^ggrmrtr pTačtma V §6WWHl
JUTRA:
Maribor, sreda 28. avgusta 1929
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitnam čak. m. v Ljubljani it. 11.40»
Valja maaeine, prajem&n v upravi ali po polti 10 Din, tloalavljan na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova e«ata iti?
Oglasi pe tarifa
Oglata aprsjama todl oglasni oddatak Jutra« v Ljubljani, Prellmtf attai ft.4
Tel »fon:
Uredn. 440 Uprava 489
Leto III.
V agoniji
v Haagu
NA DANAšNJJI NOČNI SEJI SO VS E UPNIŠKE DRŽAVE KAPITULIRALE PRED ANGLIJO, KI DOBI ZVIŠAN REPARACIJSKI DELEŽ, V KAR JE PRIVOLILA TUDI NEMČIJA.
teži reparacijska konferenca v Haagu, ki se vleče s prerivanjem semintja že cele tri tedne. Nada, da bo konferenca načelno sprejela Youngov načrt in obenem načelno sklenila skorajšnjo izpraznitev Porenja, je skoro popolnoma izginila. — Zadnji rešilni poskusi so se vršili nocoj Pozno v noč na sestanku šestero držav sklicateljic in se bodo nadaljevali Še menda danes popoldne, ako so nocojšnje konference ostale brez uspeha. Zdi se pa, da delegati sami nimajo" več upanja na uspeh, ker so že skoro vsi pripravljeni na odpotovanje. Kajti že 30. t. m. se prične v Ženevi zasedanje Sveta Društva Narodov.
j. angleškega, francoskega in italijanskega časopisja lahko posnamemo, da je začela haaška konferenca iti na živce. Vsak dan se je izražala nada, da bo prihodnji dan padla odločitev in da se bo Položaj razčistil, vendar je pa položaj danes po treh tednih skoro isti kakor prvi dan konference. Angleški finančni minister Sno\vden je ostal neizprosno na svo iem stališču v obrambi finančnih interesov Anglije, pridobil pa sl je tudi simpatije malih držav, ker je z obrambo arn gleških interesov združil tudi obrambo interesov malih držav, zlasti držav Male antante dn Grške, ki bi bile s sprejetjem Jungovega načrta znatno oškodovane. Ko so Italijani ponujali Angležem garancijo za anuiteto v znesku 7 milijonov zlatih mark, ki jih ima Italija dobiti od Češkoslovaške kot odkupnino za osvoboje* in ki bi naj pripadle Angliji, je Sncnv* den tudi to odločno odklonil z izjavo, da more sprejeti predlogov, ki gredo v breme bodisi Nemčije bodisi malih upniških držav. Izgleda, da gre Sno\vdenu bri obrambi svojega stališča vendarle Predvsem za princip pravičnosti, ker bi steer ne bilo lahko razumljivo, da bi sa-*no radi diference borih 20 milijonov zlate mark, za katero še gre in ki je za un-jtteške finance samo bagatela, obrezuspe-konferenco. Zakaj gotovo je, da se onoAvden zaveda velike odgovornosti, katero prevzema na svoje rame.
Da je vsa angleška javnost z vso od-tečnostjo za Snowdenom, to ve ves svet ^delo pa se je nekaj časa, da je prišel anowden v Haag samo kot napadalec in da bo Mac Donald v zadnjem hipu nastopil kot rešitelj konference, na kateri |e slo za likvidacijo vseh posledic svetovne vojne. Danes je jasno, da je tudi ta »ada prazna In da postopa angleški finan f.m minister popolnoma v skladu s svo« hm ministrskim predsednikom.
Za našo državo ni povoda, da bi ob« aiovall morebitni neuspeh haaške kon-srence. Sprejetje Youngovega načrta v prvotni obliki bi pomenilo težko oškodo-jmje naših materijalnih interesov. Tudi onceslje, ki so jih dale Italija in druge «ve sklicateljic© konference na račun tat teri&tev za takozvane osvobodilne niti °d daleč ne mogle pomeniti izboljšanja..
HAAG, 28. avgusta. Pr! pogajanjih na reparacijskl konferenci, o katerih se je že zdelo, da bodo zaključena brez uspeha, je prišlo v zadnjem trenutku nepričakovano do preokreta. Delegati štirih držav sklicateljic konference so imeli včeraj, ob 16. url sejo, ki Je trajala do današnjih jutranjih ur.
Na tej znameniti nočni seji je bil dosežen popoln sporazum med Anglijo in ostalimi upniškimi državami Nemčije, Iti so končno odobrile zvišanje angleškega reparacljskega deleža za 78 odstotkov. Končno je privolila v to povišanje tudi Nemčija, katere delegati so bili povabljeni šele proti zaključ
ku ponočne seje, potem ko so Angleži udeležbi nemških delegatov, da se iz začasno že zapustili sejo.	j	delajo	detajli tekom nočne seje dose-
V smislu sklenjenega dogovora ženega sporazuma, ostane Youngov načrt bistveno nelz-1
premenjen, ravno tako anuitete. Pač pa je bilo dogovorjeno, da dobi Anglija razen anuitet, ki jih določa Youn-gov načrt, letno še znesek 36 milijonov zlatih mark. Kar se tiče dobavljanja premoga Italiji, je bilo Angliji prepuščeno, da se tozadevno direktno sporazume z Nemčijo. Anglija dobi vrh tega še 300 milijonov zlatih mark in eventualni preostanek nemških materijalnih dobav po Dawesovem načrtu, dokler ne stopi Youngov načrt v veljavo.
Današnja seja zastopnikov šestih držav, ki so sklicale haaško konferenco, je pričela ob 11. dopoldne ob so*
ŽENEVA, 28. avgusta. Zastopstvo arabsko-indijskega kongresa je poslalo ajništvu Društva narodov spomenico, v kateri zahteva z ozirom na krvave dogodke v Palestini odpravo angleškega mandata, ker se angleška uprava v Pa* estint ni obnesla. Društvo narodov, ki ma nadzorstvo nad razmerami v Palestini, naj se bavi s tem vprašanjem na esenskem zasedanju, da se v bodoče preprečijo podobni krvavi dogodki.
Zuerlnakl oče
PARIZ, 28. avgusta. V nek! vasi blizu ,yona so aretirali 511etnega posestnika Augustina, ki je osumljen, da je umoril 11 svojih otrok. Takoj po smrti svoje lene e Augustin zlorabil svojo 141etno hčerko. Preiskava je dognala, da od 22 V rojstnih seznamih vpisanih njegovih otrok llvi samo še 6. Ker pa je Augustin prijavil le smrt 5 otrok, domneva policija, da je Augustin ostalih 11 otrok takoj po rojstvu umoril in zakopal na vrtu. Lyonsko sodišče je odredilo obširno preiskavo, da se dožene, ali je ta domneva upravičena ali ne.
Generalni talnlk Rdeiega križa propagator komunizma
ZANIMIVA ODKRITJA POLICIJE V BEOGRADU. — NASILNA SMRT VLADIMIRJA NESIČA PRI POSKUSENEM BEGU.
