C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina. Posamezna številka 30 stot., stara 50 stot. '3Čn.lc Prane »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra=' va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te= lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Hovi list Naročnina za celo leto 15 L. za pol leta 8 L. Za inozemstve —S 30 L. — Trgovski oglasi pt.^ 3" $ 1.— L., osmrtnice, poroke, po ^_| rC5'jj slana, oglasi denarnih zavodom \m itd. po 1.50 L. za 1 mm \ i—i Q stolpcu. — Alali oglasi po 5( ŠTEV. 39, V GORICI, ČETRTEK 19." DECEMBRA 1929. LETO 1. Tedenski koledarček. 20. decembra, petek: K v a t r e. Ev» genij in Makarij, mučenca; Kristjan. — 21., sobota: K v a t r e. Tomaž, apo» stol. — 22., nedelja: 4. adventna nede» Ija. Demetrij in Honorat, mučenca. — 23., ponedeljek: Viktorija (Zmagoslav va), devica, mučenica. — 24., torek: Adam in Eva; Tarzila; Irmina. — 25., sreda: božič. Rojstvo Gospodovo. — 26., četrtek: Štefan, prvi mučenec. (Nezapovedan praznik.) V ponedeljek dne 23. decembra je zadnji krajec; dež. Novice. Važen zakon. V ponedeljek 16. decembra je Urad? ni list priobčil zakon o Velikem fasi» stovskem svetu in o organizaciji faši» stovske stranke. Veliki fašistovski svet, ki je bil nekdaj nekak izvršilni odbor fašizma, je postal pred letom državna ustanova z važnimi pravica» mi. Dobil je tudi pravico, da priprav» lja zakonske načrte in določi za slučaj smrti načelniku vlade naslednika. V novem zakonu se je samo število nje» govih članov zmanjšalo in sploh član» stvo preuredilo. Največjega pomena pa je postava od 16. decembra zato, ker proglaša sedaj tudi fašistovsko stranko kot tako za državno napravo. Pravila stranke se bodo v bodoče po» tr j evala s kraljevim odlokom, ravno» tako bo na predlog Mussolinijev s kraljevim odlokom imenovan glavni tajnik stranke. Člani osrednjega odbo» ra in deželni tajniki fašistovske stran» ke bodo odslej nastavljeni z vladnim odlokom in bodo postali tako državni organi. Stranka bo kakor ostale držav» ne naprave pd vostvom vlade. Prefekt bo kot naj višji uradnik v pokrajini nadzoroval delo in gibanje stranke. Kraljevičeva svatba. Vsa država, zlasti pa prestolica, sc marljivo pripravlja na 6. januarja. Rim bo blestel v morju lučic. 4 kralji, 60 raznih princev in princezini se bo pripekalo na svatbo. Poročne obrede bo izvršil papežev posebni odposla» nik turinski kardinal Gamba. Po po» roki bo svečani kraljevi sprevod šel pomolit na grob sv. Petra in na obisk k papežu. 7., 8. in 9. bodo razni dvor» ni sprejemi in svečanosti. Zaključilo se pa bo kraljevičevo ženitovanje s slavnostno opero v kraljevem gleda» lišču. Vojni dolgovi. Uradno poročajo iz Rima, da je Italija plačala do danes v inozemstvu na račun vojnih dolgov 2 milijardi in 120 milijonov lir, in sicer je dobila Anglija 1 milijardo . 699 milijonov, Amerika pa 421 milijonov lir. Te zneske krije Italija z vojno odškod» nino, ki jo dobiva od Nemčije. Nov predsednik. V Švici voli zakonodajna skupščina vsako leto novega predsednika repub» like. Te dni je bil za 1. 1930. izvoljen za predsednika poslanec Musy, ki pri» pada katoliški stranki. Krvav zločin. V mestu Faenzi se je pred dnevi zgodil krvav političen zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. Komunist Donati je vdrl v delavnico fašista Sil» vagnija, oddal na njega več strelov in ga na mestu ustrelil. Pri tem je bil za» det tudi 16»letni vajenec Bocci, ki je pozneje rani podlegel. Napadalec je zbežal, a so ga pozneje z ženo vred aretirali in pride pred posebno sodi» šče. Preiskovalnemu sodniku je Do» nati izjavil, da je streljal na Silvagni» ja iz maščevanja; sumil je namreč, dae je njegov brat prišel v zapor po Silva» gnij evi krivdi. Proti prostozidarjem. Pred dnevi je v romunskem glav» nem mestu Bukarešti gruča visokošol» cev vdrla v prostore, v katerih ima svoj sedež romunska framasonska (prostozidarska) družba, ki jo na» vadno nazivljemo loža. Z revolverji v roki so dijaki ustrahovali člane, ki so se ravno mudili v društvu, in razbili opravo in arhive. Policija, ki je bila poklicana na pomoč, je zaprla več di» jakov. Izjavili so, da so se hoteli ma» ščevati nad framasoni, ker je njihovo delovanje usmerjeno proti koristim domovine. Slovenski misijonarji v Indiji. V glavno mesto Indije Bombay so dospeli trije slovenski misijonarji: Podržaj, Vdovič in Drobnič. Vsi trije so člani Družbe Jezusove in so dolo» čeni, da pomagajo širiti kraljestvo božje med paganskimi Indijci. Ker morajo misijonarji v teh zapuščenih deželah poleg angleščine znati tudi en domač jezik, se bodo morali lotiti tu» di učenja indijanščine. 