke in naslove naj In tudi ne, ,11 naj bo n »>£, [,* Dol. list št. 29, 20. julija Čeprav sem nekajkrat prebrala pisanje kluba občinskih svetnikov LDS in DeSUS občine Črnomelj na 16. strani prejšnje številke Dolenjskega lista, še vedno ne vem, čemu je prispevek namenjen razen zlivanju gnojnice (name, seveda) in skrotovičenim podtikanjem. Doslej sem bila prepričana, da se kar dobro poznam, a sem šele iz vašega pisanja zvedela za svoje “osebnostne kvalitete”. Dodam lahko le, da nisem ne zamerljiva in ne maščevalna, sicer bi mojo biografijo spoznavali še kje drugje. Če sem bila že izzvana, bom tudi odgovorila, četudi mi iz vašega pisanja ni razvidno, kaj od tistega, kar sem napisala, na seji občinskega sveta, kjer je bil med drugim govor o dajanju soglasja za ravnatelja oz. v.d. ravnatelja osnovne šole Mirana Jarca, ni bilo bodisi izrečeno ali za- r„e^asTp»«a ob dajanju soglasja za -0 ja as, ja bi bilo potrebno komen s zanj nisem odločila- P u se* je na sejah zavzema (**„*»£ da nc štejem v slabo), disu „ n niki dobili gradivo vd.P “iSSi&tE ES* lagala svetu nov sklcP ULlasj« 0 bil namreč govor samo> o°»e(j se)° ravnatelja), zasedala ce* ravnatelja), zasedala cet obiinskCSJ,ffiM 1 novinark, DolrnJ.«* pisano v gradivu. Po vašem naj bi bil ailo sporno, da sem “...svoje poročanje s seje občinskega sveta zopet začinila z nestrokovnim komenti- Po strelu poti nazaj ni več _ - >3 iltl ranjem o zakonskem neobstoju vršilca dolžnosti na eni strani ter z nepopolnimi informacijami o izidu glasovanja svetnikov na drugi strani...” (citat iz vašega pisma). Naj povem, da moj novinarski prispevek ni bil nikakršen komentar, ampak zelo suhoparno novinarsko poročilo, kjer so našteta le dejstva, po- Dol. list št. 28,13-jOSi ^ Trinajstega ju,'ja °° gokrat poprej z vcs P,cdn( n„i„mcW-m listu Z rado; . , vedana na seji ali zapisana v gradi-' : ni......... vu. Moja napaka, če bi ji lahko tako rekli, je bila le v tem, da ob vsakem stavku nisem napisala, kdo ga je izrekel. Tako je na neobstoj v.d. spomnil svetnik Milan Kranjc, ki ga že dolgo poznam iz skupščinskih klopi kot človeka, ki je, ko so bili delegati v zadregi, kako naprej, z dobrim namenom pomagal z nasveti, ki izvirajo iz njegovih dolgoletnih izkušenj v družbenih dejavnostih. Verjamem, daje bil takšen njegov namen tudi tokrat. Kar pa se tiče vedejevstva, je v mojem poročilu dobesedno navedeno, da “je svet šole na izredni seji sprejel sklep, da do takrat, dokler ne imenujejo ravnatelja, zaradi nemotenega dela na šoli opravlja to nalogo kot v.d. ravnatelja Boris Mužar, vendar najdlje eno leto”. Res, da ob tem ni bilo zapisano, kateri člen zakona o zavodih predvideva takšen pogoj, kar po mojem skromnem mnenju ne spremeni bistva. Razumljivo je, da svet šole dela po zakonih in predpisih. In še o glasovanju: 11 svetnikov je bilo proti temu, da izdajo Mužarju soglasje za v.d.,ravnatelja, 7 pa za izdajo soglasja. Že prvošolček ve, da je 11 več kot 7. Ne vem, kaj je tukaj netočnega. Razen morda to, da nisem vpletla politike, čeprav mi očitate, cla sem jo. Vpletla pa je nisem iz več razlogov. Prvič, ker sem si drznila pomislili, naj soglasje za ravnatelja temelji na strokovnih, in ne političnih stališčih. (Iz mojega poročila je razvidno, kakšno je bilo strokovno mnenje za to pristojnih ...„ .-rostrel“i SES KS ga prebral ta. njeno osebo v d loh n* p i dejanju. Sam K> J . nni imenu!*'11 ... lffl” naTotografiji ter vsem, ”• ^ oes človeku pomen • kot po Vzemimo ga kot “I ko *j, i vidnih m 'J |j p( vc§a.p:‘Gh slabo vidnih in sWP a'nju 1 grešljivcga Pr' rCjh p|aZ°v ruševin, iz Sors* j" Ve«1 J ;sno oko... e^el Morda bo kd ja rn , ESKTj a k.oncu^'l nil°d.M služb). Drugič, ker je že na seji z opozicijske strani prišla pripomba Danijela Klepca, cla se mu zdi, da gre za politični obračun, proti čc-Jai mur je Janez Kure sicer protestiral. V I odkrivanju mami ■ \osC tj> res ni'c ne P»“n' * rlocnr\ nlčf)... . I/ P I . ^ jcno dejanje m Na koncu b. še rnj|()jtaKsC(P sestavek nc b0 °^.c|i, p°‘eslTiCr!h del, kot ^,c .PhnPp|ača‘i "" umevam pripravljen P j tam u<,p karto za Bosno, Pa Velik0 z 2» svoje strelske st jcj! Pa hov in dober pofe vO^L-f mere. \1ARJaN »fC Mogoče je mogoče ■ poslej tudi v Brežicah! JAVNI PROTEST! Na Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije telefonirajo številne delavke in delavci, ki izražajo svoje ogorčenje in protestirajo zaradi predlaganih rešitev v spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih. Zahtevajo, naj poslanci Državnega zbora RS kot izvoljeni predstavniki ljudstva delijo usodo ljudstva tudi v življenju, ne samo v besedah. Nove spremembe in dopolnitve zakona o poslancih še zmeraj omogočajo zelo ugodne privilegije. Poslanci, ki se izgovarjajo, da jim bo po preteku mandata težko najti službo, naj se zamislijo nad tem, kaj se dogaja z delavkami in delavci, ko gre podjetje v stečaj: ostanejo na cesti ter po več let ne morejo dobiti dela. Tudi oni so izgubili stik z novostmi v poklicu, ki so ga opravljali. Ob tem pa so največkrat kaznovani še s tem, da ne dobijo odpravnin, ali pa so te izjemno nizke v primerjavi s tistimi, ki so poslancem zagotovljene v vsakem primeru. Se posebej je za delavke in delavce nerazumljivo, kako si bodo poslanke in poslanci omogočili hitro in lahkotno upokojevanje, da o višini pokojnin niti ne govorimo. Na drugi strani pa so poslanke in poslanci podaljšali delovno dobo in onemogočili upokojevanje delavkam in delavcem, ki že imajo 35 oz. 40 let delovne dobe. mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS Desetletja zvest gasilcem Jože Mihelčič iz Regrče vasi praznoval 90. r°jstni dan - Med ustanovitelji GD Šmihel e0ienf Trbovlje 450 vreča 562,20 Anhovo vreča 515,50 Pno vreča 541,20 ^dur lepilo S 25 kg vreča 1.236,90 ?peka modularna 29x19x19 kom 61,70 °rolit opeka 8 cm kom 65,00 jonski robniki 100x20x5 kom 269,00 Melika izbira betonskih tlakovcev, plošč in travnih plošč. Vse vrste termo in hidro izolacij. Za vrt vam ponujamo Vse vrste vrtnih mrež in pletiv po zelo ugodnih cenah. *Nter!Vz?g/cer CENTRU . Brežice, Tovarniška I0 Iz Kočevske Reke DENARJA ŠE NI - Čeprav je mimo že polovica tega leta, krajevna skupnost še vedno ni dobila niti tolarja za urejanje komunalnih zadev, je povedal predsednik KS Stane Gabrič. KS je na občini zaprosila tudi za pomoč (iz tistih 7 milijonov tolarjev, ki so namenjeni letos za vse KS v občini Kočevje) pri ureditvi pločnika od osnovne šole do križišča. Odgovora še ni. NAPREJ S CESTO - Za cesto Kočevska Reka-Osilnica je letos odobrenih 94 milijonov tolarjev. S tem denarjem bodo dokončali asfaltiranje ceste do Borovca in v makadamski izvedbi uredili cestišče naprej do Dragarjev. KAR PO DOMAČE - Krajevna skupnost ni pravna oseba. Zato ni čudno, da je noben ne vpraša, če sme narediti to ali ono. Tako je oni dan skupina “Slovenaca” kar skozi park speljala cesto do stanovanj, ne da bi koga zaprosila za dovoljenje. VODOVOD JE ZASTAL - Gradnja vodovoda proti Mlaki je začasno zastala. Zgradili so ga le do pesjakov, v katerih še ni psov, do Mlake, kjer žive ljudje, pa še ne. KDAJ VOLITVE? - Volitve v nove svete KS naj bi razpisali čim-prej. Sedanji člani svetov so po petletnem delu že utrujeni, posebno zdaj, ko KS nima tako rekoč nobenih pristojnosti več. dogodki v sliki in besedi DVA DOGODKA VENI NOČI -5 svojim solo nastopom je pred izi-• dom svoje nove kasete v Boštanju pri Sevnici Adi Smolar navdušil pretežno mlado občinstvo, ki ga je zabaval do zgodnjih jutranjih ur. Pesmi, ki so jih z Adijem prepevali mladi, so razgibale počitniško dogajanje v kraju. Med odmori je obiskovalce koncerta zabavala priljubljena domača skupina Melanie, ki se ponaša z mladim, vendar obetajočim pevcem. (Damjana Krošelj) VAŠKA OLIMPIADA - Na Jugorju so v nedeljo pripravili 7. vaško olimpiado, ki se je je udeležilo 7 ekip. Pomerile so se v prenašanju vode, iskanju zaklada, vožnji s samokolnico, žaganju drv in podajanju klobukov. Najbolje se je odrezala ekipa iz Stopič (na fotografiji), sledile pa so ekipe iz Vinice, Gabrja, Gradnika, Jugorja, medtem ko sta si zadnje mesto delila Grabrovec in Dragomlja vas. (Foto: M.B.-J.) NARAGUINIH POČITNICAH Tanja Pirš in Jože Hribar sta mi omogočila, da sem bila ena izmed 10 vodičev na Ragljinih počitnicah na Prevolah, ki so se končale 10. julija. Bilo je zelo zanimivo: hodili smo se kopat na Krko, na Muljavi smo si ogledali Domna, v Ambrusu Scapinove • Med duhovno mrtvimi je idiot duhovna veličina. (Cimerman) ca Blažej - Cirej, ter begunski otroci s svojimi mentorji. Za razvedrilo so poskrbele nekatere glasbene skupine - Čudežna polja, Duo Ira Roma, Romi iz Novega mesta, Hop, Cefizelj iz Črnomlja, sicer pa sta nas s kitaro vseskozi zabavala vodiča Robi in Dare. Imeli smo tudi karaoke in modno revijo, ki sem jo pripravila sama. Dekleta so se predstavila oblačilih za šport in prosti čas, v kopalkah in večerni toaleti. Izbirali smo tudi mistra in miss Prevol. Poslušalo smo predavanja dr. Dularjeve o nevarnostih v Suhi krajini in o spolni vzgoji. Na Ragljinih počitnicah so sodelovali tudi vaščani okoliških vasi, ki so nas vsak torek lepo sprejeli, pa tovarišice, kuharici, čistilka, šofer in drugi, ki so prispevali, da smo se imeli lepo. Hvala vsem, še posebej pa Tobačni tovarni iz Ljubljane in tehnikom RTV, ki so nam omogočili snemanje Sobotne raglje. MOJCA IVKOVIČ V KRŠKEM ZA VEČJO ŠPORTNO DVORANO KRŠKO - Na eni od zadnjih sej občinskega sveta Krško so svetniki odločili, da bo občina sofinancirala izgradnjo športne dvorane v sklopu novega Šolskega centra Krško v deležu, ki bo presegal normative, ki jih prizna in sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport. Po nekaj vprašanjih o tem, koliko bo to stalo, so svetniki sprejeli tudi sklep, da bodo o tem, koliko bo velikost športne dvorane presegala normative, odločali po izdelavi gradbene študije. zvijače, imeli smo športne igre, lovski piknik, srečanje z gobarji, gozdarji in zeliščarji, večerni ples in vožnjo z balonom. Obiskali so nas tudi nekateri znani Slovenci: Mojca Horvat in Moj- PELIS KRESLINOM IN BELTINSKO BANDO - Da je Vlado Kreslin eden najpomebnejših glasbenih ustvarjalcev na Slovenskem, se je pokagalo tudi v soboto zvečer, ko je nastopil v okviru metliških kulturnih prireditev pod naslovom ‘‘Pridi zvečer na grad". Obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč in so do zadnjega kotička zasedli grajsko dvorišče - po oceni organizatorjev naj bi jih bilo okrog 500 - je pelo z njim in z legendarno Beltinško bando. Njihov nastop je bil še toliko večji spektakel, ker se godci, ki so na svet pritekali v začetku tega stoletja, le še občasno odločijo za nastope. Na fotografiji: tako so, z Vladom Kreslinom v sredini, zapeli v slovo obiskovalcem mestliškega kulturnega poletja. (Foto: M.B.-J.) OPATOVO DVORANO REŠILI PRED PROPADOM - Galerija Božidar Jakac in Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo sta v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obnovila zunanjost tako imenovane Opatove dvorane, ki je po reformi Franca Jožefa pa vse do požiga leta 1942 služila za zapore. Tako so rešili pred propadom povsem uničeno ostenje dvorane, ki je po velikih utrjevalnih sondah ohranila svojo prvotno obliko. Obnova je bila draga, zelo zamudna in zahtevna, saj so poskušali pri obnovi uporabljati originalne materiale. Notranjost dvorane je zaenkrat le statično sanirana, montirana pa je tudi velika Jelovškova freska. (Foto: T. Gazvoda) IZKOPAVANJA V GRAJSKEM PARKU - Od konca julija potekajo že tretje leto zapored v grajskem parku v Gradcu v Beli krajini arheološka izkopavanja. Letošnje izkopavanje bo najdaljše doslej, a tudi sonde, ki jih bodo izkopali, bodo večje. Kot je povedal vodja izkopavanj arheolog dr. Phil Mason, kaže prva sonda, ki so jo izkopali letos, na nadaljevanje naselbinskega sklopa, ki so ga našli lani in predlani. Gre za ostanke lesenih hiš in pripadajoče glinokope iz obdobja 3.000 let pred našim štetjem, vsekane pa so v starejšo plast kulture iz pozne mlajše kamene dobe. Pri strokovnem delu pomaga Masonu absolventka arheologije Mateja Dere-ani iz Črnomlja (na fotografiji), pri izkopu v okviru javnih del pomagajo tudi delavci, ki hkrati urejajo grajski park. (Foto: M.B.