V zvezi s preiskavo na Nešičevem stanovanju je bilo aretiranih dosedaj 15 o seb. Dokazano je, da so vse te oseba
BEOGRAD, 28. avgusta. Agentura »Avala« poroča; V zvezi z odkritjem comunističnih skrivališč v Beogradu, cjer so se kovali načrti za ustanavljanje comunističnih celic v Jugoslaviji, je aretirala policija med drugimi tudi poslevo-dečega generalnega tajnika Rdečega križa za Jugoslavijo, Vladimirja NeŠiča. v Čegar stanovanju so pripravljali komunistične letake. Pri hišni preiskavi pri Nešiču je našla policija mnogo obtežil-nega materijala. Nešiča so nato odvedli na policijsko direkcijo, da ga še enkrat zaslišijo. V neopaženem trenotku pa je skočil skozi odprto okno četrtega nadstropja, ter padel na cesto, kjer je takoj obležal mrtev.
dobivale denarne podpore iz inozemstva, da organizirajo v Beogradu komunistično akcijo. Vsled teh aretacij pa je sedaj njihov načrt izjalovljen.
BEOGRAD, 28. avgusta. Notranje mi« nistrstvo je prepovedalo uvažanje in razširjanje brošure »Privilegirana agrarna banka in kmečki krediti«, ki so jo izdali komunisti. Brošura napravlja vtis, kakor bi bila natisnjena v državni tiskarni in izdana od uradnih oblasti. Brošura propagira nasilno lzpremembo obstoječega reda v državi.
Danes prihod v Lakehurst
»GROF ZEPPELIN« PRISPE DREVI V PRVIH VEČERNIH URAH V LA-KEHURST. — UGODEN POLET.
NEWYORK, 28. avgusta. Polet zrakoplova »Grofa Zeppelina« nad ameriško celino ugodno napreduje, čeprav je zašla zračna ladja, kmalu potem, ko je odplula iz Los Angelesa, v močan protiveter. Ko je bil zračni kolos nad državo Arizono, je moral napraviti velik lok proti jugu, da se je izognil lokalnim viharjem s srditim tornadom.
Po brezžičnih brzojavkah s krova zrakoplova, bo zračna ladja dosegla Lakehurst najbrže danes proti ve-
čeru. V Lakehurstu namerava ostat; dr. Eckener 3—4 dni, nakar bo sledi start na zadnjo etapo poleta okrog sveta, iz Lakehursta nazaj v Frie drichshafen.
Po nekem nadaljnem poročilu Je zračni kolos preletel včeraj ob 22.50 srednjevropskega časa Skalnato go rovje v višini 1300 metrov, nakar je nadaljeval polet v višini 200—400 me« trov proti vzhodu in sicer s povpre čno hitrostjo 160 kilometrov na uro
Nemiri u Pdleatlnl
JERUZALEM, 28. avgusta, Kljub ponovnim spopadom med Židi in Arabci v raznih pokrajinah Palestine, se je pokazalo vsled nastopa angleških bojnih sil majhno izboljšanje kritičnega položaji. Napadi Arabcev so se ponavljali včeraj še v raznih mestih na deželi ia v zloni-Utičuih naselbinah,,
Ko je dobilo angleško poveljstvo po ročilo o dveh lokalnih napadih Arabcev na Žide, je odposlalo takoj oddelke lota za metanje bomb, ki so obstreljavaii na padalce tudi s strojnicami.
Zanimiva je ugotovitev, da podpirajo uporne Arabce tudi katoliki in da so nekaterih mestih katoliki direktno podpirali napade fanatičnih Arabcev na Zid*
zumlralod narod In nlegoul kralji
Na rtiču Domesnaes, severozapadtto od Rige, so se našli ostanki nekdaj mogočnega naroda, ki je vladal nad baltiškimi pokrajinami, svoje zadnje zatočišče. So to ostanki Itvljskega naroda, čegar knez Kaupo je bil okrog 1. 1200 krščen od papeža, ki mu je potem tudi priznal vse njegove pravice, še dandanes se smatrajo Člani več rodbin kot potomci Kaupa, čeprav so vse Se davno popolnoma ponemčene.
S smrtjo Kaupa je bilo tudi konec slave Livov. Nemški viteški red Je zasedel deželo, dinastija Kaupov je Izgubila prestol, narod sam pa Je prišel v odvisnost nadškofa v Rigl in Je bil polagoma uničen. Letonci, mnogo bolj aktivno pleme, so zasedli zadnje pozicije Livov.
Čeprav Hvijski narod dandanes ne šteje več kakor nekaj sto duš, vendar ni pozabil na svojo nekdanjo slavo. Ustno sporočilo se vzdržuje v takih slučajih pač trdovratnejše kakor pismeno, še dan danes žive štiri rodbine, ki so trdno prepričane, da so njihovi člani, če že ne potomci Kaupa, pa vsaj potomci bivših starodavnih kraljev. Poglavarji teh štirih rodbin se smatrajo še sedaj za kralje m so si znali skozi stoletja ohraniti vse privilegije in pravice. 2a Časa suženjstva so smele te rodbine popolnoma neomejeno razpolagati s svojim premoženjem. Imele so dalje gotove davčne svoboščine, ki jih je respektirala tudi ruska vlada.
Toda letonska republika je sedaj krat« komalo odpravila tudi te pririlegil^ Računala pa seveda ni pri tem s kraj«. TI nikakor niso hoteli priznati novih °«redb, tako da so se morale oblasti poslužiti sile. Ko je stopila policija na dvorišče enega izmed teh »kraljev« in ga sitoma spravila v avto, da ga odvede v uradno poslopje, je ta zaklical; »Uvl, poglejte, kako nosijo letonski sužnji vašega kralja na rokah.«
Kljub štirim »kraljem« pa je UvijsM narod sedaj obubožan in stoji na selo nizki kulturni stopnji. Lastnega jetika te ne poslužujejo več, ker se otrOOi Xt V šoli nauče letonskega. Nekaj poglavij »f. pisma, nekaj pevskih knji«, to Je vse, kar je še ostalo od nekdanje slave naroda-
imrt
MlrlKantl V r C r R N I K J»ir»
V Mariboru, dne 28. Vili. 1029.
Narodna manjiine in Društvo
narodov
POGREŠKE MIROVNIH POGODB. —NAJTEŽJI EVROPSKI MEDNARODNI “ K ^ PROBLEM. — NARODNE MANJŠINE IN SVETOVNI MIR.
Poleg mnogih drugih so mirovne kon-.ference pustile nerešen tudi problem narodnih manjšin, ki so vsled novih razmejitev silno narastle in pridobile na politični moči. Morebiti je baš to vzrok, 'da predstavlja dandanes manjšinski prob jlem eno najopasnejših točk, ki se stalno 'pojavlja na vseh mednarodnih političnih programih konferenc, zborovanj in zasedanj. Državniki in diplomati so se tega sicer že od vsega početka zavedali, toda šlo jim je v glavnem za to, da vso stvar zaenkrat, dokler niso rešena druga, lažja vprašanja, postavijo ad acta. Toda politika ptiča noja se tu ni obnesla, kajti manjšinsko vprašanje je osnovno vprašanje vsakega prizadevanja za stalni mir in soprazum med narodi in je zato razumljivo, da sili samo v ospredje, da klJSe samo po rešitvi Edini danes merodajni avtoritativni forum, pred katerega spada ureditev problemov narodnih manjšin v Evropi, je Društvo narodov, a treba je bilo deset let prizadevanja, preden jo je sprejeio na dnevni red svojih zasedanj. Tako se je letos Društvo narodov prvič intenzivnejše bavilo s problemi narodnih manjšin, toda tudi tokrat je pokazalo, da bi to stvar najrajši zopet položilo ad acta za. boljše čase. Izvoljena je bila v ta namen posebna tročlanska komisija, ki je dobila nalog preštudirati ves materija!, sestaviti predloge in jih potem predložiti prihodnjem zasedanju in v merodajnih krogih je zopet zavladalo upanje, da 66 mogoče doseči tak diplomatični uspeh, da bo volk sit in koza cela.