3000 lir za koristne ptice. Poljedelsko ministrstvo je nakloni» lo 3000 lir društvoma za varstvo ko» ristnih ptic v Milanu in v Tornu ob Komskem jezeru. Ti dve društvi dr» žita umetna gnezda za ptiče, katerim dajejo v zimskem času tudi hrane. Širi se čedalje bolj prepričanje, da je treba varovati koristne ptice. Brezposelnost. Brezposelnost je ena najhujših šib, pod katero trpe v povojni dobi mno» ge države. V Angliji, kjer je število brezposelnih doseglo že 1 milijon 300 tisoč, je brezposelnost najvažnejše notranjepolitično vprašanje, ki dela sedanji delavski vladi največje neprri ’ like. V Nemčiji brezposelnost tudi stalno narašča in je sedaj že 1 milijon 200 fjudi brez dela in zaslužka. V Združenih državah ameriških zavze» ma brezposelnost ravnotako precej nevaren obseg. Enako je v Avstriji. Tudi pri nas v Italiji se je v zadnjem času brezposelnost dvignila, kar je po» sledica letnega časa. Papeževo navodilo. Na praznik sv. Miklavža je papež sprejel voditelje vseh misijonskih re» dov, ki imajo svoj sedež v Rimu. V svojem nagovoru je poglavar Cerkve obsodil prenapeti nacionalizem in pou« daril zle posledice, ki jih rodi v mi» sijonstvu. Pogajanja se nadaljujejo. Ker je načelnika jugoslovanske de» egacije v Sofiji gospoda Šaponiča za» dela kap, so se pogajanja med Bolga» rijo in Jugoslavijo prekinila. V Beo» gradu so imenovali novega načelnika v osebi Miroslava Jankoviča, ki je že dospel v Sofijo in začel zopet razgo» vore z bolgarskimi zastopniki. Ljudskošolsko učiteljstvo. V Italiji je na ljudskih šolah skup» no okoli 95.000 učnih moči, med temi pa komaj 20.000 moških. Žensk je torej skoro 4 krat več. V Julijski Krajini je med 4700 uči» teljskimi močmi samo 1400 moških. Odposlanstvo hrvatskih občin. Kralj Aleksander je na svoj rojstni dan v ponedeljek 16. decembra spre» jel 500 zastopnikov hrvatskih občin, ki so jih vodili odposlanci mesta Za» greba. Proslava papeževe zlate maše se je vršila v Go» rici zadnjo nedeljo. Prevzvišeni knez in nadškof je pel v stolnici slovesno pontifikalno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Obširno svetišče je bilo pol» no vernikov. Umreti hoče. Oni dan so našli v rovu na hribu sv. Marka nad Šempetrom popolnoma zmrzlega 25 letnega Jožeta Fantina iz Trsta. V bolnišnici je dejal, da mu pač nihče ne sme zabraniti, če hoče umreti od mraza. Čez par dni si je smrtni kandidat opomogel in so ga spustili. A glej! V torek so ga orožniki našli pol nagega, zleknjenega ob Sočini strugi na mrzlem grušču. S silo so ga spet odgnali v bolnišnico. Mož pa je robantil: »Hudiča, kaj v Gorici ne smeš umreti, kot hočeš?« Voščilo za novo leto. Kdor hoče svojim odjemalcem, kli» jentom ali prijateljem voščiti srečno novo leto, lahko to stori tudi potom Novega lista. Voščilo v eni koloni, globokost 3 cm, stane 30 lir. Voščila sprejema uprava do sobote, dne 21. decembra zvečer, v skrajnem slučaju do ponedeljka, dne 23. t. m. zjutraj. Novi list ti razlaga NOVE POSTA* VE, zato ga takoj naroči in hrani vse številke. Dva zavoda. Del zbirke, ki se bo nabrala v trza* ški pokrajini ob priliki prestolonasled* nikove poroke, se bo porabil za zgrad* bo otroškega zavetišča, ki se name* ra va sezidati v nekem kraju na Kra* su. Dežela je obljubila večji znesek, če se bodo vanj sprejemali nezakon* ski otroci, stari nad 4 leta. Na Gori* škem bodo pa uporabili denar, ki se nabere v deželi o priliki prestolona* slednikove poroke, za stavbo na Čr* nem vrhu, namenjeno mladim fašisti* n jam in mladinskim fašistovskim or* ganizacijam za poletne mesece. Sme domov. Romunski prestolnaslednik Karel se je pred leti, kakor znano, ločil od svoje žene, se odpovedal prestolu in zbežal z neko drugo žensko v ino* zemstvo. Vlada mu je raditega prepo* vedala vrnitev. Sedaj poročajo ro* munski listi, da je vlada sklenila do* voliti princu, da se vrne domov, toda obljubiti mora svečano, da se ne bo mešal v politiko. Zadružna pivovarna. Vse pivovarne v Sloveniji so se združile, — ustanovile so tako zvani kartel, — in si razdelile med seboj gostilničarje odjemalce. Vsak gostil* ničar je primoran jemati pivo od do* ločene pivovarne. Naravno, da pivo* vàrnarji ta položaj izkoriščajo in pro* dajaj o blago po visokih cenah. Med pivopivci in gostilničarji je radi tega nastala velika nevolja. Gostilničarji so zato sklenili, da ustanovijo lastno pivovarno, s katero hočejo kartel pi* vovarnarjev zlomiti in se osvoboditi. Tako upajo na boljše pivo in na nižje cene. V zahvalo. Kardinal Ascalesi, nadškof v Nea* polju, je te dni v tamošnji stolnici slovesno kronal kip Matere božje, ka* téro neapoljsko ljudstvo časti zlasti kot priprošnjico v kužnih boleznih. L. 1836. je razsajala v Neapolju gro* zna kolera. Ljudstvo se je zateklo v procesiji k Materi božji in kolera je ponehala. L. 1848. je zopet divjala ta težka kužna bolezen, Neapoljci so se zopet obrnili na nebeško zaščitnico in napravili zaobljubo, da bodo okrasili njen kip z zlato krono. Radi raznih ovir te obljube skozi desetletja niso izpolnili. Sedaj se je končno posrečilo zbrati potrebni znesek in okrasiti kip z zaobljubljeno zlato krono. 