-J.) I MESTO - Minulo ne-•IJ°Proti večeru je v starem u °egtče vasi v Novem mes- tu zazvenela vr_... — pesem, kot da so se /n'h stari časi, ko so vaški fantje „ pel' na vasi. Zal se preteklost ?a7nc razen v spominu tistih, ki audsti dolgo žive. Mihelčičev dom*ak^ pravna njegovem S,e.je.v nedeljo slišala sini a1' Jožeic praznoval 90. roj-Da'an’y!sokživ|jenjski jubilej q. •, Pr'^‘ počastit predstavniki asilskega društva Šmihel, z nji-tvaVV^S Pcvsk' zbor tega druš-It,, ’ ! orezal venček pesmi, seje oglasita Se har- nek-!faa^cvetdcset'ctn‘ka so Prcd‘L,n‘ie0prcj Hbiskali tudi Žun7 mkl novomeške občine z na&lnmFranciiem Koncilijem mai9„U’ni pa manjkalo tudi do-5n°V ‘"znancev, ki so se te pa P mnili Mihelčičevega Pe- v R°eŽ0eJP Je rodil 15. julija 1905 Mam, Vasi v kmečki družini. s|ej m, -*c kma*u umrla in po- mačeha C|ze2a.la tan^‘ kos kruha naporno mešanje malte in izdelovanje opek ni bilo pretežko. Več kot dvajset let je delal opeke, potem pa je delal še kot kurjač in vratar do upokojitve. Četudi vesele narave, je ostal fant in živi v skupnem gospodinjstvu s sestro Johanco, ki je le štiri leta mlajša od njega. Presenetljivo je, da je Mihelčiču zdravje večkrat ponagajalo, kar nekajkrat je moral na kirurško mizo, a kaže, da je kljub temu narejen iz pravega testa in da mu volje do življenja ne zmanjka. Vse do letošnje zime je skoraj vsak dan prepešačil bližnjo okolico, zdaj pa se, bolj naglušen in slabšega vida, raje drži bolj doma. In kako, da so se ga ob jubileju spomnili šmihelski gasilci? Kako se ga ne bi, saj je njihov najstarejši član! Gasilec je od leta 1928, kose je včlanil v kandijsko gasilsko četo, leto kasneje, ko je razpadla, pa je bil med ustanovitelji GD Šmihel; danes je od njih živ le še on. Za dolgoletno delo v gasilskih vrstah je prejel več priznanj, med drugim nosi tudi naziv gasilca veterana. M. MARKELJ Bl¥ PBEMAjUNA Z/1 VSE - Med obiski, ki jih je imel ^ehkn\C^VJo^e °b svoJ‘ 90-letnici, je bil gotovo najštevilnejši obisk šmi-Sasilcev, ki so prišli kar s celotnim svojim zborom. (Foto: MiM) Astmatiki! Septembra ugodna možnost zdravljenja v italijanskem zdravilišču Sem astmatik, in ker v Sloveniji za to bolezen ni niti primernih zdravil niti zdravilišč, sem bil toliko bolj vesel, ko sem lani v Italiji 60 km iz Nove Gorice odkril zdravilišče Lignono. Po uspešnem zdravljenju sem dal časopisni oglas, da bi o tem seznanil še druge astmatike in prijavilo se jih je okrog 90, na zdravljenje pa jih je odšlo le 16-zaradi previsoke cene in neznanja italijanščine. Letos pa je drugače. Septembra bo zdravilišče Lignono za Slovence organiziralo 12 - dnevno kuro. V ceno 750.000 lir je všteto: dvakrat zdravniški pregled, 12 inhalacij z mineralno vodo (najboljše sredstvo), 12 polnih penzionov, 13 nočitev, tisti ob morju bodo dobili ležalnik in sončnik. Poskrbljeno je za prevajalca, za prevoz iz Nove Gorice do Lignona in nazaj, pacienti bodo lahko po tovarniški ceni kupili inhalator za vlažno toplo paro (130.000 lir) in mineralno vodo. Za izvedbo te zdravilne kure je potrebno najmanj 25 kandidatov astmatikov. Prijave lahko pošljete na moj naslov in če boste priložili kuverto z znamko, lahko dobite vsa potrebna navodila. VLADO GOLOB Bazoviška 15 Tolmin Vaš četrtkov prijatelj Kovinotehna Vodič po Trubarjevi domačiji Andrej Perhaj, vodič-pedagog po Trubarjevi domačiji in okolici. Ceste v zraku ali na zemlji? RAŠICA - Te dni ima vodič-pedagog po Trubarjevi domačiji Andrej Perhaj polne roke dela. * Kaj pomeni naziv vodič-pedagog in kakšno je vaše delo? “V glavni sezoni izletov predstavim obiskovalcem le Trubarjevo domačijo, če dopušča čas pa še Levstikov dom v Laščah, kjer sta spominski sobi Levstika in Stritarja. Pedagog sem zato, ker je med obiskovalci kar 80 odst. šolske mladine. Z ozirom na šolsko stopnjo in skladno z učnimi programi jim razlagam Trubarjevo delo, njegov pomen in čas, v katerem je živel. Podobno velja tudi za Levstika in Stritarja. Poudarek dam začetku slovenskega književnega jezika, saj je Trubar, prvi slovenski pisatelj, s svojo knjigo postavil tudi temelje slovenske narodne zavesti. Gre za čas, ko smo se Slovenci oblikovali kot narod.” * S čim približaš šolarjem TYu- barja kot človeka? “Učencem nižjih razredov povem, kako je Trubar na vsa potovanja v Nemčijo in nazaj v domovino hodil peš. Imel je le osla, ki mu je nosil prtljago. Pot je trajala okoli 3 tedne. Trubar je bil fizično izredno močan in nadpovprečno visok, kar mu je prišlo prav, saj so bila potovanja v tistih časih zaradi razbojnikov itd. nevarna. Trubarje imel pustolovsko žilico in ni bežal od nevarnosti. Starejšim šolaijem pa pripovedujem o Trubarjevem značaju, ki je bil zmes germanske natančnosti in smisla za red ter organizacijo pa tudi ostrosti v poslovnem življenju in pri delu; na drugi strani pa je bil mediteransko odprt, radoživ, gostoljuben in živahen, kar je gotovo tudi posledica njegove vzgoje v TVstu pri škofu Petru Bonomu. Rad je dobro jedel in pil. Ni bil protestantski asket, ki bi bežal od življenjskih užitkov, saj je bil navsezadnje trikrat poročen.” • V raznih pisanjih za 'IVubarjev rojstni kraj beremo ime Raščica, Rašica in Rašca. Kaj je prav? “Neki jezikoslovec mi je rekel, da smo se Slovenci vsaj v strokovnih krogih dogovorili o vsem o Tru-barju. Slovenci pa potrebujemo vedno kakšno kost, za katero se grizemo, in v zvezi s Trubarjem je taka kost ime njegovega rojstnega kraja. Prerekajo se, če se mu reče Raščica ali Rašica, medtem ko mu domačini rečemo Rašca, kar je po moje najbolj prav. Uradni postopki za preimenovanje oz. poimenovanje kraja v Rašca bi bili gotovo dragi in dolgotrajni, zato pustimo naj kot ,hec’ ta razprava traja še naprCj ” J. PRIMC Dr. Ivan Lavrih -osemdesetletnik Veliko Slovencev doma in v tujini pozna dr. Ivana Lavriha, upokojenega župnika v ZDA, ki je v tujini dočakal visok jubilej in mu vsi iz srca želimo še mnogo zdravih let. Rodil seje 2. avgusta 1915 v Šentvidu pri Stični. Po končani osnovni i pri Sticn šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je v Ljubljani končal klasično gimnazijo in teologijo. Kot kaplan je služboval v Dobrepolja!) in od konca leta 1943 do 1945 pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1945 je odšel v Škocjan v Podjuni, kjer je bil do leta 1959 kaplan, nato pa je odšel v Združene države Amerike in bil dolga leta župnik. Dr. Lavrih ni bil nikoli vojaški kurat, temveč navaden kaplan, ki se je tedaj 27-leten družil s fanti, ki so bili dobri farani. Zato se je septem- bili dobri farani. Zato se je septembra 1943 ob kapitulaciji Italije s kolesom odpeljal na Turjak, da bi edel, kaj videl in zvedel, kaj se dogaja s fanti, njegovimi farani. Med potjo je srečeval dolge kolone ljudi, ki so se stekale na Turjak, med njimi je bilo tudi kakih 80 do 90 Dobrepoljcev. Na zborovanju na Turjaku je sodeloval kot opazovalec. Videl je tudi, kako so partizani pred Turjak pripeljali Italijane s tanki in topovi. Bil je med prvimi, ki jc prišel iz zavzetega gradu, in spominja se, da so jih Italijani zvezali z žico, partizani pa so jih zasramovali in jim grozili. S skupino več kot 800 ujetnikov je bil prepeljan prek Rašice v Velike Lašče in nastanjen v barakah, kjer je zadnjikrat govoril z Edvardom Kocbekom. Od tam so duhovnike in bogoslovce z vlakom odpeljali v Kočevje, na grad. Na kočevskem procesu je bil obsojen na prevzgojno taborišče na Travni gori, od koder je pobegnil. V Grčaricah so ga zajeli Nemci, toda domov ga niso pustili, ker je bila ofenziva. Nekje pri Litiji so ga 6. decembra 1943 spustili in zatekel se je v Ljubljano, kjer ga je sprejel kanonik Ivan Gogala. Iz Ljubljane je odšel 6. maja 1945 v tujino, kjer je kot doma skrbel za duše faranov, in se ga vsi, ki so ga srečevali na svoji življenjski poti, z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo kot zavednega slovenskega moža. Pred leti se je nam pridružil v Pododboru Grčarice, ki deluje v okviru Društva za zamolčane grobove, in nam veliko pomagal s svojimi spomini o žrtvah bratomorne morije v Hrovači, Mozlju, Jelendo-lu in na Travni gori. VESELJE S TELEFONOM -“Saj ne morem verjeti, a je res, dobili smo telefon!" je vzkliknila Zdenka Mesarko iz Mrzlave vasi. Delavci Telekoma so te dni priključili nad tristo novih telefonskih številk v Krški vasi, Skopicah, Velikih Malencah, Mrzlavi vasi in še nekaterih zaselkih. Medtem ko poznajo telefon že desetletja v marsikateri gorski vasi, so v vaseh, ki so nekakšno “kranjsko” predmestje Brežic, to prepotrebno čudo tehnike čakali dosedaj. Nekaj naročnikov je priključek plačalo že pred šestimi leti, večina pa se je odločila šele potem, ko je videla, da se le nekaj premika. Sodobna centrala je nameščena v Krški vasi, priključena pa je na krško omrežno skupino. Petmestne klicne številke se prično z 59. Ker je povpraševanje po telefonih večje, kot je trenutna zmogljivost, bodo centralo in omrežjeHe razširili. (Foto: M. Vesel) SONČNA HIŠA - Takšen je naslov avdio kasete, ki je pred kratkim izšla pri zbirki Čarobni vrt in sta jo v sredo, 21. junija popoldne, avtorici Sonja Žižgorič in Zlatka Jambrovič-Ko-privec, na zanimiv način predstavili v konferenčni dvorani Izobraževalnega centra tovarne zdravil Krka v Novem mestu. Kaseta Sončna hiša je prva v sklopu serije kaset o naravnem učenju (dntga bo izšla kmalu) in je grajena tako, da njeno poslušanje vzpodbuja celostno delovanje možganov in vzpostavlja harmonijo razumske, čustvene in telesne ravni človeka. Zato jo avtorici na podlagi svojih izkušenj priporočata predvsem staršem in otrokom, ki se bodo z njeno pomočjo Gospodu dr. Ivanu Lavrihu želimo še mnogo zdravil in srečnih let in se mu za vso dosedanjo nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo. Pododbor Ljubljana-Grčarice pri Društvu za zamolčane grobove v Ljubljani lažje sprostili, se hitreje učili in lažje uporabili naučeno. Kaseta lahko pomaga tudi v takrat, ko smo utrujeni, bolni ali slabe volje. Pri predstavitvi kasete so sodelovali tudi otroci, ki so pod vodstvom modne krea-torke Jane Vremuš pripravili modno revijo, mlada pianistka Petra pa je z igranjem poskrbela za prijetno razpoloženje. (Foto: L. Murn) Odlični strelci v Kočevski Reki Strelci pred štirimi leti ustanovljene strelske družine med najboljšimi v Sloveniji - Razen članske še ženska in mladinska ekipa - Kaj pravi predsednik Cveto Zorko KOČEVSKA REKA - Zamisel o ustanovitvi strelske družine (SD) v Kočevski Reki je leta 1988 predlagal Cveto Zorko in izbrano je bilo tudi ime SD “Medved”. SD je bil registriran leta 1991 kot SD “Ris”, že leto kasneje pa se je preimenoval v SD “Moris” Kočevska Reka, ker stroške tekmovanj krije v glavnem brigada Moris. Predsednik SD pa je Cveto Zorko (skupaj z Bartolom in Mrkunom sestavlja ekipo strelcev tega SD v raznih orožjih in disciplinah), ki nam je na naša vprašanja o SD, njenem delu, načrtih in uspehih, povedal naslednje: Od ustanovitve SD sem so naši strelci kot ekipa ali posamezniki dosegli na državnih prvenstvih Slovenije odlične rezultate. Med posamezniki sta dva naša strelca med slovenski- mi rekorderji in njuni rezultati še po nekaj letih niso preseženi. Omenim naj le letošnje naše najboljše dosežke. Na državnem prvenstvu za mladince, ki je bilo 16. julija, je Pooblaščeni prodajalec in serviser UGODNI KREDITNI POGOJI STARO ZA NOVO KOVOTEHM Na zalogi AX-Caban, TRG Tel.: 068/322-066, 0608/21-485 FELICIA na zalogi različni modeli, darilo ob nakupu. Tel.: 068/322-006, 068/44-025 ■mh na zalogi LADA SAMARA 1300, 1500 NIVA 1600, 1700 Kredit samo 9,5% obr. mera Tel.: 068/322-066, 0608/21-485 Cveto Zorko, predsednik SD Moris iz Kočevske Reke. zasedel naš mladi strelec Grega Boh s standardno malokalibersko puško 2. mesto (takoj za Žnidaršičem, ki je bil 3. na evropskem prvenstvu) in 3. mesto v disciplini 3x40 maraton. Na tekmovanju ob letošnjem dnevu državnosti je bila ekipa našega SD v streljanju z vojaško puško druga, v streljanju z vojaško pištolo sta naši ekipi osvojili prvo in drugo mesto, med posamezniki pa so bili najboljši trije tudi naši strelci (Bartol, Križman, Mrkun). Tudi na tradicionalnem turnirju piš-tolarjev, kije bil junija v Rečici, so naši strelci zasedli prva tri mesta. Upehov je še več, največji pa je, da smo si s svojim delom in pomočjo drugih uredili montažno strelišče za zračno orožje, ki je edino tako v Sloveniji, na katerem so ligaška in druga tekmovanja. Uspeh je, da imamo okoli 90 članov, in sicer 30 aktivnih tekmovalcev, 30 jih vadi v skupini perspektivnih, nadaljnih 30 pa je mladih začetnikov. Uspešna je tudi že naša ženska ekipa. Uspehi so pripomogli, da je zanimanje za strelstvo v Kočevski Reki vedno večje in sprejemamo oz. nabiramo še nove člane, predvsem med mladimi in ženskami. Zelo priljubljeno je že tradicionalno tekmovanje strelk iz Kočevske Reke, Kočevja, Ribnice in okoliških vasi za vsakoletni dan žena 8. marec. J.PRIMC Pred kratkim so se novomeški in krški borci NOV v Novem mestu poslovili od Ivana Turka, kije umrl v 71. letu življenja, strt zaradi težke bolezni. Rodil se je v suhokranjski Lopati kot otrok številne družine .in zgodaj okusil trpkost življenja. Že kot šestleten otrok je izgubil mamo in nato kot najstarejši pomagal očetu. V marcu 1942 je začel delati za OF kot kurir vaške zaščite. Leto dni je prebil v ribniškem zaporu, decembra 1943 pa je vstopil v Cankarjevo brigado in bil v njej do konca vojne. Tu je postal komandir jurišne čete. Kot kapetan prvega razreda v JA je bil zaradi zdravstvenih težav še mlad upokojen. Krajši čas je delal kot upravnik Dolenjskega lista, nato pa na občinskem sindikalnem svetu v Krškem ter deset let v tamkajšnji Celulozi. Leta 1978 sta se z ženo Rezko preselila v Novo mesto ter oba aktivno delala v raznih organizacijah. Ivana Turka so cenili zlasti v odboru krajevne organizacije Zveze borcev na Drski. Za zunanjo podobo resnega in na videz trdega človeka se je skrivalo Turkovo globoko čuteče srce, vedno odprto za težave sočloveka. Rad se je pošalil na svoj in na tuj račun, vsi pa so ga poznali tudi kot