'j Tako je do nedavna tudi zares izgle-dalo, a izid volitev v Angliji, ki je dvignil na krmilo Macdonalda, je to upanje diplomatov in državnikov pri Društvu narodov precej omajal. Danes se pojavljajo znova glasovi, da bo na jesenskem zasedanju vprašanje ureditve problemov narodnih manjšin izbruhnilo na dan / vso elementarno silo in da utegne tako' postati nevarno za ugoden potek sej. Na eni strani se tu pripravlja Macdonald, ki bo osebno sodeloval pri jesenskem za-
sedanju, na drugi strani so na delu Nemci, na tretji pa nemeravajo nastopiti s svojimi predlogi Skandinavci. To je ofenziva, dočim se pripravlja s strani manjših, posebno srednjeevropskih držav, ki so po določilih mirovnih konferenc dolžne dati svojim narodnim manjšinam vso možnost za kulturni, jezikovni in verski razvoj, defenziva v smislu popolnoma izenačenja dolžnosti in pravic narodnih manjšin v vseh državah, torej tudi v tistih, ki jih mirovne konferece k temu ne vežejo, ali pa popolne ukinitve dolžnosti tistih, ki jih vežejo.
Kakor je to defenzivno stališče na eni strani popolnoma pravilno, ker nikakor ne gre, da bi ena država bila mednarodno vezana ščititi tujerodne narodne manj šine v svojih mejah, druga pa ne, smo vendar mnenja, da bi mogla ta problem vsaj začasno rešiti samo taka unifikacija, ki bi prinesla zaščito tudi doslej nezaščitenim, nikakor pa ne taka, ki bi zaščito odvzela še zaščitenim. Če bi se zgodilo to poslednje, bi sklep Društva narodov pomenil težak korak nazaj in problem narodnih manjšin bi postal še bolj pereč in še bolj nevaren za evropsko pobratenje in pomirjenje, kakor je danes.
Biti si moramo enkrat za vselej na jasnem, da so s svetovno vojno minuli časi, ko so bile narodne manjšine samo ma-terijal za asimilacijo, kajti trideset milijonov ljudi, ki pripadajo dandanes narodnim manjšinam v državah Evrope, ni mogoče zatajiti in izročiti na milost in nemilost večinskim državnim narodom! Taka rešitev tega problema bi pomenila, da so si državniki Evrope nakopali na glavo trideset milijonov minerjev, ki bi prej ali slej morali podminirati vso, .še tako lepo in solidno grajeno mirovno stavbo. Prepričani smo tedaj, da se bo Društvo narodov končno le ojunačilo in sprejelo problem narodnih manjšin tako, kakor v resnici je — pereče, morda najbolj. pereče vprašanje pri rešitvi iti utrditvi evropskega in s tem sploh svetovnega miru.
Mariborski in dnemi i dr
* V
mtz
U. suetouna peča-. gošfca konferenca
Dve delegatlnji iz Maribora.
1 V dnevih od 8.—21.* t. m. se je vršila v Helsingoru na Danskem V. svetovna konferenca za obnovo vzgoje. Zbranih je bilo nad 2000 vzgojiteljev vseh narodnosti in iz vseh dčlov sveta. Jugoslavijo so zastopali prof. Zečev#, glavni tajnik PRK v Beogradu in meščanskošolski učiteljici Bračičeva in Mlinaričeva iz Maribora, ki sta se udeležili kongresa na pobudo Pedagoške centrale v Mariboru.
Zaradi velikega števila zborovalcev so se vršila predavanja v 26 skupinah. Voditelji skupin so bili razni sodobni vodilni pedagogi. Bodi iz ogromne množine predelane tvarine podanih na tem mestu le nekaj misli.
V	pretekli in,polpretekli dobi šablon in mehanizma so starši in učitelji nad mladino mnogo’zagrešili. Sela, kazen in slab red so bila njih glavna vzgojna sredstva. Ta način vzgoje je imel zle posledice za posameznika kakor tudi za vse družabno življenje. Mladina se je odgajala doma in v šoli z nerazumevanjem in nezaupanjem, z brezobzirnostjo in nenaklonjenostjo in te lastnosti so se odražale tudi v družbi. Egoizem in materijalizem sta se razpasla na vse strani, ter zadušila že v kali vse, kar je bilo resnično, dobro in blago.
Svetovno pedagoško udruženje pa stremi po popolni obnovi vseh družabnih In narodnih odnošajev v duhu prijateljstva, bratstva, medsebojne naklonjenosti In ljubezni. To svoje poslanstvo pričenja tam, kjer življenje na noVo klije — to *e pri otroku.
•' Otrok raste, rabi telesno in duševno hrano, jo išče, izbira, zametuje, ali pa Uporablja za svoj razvoj. Ni še dovršen, marveč še le rastoč in bodoč človek, zato moramo ravnati ž njim skrbno in o-
prezno, kot moramo biti oprezni z vsem, kar raste in se razvija. Otrokovi prestopki so večinoma le simptomi njegove rasti, radi tega vzgojitelj ne zahtevaj dar nes ničesar s silo, kar se bo jutri pojavilo samo od sebe kot posledica razvoja. Vzgojitelj ne rani, ne zatiraj* ne oviraj, ne tlači in ne kaznuj, marveč vedno le leči, vzpodbujaj, dvigaj, pospešuj in pomagaj.
- Sola in dom morata vzgajati vzajemno. Starši imajo dolžnost in pravico sodelovati in soodločati v šoli, so pa v gotovem oziru tudi soodgovorni za uspehe in neuspehe svojih otrok v šoli. Brez sodelovanja staršev si nove vzgoje ne moremo misliti. Starši in učitelji v vaših rokah je bodočnost naše mladine, skupno oblikujete novi rod. Dolga in težavna je še pot — pomagajmo drug drugemu!
1.	državna deška osnovna šola v Mariboru, Razlagova ulica 16.
Vpisovanje učencev se bo vršilo v pon deljek dne 2. sept. in v torek dne 3. sept. od 8. do 12. ure. Za novince je treba predložiti: krstni list oz. krstni spisek, domovnico oz. kako drugo domovinsko listino in izkaz o cepljenju koz. Ostali učenci javijo pri vpisovanju morebitne izpremembe. Izvenmariborske učence se bo sprejemalo le v 2. do 5. razred proti plačilu letne šolnine Din 400, plačljivih takoj oz. v 8. mesečnih obrokih. Učenci, kojih stariši sicer stanujejo izven Maribora, a so v Mariboru stalno zaposleni, ne plačajo šolnine. Oprostitve od šolnine ni. Učence, ki še morda bivajo-kje na počitnicah, lahko vpišejo stariši ali njih namestniki, otroci pa še lahko o-stanejo na prepotrebnem oddihu. Solar-ska maša pa bo še-Ie v pondeljek dne 16. septembra ob 8. uri v frančiškanski cerkvi, redni pouk pa v torek dne 17. sept. ob 8. uri. Prvi šolski dan bodo otroci izvedeli, katere knjige in zvezke bodo rabili. zato si jih naj ne kupujejo prej.
Tudi na Srednjih šolah prične pouk 16. septembra.
Prosvetni oddelek velikega županstva v Mariboru sporoča, da se prične pouk v smislu odredbe prosv. ministrstva na vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šojah dne 16. septembra.