100.000 frankov za boj proti abstinenci. Francoski vinogradnik M. Sabate je daroval 100.000 frankov, ki naj se po* rabijo v boju proti abstinenci. Sabatè bi rad dosegel, da bi ga vsi srkali. Turki pijejo vino. Mohamedova vera prepoveduje pra* vovernemu muslimanu piti vino. Ker pa raste v Mali Aziji najžlahtnčjše grozdje, so skoraj vse grozdje posušili za cibibe. Le iz najslabšega so napra* vili gost grozdni sok (sorbet), ki so ga pili z vodo, ga dodajali kavi ali dru* gače uporabljali kot med. Odkar pa je začel Kemal paša evropeizirati Turči* jo, se je pitje vina v Turčiji zelo raz* širilo in Kemal sam ga rad pokuša. Tržnica na bivšem pokopališču. V Zagrebu gradijo novo tržni* co. Pri kopanju temeljev so izkopali okoli 200 človeških okostij. Razun te* ga so našli mnogo svetinj, slik, tokov in listin, pisanih v latinskem in gr* škem jeziku. Naleteli so tudi na rano* go križev, Marijinih in Kristusovih slik in izgrebli tudi več zlatnikov. Strokovnjaki trde, da je bilo v 17. stoletju na tem mestu pokopališče. Pol milijona najemnine za krčmo. Ogrska država je začela odpirati la* stne krčme v državah, ki same ne pri* delujejo vina. Več takih krčem je bilo otvorjenih v Švci, sedaj pa so odprli podobno, samo bolj razkošno krčmo v Berlinu. Za to gostilno plačujejo samo najemnine več kot 100.000 mark ali skoraj pol milijona lir na leto. Na* jemnik krčme mora točiti samo ogr* ska vina. Nova letalska postaja v Trstu. Med tržaško občino in ministrstvom zrakoplovstva je prišlo do sporazuma glede zgradbe letalske postaje v Tr* s tu. V bližini pomola, odkoder odhaja parnik v Aleksandrijo, se postavi ve* lika cementna lopa. Stroški bodo zna* šali 2 milijona in pol, in sicer plača tr* žaška občina 700.000 lir, deželna upra* va pol milijona in javna skladišča ostalo. Kardinal Gasparri pojde. V časopisju zopet krožijo vesti, da namerava papežev državni tajnik kar* din al Gasparri odstopiti. Visoki cer* kveni knez, ki je že v letih, se čuti ba* je utrujenega in smatra, da je s skle* pom sporazuma med Cerkvijo in dr* žavo dovršil svoje delo. Že pred ča< som je Gasparri prosil sv. očeta, naj ga odpusti z odgovornega mesta, a papež mu je odvrnil, naj počaka na sklep pogodbe med sv. stolico in drža* vo. Sedaj ko se je to zvršilo, bi bil torej čas, da se umakne. Zdi se pa, da se papež še ni odločil. Vendar se že imenuje naslednik Gasparrijev. Nekateri menijo, da bo sledil Gaspa* ri ju bivši nuncij v Berlinu, novo ime* novani kardinal Pacelli. Drugi trde, da bo zasedel najodličnejšo vatikan* sko mesto ogrski p rimas kardinal Szeredy, ki baje v polni meri uživa papeževo zaupanje. 331 let ječe. Pred okrožnim sodiščem v Sofiji je bilo te dni po 4 tedenski razpravi ob* sojenih 40 komunistov na skupno 331 let ječe. Trije med obsojenci so dobili po 15 let, ostali pa od poldrugega do 12 let. Angleški premog. V Kardifu na Angleškem se vršijo pogajanja med zastopniki italijanske vlade in angleških premogokopov, da se sklene pogodba, po kateri bi do* bivale italijanske železnice prihodnja tri leta angleški premog. Blago bodo najbrže prevažale italijanske ladje. Ta pogajanja se vrše na podlagi spo* razuma, ki se je sklenil glede vojne odškodnine na konferenci v Haagu, o kateri smo že obširno pisali. Nadziranje priseljencev v Trstu. Da bi omejil priseljevanje z dežele, ki povzroča brezposelnost, je tržaški prefekt odredil: kdor pride v Trst iskat službo ali delo, se mora v teku 8 dni zglasiti na kvesturi in na more* bitno zahtevo uradnika položiti nekaj denarja. S tem denarjem bo kvestura plačala priseljencu potne stroške za povratek domov, ako ne najde službe. Prišlecu bo kvestura izdala potrdilo o zglasitvi ter tudi izpričevalo o bivanju (rezidenci) v Trstu, ako dokaže, da je delo že našel; sicer mora priseljenec v teku 15 dni predložiti kvesturi de* lovno pogodbo ali kak drug doku* ment, iz katerega je razvidno, da je že nameščen. Potem ostane prišlec pod nadzorstvom pristojnega policijskega komisariata še pol leta, nakar se pri* šteje k rednemu tržaškemu prebival* stvu. Če bi priseljenec v teku 15 dni ne našel službe, mora zapustiti mesto. Delodajalec se mora prepričati, da je nameščenec v posesti od kvesture za* htevanih dokumentov (potrdila o zgla* sitvi ali o stalnem bivanju) in na za* htevo staviti te listine policiji na raz* polago. Nadalje