someščana, ki je kritično spremljal vse pojave v življenju. Vedno jih je ocenjeval z zdravim čutom za poštenost kmečkega človeka, ki ni izgubil stikov z domačijo. Pogreba priljubljenega tovariša se je udeležilo veliko njegovih nekdanjih soborcev, prijateljev in znancev iz Krškega, Novega mesta in Suhe krajine. Vdovi Rezki in hčerki ter sinu pokojnega poštenjaka so izrekli iskrena sožalja. T GOŠNIK IGRE NA KRKI - V soboto, 22. julija, so bile v Kostanjevici SPortne^ Tekmovalci so se pomerili v veslanju z osmerci, kjer so bili najuSP veslači s Čateža, drugi so bili Prekopčani, tretji pa tekmovalci izro ^ V tekmi med Kostanjevičani iz otoka in s kontinenta so bili uspešne] ^ nji. Pustne skupine pa so se malo za šalo - malo zares pomerile v igr vodi. (Foto: T. G.) SOTOŠKOV ORKESTER - Potem ko je Toni Sotošek dosegel že uspeh, med drugim je zmagoval na Zlati harmonike Ljubečne m /ia at je ustanovil tudi svoj harmonikarski orkester. Z njim je nastop “ davnem srečanju harmonikarjev na Ratežu. Sotoškov glasben\ verjčf najštevilnejši, vendar nič razglašen. Spričo starosti nekaterih t jobnihf lahko pričakujemo, da ga bo občinstvo še velikokrat videlo na p reditvah in tudi drugače. (Foto: L. M.) POPOLNOST V NAROČJU i-------1 '» V V SKALI NA STREHI PRISTALA METLIKA -18. julija ob 4.30 je 17-letna G. T. iz Vavpče vasi vozila osebni avto - seveda brez vozniškega dovoljenja - iz Metlike proti Semiču. Ko je na Krvavčjem Vrhu pripeljala v ostri desni nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo, jo je začelo zanašati. Zapeljala je izven vozišča, nato jo je dvignilo v zrak, letela je več kot 5 metrov, potem pa trčila v skalo in se prevrnila na streho. Pri tem se je voznica hudo poškodovala, 20-letni sopotnik S. P. iz Slamne vasi pa lažje. V NAROČJU ABRAHAMA - No-volesje ob 50-letnici svojega obstoja izdelal lep in bogat gugalnik iz masivnega lesa, ki so mu dali ime Abraham, kot se za 50-letnika spodobi. Ob tej priložnosti so se odločili tudi za velik reklamni plakat, za IVOtne^b" ;• dia. Ko so plakat Pf.‘^je’kolfo1. ogledala tudi Mia, k' J,aln0' model zleknila v Abra" naročje. NOVO MESTO IMA NOVO PARKIRIŠČE - Parkiranje v I nek.al,. netili parkirni hiši še vedno ostaja problem. Zadnje čase s° ga n* f j0 ned^^lu, puščanjem vozil na betonski ploščadi na Novem trgu, kurje at ^ puščanjem vozil na betonski ploščadi na Novem trgu, kuijj - /(0"'j jj(l, brezplačno. Od prejšnjega tedna pa ob vhodu stoji uslužbene (l ■J tt ki parkiranje zaračuna, in sicer je cenik naslednji: do JO 'n jqo tolarleftj.0 parkiranje za vsako naduljno uro pa stane med 6. in 16. uro .„,,11111, parkiranje za vsako naaaijno uro pa stane mea u. m ‘ , v0 iiovo^m'/ 16. do 22. ure pa 100 tolarjev. Morda je tudi zaradi teh številk no^ gpra . parkirišče, ki nima sence, bolj prazno kot ne. Zaradi nekajmi „ cell. ( — bližnji pošli ali občini ljudje pač nočejo plačevati tako vi na L. Murn) NOVA KASETA 'ATOVJm bi Sraka izdaI svojo " , ^ narodno - zabavnik/)a brahG st tmamtei Mv vom Pojte zvonovi- " ^Ji-; M Ijanski res pojejo ko W / yr mm ■ posneli v studiu NUP niku. (Jože Smrekar) SLC 10.15 1«3Q ion I3.0C llJK U« «.05 katerega je idejnoW in posnel fotografijo M 5/ lastnik novomeškega siSaL S \\‘ Ekra Uta »tja Htt >6.2; FB, h H.|; »Osi 18 DOLENJSKI LIST Št. 30 (2398), j 'F 4 0 I 10 ;elh 0° f sin; 'd j1 I I i J lj“b V 4l u/0> 5 p« ’0' (o\ ,elO sto- fO' s< til’' if X televizijski spored ttTBTEK, 27. VII. Avenija i »J0Vm^LETEKST aRr,EzEMu6““- d^ICEBREZVRN'TVE,pon.braz. ft DNEVNIKI !,^SEVI'2MclnEm§keserije »AS STRTA^ifr'VREME’ $pORT ,, fSAll:HELEN'NEOČI.10.dd temDNlK il)0 DNFVwivlda'a 0 Promc,u SLSe ’VREME’ŠP0RT ^£OVNa borza STaVMi HITCHC0ck VAM pred- •S&5K&, *‘«bor:V ml"'.'1300 Euronw -15.45 Teden-?nc iz Bel a' cu;P°nov4 '6.30 Sova (ponov.): Ster(2i®l' ter naniz'. '6/24); 17.00 Jala ?e,l°bc (ponov'i^lP'05 ^ Prodaia''015 Lud ^ve&k/6'dela amcr nad4) ■1105 *vPRXiaa*L"1h,(P?nov' glasb, oddaje) -11.35 ?l(Poniv) .Sprodaia-16-35 Dance se->-190bvr. 0 Karma (P°nov-) • 18-15 Ri- S'20.55 Vr/red P°rol° <54- del- amer. na-»«mer filmT^i 00 Pustolovščine Viljema 0 'Dno kinn i'3230 Pariz (ponov- '3-dela)' IITV ] ’ k'n0 (ponov- oddaje o filmu) 2,4®TVsno 2H zločini ilV JenjC na Severu (seriia)' 14-°° *^6) ■ 14 w S)en'a v 2d- st0'etju (J0!1- seli" '4-60 Naina ms^a čarovnija (dok. odda-«SIHI e, 1dl Odmeva 1... tih - vacriKki n ua"W * l / JlTVj fcS'lh“n'seri °d,d,aia’ 4/4> ’ 2E'0 B; ga festivala v Puli-23.50 F i 0Plc^OjA ENCIKLOPEDIJ jiŠSŠr-*-* iga^BK— S;fe.VREME,SPOR n^stS: tfei feS*** S 4>-2lakiei,morskipsi(a h »si it) ",4> "‘"il 45*0 motsli psi (i 45 Opus - 22.45 1 $S PlPonov.). 17.03 iv ^ P(Poni Pustolovščine Viljema Tella (ponov. filma) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (478. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasb, oddaja) - 20.30 Obalna straža (17. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25-Teden na borzi - 21,35 Študentsko življenje (amer. pust. film) - 23.05 Vodnik za zaljubljene (9. del amer. naniz.) - 23.30 Učna leta (22. del amer. naniz.) - 0.00 Pred poroto (ponov. 54. dela amer. naniz.) - 0.25 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) HTV I 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program - 11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Ogenj v srcu (hum. serija, 4/22) -13.10 Življenje na severu -14.00 Največji zločini 20. stol. (dok. serija) -14.25 Morske steze (dok. serija) -14.55 Goreč pohlep (amer. film) -16.30 Hrvaška danes • 17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Donava-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Resnicao mestu Doku (dok. oddaja) - 20.50 Posnetek koncerta - 22.00 dok. oddaja - 22.30 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Mo-ncy Movers (avstal. film) - 0.50 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar -16.20 S sliko na sliko -17.05 Jazz Club -17.55 Kolesarstvo -18.25 Serijski film (6/10) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Letni filmski večer - 22.40 Kronika filmskega festivala v Puli-23.10 CRO pop rock SOBOTA, 29. VII. SLOVENIJA 1 9.15-1.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 10.00 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 10.15 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 10/13 10.30 NA SMRT PRESTRAŠENI, angl. nadalj., 2/6 11.00 KORZIŠKI ŠKOF, Šved. nadalj., 4/4 11.50 MELODIJE MORJA IN SONCA, otroški festival 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.45 TEDNIK, ponov. 15.30 VOZNIK V NAJEM, amer. film 17.00 OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj, 5/6 18.00 DNEVNIKI 18.05 MLADI PICASSO, španska nadalj., 5/8 18.40 FALLERJEVI, 30. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 STRTA SRCA II: HELENINE OČI, 11. del franc, nadalj. 21.05 ZA TV KAMERO 21.15 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 5/10 21.45 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA SEAOUEST, 2. del amer. naniz. ROSA ROTH, nemški film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Ožarjena noč - 11.00 Tedenski izbor: Helenine oči (ponov.); 11.50 Tbristična oddaja -12.05 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz, 17/22); 12.30 Seaquest, L del -17.40 Športna sobota - 18.40 Zapojem si.,, dok. film -19.05 Karaoke - 20.10 Angelika 1, (franc, film) - 22.05 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov,) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Učna leta (ponov. amer. naniz.) - 18.10 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (32. del avstral. naniz.) - 21.35 Kapitan Kronos - Lovilec na vampirje (angl. film) - 23.10 Vreme - 23.15 Študentsko življenje (ponov. filma) - 0.45 Seks na počitnicah (erotični film) HTV 1 8.35 TV spored - 8.50 Poročila - 8.55 Doseži nebo (mladinski film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dobri ljudje -14.15 Živa resnica (dok. oddaja) -15.00 Poročila -15.05 TV izložba -15.20 Beverly Hills (serijski film, 23/30) • 16.10 Lolek in Bolck na Divjem zahodu (poljski anim. film) 17.20 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Policijska akademija III (amer. film) -21.45 Glasbena oddaja - 22.30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Sanje brez meja HTV 2 16.35 TV koledar -16.45 S sliko na sliko -17.30 Ekran brez okvirja -18.30 Afrika z otrokom in kamero (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik - 20.15 Tom (humor, serija) - 20.45 Latinica - 22.00 Športna sobota • 22.15 Nočna izmena NEDELJA, 30. VII. SLOVENIJA 1 9.15-0.55 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI' 9.40 OTROŠKI PROGRAM 9.40 ŽIVŽAV, ponov. 10.15 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 15/26 10.45 ZA TV KAMERO, ponov. 10.55 VABILO IZ VIPAVE 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno- znan. serija, 4/16 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponov. angl. naniz, 1/10 15.30 BARČICA PO MORJU PLAVA, franc, film 17.00 RDEČI ALARM, franc, nadalj, 3/4 18.00 DNEVNIKI 18.05 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: IRSKA, franc, pustolovski kviz, 4. oddaja 21.45 VELIKA POTOVANJA Z VLAKOM, angl. dok. nadalj, 1/6 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 SOVA: SKRIVNOST MESTECA LAKE SUC-CESS, amer. nadalj, 3/3 SLOVENIJA 2 Opomba: 13.50 do 17.00 Hockenheim: F-l (prenos); 17.00 do 17.55 Igre ljudskih množic (šp. film, 3. del) 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Sova (ponov.): Seaquest (amer. naniz, 2. del); Helenine oči (11. del) -13.50 Športna nedelja -17.55 Aman-dus (slovenski film) -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Pevec jazza (amer. film) - 22.05 Slovenci v svetu: Ave v ZDA (ponovitev 3. oddaje) - 22.45 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali - 11.00 Splošna praksa (ponov. 32. dela) -11.55 Epikure-jske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 18.15 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (ponovitev 23. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (24. del amer. naniz.) - 21.45 Adidas streetbal - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.40 Kapitan Kronos - Lovec na vampirje (ponov. filma) PONEDELJEK, 31. VIL SLOVENIJA 1 8.45 -23.55 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.40 OTROŠKI PROGRAM TATJANA IN DAVOR, ponov. 10.15 KAPITAN POWER, amer. naniz, 6/22 10.40 TEDENSKI IZBOR ZNANJE ZA ZNANJE 11.05 ANGELIKA 1,franc, film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.45 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 16.50 OBZORJA DUHA 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK I 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 11/13 18.35 FALLERJEVI, 31. del nemške serije 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 5/13 20.55 NOČI NA LENTU, glasbena scena Lent ’95 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 TV JUTRI 22.25 SOVA SEINFELD, amer. naniz, 5/18 SEAOUEST, 3. del amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -13.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.15 Zakladi sveta; 15.45 Ne vem, kdo sem (angl. dok. oddaja) - 16.30 Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success (amer. nadalj, 3/3) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 Svetovni poslovni utrip -19.15 Pred SP v atletiki - 20.05 NLP, angl. dok. oddaja - 20.55 Moja zgodba (franc, naniz, 1/ 6) - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 478. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Video strani -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (479. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (37. del špapske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Poletje v školjki II. (slov. film) • 22.40 Obalna straža (ponov. 17. dela) - 23.30 Adidas streetball (ponov. reportaže) TOREK, 1. VIII. SLOVENIJA 1 8.45 -0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 2/13 10.35 PEVEC JAZZA, amer. film 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP, 4. del 13.00 POROČILA 13.05 PRED SP V ATLETIKI, ponovitev 15.10 SOBOTNA NOČ, ponov. 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 18.05 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 16/26 18.40 FALLERJEVI, 32. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 HELENINE OČI, 12. del franc, nadalj. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA SKRAJNOSTI, angl. nadalj, 4/7 SEAOUEST, 4. del amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.20 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 14.45 Velika potovanja z vlakom (amer. dok. serija); 15.40 Karaoke -16.40 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 5/18); 17.10 Seaquest (amer. naniz, 3. del) - 18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper - 18.45 Iz življenja za življenje -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Univerzitetni razgledi - 20.50 Ruska pica Blues (danska drama) - 22.05 Roka rocka - 22.55 Videošpon - 23.40 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 479. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.40 Poletje v školjki II. (ponov. filma) • 18.15 Risana serija - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (480. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (16. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Marušini kristali (vedeževanje v živo) - Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.55 Dežurna lekarna (ponov. 37. dela španske naniz.) SREDA, 2. VIII. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 16/21 10.55 PODMORNICE: JEKLENI MORSKI PSI, 3/4 11.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.10 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 5/10 12.40 ZAPOJEM SI.., dok. film 13.00 POROČILA 16.00 TEDENSKI IZBOR OPUS 17.00 MOJA ZGODBA, franc, naniz, 1/6 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 33. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 FORUM 20.20 FILM TEDNA: ODPRTA VRATA, italij. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 ŽARIŠČE 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 12.50 Video strani - 13.00 Euronews - 14.30 Zgodbe iz školjke -15.00 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 5/13; 15.45 Videošpon -16.30 Sova (ponov.): Skrajnosti (angl. nadalj, 4/7); 17.00 Seaquest, (amer. naniz, 4. del) -18.00 Dnevnik - 18.05 RPL - Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 12/26)-19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vretne, šport -20.00 Športna sreda - 20.55 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 480. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme - 19.10 Luč svetlobe (481. del) - 20.00 Sedem veličastnih (video lestvica) - 20.30 Mesto kot Aliče (1. del av-starl. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Unpato (oddaja o akt. dogodkih) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 16. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice —12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja-11.00 Mali oglasi —12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mi-hclčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ČETRTEK, 27.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila- 12.000b-vcstila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 28.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje-11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evcrgrccni - 22.00 Kviz z evcrgrccni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 29.7. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 30.7. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja: o jagodah -10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja: Vinogradniško društvo Črnomelj -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila -16.00 Kviz -18.00 Poročila-20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 31.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila-18.30 Otroška oddaja-19.00 Rockovnik - 23.00 Ploščati vrhovi TOREK, 1.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 in 11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program - 23.00 Ploščati vrhovi SREDA, 2.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 23.00 Ploščati vrhovi UIGRAN DUET - Prvi del Novomeških poletnih večerov sta zaključila s koncertom španske in južnoamerike glasbe kitaristka Klara Tomljanovič in klarinetist Uroš Rojko. Poslušalci, ki so do zadnjega stola zasedliproštijsko dvorišče v Novem mestu, so prisluhnili solističnim nastopom kitaristke in uigranemu duetu kitaristke in klarinetista, oba glasbenika pa sta predstavila klasično in sodobno špansko in južnoameriško glasbo, ki je zvenela zelo komorno, torej v nasprotju z običajno predstavo o vročem temperamentu te glasbe. Za Novomeščane je bil koncert še posebej privlačen, ker je nastopila njihova rojakinja Klara Tomljanovič. Rodila se je v Novem mestu in tu začela svojo glasbeno kariero kot učenka glabene šole, nadaljevala jo je v Ljubljani, Zagrebu in Freiburgu, zdaj pa se podiplomsko izpopolnjuje pri svetovno znanem kitaristu in pedagogu prof. Osccarju Ghiglii v Švici. (Foto: MiM) Poslednja rock fešta? V Rumanji vasi rockovski koncert ob 10-letnici delovanja Frakcije FM - Koncertov najbrž ne bo več LASTOVKE POLETELE ŠESTIČ NOVO MESTO - Na novomeškem Vašem kanalu bo v nedeljo, 30 julija, ob 17. uri na programu 6. oddaja dolenjske in bosansko - hercegovske mladine Lastovke. V oddaji bo prispevek o pisatelju Janezu Trdini, saj je 14. julija minilo 90 let od njegove smrti, ostale teme pa so: festival MMS z novomeško udeleženko Dunjo, obisk poletnih taborov na Prevolah in v Zalogu ter počitniškega doma novomeškega RK Fazan, pogovor z Ireno Yebuah, ki bo jeseni odpotovala na študij solo petja v Salzburg, predstavitev p. Janeza Hollensteina iz Kartuzije Pleterje, nastop novomeških beguncev in Romov na prireditvi ob prihodu evropskega vlaka miru v Ljubljani, obisk otroškega pevskega zbora L’Espinguet iz Katalonije, obisk novomeškega plezalnega kluba Alp Šport in še marsikaj drugega- RUMANJA VAS - V petek, 21. julija, je bila v Rumanji vasi rock fešta v počastitev 10-letnice delovanja tamkajšnje skupine Frakcija FM. Pred kakimi 80 poslušalci se je zvrstilo pet skupin rockovske usmeritve. Gostje večera so bili Srou pa letu iz Kranja, ki so s svojim zelo hitrim ritmom ter nažiganjem po kitarah ter basu zelo spominjali na legende crossover-punka, kot so D.R.I., Exploited, Dead Kennedys ipd. Od domačinov so se predstavili Tomy’s bend (bili so lepo presenečenje) in skupina Nevermind iz Novega mesta, ki svoj izraz išče v potver metalu. Za razliko od mnogih novomeških rockovskih bendov, ki so jih slavili doma in drugod po Sloveniji, se je skupina Nevermind predstavila z lastnimi zelo dodelani- mi skladbami. Za njimi so nastopili še ANC, ki imajo na tej koncertni lokaciji že dolgoletni staž. Za konec pa so zaigrale zvezde večera Frakcija FM. Čeprav so bile vse nastopajoče skupine skupine zelo dobre, pa ne moremo pohvaliti občinstva, ki je zdolgočaseno posedalo, na “plesišče" pa so jih spravili le redki komadi, največ iz programa skupine Srou pa letu. Letošnja rock fešta v Rumanji vasi je bila najbrž zadnja. Organizator se je odločil, da ne bo več prirejal koncertov, ker ne dobi denarja niti za stroške, poleg tega mora skoraj za vse poskrbeti sam. Njegova napaka pa je vsekakor bila, da o dogodku (spet) ni obvestil medijev, ki bi lahko vsaj nekoliko povečali obisk. J. GORENC 1 s~ /lf\ Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih — JUNIJ, JULIJ, AVGUST - smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi ! in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave za najmlajše razposajence v počitniškem klubu — vse to za nepozaben dopust. — 5-dnevne počitnie že od: 361 DEM (polpenzion — hotel TERMAL) — 7-dnevne počitnce že od: 488 DEM (polpenzion — hotel TERMAL) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK! lS|»o ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 48-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607 VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18 68000 NOVO MESTO SVET VVO RAZPISUJE v skladu z 11. in 77. členom ter s členi 6. točke Statuta VVO Novo mesto prosto delovno mesto PEDAGOŠKEGA VODJE 1. za pedagoško enoto v VVO Novo mesto in 2. za novo pedagoško enoto ŠENTJERNEJ (po dogovoru z Občino ŠENTJERNEJ) POGOJI: — zapedagoškega vodjo je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje za ravnatelja in posebne pogoje: — vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, psiholog, specialni pedagog, učitelj, — najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji predšolskih otrok, — opravljen strokovni izpit, — strokovne in organizacijske sposobnosti, kar dokazuje s svojim dosedanjim delom, — doseganje takšnih rezultatov pri dosedanjem pedagoškem delu, ki zagotavljajo uspešnost pri opravljanju razpisanega dela. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in predstavitvijo novosti (programa) pošljite na gornji naslov do vključno 18. avgusta 1995. Mandat za tč. 1 je od 1.9.1995 do 31. 8.1997. Mandat za tč. 2 je od 1. 9.1995 do 31.8.1999. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po dnevu sprejetja sklepa. OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO Trdinova 7 razpisuje delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (za nedoločen čas) Pogoji: predmetni učitelj ali profesor angleškega jezika. Delo je za polni delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpis«. Začetek dela: 1.9.1995. Osnovna šola Žužemberk Baragova 1 68360 Žužemberk razpisuje prosta delovna mesta: 1. učitelja angleškega jezika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ■l 2. učitelja gospodinjstva z vodenjem šolske prehrane za nedoločen čas in polovični delovni čas, 3. vzgojiteljice v oddelku vzgojnovarstvene enote za določen čas in polni delovni čas (1 leto), 4. psihologa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela za razpisana mesta je 1.9. 1995. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. DENARNA ZBIRKA NA EKRANU LJUBLJANA - Muzej novejše zgodovine je med počitnicami izdal lasten cd rom "Slovenski bankovci in kovanci 1918-1995”. To je prvi tovrstni slovenski katalog, tudi v mednarodnem merilu eden redkih, ki tako natančno in s toliko podatki obravnava bankovce in kovance neke dežele. Dvojezični katalog daje celovito sliko o zgodovini denarja, kije bil v obtoku od leta 1918 do danes na Slovenskem, v spremnem besedilu pa najdemo kratek prikaz zgodovine našega denarja. Naročite ga lahko v Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23, Ljubljana. Na podlagi Zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS 18/91), Odloka o proračunu Mestne Občine Novo mesto za leto 1995 (Uradni list RS 41/95) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS 42/95), je župan Mestne občine Novo mesto sprejel sklep, da objavi: RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA V MESTNI OBČINI NOVO MESTO 1. Proračunska sredstva za razvoj obrti in podjetništva (v nadaljevanju sredstva za razvoj) se bodo dodeljevala v obliki posojila. 2. Za sredstva za razvoj malega gospodarstva lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni podjetniki posamezniki — podjetja v zasebni lasti —- občani, ki so pri pristojnem upravnem organu začeli postopek za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetniki oziroma vložili prijavo za vpis družbe v sodni register, pod pogojem, da bodo dokazila za status pod prvo in drugo alinejo predložili pred sprejetjem sklepa o dodelitvi posojil iz navedenih sredstev. Sedež samostojnega podjetnika oz. podjetja mora biti na območju Mestne občine Novo mesto. 3. Posojila iz sredstev za razvoj malega gospodarstva se prednostno dodeljujejo za projekte, ki so v zaključni fazi izvedbe — v prvi vrsti za financiranje opreme, na področjih: — proizvodnih dejavnosti v obrti, podjetništvu in dopolnilni kmetijski dejavnosti — deficitarnih osebnih storitev — gostinstva in turizma (samo za celovito ponudbo v gostinstvu in povečanje posteljnih zmogljivosti) Prednostni kriteriji dodelitve sredstev bodo: — vlaganje in razvoj enotmalega gospodarstva na demografsko ogroženih območjih občine — vlaganje v dejavnosti, ki omogočajo prestrukturiranje velikih sistemov — povečanje zaposlovanja za nedoločen čas na osnovi novih in razširjenih programov ter samozaposlitev — uvajanja sodobnih tehnologij in novih proizvodov v enote malega gospodarstva, ki so tržno zanimive, energetsko varčne in ekološko neoporečne. 4. Višina posojila, obrestna mera in ostali pogoji posojila: Posojilo se dodeji največ v višini 20% od predračunske vrednosti investicije, s tem da mora posojilojemalec imeti zagotovljene tudi ostale vire celotne investicije. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 35%. Posojilo se odobri z valutno klavzulo v DEM, po 5-odst. letni obrestni meri. Odplačilna doba je 5 let in s šestmesečnim odlogom odplačila prvega obroka-posojila od dneva uporabe kredita. 5. Za pridobitev posojila mora prosilec predložiti naslednjo dokumentacijo: — vlogo, ki vsebuje osnovne podatke o prosilcu in znesek posojila — izpolnjen in podpisan obrazec za pridobitev sredstev za razvoj, ki ga prosilci dobijo na Mestni občini Novo mesto — Sekretariat za finance in podjetništvo, Odsek za podjetništvo — potrdilo o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti — samostojni podjetniki predložijo potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih ter napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994 — podjetja predložijo bilanco uspeha in bilanco stanja 1994 — investicijski program, izdelan v skladu z metodologijo priprave in preverjanja manjših investicijskih programov, ali poslovni načrt za naložbe s skupno predračunsko vrednostjo do 60.000 DEM — dokazila glede na namen posojila: lokacijsko in gradbeno dovoljenje pri novogradnjah, predračune pri nakupu opreme, pogodbe... 6. V primeru nenamenske porabe posojila in v primerih, ko posojilojemalec ne bo v roku zaposlil z investicijskim programom predvidenega števila delavcev, bo moral takoj vrniti posojilo v skladu s sklenjeno pogodbo. 7. Razpis za pridobitev sredstev za razvoj velja do 30. 9. 1995. 