Na današnjem trgu
je bilo opaziti vse polno zanimivosti. Najbolj brilirajo pohorske gobe: jurčki, lisičke in druge vrste v zelo lepih kupčkih po Din 1. Jesenske gobe so mnogo okusnejše, kakor spomladne. Povpraševanja je bilo veliko. — Vsakovrstno sadje: od sliv preko jabolk in hrušk do breskev in domačega grozdja je tekmovalo po ceni in kvaliteti med seboj. — Krompir se je ponujat povprečno po 6 Din merica. Paradižnikov si dobil po 3 Din kg; ostalo povrtje, zelenjava in sočivje je itnelo stalno ceno, ki je znana že od zadnjič. — Na Vodnikpv trg je prispelo 8 vozov raznih pridelkov’kakor krompirja, čebule in stročnega fižola - kifelčarja po stalni znani ceni. — Na perutninarskem trgu je bilo tudi živahno. Cene piščancem so bile od 15.50—30 Din komad. Kupovali so tudi na veliko. Tudi pri vozovih s sadjetn so se oglašali veletrgovci, meše-tarji in preprodajalci. —
II.	deška osnovna šola.
Vpisovanje učenciv za šolsko leto 1929.-30. se bo vršilo dne 2. in 3. septembra od 8.—12. ure v II. nadstropju. Za novince je treba predložiti krstni list in izkaz o cepljenju. Redni pouk pa se prične v pondeljek dne 16. septembra s sv. mašo ob .8/ uri. — Upravitelj. —
Čudna Igra narave.
Posestniku Cigflthu v Gornjih Petrov-cih se je skotilo mlado mače — s tremi nogami. Mače skače kakor ostale štiri njene normalne sestrice in je popolnoma zdravo. —
Prekmurci se še — selijo.
V	pondeljek popoldne je odšlo 56 prekmurskih mož, fantov in deklet v Francijo na sezonski jesenska dela. To je prvikrat, da so Francozi naročili —večinoma za pokrajino Cliampagne tudi mlada dekleta v starosti od 15 do 20 let. Opremljene s culami z najpotrebnejšim živilom so krenile na pot v negotovost tujine. Legitimacije za obisk jesenske prireditve
»Ljubljana v jeseni« od 31. avg. do 9. sept. so že v prodaji. Dobe se po Din 30 pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Josip Zidar, Obrtna banka, Jugo-slavenska banka, Jadranska-podunavska banka, Zadružna gospodarska banka, Prva hrvatska Štedionica, Ljubljanska kreditna banka, češka industr. banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Zadružna banka, Komercijalna banka, Alo-ma Cojnpany, Brezalkoholna produkcija, Kmetijska družba ža Slovenijo, Posredovalec. Zavodi in trafike itd., ki teh legitimacij Še nimajo v razpečavanju, pa jih žele prodajati, naj se takoj obrnejo na urad velesejma. Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodne prilike in si nabavi legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času* prireditve pri sejmskih blagajnah. — Poslednje poskusno streljanje za vsedržavno strelsko tekmo.
Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra od 15. ure dalje se bo vršilo na vojaškem strelišču v Radvanju poslednje poskusno streljanje za vsedržavno strelsko tekmo (6. do 13. septembra). Prijatelji strelskega športa se posebno opozarjajo na to za dnjo prireditev.
Razne nesreče in nezgode.
Težka železna blagajna se je prevrniia na 23 letnega ključavničarja Otona Kro-pfa in ga k sreči ranila le na obeh rokah. —- Komaj 4-ietni Zvonko Grm iz Krčevine se je lotii bencina in vžigalic. Tekočina se je kajpak vnela in ožgala dečka na vratu, podbradku In ušesih. Deček je bil potem, ko mu je rešilna postaja ponudila prvo pomoč, odpremljen v domačo nego.
Današnje policijsko poročilo vsebuje samo 1 aretacijo in 19 prijav; od teh se tiče neprevidne vožnje z navadnimi vozili in dvokolesi 6 slučajev, a avtomobilistov je prijavljenih 5; ostali slučaji se tičejo tatvin, razgrajanj, pretepov in drugih nerodnosti. ~
Kontrola cen po gos ilnah.
Radi vedno bolj množečih se pritožb glede navijanja cen kisli vodi in drugim pijačam, se je podvzela akcija za temeljito oblastveno kontrolo cen po gostilnah. Isto bi bilo potrebno tudi na trgu< Ideja se vsesplošno pozdravlja. —
Napadalca na Antona Tuša — are Irana.
Vrli kungoški orožniki so aretirali dva napadalca, ki sta hlapcu mariborske splo šne bolnice Antonu Tušu razparala trebuh tako, da so Izstopila čreva. To sta Ed. Flakus in Karl Pšajd. Slednji je še-le pred kratkim prišel iz zaporov, kjer je sedel več mesecev radi zločina proti naravi. Oba suroveža so izročili v zapore okrožnega sodišča. — Aretacija se je posrečila takoj po zločinu, še predno sta se mogla oba sporazumeti. Ob aretaciji sta zavračala krivdo drug na drugega. -Ponesrečenec na tovornem kolodvoru umrl.
Železničar Vinko Grnjak iz Krčevine, ki se je včeraj zjutraj na tovornem kolodvoru težko ponesrečil, je sinoči v bolnici izdihnil. Zgubil je desno roko, si zmečkal desno stran prsnega koša in dobil težke notranje. poškodbe. Kljub težkim poškodbam je bil Grnjak ves čas pri popolni zavesti, ker je bil izredno močne narave. Pokojnik je bil izredno vesten u-službenec. —
Vojaški begunec.
Nocoj je izginil od 45. pešpolka 28 lev‘-ni redov Adalbert Gačnik iz Konjic. Vzrok pobega je še nepojasnjen. Tudi se še ne ve, kam je izginil. Ubežni vojak, ki se je sedaj nahajal na odsluženju svojega kaderskega roka, je imel na levi roki tetoviran znak —: srp in kladivo. Za beguncem so vojaške in policijske oblasti izdale tiralico. —
Udruženje vojnih Invalidov v Mariboru
sporoča vsem vojnim invalidom, aktivnim in upokojenim častnikom, isto velja tudi za rezervne, da se imajo radi prevedbe in priznanja invalidnine na podlagi invalidskega zakona § 104 točka 2, 4. odstavek predstaviti vojaškemu zdravniku gosp. dr. Deže, Cankarjeva ul. 1 II.. ki bo invalide-oficirje pregledoval. Ako je že bil kdo prfcivilnem zdravniku pri pregledu, se mora kljub temu še enkrat predstaviti vojaškemu zdravniku. Seboj mora vzeti sodni sklep in invalidsko spri čevalo od zadnjega nadpregleda. Vsem oficirjem vojnim invalidom bo tudi treba prijavi priložiti potrdilo od ministrstva vojske in mornarice. —
Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz-Jose* fove grenčice. Zdravniška poročila iz bol nišnic svedočijo, da radi pijejo »FRANZ JOSEFOVO« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču ker brci neprijetnih občutkov in posledic pronip* trto odvaja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I. Zborovanje sadjarskih podružnic ptu»* skega in sosednih okrajev se bo vršilo v Ptuju v nedeljo dne 8. septembra ob 8. uri pri županu Brenčiču.