morajo gospodarji odpustiti iz službe prej priseljence z dežele, nego v mestu stalno bivajoče nameščence. Hišni upravitelji in na* jemniki smejo oddati stanovanje ali sprejeti v stanovanje priseljenca le s privoljenjem kvesture. Radi tega mo* rajo odslej tudi policiji, ne samo mestni občini javiti, da je priseljenec prosil pri njih za stanovanje. Drugi največji predor. Med Bolonjo in Florenco gradijo že iz predvojnih časov novo železniško črto, ki bo sedanjo zvezo med srednjo in gornjo Italijo znatno skrčila. Te dni je bil presekan predor, ki teče pod apeninskim, pogorjem. Dolg je 18.510 metrov in je samo malo krajši kot simplonski.ki je najdaljši na svetu in meri 19.729 m. Delati so ga začeli le* ta 1920. Stal je 470 milijonov lir. Nove jaselce. O božiču bo rezbar Leopold Križan razsta* vil v cerkvi sv. Jakoba in sv. Vincenca Pavel* skega v Trstu na nov način izrezane jaselce. Svoje delo je pokazal že lani. NAŠ NOVI PODLISTEK. Z novim letom pričnemo objavljati podlistek, ki se ga bodo naši bravci, a še bolj naše bravke, zelo razveselili. Obširen roman Križanovske; KRA* LJICA H AT ASU napovedujemo. Starodavna imena: Memfis, Tebe, Nil bodo oživela pred našimi očmi. Me* sta, ki so danes v razvalinah in o ka* feriti skoraj ni več sledu, vstanejo iz ruševin in nam pričarajo razkošje bogatašev in trpljenje siromakov iz časov, ki so bili par tisoč let pred Kri* stusom. Modra in odločna Hatasu vlada na* mesto svojega mladoletnega brata Tutmesa, ki mu je namenjeno nekoč zasesti slavni prestol egiptovskih faraonov. To je v glavnih potezah vsebina zanimive povesti, o kateri smo uver* jeni, da bo razširila krog naših cita* teljev. Kako ie s politiko. Upor proti Pilsudskemu. Dne 6. decembra je bil poljski par* lament ali sejm priča burnih prizorov. Po sedemmesečni odgoditvi se je sejm zopet sestal, da izglasuje proračun za tekoče leto. Poslanci opozicije so sku* šali izrabiti to zasedanje, da izrazijo svojo nezadovoljnost s političnimi razmerami v državi. Protestirati so hoteli proti vojnemu ministru Jožefu Pilsudskemu, ki je maja 1926. prišel s pomočjo vojaštva na krmilo in je od tedaj pravi gospodar poljske republi* ke. Pilsudski, ki ima za ustanovitev države največje zasluge, je v tri in pol letih diktature spravil deželo v red, toda okrniti je moral pri tem mnogo političnih svoboščin. Spremenil je ustavo Poljske in dal ministrom in predsedniku republike veliko oblast, med drugim tudi pravico, da pošlje sejm domov in vlada brez parlamenta. Kot bivši socialist Pilsudski vendar ni maral zatreti ljudskega predstavništ* va, in je pustil zato stranke pri življe* n ju. Za sejm, ki šteje 444 poslancev, se vrše volitve, in vsaka organizacija postavi lastne kandidate. Pilsudski je upal, da bo pri volitvah dobil večino in da bo tako vladal v državi s pomoč* jo demokracije. Ustanovil je v ta na* men tudi lastno stranko. Nekaj časa je to šlo, toda pri zadnjih volitvah leta 1928. so Pilsudski j evi pristaši dobi* li samo 130 sedežev in prišli tako v manjšino. V opoziciji so socialisti, na* rodno krščanska stranka, kmečka in narodna demokratska stranka. Na* rodne manjšine imajo okoli 60 poslan* cev. K sreči so Pilsudskijevi nasprot* niki bili tudi med seboj hudo sprti, tako da se je vlada, ki stoji v sredi, naslonila enkrat na levico, drugič na desnico, in gnala državni voz naprej. Brez lastne zanesljive večine je pa vsaka vlada negotova. Vsak trenutek se ji lahko pripeti, da se njeni nasprot* niki združijo in jo vžrejp. Ker se je Pilsudski tega bal, je poslal letos sejm za celih 7 mesecev domov. Pri zopetni otvoritvi parlamenta se je opozacija hotela maščevati in je predlagala 6. decembra vladi nezaup* nico. Pri glasovanju je vlada ostala v manjšini. Proti njej je nastopilo 246, zanjo pa le 120 poslancev. Po voj a* škem prevratu v maju 1926. je to prvi javni in očitni upor sejma proti Jože* fu Pilsudskemu. Na Poljskem je na* stala politična kriza, ki vzbuja pozor* n ost daleč preko državnih mej. Velika država. Zakaj poljska republika ni, kakor mnogi mislijo, majhna povojna drža* va, temveč velika, važna dežela, ki igra že danes precejšnjo vlogo na vzhodu Evrope. Njeno bogato ozem* lje meri 386 tisoč štirjaških kilome* trov, je torej za 65 tisoč kilometrov večja ko Italija. Prebivalcev pa šteje nekaj več ko 30 milijonov in ljudstvo se kaj hitro množi. Saj znaša letni pri* rastek pol milijona duš! Poljska re* publika je ena sama razsežna ravnina, ki meji le na jugu na pogorje. Južno državno mejo tvorijo namreč gorski grebeni Karpatov, kjer se dvigajo brezmejni gozdovi do 1500 metrov vi* šine. Najvjšji vrhovi so Pop Ivan (2026 metrov), Babja gora (1725 m) in Hoverla (2058 