8. Vlogo za posojilo skupaj z zahtevanimi prilogami naj prosilci pošljejo na naslov: MESTNA OBČINA NOVO MESTO, Sekretariat za finance in podjetništvo, Odsek za podjetništvo, Seidlova cesta 1, Novo mesto. 9. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. 10. Pojasnila in informacije o vložitvi vlog ter obrazec za pridobitev sredstev za razvoj dobijo prosilci na Mestni občini Novo mesto — Odsek za podjetništvo, na že navedenem naslovu ali na telefonski številki: 321 -889 ali 321-040, int. 348. IMP LIVAR, d.o.o. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 61295 Ivančna Gorica vabi k sodelovanju absolvente poklicnih šol za usposabljanje v času pripravniške dobe za naslednje poklice: — strugar (1 kandidat) — strojni mehanik ali mehanik obdelovalnih strojev (3 kandidati) Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, po končani pripravniški dobi pa bo podjetje najboljšim pripravnikom ponudilo možnost redne zaposlitve. Pisne prijave z dokazili o zaključnem šolanju sprejema kadrovska služba IMP LIVAR, d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 43, 61295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA, do 15. 8. 1995 oziroma do zapolnitve potreb po pripravnikih. DOLENJSKA BANKA Dolenjska banka — s tradicijo v prihodnost Dolenjska banka je svojo poslovno mrežo razširila Z n°'° ekspozituro v Brežicah Dolenjska banka je banka z več kot 120-letno tradicijo, ki J J začela kot Prva dolenjska hranilnica in posojilnica V Met * ustanovljena leta 1874. Odjulija 1994 Dolenjska banka posluje ^ samostojna banka z neomejeno licenco Banke Slovenije opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini. Banka je bila kot hčerka LB, d. d., Ljubljana teritorialno vezan območja občin Dolenjske in Bete krajine. Sedaj svoje poslovanj __ bolj širi ntdi na območje Posavja, koncem lanskega leta z 0jfPrPgJHj ekspoziture v Krškem in konec junija letos v Brežicah. P'os prostor nove ekspoziture se nahaja v obnovljeni zgradbi, v mestnem jedru Brežic. Cesta prvih borcev 42. V mesecu šepa namerava banka odpreti svojo enoto tudi v Ljubljani. ^ ^ ^0(jja O poslovanju in ciljih banke je spregovorila ga. Sonja Ilovar, ekspoziture v Brežicah: . jgp, »Med glavne cilje banke spada poleg varnosti in donosnosti r' ^ zagotavljanje pestre ponudbe storitev komitentom z up sodobne tehnologije. Imetnikom tekočih računov banka oni g turvu , poslovanje na bankomatih Dolenjske banke kakor tudi upo L i mreže preko 220 bančnih avtomatov poola bančnih avtoma Naš cilj je širjenje mreže bankomatov; le-ti razbremenijo o . delavce, ki tako lahko svoje strokovno znanje uporabi] direktnih finančnih svetovanjih.« . . ,ctiva, Nato je Sonja Ilovar nadaljevala pogovor o plačilni kartici ^ . kajti tudi Dolenjska banka je ena izmed slovenskih bank, '■ ^ vključila v izdajo le-te. »Skoraj polovica imetnikov u ^ računov uporablja plačilno kartico Activa in Activa/Euroca njimi lahko plačujejo imetniki kupljeno blago ali ^{fjjjliji. storitve na preko 9 tisoč prodajnih mestih širom po ■»' anje Plačilna kartica Activa/Eurocard omogoča imetnikom posl' ^ tudi na več milijonov prodajnih mestih v tujini, kakor '“^^o gotovine na vseh bančnih avtomatih z , ,:c je Eurocard/MasterCard v tujini. Poteg lastnih plačilnih ka možno pridobiti tudi plačilno kartico Magna.« . bredHnl »O stanju na tekočem in žiro računu ter o depozitni m ^ ponudbi banke lahko naši komitenti dobijo informacijo ' telefonske storitve AudioTEKS. AudioTEKS je avtomatski ^na informacijski servis, ki je uporabnikom na voljo štiriindvajs dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.« Specifičnostim poslovanja obrtnikov je namenjena Po0° ----n.. 1 ..1,1:1, --in OD' ponudba. Poleg različnih oblik posojil za osnovna slovani0 sredstva omogoča banka obrtnikom tudi različne oblikePos.. ■ ,, s tujino in jim izdaja garancije za poslovanje doma in v , lujino m jim izuaja garancije zu poslovanje uuma ••• >Varčevalcem nudimo pestro paleto možnih oblik w arSLrgčniffl deviznega varčevanja. Izbirajo lahko med postopnim, f noZ('joV. oblikovanjem prihrankov in med varčevanjem v obliki af". ^0, Realno vrednost svojih prihrankov lahko komitenti ohranjaj da tolarske prihranke vežejo na rast injlacije ali pa na tec J anjh Obrestna mera za prihranke je odvisna od zneska Pr,var xeVanj° sredstev in od dobe vezave sredstev,« je ponudbo va predstavila Sonja Ilovar. 0sojda 1 Bančna kreditna ponudba za občane obsega gotovinska p ■ odplačilno dobo do H mesecev in z realno obrestno m'' potrošniška posojila do enega leta oz. od l do 8 let. z vpla c ^ j0 depozita ali brez depozita, z realno obrestno mero od « 13,5% ter stanovanjska posojila z realno obrestno mero ^ko »Z otvoritvijo ekspoziture v Brežicah smo želeli nas , :ejn približati občanom in podjetjem iz Brežic in okolice. Vse s v naŠi bodoče komitente banke vljudno vabimo, da se oglas'] ^na ekspozituri v Brežicah, kjer jim bomo nudili strokovno ^gnja vseh področjih finančnega poslovanja,« je pogovor skle Ilovar. DOL L N J SK A B A N K A Poslovni sistem Mercator, d.d. Mercator — Steklo, d.d. Dunajska 107 Ljubljana vabi k sodelovanju „z ZASTOPNIKE 111wfNTARjA za storitve pri prodaji GOSTINSKEGA INV področju DOLENJSKE z naslednjimi pogoji: — d.o.o., registriran za trgovsko posredovanje — lasten avto iai Podrobnejše informacije po telefonu 061 /!l68n0qojeV Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju k ,aoV: .q0 zainteresirani kandidati pošljejo v 8 dneh na ^ 6 MERCATOR-STEKLO, d.d., Dunajska LJUBLJANA. Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC- Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! BtVl ^ 'etu starosti nas je zapustila naša la «1 draga mama, stara mama, sestra in teta P' i ! JUSTINA ||r4j ZALETEL z Blata 12 pri Trebnjem tnanCe°mSec^a*1va*'uicmo sorodnikom, sosedom, prijateljem in zilj sožr Ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izraženi aj-*e.\P°*c°jn' darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na larju nj' Poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Ce-pevsk»a °P{'avUen pogrebni obred, trebanjskemu cerkvenemu IG lVam»u ze>°ru, delovnim organizacijam TPE Račje selo, TRA-nena Gorica, Kmetijskemu zavodu Ljubljana ter govor-orna g. Povhetu in g. Okornu. Vsem prisrčna hvala! ^otroci France, Rajko, Tone, Drago, Justi, 10 vnu-’ brat France, sestra Lojzka ter drugo sorodstvo V SPOMIN SjB 1. avgusta bo minilo dve leti žalosti in sa-■ ■ -„1^ r -• mote, odkar nas je za vedno zapustil naš PUNGERŠIČ iz Dul 11 pri Bučki Njegova dobrota in ljubezen sta ostali v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo nanj. Vsi njegovi 1^55555 ■ V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj a ■ .. JM zapustil ljubeči mož, oče, tast, stari ata, ^ iz Vavpče vasi 3, Semič 4ri anc'JČ,Sci ,za H va! ju j o m ° sorodnikom, sosedom, prijateljem in s°ialje n ]!s? nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ^vilu’PotcoJnernu darovali cvetje^sveče ter ga v tako velikem fužini c na 7ac*nj* Pot‘- posebej se zahvaljujemo Sebna zah° i za nesebično pomoč in poslovilne besede. Po-nvala tudi Alojzu Dergancu za poslovilne besede in organizacijo pogrebnikov. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni 1 mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, * ^ oče, stari oče, tast, brat in stric 1 'i, PAVEL (»M PEČA VAR ™ k iz Kota pri Semiču Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnikom in osebju ORL Novo mesto in Ljubljana ter dr. Bostiču in dr. Ažmanu, kolektivu Novotehne, gasilcem, pevcem, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter govornikoma g. Bukovcu in g. Regini za poslovilne besede. Žalujoči: žena Rezka, hčerka Irena z družino, bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric AVGUST GOLTES z Dol. Prekope 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. V komaj 12. mesecu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba hčerkica, sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična URŠKA RAJAR z Jordankala 10 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo našim dobrim vaščanom, Danici za lepe besede ob slovesu, sorodnikom, kolektivu Beti, Trimu Trebnje, g. župniku za lep obred in vsem, ki so darovali sveče in mnogo lepega cvetja. Žalujoči: mamica Tončka, očka Jože, bratca Simon in Jure ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Odprta dan in noč so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat’ka! (France Prešeren) 30. julija bo minilo žalostno leto, odkar je umrla naša draga mama, stara mama in sestra FRANČIŠKA STRUGAR iz Črnomlja Hval; a vsem, ki ji prinašate svečke in cvetje. Vsi njeni ZAHVALA Kako je hiša strašno prazna, odkar, mami, tebe v njej več ni, prej je bita tako prijazna, zdaj otožna, čisto tuja se nam zdi. Ne mine minuta ne ura-ne dan, ne noč, med nami vedno si prisotna. V 76. letu nas je zapustila mami, stara mama, sestra in teta MARIJA MESTNIK roj. Struna iz Starega trga ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo dr. Majdičevi, dr. Macanu, sestri Mariji in sosedi Ireni za pomoč pri lajšanju bolečin, pevskemu zboru in tajniku Zveze borcev. Še posebej hvala g. Hitiju za tako lepo organiziran celoten pogreb. Žalujoči: hčerka Joži z družino, Cveti z družino, Marija z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Prostor tvoj ostal je prazen, tebe več med nami ni. Trte kličejo za tabo, tebi pa več se ne mudi. V 60. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubljeni mož, ati, stari ata, brat, tast, boter in stric JOŽE KONCILJA iz Sred. Lipovca 10 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, patronažni sestri Dragici, pevcem in govornici za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Po hudi in nepremagljivi bolezni je umrla naša upokojena sodelavka VIDA STRUGAR s Šmihelske ceste 3, v Novem mestu Od k°jnice smo se poslovili v torek, 18. julija, na pokopališču v Šmihelu. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta VIDA STRUGAR s Šmihelske ceste 3, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, krajanom ulice Mirana Jarca, Šmihelske ceste in sodelavcem tovarne zdravil Krka za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Tatjani Gazvoda za požrtvovalno pomoč v težkih trenuktih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni M im® 11 KI 2M10 /7\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM čAa — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 27. julija - Gorazd Petek, 28. julija - Zmago Sobota, 29. julija - Marta Nedelja, 30. julija - Julita Ponedeljek, 31. julija - Ignac Torek, 1. avgusta - Nada Sreda, 2. avgusta - Alfonz TEDENSKI KOLEDAR 27.julija ob 17.13 - mliy kino BREŽICE: 27.7. (ob 20.30) ter 28. in 29.7. (ob 18.30) film Gospodarji lutk. 28. in 29.7. (ob 20.30) in 30.7. (ob 18.30 in 20.30) kriminalni film Zloba. 2.8. (ob 20.30 ) akcijski film Podli fantje. ČRNOMELJ: 28. in 29.7. (ob 21. uri) avstralska komedija Prisedla, kraljica puščave. 30.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Ed Wood. KOSTANJEVICA: 29.7. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Izbruh. 2977. (ob 21. uri) komedija Hulahop. KRŠKO: 28.7. (ob 20. uri) in 30.7. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film izbruh. METLIKA: 28.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Ed Wood. 30.7. (ob 19. in 21. uri) avstralska komedija Prisedla, kraljica puščave. NOVO MESTO: Od 27. do 30.7. ter 1. in 2.8. (ob 19. uri) satirični film Tito in jaz. Od 27. do 30.7. ter 1. in 2.8. (ob 21. uri) zgodovinski pustolovski film Rob Roy. ŠENTJERNEJ: 28.7. (ob 20. in 22. uri) romantična komedija Lahko se zgodi tudi vam. • PODLI FANTJE, akcijska komedija (Bad Boys, 1995, ZDA, 119 minul, režija: Michael Bay) Akcija pač. Povprečna, nabita s klišeji, dolgočasnimi dialogi, z dolgimi nogami in zelo kratkimi kadri. Slednje je v redu, seksi mačke so neobhodno potreben inventar tega žanra, dve, tri sekunde trajajoče sekvence tudi, saj ustvarjajo dinamiko, ritem filma, ki običajno pomeni tudi vsebino zgodbe. Nič zato, tudi zgolj na vizualni površini je moč ugledati dobro akcijo, vendar to ta, polna plitkega situacijskega komedijantstva, ni, saj se bolj kot k HITROSTI, ki je žanru postavil nova merila, nagiba k SPECIALISTU in PIŠU, kričečima primerkoma slabega okusa. Will Smith in Martin Lavvrence sta že lep čas ljubljenca ameriškega tv avditorija, in ker pot uspeha vedno vodi na platno, je ta film logična in običajna poteza za njuni bleščeči karieri. Debitantski režiser Bay ju je spakiral v tesni vlogi neverjetnih nakladačev, ki sta morda komična le še sama sebi. Vlogi sla tesni, če upoštevam pirotehnično razkošje, fantastičnega črnega Porsheja in hi-tech zverziranost negativcev. Fanta kar zbledita. Torej: japijevski plejboj Smith, sin premožnih, in proletarski mož in oče Lavvrence iščeta kot intelektualca med kriminalci očala in francoski naglas, jasno, ki je iz bolj ali manj osebne zabave policajem ukradel za 180 milijonov dolarjev heroina. Grdogledi Karyo, dejansko Francoz, pihne Smithovo mr-hasto prijateljico, katere umor je videla njena prijateljica, tudi in zgolj mrha, Tea Leoni, ki jo morata zdaj zaščititi. In ker hoče punca izključno Smithovo zaščito, tega pa ravno ni pri roki, jo v njegovem imenu ščiti Lavvrence. Še huje: Smith se preseli k Lavvrencevi ženi, pred pričo igra Lavvrencea. Čemu "the fuck” je potrebna ta popolnoma kretenska zamenjava identitet? Razlog je pragmatičen in zvit! Ženi zvesti Lawrence se ne bo dotaknil dotika zelo voljne modrooke Leon-ijeve, mačoidni šarmer pa ne bo seksal z ženo najboljšega prijatelja. Tako, zdaj lahko grejo v kino prav vsi feni Willa Smitha, od desetih let dalje! TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji PAJKA in kabini za traktor Zetor aii Ur-sus prodam © 67-003. 