Na dnevnem redu je: poročilo sadjarskih podružnic o delovanju, poročilo o zimski pozebi in škodljivcih ter sklepi usmerjeni na poravnavo te škode s proučevanjem sadnega izftora; poročilo o sadni letini in sklepi za morebitno pokrajinsko razstavo v Ptuju ozir. lokalne prireditve. Zborovanja se bodo udeležili delegati podružnic, oblastni odbor, kmetijski okrožni urad ter sadjarska in kmetijska šola-Pragersko.
V	nedeljo, dne 1. septembra, ob 7. zvečer uprizorijo v prostorih g. Predoviča na Pragerskem tukajšnji dijaki globoko SchSnherjevo dramo »Otroška tragedija« ki razodene v treh zgoščenih dejanjih, kaj se zgodi z otroki, če njih mati ni več nedotakljiva. Je to drama polna silnih prizorov, ki pretresejo do dna in pokažejo, kaj je mati in kaj mora biti. Tej drami sledita dve veseloigri .»Potepuh* in »Nace Hlačnica pred sodnikom«, vmes se vrste komični nastopi. Čisti dobičeK je za revne akademike, zato vljudno vabljeni! —
Izkaznice in znižane vozne karte za velesejme v Ljubljani, Osijeku, Gradcu in na Dunaju se dobivajo v biljetarm »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
v	Maribor ti, 'dne Zi VIII. J9»^
Mir!b#f*4< V E C C W N i K Jutra
—J 5tr«*
PaoandaJan In Kavamanuk
DVA NAJVEČ JA OGNJENIKA NA JAVI. - GROZOVITA KATASTROFA LETA 1772. - EKSPLOATACIJA ŽVEPLA NA KAVAMANUKU.
Nedavno je objavilo časopisje vest iz Batavije, glavnega mesta na Javi v Južnem morju, da je povzročil nenadni izbruh ognjenika Papandajana grozno katastrofo, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Ta izbruh pa vendar ni dosegel grozovitosti onega dne 12. avgusta '• 1772., ko je Papandajan razdejal približno 40 vasi in pomoril več ko 3000 ljudi. Takratna eksplozija je bila tako silovita, da je odnesla ves vrh tega modnega ognjenika, ki se dviguje 2600 m visoko nad morsko gladino. Posledice takratne katastrofe se na Papandajanu poznajo še dandanes, ker je takrat nastala velikanska, več kilometrov velika odprtina, pokrita z razbeljenim žveplom, iz katerega se dvigajo neprestano silni o-blaki dima, a od časa do časa brizgajo iz njega tudi ogromni curki vrelega žvepla, vode in drugih raztaljenih mineralij.
Dočim pokrivajo vznožja Papandajana velikanski nasadi riža in sladkornega trsa, med katerimi se belijo prijazni domo-
vi	holandskih farmerjev in domačinov Malajcev, so višji obronki poraščeni z ogromnimi pragozdovi, v katerih bivajo razne divje zveri, se sprehajajo opice in spreletajo papagaji in drugi pisani ptiči. Ta pragozd, ki je ves preraščen z lijn-nami in drugimi ovijalkami, med debli orjaških, po več metrov debelih dreves Pa pokrit z grmovjem, je brez sekire in žage nedostopen, zato je tudi dohod do kraterja zelo težaven. Vrh Papandajana je mogoče doseči samo na par straneh, kjer so Holandci in domačini izsekali drevje in grmovje ter pripravili pota, po katerih se more tudi jezdec povzpeti do vulkanovega stožca, ki je nekaj sto metrov popolnoma gol in pokrit s samim žveplom, lavo in pepelom.
Ko je L 1772. Papandajan bruhal, so strupeni žvepleni plini iz njegovega žrela pomorili po vsej bližnji pokrajini vse manjše živali, posebno plazilce ;n ptice,
pa tudi večje živali in celo ljudje so našli v tem žveplenem plinu smrt. Oblaki dima, ki so se pri tem valili iz kraterja, so zatemnili nebo, tako da je več dni pokrivala noč vsa podnožja in vso bližnjo okolico nad 100 km doleč. Pepel je padal po vsej Javi in celo daleč okrog na morje. Sedanji izbruh tedaj niti izdaleka ni dosegel grozovitosti tedanjega.
Poleg Papandajana pa ima Java še več drugih delujočih ognjenikov in med njimi je za Papandajanom največji Kavamanuk. Kavamanuk je visok samo 1800 metrov, toda odlikuje se po tem, da so plini, ki uhajajo iz njega, še bolj strupeni kakor oni Papandajana. Njegovemu glav nemu žrelu, ki je napolnjeno z vrelo vodo, pomešano z žveplom in drugimi, tvarinami in iz katerega se neprestano dvigajo velikanski oblaki pare in dima, se sploh ni mogoče približati brez. maske proti strupenim in dušljivim plinom- Domačini pravijo, da se ptice na daleč ogibljejo tega vulkana in da njegovega vrha še nikoli ni nobena preletela. Zanimivo je tudi to, da se ptice nočejo naseliti niti po gozdovih njegovega podnožja,, kamor si upajo samo neke vrste papigi katerim bližina strupenih plinov očividno-ne škoduje.
Vulkan Kavamanuk je lažje dostopen kakor Papandajan, zato ga tudi tujci, ki prihajajo na Javo, rajši obiskujejo. Do podnožja vodi železnica, dalje do pod vrha lepa in položna cesta, uporabna tudi za vozove in avtomobile, dalje pa Je mogoče samo peš. Pot vodi tudi po žvepleni žlindri, po prahu in pepelu, ki se svetlika v prekrasnih modrih, rumenih, zelenih in sivih barvah. Kavamanuk, odkar so Holandci zasedli Javo šfe ni bruhal tako, da bi njegovo delovanje zahtevalo materijalne škode ali človeških žrtev. V novejšem času pridobivajo iz nie-eovih izbljuvanih mas ogromne količine žvepla.
Okrvavljeno svetišče
KRVAVA ZGODOVINA
SVETIŠČA v PUUKOHOLI NA HAVAJSKEM OTOKU.
»(otnisija za starinske spomenike na Havajskem otoku je dala nedavno na razvalinah svetišča v Puukoholi postaviti bronasto tablo, na kateri je v kratkih besedah opisana zgodovina te stavbe, ki ie igrala v preteklosti tega otoka znatno vlogo.
L. 1580 je tedanji vladar Havajskega otoka, Lo;no, slovesno posvetil to svetišče, ki je bilo posvečeno božanstvu Kai-> Od tega dne priča zgodovina tega spomenika o celi vrsti spletk in prelivanju krvi, ki je doseglo svoj višek kontni 18. stoletja, ko je prevzel vladarsko Kamehema Veliki, nazvan Napoleon
Pacifiški.
Med njegova prva dela je spadala preureditev in povečanje svetišča v Puu-"Oholi. Skoro vse prebivalstvo je prihi-in donašalo kamenje za svetišče voj-"eSa boga, Čegar iz svetega drevesa s .Sveto sekiro izsekan kip je bil postaven v svetišču na kraju, kjer so poprej Pokopali nekega na čast vojnemu bogu usmrčenega človeka. Tudi pri posvetitvi «°vega svetišča Kamehema ni varčeval ? bogatimi člqveškimi žrtvami. Porabil ,e namreč to priliko, da se iznebi svoje-8a zadnjega nasprotnika, mogočnega ro-Kjavarja Keona. Po dolgih bojih je sklenil Kamehema ž njim mir, ki naj bi bil Podpisan v tem svetišču. Zaupajoč v po-
besedo* da se mu ne bo zgodilo hudega, je Keoita res prišel s svojim fPremstvom v Puukoholo. Toda komaj i* u,to^ na suho, je že skočil k njemu **eKi podglavar Kameheme in je Keono Prenodel z m-čem, četa oboroženih voja-■ °v pa je posekala vse njegovo sprem« mali peščici se je posrečilo do-< peti do morja, kjer so naglo poskakali •r Pripravljene Čolne 1n srečno pobegnili.
upia poglavarja Keone in njegovega Kal!jmStVa S° J)ila nat0 žrtvovana bogu
8rrti»Sled, le izdaic ie prišlo vnovič do he ° državljanske vojne. Toda Kame-tem*!«*6 računal s tem in se je nanjo meiuto prlDravil. Kakor vihar ie pri-
drvel na svoje nasprotnike, ki jim je manjkal njihov poglavar. Po kratkem odporu so se mu vsi podvrgli in ga priznali za svojega poglavarja.