m). Od tu se spušča svet v brezkončno ravnino, ki se vleče na sever do Baltiškega morja, kjer imajo Poljaki ozek izhod na morje. Velika večina prebivalstva so kmetje, po ve* čini majhni posestniki z 2 do 5 hektar* jev zemlje. Veleposestniki, tako zva* na »šlahta«, imajo eno četrtino obdela* ne zemlje v svojih rokah. Ker se majh* ni kmetje ne morejo preživljati na lastni zemlji, delajo tudi na velepo* sestvih ali se pa selijo v industrijska središča. Poljedelstvo je najvažnejši vir dohodkov poljske države. Iz Polj* ske se izvažajo leto za letom velike množine živine, posebno prešičev, krompirja, žita, graha, sladkorja in drv. Poleg poljedelstva pridobiva pa vedno večjo veljavo industrija. V poljski zemlji leže veliki zakladi. V Šleziji so silni premogovniki in rudo* kopi železa in cinka, ki zaposlujejo 250 tisoč delavcev. Že pred vojno so sloveli petrolejski vrelci v Galiciji, kjer je bilo že leta 1922. nič manj ko 34 čistilnic. V Galiciji so tudi pod*' zemski skladi kamenite soli, ki dajejo vsako leto nad 300 tisoč ton (1 tona je 10 kvintalov) pridelka. Radi teh pri* rodnih bogastev se poljska industrija zelo hitro razvija. Doma pridelujejo vse potrebne stroje, od železniške !o* komotrve in pluga do naj finejšega zdravniškega instrumenta. Oblačilna industrija, ki je osredo* točena v mestih Lodzu, Čenstohovu (slavna božja pot) in Bjalistoku, za* posluje v več ko 500 tovarnah nad 150 tisoč delavcev. Poljska država je v srečnem polo* žaju, da je nele glede živil, ampak tu* di glede industrijskih potrebščin ne* odvisna od tujih držav. Kjer se še ni, se bo v kratkem gotovo osamosvojila, zakaj njena industrija ima veliko bo* dočnost. Poljaki izvažajo že danes tkanine in kovinske izdelke v Nem* čijo, v Romunijo, v Rusijo in drugam. Čudovit napredek. Kljub hudim notranjim političnim bojem je poljska republika v 11 letih svojega obstanka zelo napredovala. Poljaki, ki so znani po svoji strastni domovinski ljubezni, so dokazali v tem času tudi velike organizatorične sposobnosti. Na ozemlju današnje re* publike, kjer so divjali v svetovni vojni najhujši boji, so našli Poljaki 1 milijon 800 tisoč porušenih in po* žganih hiš in 5 milijonov ljudi brez strehe, porušenih je bilo 2019 srednjih in 380 velikih mostov, razdejanih 574 železniških postaj, 506 skladišč in ta* ko dalje. Že to, da so Poljaki pozidali 1 milijon 600 hiš, 1600 mostov in 400 železniških postaj, pomeni veliko de* lo. Ob koncu svetovne vojne je bilo nič manj ko 4 milijone hektarjev zem* lje neobdelane in je vlada morala uva* žati žito iz Amerike. Danes se trije milijoni zopet obdelujejo in žito se izvaža v tujino. Razbito železniško omrežje so Poljaki tako obnovili in preuredili, da so danes poljske želez* niče znane med najboljšimi v Evropi. Napredek poljske republike se vidi že v razvitku njenih mest. Varšava, ki je štela leta 1914. okoli 800.000 prebival* cev, ima danes 1 milijon 200 ljudi. Ta* ko prestolico ima le malo držav v Ev* ropi. Na Baltiškem morju so Poljaki, ki prej niso imeli mornarice, zgradili čez noč iz ribiške vasi Gdynia, mo* derno pristanišče, ki šteje danes že 30.000 ljudi in se z veliko naglico raz* vija. Tam kjer so stale še pred par leti ribiške kolibe, se dvigajo danes silna trgovska poslopja, banke, skla* dišča, sijajne kavarne in hoteli, v pri* stanišču se zidajo velikanski pomoli in valolomi, Gdynia je tako moderno ure* jena luka, da naložijo in izložijo lahko v njej 8 milijonov ton blaga na leto. Ker se gradbena dela še vedno nada* ljujejo, računajo Poljaki za leto 1931. z 11 milijoni ton. Od prejšnje ribiške vasi je ostalo samo še starodavno, večstoletno drevo, ki so ga oblastva pustila za spomin sredi mesta. Ribiči, ki so postali s prodajo zemljišč vsi milijonarji, ne prepoznajo več svoje rodne vasi. Poljska vlada je potrosila sicer od leta 1921., ko je začela Gdvnio zidati, do danes že 20 milijonov švi* carskih frankov, toda strošek se ji bo obnesel. Gdynia je tudi vojna luka Poljske in najmodernejše trgovsko pristanišče na Baltiškem morju. Na jamborih vihrajo že danes zastave vseh držav. Napredek poljske republike se opa* ža tudi na šolskem polju. Pred vojno so imeli Poljaki čisto poljske šole samo v Avstriji, d očim je bilo v Pru* siji vse ponemčeno. V Rusiji je bil državni pouk dvojezičen, dovoljene pa so bile zasebne narodne šole. Solo je obiskovalo na današnjem ozemlju Poljske leta 1914. le 300.000 otrok, da* ne s je pa na Poljskem 27.000 ljudskih šol s 3 milijoni in pol učencev. V to število so vštete tudi šole narodnih manjšin. Srednjih šol je danes na Poljskem 780 z 240.000 učenci, viso* kih šol 11. Velika težava. Vsi ti veliki napredki so bili raz* kazani in v številkah