6455 FREZO Honda Mio Standard prodam. Anton Saje, Dol. Podboršt 4, Mirna Peč. 6460 TRAKTOR IMT 539, silokombajn Vihar in puhalnik prodam. ® (068)50-060. 6466 MALO RABLJENO bočno kosilnico Stil na laks ugodno prodam. © 49-441. 6468 DOBRO OHRANJEN žitni kombajn Class, 220 cm, z rezervnimi deli prodam. Gerjovič, Rigonce 23, © (0608) 67-139, od 20. do 21. ure ali 67-165, od 7. do 15. ure. 6474 KOSILNICO Sip Pucher ugodno prodam. ® (068)47-839. 6483 TRAKTOR Štore 402, kultivator Gorenje z obračalnikom in ostalimi priključki ter krožno žago prodam. * (0608)82-387. 6488 TRAKTOR UNIVERZAL 445, star 2 leti, prodam. Rudi Božič, Vrhovec 16, Dobrnič. 6501 ROTACIJSKO KOSILNICO Sip, desk 165, rabljeno 2 sezoni, prodam. © (068)87-157. 6503 TRAKTOR STEYR, 35 KM, letnik 1972, prodam. © (068)40-063. 6504 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. © (061)218-595. 5340 VEČ TELET, starih 3 do 10 dni, (sivo -rjave, simentalske ali šarole pasme) kupim. © 25-816. 6481 MEŠALEC za gnojevko z elektromotorjem kupim. Alojz Cimermančič, Vinja vas 11, Novo mesto. 6530 motorna vozila silokombajn, malo rabljen, ugodno prodam. © (061)815-233. 6509 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, prodam. ® (0608)43-247. 6511 TRAKTOR FENDT 4 x 4, 68 KM, pajka za seno in hladilni bazen za mleko prodam. ©(068)42-925. 6513 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO in tele prodam. © 76-316. 6514 KOSILNICE (na laks in vrtne) od 24.000 SIT dalje, mreže za ograje 203 SIT/m2, rc-promaterial itd. Trgovina Rast, ® (0608) 59-108. 6543 R 5, letnik 1992, prodam. ©(068)51-423. 6451 GOLF, letnik 1986, prodam. ©(068) 26-669. UNO-turbo D, letnik 1986/87,5 vrat, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. © 27-706. ( BMW 316, letnik 1986, na novo registriran, prodam. ® 59-681. 6452 Z 101, letnik 1987 prodam. © 28-504 ali 22-208. 6453 GOLF D, letnik 1988, prva registracija 1989, dobro ohranjen, z nekaj dodatne opreme, prodam za 11.200 DEM. © (068)83-700. 6456 DOLENJSKI LIST h IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA občelrtkili. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO-JtA ČUNpri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; telefav (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 5, letnik 12/91,3V, temna stekla, prodam. ra (068)321-832, po 20. uri. 6454 CITROEN 35 RD, letnik 1986, bel, 9 ccm3 prostornine, z vlečno kljuko, odlično ohranjen, ugodno prodam, ra (068)78-442 ali (0609)613-405. 6457 Z 101 COMFORT, letnik 1982, registrirano do 7/96, prodam. » 42-234. 6459 OPEL KADETT, letnik 1979, karambo-liran, cel ali po delih prodam. Božič, Porto-rožka 6, Gabrje. 6472 126 P, letnik 1989, registriran do 3/96, prodam, ra (068)59-301. 6476 R 4 GTL, letnik 7/86, nekaramboliran, . odlično ohranjen, kot nov, temno modre barve, ugodno prodam, ra (068)342-355. CHARADE TD, letnik 1990, kovinsko črn, 54.300 km, registriran do 6/96, prodam. ® (068)84-006. 6489 Z 128, letnik 1986 prodam. ® 22-664. PASSAT VARIANT 1.8 GL, letnik 6/91, prodam, ra (068)25-115 (po 16. uri). TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, letnik 1987, prodam za 7300 DEM. ra (068)78-219. 6554 ŽETVENO NAPRAVO za BCS in trak-tor Steyr, 18 KM, oboje dobro ohranjeno, prodam. ® (068)65-138. 6564 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno Putinger Sip, 17 m3, prodam. © 42-534. 6574 R 4, letnik 1988, nakladalno rotacijsko kosilnico, pajka, puhalnik, grablje, traktorje Fiat, Steyr 18, TV 523 in Ferguson 533 prodam. ® 81-797 ali 42-773, Pavlič. 6594 APN 6, kovinsko modre barve, prodam za 250 DEM. Rudi Slinkar, Kolonija 4, Mokronog. 6581 JUGO 55, letnik 11/88, 89.000 km, in sedež jadralnega padala prodam. ® (0608) 81-009. 6590 Z 750, letnik 1983, registrirano do 31.1.1996, prodam. © (068)57-414. 6591 Z 128, letnik 1987, registrirano do 2/96, prodam. © (068)26-660. 6592 VARTBURG, letnik 1989, bencinar, prodam. © (068)27-093, po 16. uri. 6596 OPEL KADETT, letnik 1989, prevoženih 70.000 km, prodam za 12.000 DEM. © (068)51-278. 6601 obvestila GOLF JGL, letnik 8/81, rdeč, registriran do 6/96, in 100 1 domačega žganja prodam. © (068)85-852. 6493 SUBARU JUSTY, letnik 1987, registriran do 3/96, prodam. ® 49-519. 6498 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. © 85-752. 6499 R 18, letnik 1986, prodam. ® (068)45-086. 6500 KOMBI R MASTER, letnik 1986, in mlade psičke, mati kraška ovčarka, prodam. © 27-134. 6508 OPEL KADETT, letnik 1976, registriran, prodam. © 26-393. 6516 R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, 56.000 km, kovinske sive barve, prodamo. © (068)67-566. 6517 GOLF JGL D S paket, letnik 1984, moder, registriran do 18.3.1996, prodam za 4500 DEM. Peter Bašelj, Lutrško selo 6, Otočec. 6519 Z 750, letnik 1984, rumen, za 700 DEM, in tomos avtomatic, letnik 1983, prodam. Ludvik Hočevar, Stopiče 95. 6520 ALFA KARAVAN 4x4, letnik 1986, prodam ali menjam za manjši avto. © 65-164. SUZUKI MARUTI, letnik 1992, bel, prodam za 8000 DEM. © (068)47-749. 6533 GOLF D, letnik 1990/91, od prvega lastnika kupim. ® (068)40-146. 6534 126 P, letnik 1990,44.000 km, registriran do 4/96, prodam. © (068)52-710. 6539 FIAT Z 750, letnik 1985 ugodno prodam. Alojz Jurak, Dol. Kamence 71, Novo mesto, ©28-144. 6540 JUGO 45, letnik 12/90, rdeč, z radiom, v odličnem stanju, prodam. ® (068)73-069. 6541 MOTOR BT 50, v dobrem stanju, letnik 1989, prodam za 1000 DEM. © (068)73-069. 6542 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 6/96, 113.000 km, prodam. © 26-863, popoldan. 6544 126 P, dobro ohranjen, star 7 let, prodam. Ana Gorenc, Črešnjice 3 a, * 26-852. 6547 126 P, letnik 1988, registriran do 7/96, 31.000 km, prodam. © (068)87-568. 6549 Z 101, letnik 1989, registrirano do 5/96 in Z 101, letnik 1985, registrirano do 7/96, prodam. © (068)51-797, od 8. do 13. ure. Z 101, letnik 1984, registrirano do 20.2.1996, prodam. ® (068)24-618, po 15. uri. 6563 JUGO KORAL 45, letnik 1988, dobro ohranjen, registriran za eno leto, prodam. © 78-147. 6567 ' VW HROŠČ, letnik 1976, športno razširjen, črne kovinske barve, armatura iz umetne mase, močnejši motor, prodam za 5000 DEM. © (068)85-850. 6571 Z 750 LI, letnik 1985, rahlo karamboli-ran. prodam za 150 DEM. © (0608)89-222. R 4, letnik 12/89, prodam. © 45-873. VVARTBURG, letnik 1990, dobro ohranjen, registriran do 3.3.1996, prodam. Karol Maver, Drašča vas 2, Zagradec. 6579 R 19 GTR, letnik 1991, registriran do 10/95, prevoženih 70.000 km, moder, do- preklici posest datno opremljen, prodam. Anton Papež, Gor. Križ 13, Žužemberk. 6580 Spoštovani naročniki! Pred dobrim tednom ste prejeli položnico za plačilo naročnine v 2. polletju, ta “nevšečnost”, brez katere časopis kajpak ne more izhajati, pa po mnenju posameznikov terja pojasnilo, zakaj je prišlo do podražitve. Takole pojasnjujemo. Samostojna Slovenija je še daleč od blagostanja, gospodarsko se šele postavlja na noge, posledica tega pa so tudi raznovrstne podražitve. Pri slednjih z debelo palico spet pada po časopisnih hišah, pri čemer najbolj udrihajo pošta, ki svoje storitve draži kot v nekdanjih inflacijskih časih (v zadnjem letu so poštne cene poskočile za okoli 100 odstotkov), in proizvajalci papirja, ki seje letos podražil že skoraj za polovico. Drugih podražitev ne bomo naštevali, čeprav še zdaleč niso neznatne - potemtakem je očitno, da cena Dolenjskega lista v drugi polovici leta ne more biti enaka kot na začetku leta. Sploh smo letos pri naročnini vpeljali več novosti, vse v korist naročnikov: le z dvakratno oz. polletno izterjavo smo se izognili dokajšnjim stroškom za kuvertirane položnice in poštnino (in zato je naročnina lahko nekulikanj nižja!); približno petini naročnikov, to je upokojencem priznavamo 10-odstotni popust; ne nazadnje pa je bilo naročnino mogoče januarja plačati za celo leto vnaprej. Kdor je na začetku leta plačal 6.000 tolarjev, ta se je izognil predvideni polletni podražitvi, katere si nismo želeli, ampak smo, kot rečeno, bili prisiljeni storiti ta neljubi ukrep. Podražiti smo morali tudi časopis v kolportaži, in kdor zdaj računa, da bi se mu v primerjavi s polletno naročnino 4.000 tolarjev bolj splačalo sproti kupovati časopis, se mu račun za 26 številk ne bi izšel, kajti v kolportaži se bo Dolenjski list do konca leta najbrž podražil še najmanj dvakrat. To nam ne bo ljubo, a verjemite, brez tega ne bo šlo, četudi počnemo vse, da bi podražitve, na katere nimamo nikakršnega vpliva, čim manj prelagali na pleča* naročnikov in bralcev. K prošnji za razumevanje naj dodamo še en zgovoren podatek: z naročnino smo v prvem polletju zbrali slabih 51 odst. potrebnega denarja za izdajanje časopisa, manjko smo “štukali” s propagando (v okviru te še zmeraj vztrajamo pri zastonjskih malih oglasih za naročnike), ki včasih že grdo posega v novinarski del časopisa, po drugi strani pa razsipnost nikoli ni bila sestavni del poslovanja Dolenjskega lista. Toda očitno na naš račun varčujejo tisti, in ni jih tako malo, ki že več kot pol leta redno prejemajo časopis, za plačilo se pa nikakor ne zmenijo. Spoštovani naročniki, prosimo vas torej za razumevanje, pri čemer se nadejamo čimprejšnjega plačila naročnine, kajti le tako boste prispevali k nemotenemu izhajanju Dolenjskega lista. DRAGO RUSTJA $ SUZUKI Prodaja in servis AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto _________ ®/fax 068/24-791 Ugodni krediti brez pologa ali leasntf »ilnos'1 prodam SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 5339 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 5717 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (0608) 67-578 in Anita Janežič, SlepŠek 9, Mokronog, * (068)49-567. 5876 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. © (061)773-698. 6316 KOKOSI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Zdravje, Zalog, ©21-279 ali 84-394, od 8. do 19. ure. 6565 JARKICE, nesnice in purančke za nadaljnjo rejo lahko dobite pri Bohovih, Zg. Duplice 4, Grosuplje. 6582 OPOZARJAM morebitne kupce nepremičnin pokojne Ane Zupančič, Sadinja vas 30, Dvor pri Žužemberku, daje vsak nakup od prodajalke Marije Jereb iz Ljubljane (sestra pokojne Ane), do zaključka zapuščinske razprave NEVELJAVEN. Nečakinja Marija Hlišč, roj. Zupančič. 6482 BRATA JOŽE IN FRANC MAVSAR prepovedujeva vožnjo po travnikih in njivah v Prapročah pri Straži in v Grilovem hribu, Šentrupert, ki so najina last. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. 6484 NA PUŠČAVI pri Mokronogu prodam hišo. ©(061)374-992. 6208 VIKEND - ZIDANICO na Malkovcu, opremljen (inventar, sadje, vrt in drugo), 2400 m2, zelo ugodno prodam. ® (061)322-579. 6449 42 A TRAVNIKA na Dol. Kamencah prodam. S 28-102, popoldan. 6487 VEČJO stanovanjsko hišo z vrtom, primerno tudi za poslovne dejavnosti v Novem mestu - Mačkovec, prodamo. ® (0608)75-038. 6507 VINOGRAD na Ljubnu, 380 trt ter starina, in njivo na Mraševem, 82 a, prodam. © 43-820. 6524 LEPO DOMAČIJO na Trebelnem, 9.5 ha zemlje, in stebre po naročilu prodam. ® 45-448. 6558 TRAVNIK v Prevoljah pri Šentjerneju v izmeri 24 a prodam. © 42-347. 6559 V SENOŽETAH pri Krškem prodam posestvo, 2 ha zemlje in starejšo domačijo. ® (0608)62-439. 6584 STARO HIŠO - zidanico z vinogradom, pod železniško postajo Semič, prodamo. © 60-062, zvečer. 6585 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. (063)39-878. 6366 POROČNO OBLEKO, unikat, ugodno prodam. © (068)21-926, popoldan. 6405 BRIKETI, primerni za vse vrste peči. 1000 kg briket stane 13.000 SIT. Možnpost plačilo na 3 do 5 čekov in brezplačen prevoz. Engel Brik, Ratež 58, * (068)85-801. 6462 BREJO TELICO, dva prašiča (120 do 130 kg) in nov štedilnik na trda goriva prodamo. © 45-136. 6465 OTROŠKA OBLAČILA do 2. leta staro-sti, malo rabljena (pajaci, majice, bunda, hlačke, copati) prodam. * 73-501. 6467 KAMP PRIKOLICO Adria 350, starejši letnik, obnovljeno, ni potrebna registracija, prodam. ® 25-912. 6470 MOTOR TOMOS, 4 KM, izvenkrvni, malo rabljen, prodam. * (068)22-806. 6471 TROJA rabljena okna in ena balkonska vrata, vse z roletami, prodam. ® (068)323-046. 6473 KAKOVOSTNO belo vino rizling prodam po ugodni ceni. * (068)52-603, zvečer. 6475 ZELO MOČNE gajbe za krompir prodam po 500 SIT. © 24-761. 6478 16 - BASNO otroško harmoniko, malo rabljeno, in otroško kolo BMX ugodno prodam. * (0608)82-843. 6480 MIZARSKO tračno žago prodam. * (068)73-631. 6485 ZGODNJI KROMPIR in pšenico ugodno prodam. ® 321-957. 6492 TELE, staro 9 tednov, prodam. © 83-365. 6494 BIKCA SIVČKA, starega 3 tedne, in fri-zijca, starega 14 dni, prodam. ® 45-543. 