Dandanes je to nekdaj tako znamenito svetišče samo še kup razvalin. Le bronasta tabla še priča o tem, kako strašno prelivanje krvi se je odigravalo v tem starodavnem havajskem svetišču.
Rutor in založnik
Neki pisatelj in založnik sta se pogajala. Zedinila sta se, da naj se pripravi detektivski roman v 15. zvezkih.
»Za vsak zvezek dobite 50 mark,* je rekel založnik. Da pa bi pisatelja še bolj podžgal, je še pripomnil: »In za vsakega mrliča 5 mark.«
Še predno je izšel 10. zvezek, je bilo v romanu že 20 oseb ustreljenih, oziroma so se potopili ali pa še na kak drug način izgubile življenje. Končno se je junak romana odločil, da se vkrca na o-gromni parnik, na katerem je bilo nad 3000 potnikov.
Založnik se je tega ustraši).
V enajstem zvezku se je dvignil silen orkan, v dvanajstem se je zlomilo krmilo, v trinajstem so se pojavile na morju ledene gore.
V silni stiski je poslal nato založnik pisatelju sledečo brzojavko: »Ne plačam nič posebej za eventualno katastrofo ladje, ki bi zahtevala tudi človeške žrtve 1«
Nasedla ]e.
»Oh, kako je vaš sinček srčkan!« »Mislite«, je odgovorila mati vsa srečna in se smehljala.
»In kako spreten obenem. Saj je bil on dotični otrok, ki se je pravkar igral na trati v drevoredu?«
Mati: »Da, da, naš Slavko je bil!«
»Tri marke prosim, hoja in skakanj j po tem travniku je prepovedano. Jaz sem od mesta nastavljeni čuvaj drevoreda.
Zanlmiuosti
Največji metulj je doma iz Kitajske in se imenuje Atlas. Dolg je sicer samo'3 in pol centimetra, z razpetimi krili pa meri nič manj kot 30 centimetrov. :	i.
•
Človeški možgani dosežejo svoj popolni razvoj pri moških okrog 20. leta, pri ženskah pa okrog 18. leta.
Kadar se hoče Tatarka prav dobro parfumirati, si namaže Obraz in roke razrezano čebulo.
V Rusiji je bilo splošno razširjeno praznoverje, da moški, ki nima brade, tudi duše nima. Posledica tega je bila, da so Rusi polagali veliko važnost na čim bujnejšo in večjo brado.
Palec je močnejši kakor vsi drugi štirje prsti.
Čebela tehta nekaj nad enajstjnko grama. Na kilogram pride 1140 čebel. Najmanjše čebele na svetu so na vzhod-noindijskih otokih. Znanstveniki jih imenujejo »Apis florea«.
Med 60. in 65. stopinjo širine je mogoče objadrati južno poloblo naše zemlje, ne da bi videl kako deželo ali vsaj majhen otok.
Žigosanje kot kazen za zločine je bilo v Angliji v uporabi do 1. 1822. Ta grdi običaj je bil torej odpravljen šele nekoliko več kakor pred sto leti.
V Groenlandiji krompir ne zraste večji kakor so pri nas hrastove šiške, s katerimi se otroci igrajo.	;
Pri ohromelih ljudeh je sedež ohromelosti pri 85 odstotkih na levi telesni strani.
Nikljevo jeklo in vizmut imata lastnost, da se v mrazu raztegneta, dočim se vse druge kovine v mrazu skrčijo.
•
Največje dvigalo (lift) v Londonu bodo zgradili v westminstrski katedrali. Na njem bo prostora za 10 ljudi in jih bo prevažalo 200 m visoko. Ta londonska zanimivost pa ni nič v primeri z dvigali v newyorških nebotičnikih, ki imajo poleg običajnih dvigal še ekspresne Iifte za odpravljanje strank od 20. do 40. nadstropja. V Jarkin Towerju traja vožnja z dvigalom od pritličja do najvišiega nadstropja tri minute. V poslopju samem je nič manj kot 39 dvigal.
-v- v.
Spgfi
Kitajske kamenite knjižnice
Iz Kitajske prihaja vest, da. bodo kitajske kamenite knjižnice, najznamenitejši spomeniki starodavne Kitajske, v kratkem dostopne za javnost.
Te kamenite knjižnice imajo znamenito zgodovino. Na Kitajskem je bilo pisanje pesmi politična institucija. Cela tisočletja so bile namreč na Kitajskem pesmi davek, ki so ga morali vazali vsa-ko leto plačevati cesarju. Priti so morali vsako leto na dvor in prečitati cesarju najlepše pesmi iz svojih pokrajin. Posebno razsodišče je potem odločilo, katere pesmi se sprejmejo v cesarske knjižnice. Tako je nastal Ši-King, zbirka kitajske modrosti, ki jo je Konfucij osebno izdal.
Zgodilo pa se je in sicer na ogorčenje vseh pesnikov, da je zasedel prestol Ši Huandi, ki je dal zgraditi tudi znani kitajski zid. Ta je smatral zbiranje pesmi za potrato časa in je dal zato v 30 dneh uničiti vse pesmi, prevode in romane. Vrh tega je bilo 460 pesnikov, zgodovinarjev in kritikov z njihovimi knjigami vred sežganih na grmadah. Po smrti tega tirana je prišel pesniški stan zopet do velike veljave in literarni zgodovinarji so pričeli zopet marljivo zbirati o-stanke sežganih pesniških zbirk.
Da pa se ne bi zakladi kitajske literature nikdar več izgubili, so jih vklesali v velike skale in spravili v zakladnice. Tako so nastale kitajske kamenite knjižnice, najznamenitejši spomeniki stare Kitajske, ki bodo sedaj odprte tudi za javnost. Dandanes obstojajo še samo tri, dočim porogajo kitajski viri o desetih ka-menjtlh knjižnicah. Sedem jih je torej uničil zob časa. NajstareJša Izviru h leta 172 ia se imenuje: Oozd kamnov. i
Plavalne tekme za prvenstvo Maribora
SK Železničar priredi prihodnjo nedeljo velike plavalne tekme na. Dravi • za prvenstvo Maribora. Lani je.tekme pire-dil SK Rapid in; sta si priborila prvi mesti gdč. Karnerjeva (Rapid) in Mih* Hartlieb (Maribor). Start za nedeljski tekme je ob pol 14. uri pri dravski brvi cilj pa v kopališču »Kristijan«. Prijave sprejemata gg. Ermenc, delavnica drž, železnic in Riko Bibič dnevno v kopališču »Kristijan«. SK Železničar naproša vse klube, da prijavijo čim večje število plavačev, ker je namen tekem v prvi vrsti propaganden. Prijavnina za osebo znaša Din 10.	,	.	.	^
SK Železničar - VlUacber SV.