in slikah izra* ženi na veliki razstavi, ki jo je poljska vlada letos organizirala v Poznanu. Tuji obiskovalci se niso mogli dovolj načuditi. Posebno Nemci, ki so držali Poljake vedno za lahek in površen na* rod, so kar strmeli nad uspehi polj* skega gospodarstva in poljske državne uprave. Že vhod v razstavo, sestoje* čo iz 11 na novo zidanih poslopij, je presenečal tujce po svoji velikopo* težnosti. Toda kljub vsem tem uspehom bo* leha Poljska na težki in nevarni hibi. Prebivalstvu manjka enoten jezik in enotna vera. Katoličanov je v državi 64 od sto, razdeljenih v 19 škofij. Poljaki so bili vedno odločni in zve* sti katoličani, trdno vdani sv. stolici. Njih vera jih je obvarovala v prote* stantovski Prusiji in v pravoslavni Rusiji narodne smrti, katoliški poljski duhovniki so bili najzanesljivejši na* rodni delavci. Razen Poljakov so ka* toličani lep del Nemcev in vsi Lit* vanci. Na Poljskem je pa tudi mnogo protestantov (približno 2 milijona), pravoslavnih (2 milijona in pol), ju* dov (2 milijona 200 tisoč) in pripad* nikov drugih ver. Verske razlike nimajo pa niti od daleč takega pomena kakor razlike v narodnosti. Narodne manjšine so za Poljsko zelo resna zadeva. Najmoč* nejšo narodno manjšino sestavljajo Ukrajinci, ki jih je po uradnem štetju 4 milijone. Oni sami trde, da jih je 6 milijonov, in zahtevajo po* polno odcepitev od poljske države. To je zelo bojevita in nevarna manj* šina. Nevarna je radi tega, ker živi strnjeno ob meji in ker se naslanja na 40 milijonov sorojakov v južni Rusiji. Ko se bo Rusija okrepila, bo poljski republiki čedalje težje držati milijon* ske množice Ukrajincev na uzdi. Ravnotako nevarna je manjšina Be* lorusov, ki šteje 1 milijon 200 tisoč duš. Kakor Ukrajinci tako se našla* njajo tudi Belorusi na močno skupino sorojakov onkraj meje. Tudi radi njih bo imela Poljska težave z bodočo Ru* sijo. Važna narodna manjšina so Nemci, ki jih je 1 milijon 150 tisoč. Pokojni Stresemann se je večkrat bil pred Zvezo narodov za to manjšino in imel radi njenih narodnih šol mar* sikateri spor z zunanjim ministrom Zaleskijem. Na Poljskem je tudi iz* redno mnogo judov, ki se smatrajo za poseben narod in jih je 2 milijona 200 tisoč. Politično pa Židje niso nevarni, ravnotako ne Litvanci, ki jih je prav malo (60.000). Najbolj obtožujejo poljsko politiko Nemci, Ukrajinci in Belorusi, ker stojita za njimi dve vele* sili, kakor sta Nemčija in Rusija. Manjšine bodo delale Poljakom še velike preglavice. Priznati je pa treba, da imajo tudi Poljaki mnogo svoje krvi v tujih dr* žavah. Na Češko * Slovaškem je osta* lo 250.000 Poljakov, v nemški Slezi ji 800.000, v Prusiji 400.000, v Rusiji 1 milijon in pol, na Litvanskem in v Letski 200.000, ob Renu v Nemčiji jih E. A. Poe: ZLATI HROŠČ. V tem slučaju — in sploh v vseh slu* čajih tajne pisave — je prvo vpraša* nje jezik tajne pisave. Način reševa* nja je posebno pri enostavnejših taj* nopisih odvisen od duha posamezne* ga jezika in se po tem spreminja. Na splošno ne preostaje nič drugega kot poskusiti vse jezike, ki pridejo glede verjetnosti v poštev in katere tisti, ki rešitev poskuša, sam pozna, dokler ne najde pravega. Pri tem tajnopisu pa je bila vsaka težkoča odstranjena s podpisom. Besedna igra s »Kidd*om« je mogoča samo v angleščini. Ako bi ne vedel tega, ki bil svoje poskuse za* čel s španščino ali francoščino, torej z jeziki, o katerih lahko najnaravneje * sklepamo, da je v njih razbojnik Špan* skih morij zapisal skrivnost te vrste. Po stvari, kakršna je bila, sem sma* trai, da je tajna pisava angleška. je 250.000, v Franciji 400.000, v Zdru* Ženih državah Severne Amerike pa kar za 3 milijone. Izven poljske repu* j blike živi vsega skupaj 5 milijonov j 600 tisoč Poljakov, kar je na vsak na* čin prav veliko število. Kako se konča kriza? Taka je slika velike slovanske dr* žave, ki je prišla ta mesec v politično krizo. Spor med maršalom Pilsudski* jem in parlamentom ni še rešen. Na* čelnik vlade Svitalski je odstopil in sedaj se vrše pogajanja s predsedni* kom republike. Kakšna bo nova via* da, sicer ne vemo, jasno pa je, da se Pilsudski ne bo tako zlahka vdal. Za* kaj na njegovi strani stoji vojaštvo, uradniki in ljudsko mnenje. Pilsudski je najmočnejša in najbolj vplivna osebnost sodobne Poljske. V teh 11 letih so vlade prihajale in odhajale, ministri so vršili svoje posle in izgi* njali, Pilsudski pa je ostal in njegov ugled ni nikdar zatemnel. V tem de* setletju je bil Pilsudski kakor os, okoli katere se je vrtelo nestalno politično življenje države. Zato je danes vsem politikom v Evropi jasno, da bo tudi nova vlada v Varšavi taka, kakor jo bo želel in hotel Pilsudski. Oìdio v svet. Sprava med Avstrijo