6495 UČBENIKE za 6. razred OŠ ugodno prodam. © 44-444. 6496 LETOŠNJI pridelek ovsa, 2500 kg prodam po 28 SIT/kg. Gostilna Pri Henriku, Loška vas 4, Dolenjske Toplice, ® (068)65-503. 6497 DVA PRAŠIČA, težka 100 do 120 kg, prodam. © 59-303. 6502 SMREKOVE PLOHE po 1 DEM prodam. Bevc, Šmalčja vas 2 a, Šentjernej. 6510 4 T koruze v zrnju prodam po 20 SIT/kg. © 73-275. 6512 OTROŠKO SOBO, jedilni kot, barvni televizor in sesalec ugodno prodam. ©21-053. 6518 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika,stare 7 tednov, prodam. ® 323-295. 6523 RAČUNALNIK Atari 7800 za 6000 SIT in rolerje Atene za 5000 SIT prodam. Ivan Novak, Seidlova 31, Novo mesto. 6526 PŠENICO prodam po 25 SIT/kg. ra (068)322-834. 6527 EN TEDEN starega telička prodam. © 78-282. 6532 MEŠANO rdeče vino ugodno prodam. © 48-506. 6535 ŠKOTSKE OVČARJE - Lassie, mladiče, odličnih staršev, z rodovnikom, cepljene, ' prodam. © 87-055. 6536 MLADIČE, dolgodlake jazbečarje z rodovnikom, odlične za lov, primerne za v stanovanje, prodam. ® (068)51-592. 6537 JUNCA, 2 zoba, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. © (068)51-820. 6538 10 DNI starega bikca prodam. © (068)85-173. 6545 A VTOPRIKOLICO s cerado, nos. ( t, aluminijasto ogrodje, malo ^ prodam, ra 22-662. , ftl- KAMION mešanih drv prodam. ^ 5 HLADILNO SKRINJO, 4101.1!01'1^ obnovljeno, prodam. ® 7°~Y č :n rizlM ZELO DOBRO vino cviček n ^ prodam. ® 73-327. iOŠinklf* STROJ 1, omeuvanj«. "■'"''//o . - 4, letnik 1990,-prodam z vsem g)2| priborom. Delo zagotovljeno. 65S' FEDERVAGEN - ZAPRAVU1^^ dva konja in sedlo, oboje skoraj n dam. * (0608)31-637. in .jektri^ UGLAŠEVALEC za ^SS|5,SJ kable ugodno prodam. BlaŽt niča. . DRVA prodam. * 78-0»! razno STEKLARSTVO SEUŠK*f jemo vse vrste bronov,^e^ ^ * in opravljamo ostala steklar! ,0SŽ Metliki oddamo v najem. * I 6#| ŽELITE kaj izvedeti o svoji #0 Pišite na naslov: p.p.22, Sem • vseSt“f INŠTRUKCIJE angleščme(Z,(0)9' nje, za popravne izpite, nu 1 • 6* 747. Im, Pagu.v APARTMAJE na otoku TO' v neposredni bližini moria. v ageflC TOPLOTNO IZOLACIJO«;'aVgjSl ncga^anja-izdelamovm^-^ po 15% nižjih cenah * 32-M«; vse n IZDELUJEMO in montiram ^ snegolovov. ® 43-509. BreHa,rf FOTOGRAF Cvetko Trami ■ 6; 3, 68310 Šentjernej, * tega pisma. Snov se pošlje p j |05 (L; na svetopisemska šola, P-P «-6 '^"UGODEN NAJEM0”lk°ealfobPfll,t6jž HONORARNO DEL°j"fjjterfi^lii lenjske dobi potnik za prodaj« 6J »SENČILA«. 1. avgust. Informacije (0608)41-533. POMOČ .odinjstvu LESENO BARAKO, 5 x 6 m, dobro ohranjeno, kritina opeka, primerno za drvarnico ali garažo prodam. ® 65-485. 6546 NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 10 tednov, zelo ugodno prodam. © 50-140. 6550 BRESKVE za vlaganje ugodno prodam. © 324-249. 6551 TELIČKO FRIZIJKO, 120 kg, in zelje prodam. © 42-956. 6552 MEŠANA DRVA prodam. © (068)83-723, po 20. uri. 6553 KRAVO s teletom in bika, težkega 300 kg, prodam. © 21-421. 6556 PSE ŠARPLANINCE, stare 7 tednov, prodam. ® 73-201. 6557 VEČJO hrastovo omaro in dve manjši omarici prodam. © 22-133. 6562 dnim in komunikativnim osebni avto. © SSg8>jl DEKLE z veseljem do |£ j» ZaPV°NOvfM MESTU za^8, delo v strežbi in kuhana- -----------''''li# Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjske01 (za naročnike, samo enkrat na mesec) (do 15^ vsebina oglasa Ime in priimek: Ulica in kraj: . . . Pošta: ....... Naročniška številka: Datum: M Mii Nj ju. Ni VI Plodi fonu ■1» Rl brja Hus, | »609 de boke jun. Kš tli ho ft*.' Mi Uidi „ H novar V|y 'nošo klelo: ’ V SEVNICI dobi «»«*** ali natakar za nedoločen cas.,8 urc „a^ išču^j( (068)22-715, od 16. do I* dinjstv DEKLE za pomoč v g<»F' raZ"1^ varstvo dveh otrok 8 ur “"Krkiišč«"> dclj, na območju Cej*fJ n lastC P ^ 40.000 SIT/mesec. Obveze ra (0608)81-227, Mojca. m0stoJ° |Cit Ključavničarja lo iščem. Pogoj: dobre s C02. ra (068)81-571 ah (Oh r jr ZA NEDOLOČEN 78-122. , nalihonorarn 6^ KUHARICO redno an lir slimo. ® 323-295. ,bi zap°s 1.0'J DEKLE za delo szstrežb gentpeta'$ formacije osebno v Pizz ŽENSKO srednjih let »bJJ 8 .."3, (0609)622-268. *EK- nud'^c(f ODLIČEN ZASLCfosebam. ■“ t % i i mcd počitnicami kakr- k °"dclo-NadjaGerič,Zagrad 19,Škoc- # ^o?iNOKOU ZAPOSLITEV, redno si 6'M*s(060i>82h7k8O3lUdi dC'0 "*““"J# ^stanovanja G "0’anjeoddam v najem sta-» »NoJrfc* 26-981. 6525 t '"“tobnost ^®STU, Nad mlini, prodam ‘ 'tl(fon , ?lanovanjc, 30.4m2,CK, KATV, ’ ko' v«lj'vo. s (068)22-710. — 6560 s,____zahvale____________ !?.SdrH|,VAU dr' KocutarJu in dr- JJ*neoa ’ kl ?ta P0magala in reševala ^•jcnju vJ8aS.,na Maria< da jc ostal pri ''‘■«ssr,S-,“"“niS Novn8*Z nePremičninami nies,o. Lebanova 24 cu.jlfA ^ovem mestu, Otoč-|r5kem Jeo’Ratežu- Trebnjem, Cm Senovem, Brežicah. ^K^ddOZašank°^ i« Nau KAR,CA dobi zaP°slitcv v bistro-VNnvr.?8 asnem oddelku. 6597 prodaiTiu ^ MESTU v z|atarni zaposlimo Ponudb k2°a'!ProdaJalca, starega do 40 let. ■ČANFcf ,M^njePlsom oddajtF pod Šifro: ‘ANESLJIVOST IN POŠTENOST-. htia*i?I!0ja*' hototarno zaposlim 2 ples-«« ffam 8olf D' '«"ik 1988. Stanko l08*)b'7-255VSS 32’ Dolen)skcT°Plicev* 6602 službo • v v išče 'tižemk “Otttti, Škocjanu, Kočevju, Raki, ^tiernl kro3.°8u, Pristavi pri ^°Pič»k U’ Č-rmoSnjicah pri •7'j DolenjskidrUgihkrajih l^enTi^v v Novem mestu, ^StST' iCv Mneobjck‘d, lokale in pi- ^knii*d" iZ.’*an‘ce: v Straži, rrtesta n’,Rak*' okolici Novega Pk2a’nuC | krajini, na Čatežu l^god- ZU’ °kolici Krškega in J«stn CCJ? Za gradnjo: v Novem S iMUZ,J}ski vasi- Mirni T^Žein«’ Črnomlju, okolici »’^CemmrTrta’TrŠki8°- ; kmetih ln drugod; J? Po v'J ka zemljišča in gozdo-J v»«LJ D°'enjski; lSc iti n,m,°ddamo: stanovanja, ^ Poslovne prostore. iana Kozine 49 A T el taX- 341-434 osmošolce: ^ipraJa3 ln oornščina kot a. 2a e n ^ srednjo šolo. 8^*®Žfa?Iednie^olce: ter un nemška slovnica ]/ ' Kl. 'majo popravni 'tste‘udi začetni tečaj in o lne’ nemščine angleščine. SC^Je debelosti je lahko A kauPos,'mo komercia-m'ii|8 ?r®"Ui delo z ljudmi A'o 'n hkrati pričakuje ti Potinj Uspešnosti. Osnov-Ik? sta i,LZa to delovno me-CTa ii;kušnie s področja v^oS;m*r,liska kjB^os°bne zastopnike za Noči rriercialne strukture na kV, dolenjske. ItiN unj?V2etost ambicioznost o Vr^^acijske sposobnosti 11 m * ^ sodelavcev. 'sbSSSKT* "06 da)e podjetje iz Kopra. ^ V JnJ°rmacije na telefon 0 . X^66) 41-743 TELEVIZIJA NOVO MESTO lYa^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE • in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI in ob 16. url glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI WL BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obioge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 v tel. (068) 45-700, fax 45-701 y PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fa::. 0608/82-945. VILICE za prenašanje okroglih bal za prednjo in zadnjo hidravliko: vilice so pomične, velikega premera, bom-birane na koncu, kar omogoča varen prenos bal. Kovaštvo Mušič, Mengeš, tel. 061-738-619. Dajemo v najem teniško igrišče v okolici Črnomlja! Inf. na tel.: 068/52-073, gdč. Mateja Vrščaj. Iščemo prodajalce klima naprav po vsej Sloveniji, plačilo po dogovoru! VAKO, d.o.o. Tel.: 068/52-073, 53-273 Fax: 068/53-173 CI£> L JI DA DO LADE BREZ DENARJA Rt: ' > P H Vsi tipi vozil LADA na kredit brez pologa ali na leasing. SAMARA — udobna, stabilna, prostorna limuzina že za 997.000,00 SIT. Inf. 068/324-424. PIONIR PLI, d.d. v likvidacijskem postopku na podlagi sklepa likvidacijskega upravitelja objavlja: RAZPRODAJO zaloge opuščenih programov masivnega pohištva (omare, police, pogradi, obešalniki, mize itd...) Likvidacijski upravitelj objavlja ODPRODAJO lesnoobdelovalnih strojev in strojne opreme na žagi. Informacije na tel.: 323-189 ali 322-143. Kolesarsko društvo CYCLOTOUR SLOVENIJE razpisuje oddajo naslednjih del na lokaciji bodočega velodroma v Češči vasi: 1. Rušitev dveh objektov velikosti 10 x 40 m — pritličnih vojaških hangarjev. 2. Posek in odprodaja lesa — na gradbišču velodroma — cca 250 m — hrast, smreka. Ponudbe pošljite na K. D. CYCLOTOUR SLOVENIJE Kočevarjeva 2, 68000 Novo mesto, tel.: 068/322-595! 068/22-892 — Zupanc; fax: 068/322-594; mobitel: 0609/630-667 raojiEiMura AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. SERVIS VOZIL - avtomehanika - avtoelektrika 15% popusta na delo - avtokleparstvo ob gotovinskem plačilu! - avtolicarstvo . r_ Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo raztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis. PRODAJA REZERVNIH DELOV IN OPREME - originalni rezervni deli RENAULT - RENAULT boutique oprema - avtoakustika BLAUPUNKT - strešna okna WEBASTO - ostali avtoddi in avtooprema PRODAJA VOZIL - prodaja novih vozil RENAULT - odkup in prodaja rabljenih vozil Možnost obročnega odplačila na čeke. Krediti za CLIO po 7%, ostala vozila od 10% dalje. Nove, občutno nižje cene za vozila CLIO! 1 Ugoden leasing in krediti brez pologa! Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu, ali nas pokličite na tel. 068/324-533. Poslovne prostore v Brežicah, primerne za zdravstveno ambulanto, lekarno, trgovino z medicinsko opremo ali pisarne, oddamo v najem. Naslov v upravi lista. °X> PtgrebM in pokopaiiik* storitve 2ROT7IKS *°UJA NOVAK, S. P. PE Novo malto — AtkerCeva 7 (Rogrtka koienice) Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel.: 068/341-134 Mob.: 0609/623-211 V SPOMIN Ati, ljubil si zemljo, ljubil si dom in v tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. 26. julija je minilo leto žalostnih dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata in brat ANTON VIDIC iz Malenške vasi 7 Mirna Peč Hvala za vsako lepo misel, prižiganje svečk in za postanek ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽKA MEDVEDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in kako drugače pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi DEŽURNE TRCOVINE V soboto, 29. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, VrelecMetlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 30. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21.ure: Prima ZAHVALA Vera, upanje, ljubezen, delo, skrb, skromnost in poštenje — tvoje je bito življenje. Ob boleči izgubi ljube žene in mamice ALOJZIJE IVANUŠE rojene Kapš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Onkološke klinike v Ljubljani, pevcem in govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojno pospremilik večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče, mož in stari oče ANTON ROŽMAN iz Jankovič 10 pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste se z besedo, sočustvovanjem, cvetjem, svečami in udeležbo na njegovi zadnji poti poslovili od njega. Žalujoči: vsi njegovi OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane, obveščamo, da je po sklepu Občinskega sveta občine Črnomelj, sprejetem na seji dne 29. junija 1995 (objavljen v Uradnem listu RS št. 39/95 z dne 7. 7.1995), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA OBDOBJE 1986—2000 IN PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA OBDOBJE 1986—1990 s programsko zasnovo za zazidalni načrt DanfošS V Č2Sy od 10. junija do 10. avgusta 1995 v prostorih občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj. JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA BO v četrtek. 3. avgusta 1995, ob 20. uri v sejni sobi občine Črnomelj, na Trgu svobode 3 v Črnomlju. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko daste pisne pripombe, mnenja in predloge na vložišču občine Črnomelj ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 68340 Črnomelj. Na javni obravnavi bodo navzoči predstavniki izdelave osnutka, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in dajali strokovne odgovore. VABLJENI! m t it 'trmm mtmmmm Andrej Urek Učil se je še za čevljarja, ko ga je dolgoletni dirigent kapelske godbe Jože Stanič povabil k sodelovanju in ga preizkusil. Takrat, pred 45 leti, za godbenika še nisi potreboval glasbene šole. Andrej Urek iz Župelevca se je enostavno pridružil godbi in se učil igrati krilovko, pozneje je po potrebi prevzel mali doboš, nato boben in končno pristal na činelah, s katerimi daje takt godbi že 20 let. Zaradi skoraj polstoletnega igranja je ob nedavni 145-letni-ci orkestra prejel zlato medaljo mednarodnega združenja pihalnih godb. Čeprav nosi že 6 križev in je invalid, je na slovesnosti ob tako visokem jubileju korakal v povorki in igral. Tega običajno ne počne več. Ne da ne bi imel volje, le zdravje mu Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji. Preživel je čas, ko so Kapel-ci največ igrali na veselicah in zabavali ljudi od popoldneva do jutra. Kar na kolesa so natovorili inštrumente in se zapeljali na Kranjsko ali pa jih je kdo naložil na voz in vpregel konje. Družina je bila ponosna na svojega godbenika, vzpodbujal^ ga je in ga še . vzpodbuja. “Se kregajo me, če se preveč obiram, češ da bom zamudit, ” pravi. Kdo bi vedel, koliko je pre-korakal ob udarnih zvokih “pločevinaste glasbe ”, koliko znoja je pretočil, koliko smeha doživel in koliko žalostnih pogledov videl na pogrebnih slovesnostih! Zdaj se vključi v korakanje samo ob posebnih priložnostih, pa mu ni težko, ker ga zelo uspešno nadomešča 18-letni vnuk, ki tudi igra tolkala, in to že 9 let. Med mladimi se zelo dobro počuti in oni ga spoštujejo, še posebej kot invalida. Kapelska godba se je v zadnjem desetletju prelevila v orkester in se pomladila, tako da je povprečna starost članov komaj 23 let. Zdaj lahko igrajo drugače in bolje, saj otroci, ki prihajajo, že znajo igrati. “Dirigent zna ravnati z mladimi in tudi sicer so pridni. Sinoči je bila veselica do treh zjutraj, pa je bilo zjutraj že vse počiščeno. Hotel sem pometati, a mi niso dali. Da naj sedim, so mi rekli, "je pripovedoval takoj po končani povorki v Kapelah. ebc Seveda ga ni bilo treba posebej vpraševati, ali ima voljo tega ne dopušča več, in to zaradi nesrečnega dogodka pred poldrugim desetletjem, ko je kot elektromonter padel 2 jj,č-VCliu in se poškodoval. Godbenik Urek rad pove, da je z godbo doživel veliko lepega in da bi mu bilo neznansko žal, če bi v življenju zamudil nekaj tako zelo prijetnega. Usa ta leta je vztrajal na vajah, pozimi tudi dvakrat tedensko, in se odzval na vsak nastop, če je le mogel. Prepotoval je Slovenijo in z godbo gostoval po svetu: na igrati še naprej. Edina ovira bi mu bilo lahk hko zdravje. Z godbo je živel in doživljal njene spremembe.. SS prilagajal in vedno mu je bilo v druščini godbenikov lepo. Nekaj pa zdaj, ko je godba tako mlada, vendarle pogreša. Včasih, ko so igrali še “ta stari”, so se po vaji zadržali, poklepetali, kaj popili in se malo pogovorili, kaj in kako bodo delali. Zdaj mladi odigrajo, pospravijo in odhitijo vsak svoji zabavi nasproti. B. DUŠIČ GORNIK I^KRKk ZDRAVILIŠČA HOTELI OTOfF.f v petek j« soboto, 28. in 2.9. julija, od 20. ure dalje ansambel Objem. Sobotna in nedeljska družinska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT. (jedelja popoldne — otroški Živ-žav s Studiem D in Bibo. Odprto vsak dan od 11. — 22. ure, ob petkih in sobotah do 2. ure zjutraj. Rezervacije na tel.: 068/321-830. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kdo si ne upa povedati pravega imena? - Črne točke še kar gradimo - Zakon o varnosti cestnega prometa buri - Romi v Žabjaku sami napeljujejo elektriko Spet jc bila na delu škodoželjnost in nevoščljivost. Pri prejšnjem “Ilaloju” je nekdo izrabil ime soseda Janeza in prek slušalke povedal, da se trgovina Maja v Bučni vasi širi na črno. Edini sosed s tem imenom je Janez Turk iz Markljeve ulice 11, ki se je pri nas oglasil prejšnji teden in povedal, da on ni klical in da ima lastnik trgovine Maja vsa potrebna dovoljenja za to gradnjo. Obeifia se opravičujemo, sosedu “Janezu”, ki je skuhal to vročo juho, pa svetujemo, naj poskrbi, da ga od zavisti ne bo konec. Sonja iz Velikega Lipovca je vprašala, kako priti do nasveta, saj je mož v naselju zbil srnjaka in pri tem seveda razbil avto, ki pa ni bil zavarovan za primer škode, ki jo povzroči divjad. Za nasvet je najbolje, da se oglasite pri odvetniku, v Novem mestu jih je kar nekaj. Franca iz okolice Novega mesta je zbodel zapis v Dolenjskem listu z naslovom Na oblast so prišli nesposobneži. “Kaj pomeni za enega izmed soustvarjalcev teksta biti Halo, tukaj. DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj Žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa te opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20, in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar ram bo rad prisluhnil. sposoben? Morda oblast, v kateri je on z močnim vplivom sodeloval in si marsikaj prisvojil, na primer sušilnico sadja, ki je bila last krajanov, na to mesto pa postavil vilo!? Spo-sobneži, kot je on, pa so mu to pomagali sofinancirati z občinskimi sredstvi za razvoj kmečkega turizma, čeprav ga je uporabil za hišo,” je povedal Franc. Po njegovem mnenju se sedanja oblast bori proti takšnim nepravilnostim. Janeza iz okolice Novega mesta motijo divje napeljave elektrike v romskem naselju Zabjak, saj Romi kable vlečejo kar po drevesih čez cesto. Z Romi imajo ljudje že sicer veliko težav, saj jim pogosto z njiv izginjajo pridelki, divje napeljave pa lahko celo ogrožajo varnost. Na Elektru so nam pojasnili, da je to napeljava Romov za števcem, zato se nimajo pravice vtikati v napeljavo. Na to je reagirala elektroenergetska inšpekcija iz Novega mesta, vendar več o tem prihodnjič. Alojz Medle iz Novega mesta je povedal svoje mišljenje o burnih razpravah v parlamentu glede zakona o varnosti cestnega prometa: “Osnovno napako so storili že naši predniki pred 50-imi leti, ko so nas prodali Srbom, ki so nas zbalka-nizirali. Med njihovim vladanjem smo prevzeli tudi njihovo kulturo, ki je zelo nizka, denar za ceste pa se je stekal v Beograd. Po njegovem tudi ni prav, da se prepirajo na račun pijančkov, saj smo Slovenci narod, ki se kakšnega kozarčka ne brani, očitno pa bi nam nekateri še to radi vzeli.” O istem je razmišljal tudi T. B. iz Brusnic, ki je šofer že 38 let, naredil je 4 milijone kilometrov in prejel celo priznanje vzorni voznik. “Poslance sprašuje, kakšne kazni so predvidene za voznika brez vozniškega dovoljenja, ki redno pod vplivom alkohola vozi vozila A, B in F kategorije. Ima le en razred os- novne šole, kar se vidi tudi iz njegove kulture. Ali je dovolj, če ima sorodnika čistilca pri policiji, da nam potem grozi, da bodo nam vsem po naročilu policisti jemali vozniška dovoljenja?” Nad cestami se je hudoval tudi Franc iz Novega mesta. Moti ga kandijsko križišče, saj sta iz smeri Žabje vasi najprej dva vozna pasa, eden pa v križišču kar izgine, zato je to nevarno za tiste, ki so na desnem pasu. “Ko so preimenovali ceste, bi morali bivšo Partizansko cesto poimenovati Hudourniška ulica, saj so odtočni jaški pod pločnikom nekaj centimetrov višji. Očitno strokovnjaki pričakujejo, da bo voda kar sama tekla v jaške.” Po njegovem mnenju je nevarna tudi nova avtobusna postaja na Potoku. Kdo je torej odgovoren za takšno stanje? Jože iz okolice Trebnjega sprašuje, zakaj zavarovalnica Triglav pri zavarovanju objektov ne zavaruje hkrati tudi živine, saj se je to prej dalo. Na zavarovalnici so pojasnili, da požarno zavarovanje stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij živine ni nikoli vključevalo, saj obstaja za živino posebno zavarovanje, ki vključuje tudi požarne rizike. Ker je šlo mogoče le za drugačno tolmačenje zavarovalne police, se lahko oglasite v Novem mestu, kjer vam bodo pojasnili, kaj ste imeli zavarovano. Več bralk je spraševalo, zakaj višja naročnina. Več o tem na 22. strani. _ _ 1. o. i pok\ se tudi pokvarjen dolgo drži. (Jurič) • Slovenci so dualisti. Imajo dvojino, dva otroka, dva avtomobila in dvojno moralo. (Jurič) Kje Krka ni primerna za kopanje j Analiza je pokazala, daje le 6 od 16 vzorcev vode takih, daje voda primerna za kopanje - Najhuje v Novem mestu, bolje v zgornjem in spodnjem toku reke VESEUE OB KRKI - V teh vročih poletnih dneh vsi iščemo kotičke, kjer bi se vsaj malo otresli te neznosne vročine, precej prebivalcev Straške doline preživi na obrežju reke Krke. Jezova v Straži in Rumanji vasi sta vsak dan polna obiskovalcev. Res je, da te zmrazi, ko greš v vodo, saj je temperatura vode nič več kot 19 stopinj C, toda nekaterih to prav nič ne moti. (Foto: D. Žagar) SPOZNAJMO SLOVENIJO OTOČEC - Ob 90-letnici Turistične zveze Slovenije bo v soboto, 5. avgusta, ob 16. uri na jasi zabavna prireditev v šaljivih igrah pod naslovom “Spoznajmo Slovenijo”. Ekipe Novega mesta, Grosupljega in Kranjske Gore, sestavljene iz lovcev, ribičev, gasilcev in predstavnikov turističnih organizacij, se bodo potegovale za bogate nagrade. NOVO MESTO - Da bi ugotovili, če je reka Krka primerna za kopanje, je novomeški Zavod za zdravstveno varstvo po naročilu referata za varstvo okolja novomeške občine junija letos na 16 krajih od izvira do izliva Krke vzel vzorce vode za mikrobiološko in kemično analizo. Vzorce so jemali na istih mestih kot prejšnja leta. Ob vzemu vzorcev je imela voda od 11,1 do 16,4 stopinj Celzija. Rezultati bakterioloških preiskav vzorcev kažejo, da je Krka za ko- rrvak Jaka jan RATEŽ PRI NOVEM MESTU - Prvak Dolenjske in Bele krajine na jubilejni 10. rateški harmoniki je Jaka Janc, učenec 6. razreda osnovne šole iz Vav-te vasi, ki smo ga na straneh našega časopisa pred časom že predstavili. Od članov strokovne komisije je prejel največ glasov v upanju, da bo barve Dolenjske uspešno zastopal na tradicionalni prireditvi za zlato harmoniko Ljubečne. Jaka jc za svoje igranje prejel dva pokala: prvega za zmago med harmonikaši v kategoriji do 14 let in drugega kot absolutni zmagovalec. “Ta čas me v življenju najbolj vesele tipke. Ko bo prva priložnost, bom sestavil trio,” je rekel po zmagi, pri kateri ima malo zaslug tudi. njegov učitelj Toni Satošek iz Leskovca pri Krškem, kamor Jaka enkrat tedensko zahaja na “trening” harmonike. Največja prireditev turističnega in gasilskega društva na Ratežu je v nedeljo pritegnila več kot 1.000 ljubiteljev diatonične harmonike. Že dopoldan je v predfinalu zaigralo 54 harmonikarjev iz domala vse Slovenije. Med njimi je bil najstarejši Valentin Dolinar iz Laz pri Uršnih selih, ki se je rodil daljnega leta 1909, in najmlajši Tomaž Ravbar iz Velikega Cerovca v Gorjancih. Pri šestih letih je tako zaigral Avsenikovo Na Golici, da si je prislužil prvi glas občinstva. V popoldanskem finalu je nastopilo 27 harmonikarjev, ki so si pokale po mnenju strokovne komisije razdelili takole: v kat. nad 60 let Anton Špringer iz Novega mesta, v kat. od 41 do 60 let Marjan Skubic iz Grosupljega (kot edini tekmovalec), v kat. od 26 do 40 let Marko Kolenc s Čateža pri Trebnjem in v kat. od 15 do 25 let Tomaž Primc iz Koroške vasi. Meh jc vlekla tudi edina predstavnica ženskega spola Mateja Kermavner. j. PAVLIN panje primerna na šestih krajih, in sicer: na izviru, v Zagradcu, Žužemberku, Soteski, Straži in v Dragi, neprimerna pa na desetih odvzemnih mestih: na Brodu (nad čistilno napravo), na Loki v Novem mestu, v Mačkovcu, na Otočcu, v Dobravi, v Kostanjevici, Karlčah, pri Podbočju, v Krški vasi in Brežicah. Kemično so bili oporečni trije vzorci, vzeti v Mačkovcu, Dragi in Dobravi; v vseh so bili nitriti nad dopustno koncentracijo. Vsi trije kemično oporečni vzorci so bili odvzeti pod Novim mestom in kažejo, da je tu reka organsko onesnažena. Iz makrobioloških analiz je razvidno, da je bakteriološka onesnaženost Krke veliko večja v bližini Novega mesta in v samem mestu, medtem ko se kakovost vode v spodnjem toku Krke bistveno iz- PIV SOK SOK Sl) K SIR boljša, vendar še malo prg najvišje dopustne meje ba onesnažena že tik nad Novi1 stom, na Brodu. Če torej hoče N SS^SS.SS-JS301 cijo in zgraditi čistilno nap Prečni, kjer je sedaj vse PfJ ^ Temenico, ta pa sc izliva v Krtft urediti kanalizacijo m čistila prave za vsa naselja d(> S r^e Jasno je, da je Krka bolj g žena pod večjimi naselji, KF'. kovnjaki kopanja ne P"p ’ ažem lam, kjer Krka m tako one vodo za pitje in prhanje ter sanitarije. A-1* inet kostan \ti0 Ročno bo skovanih 110 zlatih novcev, enakih iz časov kralja Otokarja - Kovnica že leta breški tip in tako delovala d° “all. i„t„ nzo V širši okolici KOSTANJEVICA - V kratkem bodo ročno skovali 110 novcev iz čistega zlata in 220 srebrnih, enakih tistemu, ki ga hrani Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani; pri projektu sodelujeta Narodni muzej in Galerija Gema. Novec je kovan po eni strani, je bogato dekoriran in izhaja iz časa kralja Otokarja II. med letoma 1270 in 1275/76 v Kostanjevici, sodi pa v zakladno najdbo na Starem gradu, ki je bila naključno odkrita v začetku 20. stoletja. Zaradi majhne količine kovanih novcev bodo ti namenjeni protokolu. Do srede 12. stoletja je spadalo ozemlje ob spodnji Krki v okvir ogr-sko-hrvaškega kraljestva. Tedaj so koroški vojvode Spanheimi z vojaškimi akcijami še pred letom 1200 iztrgali dolenjsko ozemlje in na njem formirali posebno gospostvo. Prvotni upravno-vojaški center je bil verjetno v utrdbi Stari grad, približno 4 kilometre od današnje Kostanjevice. Na otočku sredi Krke je v 12. stoletju vzniknilo pravo meščansko naselje. Kovnico v naselju je osnoval vojvoda Bernard Spanheimski najbrž okoli leta 1210 (tako kot v Ljubljani), ko naj bi pričela kovati novce po oglejskem vzoru. Okoli leta 1220 je prešla na tol 1 tovalo več kovnic (Cat > . veli» Gutenvvert...), kar po) J j pomen regije za trgovino javo s Hrvaško in Ogrsko-Po letu 1240, ko soMonSrf meljito opustošili hrvaške n ^ dežele, jc v Kostanjev^ ^ novcev spet obnovil . ^je “VI dedič, češki kralj Otokar^ p, dal v mestni kovnici j0re^ trebe izkovati serij0 danes ^jekih brakteatov. pbvlč^° otok^A''« na desno obrnjen kron bil že v srednjem veku grh vine Češke. . . „.ja| ftj-j sSS&S&vfett. ske in seveda tudi K • ,j.jr0|sk°. leta 1335 dalje) m nj'm p zakupniki mesta. Vrbi H/l NAJBOLJŠI NA RA TEŽU - (Na sliki od desne proti levit) . sptr-» ske in Bele krajine v harmoniki 14-letni Jaka Janc iz Vav ^$4'r'f lom najmlajši tekmovalec in prvi glas občinstva 6-letni Ion ,^g. j. njem stoji najstarejši tekmovalec Valentin Dolinar, star 00 lin) 2 otok st rani %7Hrs:Sr""a‘' riba ni kriva, da ima' letnico poroke. H Ni