Radi plavalnih tekem ter lahkoatletskega meetinga SK Rapida je SK Železničar sporazumno z Villacher SV preložil tekmo na 15. september. Prihodnjo nedeljo se razen rezervne tekme Maribor -Rapid ne bo vršila nobena tekma.
Službeno Iz MO.
Pozivam igralca Seyferta (SK Rapid), da izroči čim prej tajniku MO svoj potni list. — Predsednik.
Proslava ZNP. -
Zagreb se z veliko vnemo pripravlja na proslavo svojega nogometnega pod* saveza. Program nogometnih tekem smo že javili. Jubileja se bosta udeležila tudi veliki župan dr. Zoričtf in župan dr. Sr-kulj. Na svečan banket so povabljeni vsi zasluženi športniki naše države. ZNS bo v znak priznanja izročil nekaterim prominentnim športnim osebam častne plakete. Od LNP prejmeta diplomo gg. Betetto in Sancin. Banket bo v soboto zvečer, nakar se bo vršila športna anketa, na kateri se bo razpravljalo o aktuel-nih športnih vprašanjih. Zanimivo je, da na anketo ne bodo pripuščeni novinarju
Stara pesem.
Češkoslovaški nogometni savez ima a nami perfektuirani dve meddržavni tekmi in sicer 28. junija in 28. oktobra. Kakor vsako leto, tudi letos Čehi odlašajo, in nameravajo tekmo v oktobru preložiti. To pa še ni vse. Cehi namreS predlagajo, da se do prihodnjega leta ne igra prava meddržavna tekma z njihovim pro fesijonalnim moštvom, marveč namera« vajo poslati 28. oktobra svojo amatersko reprezentanco. Amatersko reprezentanco je lani porazila naša 3:1 v Pragi! Cehi bi radi igrali s profesijonall šele 28, oktobra 1930 in to povrh vsega Se v Pra« gi. Cehi so še vsak termin med Jugoslavijo in CSR v zadnjem hipu zavrgli« Letos je ravno tako. Brez dvoma jim ne konvenira trenutna dobra forma naše reprezentance. JNS gotovo ne ,bo ustregel zahtevi Cehov in zahteval, da ostane pri prvotno določenem terminu.
.........................   ,	V	L	-	*
Šahouski duoboj Rljehin — Bogoljubov
za svetovno prvenstvo se prične 'dne 5. septembra v Wiesbadenu. Prvih 8 partij bosta odigrala tam v določenem času od 5. do 24. septembra. Sledi odmor do 311; septembra, ker se bo Aljehin v tem času udeleževal kongresa mednarodne šahovske federacije v Benetkah. Od 1. do 8. oktobra se bodo odigrale nadaljne 3 partije v Heidelbergu, od 10. do 22. oktobra pa 6 partij v Berlinu. Mesto Berlin je dalo za match 2000 mark. Šest nadalJnlK partij se bo odigralo na Holandskem od 24. oktobra do 5. novembra, ostale pa zopet v Wiesbadenu od' 7. novembra naprej. V celem bosta igrala 30 partij. Naslov mojstra dobi oni, ki bo dosegel večje število točk, imeti pa mora /najmanj šest dobljenih partij. Ako nobeden ne bo dosegel 6 zmag v predpisanem številu partij, obdrži naslov svetovnega prvaka Aljehin, ali pa se bo match nadaljeval na stroške Bogoljubova.
Ratlnirancc.
»Ti si kot sladkor!*
»Ali misliš, da tako sladek?«
» Ne... pač pa tako rafiniran.«
Žival, ki ae pozua mraza.
»Katera Žival vzdrži največ mraza?« »Bolh«, ki celo po jirai v najvcfieir mra*ti skače okrog v srajci*
uKoo£ttdiv Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja
obedu
Lepo, prazno sobo
v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Vpraša se Razlagova ul. 13. 2063
Kupim stare moške obleke,
ročni voziček in stenska ogledala. Pismene ponudbe naj se pošljejo na ime: Makor, Rajčeva ul. 1, Maribor. 2058
Lep lokal,
pripraven za delavnico, Se takoj odda. Taborska ul. 8.	2056
Soba krasno meblirana,
ki pa Je brez posebnega vhoda, se odda snagoljubeči gospodični eventualno tudi s hrano. Cena sobe 300 Din. Stritarjeva ulica 5 I.	2050
Uradniki in trgovski nameščenci
dobč dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna 1 Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radilovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1.	1993
Kateri hišni posestnik v Mariboru
da 2—3 sobno stanovanje za vino-gradno posestvo? Ponudbe pod »Ugo-dna zamenjava« na upravo lista. 2059
5'A m dolgo preprogo (Lauitepplch),
čisto novo, prodam. Ogleda se lahko med 13. in 16. uro Ruška c. 45 II.
Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-nlo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Učenca ali učenko
sprejme fotografični atelje Maribor, Gosposka ul. 28.
M.
Japelj,
2046
Stanovanje,
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, išče mirna, stara zakonska dvojica. Ponudbe pod »Mirna zakonska dvojica« na u« pravo »Večernika«.
Nova hiša,
• 20 let davka prosta, s tremi stanovanji (eno stanovanje takoj prosto) in velikim vrtom, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	2062
Sprejmem učenko.
Vilma Ambrožič, šivilja za dame. Grajska ul. 2.	2057
Magacln - klet
velika v sredini mesta se odda v najem. Dopisi na upravo lista po »Klet«.
2052
Natakarica
išče službe. Ponudbe pod 1. september na upravo »Večernika«.	2049
DDEAL« Gostilna
»Ljudski dom”
Ruška cesta 7, se s 1. oktobrom 1929
odda v najem
Eventuelni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev**, Maribor, Aleksandrova cesta 65.	2061
Parna oralnlca In kem. čistilnica
Centrala: Frankopanov* 9 PodružfllOT* Vetrinjska *
Pride in dostavi se na dom
Najbolj trptint, elegantna in najcenelie
ČEVLJE
za gospode, dame In otroke izdeluje v svoji lastni delavnici
FRANC MIKL
Zaloga ln Izdelovanje čevljev Maribor, Vodnikov trg S
Tudi na obroke 1*87
MEDNARODNI
VELE/EJM V PRAGI
od 1.-8. sept. 1929
Svetovni veleaajm, na kataram so zastopani narodi In di2ave
ZNIZANA VOŽNJA
za brzovlake in navadne vlaka: Jugoslavija 25%. Čehoslovalka 33*/» Avstrija 25«/. popuste
IMS
Pojasnlia In legitimacije daje:
Cthoslovaškl konzulat, Ljubljana — Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 2 — Mariborska tiskarna d. d,, Maribor — Goričar & Leskoviek, Celje
ln urednik: Fran Brozovič.v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik tanko D e t • J a v Maribor
/StRS*«
TM¥7FF^dne^TVlIl7im
mojstrice v umetnosti ugajanja in opajanja, vse do zadnje vredne čopiča kakega genijalnega umetnika; sam Ticijan jih je večkrat vzel za modele. Vešče so bile oča-rujočih smehljajev, palečih pogledov, nedolžnoperverz-nih poz, ki tolikanj mamijo moške oči — tako da so imenitni gostje, ki jih je Aretino pogostoma povabi) k svoji mizi, odhajali vzradoščeni, v ekstazi, misleči zgolj na to, s kakšnim darilom bi se izkazali hvaležni za tolik užitek.