in Italijo. Čim je Schober postal načelnik via* de, si je postavil dve nalogi: spremeniti ustavo in dobiti Avstriji posojilo v inozemstvu. Novi ustavni zakoni so, kakor je Novi list zadnjič pisal, že pod streho. Sedaj je na vrsti posojilo. Prvi korak k posojilu se je storil pred par dnevi, ko je Schober naznanil parlamentu, da sta se italijanska in avstrijska vlada spet sprijaznili. Na* petost je trajala od leta 1928., ko so v dunajski zbornici padale ostre bese* de radi nemške manjšine v Italiji in je imel tudi Seipel govor o južnem Tirolu. Mussolini je tedaj odpoklical svojega dunajskega poslanika in po* skrbel, da Avstrija ni dobila inozem* skega posojila, kar je zelo škodovalo avstrijskemu gospodarstvu. Že Seipel in Streeruwitz sta poskušala pomiriti italijansko vlado in se z njo spri jaz* niti, a nista uspela. Šele ko je Heim* wehr začela stopati v ospredje in ka* zati simpatije za fašizem, so se raz* mere začele boljšati. Pretekli teden je pa Mussolini uradno javil na Du* naj, da posojila ne bo več oviral in da hoče Avstrijo v bodoče podpirati. Ta vest je vzbudila v dunajskem parla* mentu veselje in našla v časopisju ugo* den odmev. Razen »Arbeiterzeitunge« in par drugih listov se vsi zahval ju* jejo rimski vladi za uslugo in pravijo, da mora postati prijateljstvo med obema državama trajno. Tisk poroča tudi, da pojde Schober v kratkem v Rim na obisk k Mussoliniju, kamor ga bo spremljal italijanski poslanik na Dunaju Auriti. Novi grški predsednik. Preteklo soboto so si Grki izvolili na predlog min. predsednika Veni* zelosa novega predsednika republike 75' letnega Zaimisa. Novi predsednik je študiral pravo v Nemčiji. Bil je že parkrat minister. Lani se je po hudi bolezni oženil s svojo bolniško strež* nico z Dunaja. Zaimis je seveda pristaš Venizelo* sov, kakor je sploh vsa republika trdno v rokah starega, preizkušenega državnika. Nemčija na pohodu. Po vojaškem polomu leta 1918. je Nemčija izgubila večino predvojnih trgov na vzhodu in zapadu. Celo na Turškem, kjer je Nemčija zidala prej železnice in ceste in organizirala Tur* kom moderno armado, so jo trgovci in industrij alci antante kljub medvoj* nemu turško*nemškem zavezništvu izpodrinili. Tedaj je prevladalo mne* nje, da si Nemčija desetletja ne bo opomogla. Toda Nemci so že po par letih začeli previdno in vztrajno delo v vzhodnih deželah. Danes zidajo na Turškem že zopet železnice, otvorili so v Cezareji tovarno za letala, v mestu Bulgar Dagh izkoriščajo rudnik Tukaj vidiš, da besede niso ločene druga od druge. Ako bi bile ločene, bi bila naloga razmeroma lahka. Potem bi bil začel z zlaganjem in preiskova* njem krajših besed in ako bi bil našel, kar bi bilo zelo verjetno, kako besedo z eno samo črko (n. pr. a = eden, I = jaz), bi rešitev smatral za naj* deno. Ker pa ni bilo besed, je bilo mo* je prvo delo, ugotoviti najbolj in naj* manj pogoste znake. Preštel sem jih in naredil sledečo razpredelnico: Znak 8 je zapisan 33 krat, znak ; je zapisan 26 krat, znak 4 je zapisan 19 krat, znak lj_ je zapisan 16 krat, znak ) je zapisan 16 krat, znak * je zapisan 13 krat, znak 5 je zapisan 12 krat, znak 6 je zapisan 11 krat, znak + je zapisan 8 krat, znak v je zapisan 8 krat, znak 0 je zapisan 6 krat, znak 9 je zapisan 5 krat, znak 2 je zapisan 5 krat, znak : je zapisan 4 krat, znak 3 je zapisan 4 krat, znak ? je zapisan 3 krat, znak q je zapisan 2 krat, znak — je zapisan 1 krat. Najpogostejša črka v angleščini je pa e. Potem pridejo po vrsti: a, o, i, d, h, n, r, s, t, u, y, c, f, g, 1, m, w, b, k, p, q, x, z. E tako močno prevladuje, da skoraj ni daljšega stavka, v kate* rem bi ne bil najpogostejši znak. Tu imamo torej že takoj spočetka podlago za nekaj več kot golo do* mnevo. Splošna raba razpredelnice je jasna, toda pri tem tajnopisu nam bo ista le deloma služila. Ker je na per* gamentu znak 8 največkrat, bova sma* trala, da 8 pomeni e v navadni pisavi. V angleščini je e mnogokrat podrejen, n. pr. v besedah: seen, been itd. Tudi na našem pergamentu je petkrat pod* vojen, čeprav je tajnopis kratek. Kaj nam z dežele pišejo? svinca, v Argani rudnik bakra, usta« novili so podjetja za električne na« prave, za vodovode, organizirali 11 zavarovalnih družb in tako dalje. Ravno tako kakor v Turčijo prodira nemška podjetnost tudi na Balkan, v Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo. Nemci so zgradili v Brodu na Savi tovarne za železniške vagone, udele« ženi so pri izkoriščanju aluminija v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, sezi« dali so v Jugoslaviji vse radio«postaje, v Mariboru ustanovili šolo za civilne letalce in naj novejša vest pravi, da so skupno s Francozi prevzeli rudnik za