Sleherna izmed Aretink je imela svoje določeno opravilo.
Margerita je rezala meso.
Frančeškina je točila rdeča vina.
Marieta je točila bela.
Čerina je ponujala kruh v košarici iz pozlačenega bičja.
Pavlina in Angela sta na krožnikih servirali kosce, ki jih je bila Margerita odrezala.
Klara je bila zapovednica nad polivkami, začimbami, konservami, sadjem in sladkarijami.
Ko je bil natočen Heres, krona in zaključek vsega obeda, so segle vse po svojih gitarah in začele prepevati poezije, Ki jih je bil zložil njih gospodar nalašč v ta namen.
Razume se samo ob sebi, da so se Aretinke za te svečane pojedine oblačile v kostume, ki so v svoji dragocenosti jedva zakrivale nagoto.
»Vraga l« je vzkliknil Bembo, sedel in se ozrl po mizi. »Dragi pesnik, videti je, da ste se razkošno založili z živili.«
»Oprostite, prevzvišeni,« je dejal Aretino. »Obed je samo zato tako preprost in siromašen, ker se vas nismo nadejali.«
»Blagrujem vas za takšno siromaštvo.«
»Je pač tako, kakor vsak dan; Aretino je vsak dan povabljen na obed in si streže, kakor si more. Toda lotiva se teh karzuških langust, ki so najbolj sočne v vsem Sredozemskem morju, kakor vam utegne biti znano.«
Kroginkrog obednice so stali nepremično in svečano sluge v veliki livreji.
»Pojdite povedat v predsobe, da danes ne sprejemam več,« je dejal Aretino.
Eden izmed slug je šel iz sobe in kmalu se je začul njegov glas:
»Avdijence velemožnega gospoda Aretina so za danes zaključene.«
»To je čisto tako kakor v doževski palači.«
»Eh, prevzvišeni, Aretinova ni nič slabša od do-ževske, kadar jo vi počastiti s svojo navzočnostjo.«
»Živela hiša Aretinova!«
Aretino se je skromno naklonil.
In tako je spremljalo izmenjavanje sladkih fraz ves
nadaljni obed.
Nato je Aretino čital nekaj svojih pesmi. Bembo, ki se je ukvarjal s poezijo, mu je pokazal neki sonet, in tovariš je dejal, da je izvrsten, vzvišen, sijajen kako: solnce in nežen kakor luna.
Ko je Bembo neopaženo namignil, da želi govoriti med štirimi očmi, je -Aretino ukazal slugam in Aretin-kam, da zapuste dvorano.
Takrat je kardinal primaknil svoj sedež k ognju; Aretino je sedel tesno k njemu.
Bembov obraz je postal zopet mračen.
»Vsi hudiči!« je vzkliknil pesnik, »kaj ti je? Saj se držiš, kakor da bi ti bil dal žolča in jesiha! Kaj je vzrok, da delaš tak pepelničen obraz?«
»Peter,« je. dejal Bembo, tvoja palača je veličastno prebivališče! noben kralj si ne bi mogel želeti boljšega. Daj mi papir, črnilo in pero... Kraljevsko ti hočem plačati to kosilo.«
»Nal« je dejal Aretino; papir in pisalna priprav* sta bila s čudovito naglico na mestu.
Kajti Aretino je hotel imeti v vseh prostorih svoje hiše neprestano pri roki to, kar je imenoval svoje bojno orožje.
Bembo je zapisal:
»V imenu njegove svetlosti doža beneškega. Doževski blagajnik naj blagovoli izplačati Petru Aretinu, pesniku in pisatelju, štiri tisoč Srebrnjakov na kredit, ki je meni odprt. Bembo, kardinal-škof beneški.«
Podpisal je papir in ga pomolil Aretinu, ki je kar debelo pogledal.
»Potemtakem imaš v resnici odprt kredit pri doževski blagajni?«
»Zdi se.«
»Živela luna, tovariš moj! Naj bi ti ta dobrotna zvezda do smrti neprestano prinašala tako srečne sanje, kakor ti jih jaz želim.«
»Amen!«
Aretino je skril dragoceni papir v svojem jopiču ln zamrmral:
»Ostane jih pet tisoč.«
»Ki jih dobiš, kadar zaslužiš te štiri. Jaz plačujem vedno naprej.«
»Per bacco, drugačen si, nego jaz! A zdaj, povej, kaj naj storim, da si pošteno zaslužim ta zlati papirček?«
»Takoj ti povem.«
»Za tvojega Rolanda Kandiana ne gre, kajneda ne?«
»Ne! pa za tvoje Aretinke.«
»Ah! Ah!... Torej mi jih hočeš odkupiti?« je vzkliknil Peter, ne brez nemira.
»Nasprotno. Hočem, da jih obdržiš sam zase.«
(Nadaljevanje sledi)
»Ne tako, hudiča! Kako mi ne bi?« je vzkliknil ffAretino z vnemo. »Toda kaj, če Rolanda ne bo nič ‘semkaj?... Kaj bo potem z mojimi ubogimi devet-ftisoč srebrniki?
»Bodi brez skrbi,«# je dejal, Bembo z mračnim giu-som, »saj bo še prišel.’«
»Ali misliš?
, »Prepričan in zagotovljen sem... Sicer pa ti je na razpolago še drugo sredstvo, da si zagotoviš ,pri doževem blagajniku sprejem, o katerem sanjariš ...«
»Ah, ali! Saj sem vedel, da se zmeniva danes
^caj zanimivega! Kakšno je tisto sredstvo, presrčni moj Bembo?«
»Ahal« Kakor hitro sva izpregovorila o denarju, sem »srčni« Bembo!«
»Še boljše je tako! Torej, na dan z besedo. Ušesa se mi odpirajo kakor prazne mošnje, ki iščejo, kako bi se napolnile.«
V tem trenotku, je vstopil sluga v veliki livreji, odprl dvokrilna vrata na stežaj ter javil s svečanim glasom:
»Obed velemoškega gospoda Aretinskega je pripravljen.«
»Prevzvišenost, je izpregovoril Aretino,« vračajo se v tisti spoštljivi ton, s katerim je občeval z Bembim ' v navzočnosti drugih ljudi, »kakor nevredna je moja [miza tako častitljivega cerkvenega kneza, vendar bo 'neskončno počaščena, ako, izvolite prisesti k njej.«
»Sprejmem vaše vabilo, dragi gospod pesnik,« je ; dejal Bembo. Vzlic dobri hrani, ki hvala Bogu ni moj [vsakdanji greh, mi radost, ki jo uživam v vaši družbi, narekuje dolžnost, da prisedem k vaši mizi.«
Izmenjavajo te blagodejne fraze, kakor je bila takrat ;obča navada med visokimi gospodi, sta dična drugova [stopila v obednico.
Miza je bila bogato obložena. Na dveh srebrnih ; skledah je mamilo oči dvoje langust, srnjakovo beder-;ce, obdano s pečenimi škrjančki, pašteta z lepo rumeno [skorjo in pravcata zbirka raznovrstnih sladkarij, ki sta jih znali Margerita in Klara tako izborno pripravljati.
V krasnih brušenih karafah so vabila najfinejša j,vina: rubinasti Bordo in Burgundec, topazni Porenec in izlatorumeni Heres.
Velik ogenj je prasketal v kaminu.
Aretino je imel v svoji hiši urejeno tako, da so pri stregle Aretinke. Bile so čudovite postrežnice,
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl remenriz starih Benetk
152