cink v Valjevu. Iz tega je razvidno, da se Nemčija pomika spet med prve države in da bo imela kmalu veliko be« sedo v Evropi. Obisk albanskega ministra. Pretekli teden se je mudil v Rimu finančni minister Albanije odvetnik Milto Tutulani. Predsednik Albanske banke Mario Pirelli mu je dal pojedi« no, pri kateri je bil tudi grof Capasso Torre, predsednik Društva za gospo« darski razvoj Albanije. (Društvo se na kratko imenuje »Švea«.) Albanska državna banka in »Svea« sta najvaž« nejši ustanovi, ki ju je Italija organizi« rala v zadnjih letih Albancem. Mario Pirelli je v svojem govoru povedal, da se je ravnokar podpisal med Albanijo in Italijo nov dogovor, po katerem se v Albaniji vpelje zlat denar. S tem se odpravijo za vselej iz prometa tuji novci, saj krožijo še danes tolarji Ma« rije Terezije in avstrijske srebrne krone med albanskim prebivalstvom. »Svea«, ki je zgradila v Albaniji že mnogo cest, mostov in javnih stavb ter pričela zidati tudi železnice in popravljati pristanišča, dobi novega predsednika, ker je grof Capasso Tor« re imenovan za zastopnika Italije v Monakovem. Rimska vlada je imeno« vala za novega predsednika komen« datorja Vincenca Lojacono. Albanski minister se je zahvalil za prisrčni sprejem in izrazil željo, da bi postalo prijateljstvo med Italijo in Albanijo čedalje bolj trdno. Vam, zvesti dopisniki širom dežele, vošči uredništvo vesel božič in novo leto ter se Vam za sodelovanje za« hvaljuje! Iz Istre. Kubed. — Navadno smo imeli za« hvalno nedeljo na dan sv. Martina. Le« tos smo jo pa obhajali nedeljo pozne« je, ker je neki gostilničar priredil ples. Semenj je bil bolj klavern. —-Poročil se je Rojc Peter s Francko Ba« bičevo in njegov brat Anton z Ange« lo Skergotovo. — Naša dekleta se pri« pravljajo za vstop v Marijino družbo. Dobro bi bilo, da bi nam za božič kaj zapele. Dolina. — Na praznik sv. Štefana bo v prostorih ljudske šole ob treh popoldne gospodarsko predavanje. Pogovorili se bomo tudi o novih sad« nih, zlasti oljčnih nasadih. Kubed. — (S v a r il o.) — Naša gmajna je že več kot 15 let razdeljena. Vsak uživa svoj delež in vsak plačuje svoje davke. Včasih smo skupno pro« dali zimsko pašo kakemu ovčarju. Letos je pa kar občina to storila in nam šele potem povedala, naj se gremo'pritožit, če nam ni prav. — Staršem priporočam, naj malo pogle« dajo za sinovi in hčerami, kajti dobe se brlogi, kjer se shaja po par fantov in po par deklet pozno v noč. Opazovalec. !z Reške doline. Trnovo pri Bistrici. — (Terjamo dušnega pastirja!) — Danes moramo malo potožiti. Kmalu bo 3 mesece in pol, odkar smo zgubili duš« nega pastirja č. g. dekana Dolenca, a se do danes ni cerkveno oblastvo po« skrbelo za naslednika. Sicer oskrbuje faro vpokojeni župnik č. g. Gerbec in stori, kar le more, za kar mu je vsa fara hvaležna, a vendar on, bolehni vpokojenec, ne more opravljati vsega, kar so prej le s težavo opravljali trije duhovniki. Saj šteje fara čez 8000 duš in 23 vasi. Čudimo se, da noče cerkve« no oblastvo še fare razpisati, da bi imeli vsaj enega rednega dušnega pa* stirja. Sicer nam pravijo, da v naši škofiji ni duhovnikov. Res je to! Res je pa tudi, da je imel pred 2 meseci pri nas novo mašo častiti gospod Gerì, ki pa je moral iti takoj po novi maši v Benetke študirat za profesorja, čeravno bi on rajši šel v dušno pa« stirstvo. Mi tudi mislimo, d§ je v naši škofiji večja potreba dušnih pastirjev kot profesorjev! Torej naj se vendar cerkveno oblastvo zgane in ukrene, kar je potrebno, da ne bomo popolno* m a podivjali. Saj smo že zadosti. Jablanica pri Bistrici. — (Vodo« vod hočemo!) — Celo leto so se slišali glasovi, da bomo gradili vodo« vod. Zdaj pa vse molči. V avgustu je na štirih krajih gorelo. Če bi razun v Brožiževem vodnjaku imeli še kje drugod vodo, ki ne bil požar uničil Stembergerine hiše. Upamo, da bodo oblastva kaj dala za vodovod. Košana. — (Pojasnilo.) — Ču« jemo, da se neke osebe hudujejo in dobili smo vprašanje na uredništvo za« radi dopisa v 37. številki, kjer je bil omenjen tudi živinozdravnik. Da ra« dovedneže pomirimo, povemo, da č. g. domači župnik ni z dopisom v zvezi. Uredništvo. Tvoja dolžnost je, da pridobiš vsaj enega novega naročnika za Novi list. Novi list v vsako hišo! iz idrijskega kotla in okolice. Idrskim rudarjem. Na vprašanje idrskih rudarjev, ali se morajo zavarovati pri Istituto Na« zionale delle assicurazioni, odgovarja* mo: v tem slučaju gre za navadno, za* sebno, neobvezno zavarovanje. Zato ni nihče izmed rudarjev primoran se zavarovati. Recimo torej, da 8 pomeni e. Naj na« va dne j ša vseh angleških besed je pa »the«. Poglejva torej, ali niso more« biti kje v istem redu trije znaki, kate* rih zadnji je 8. Ako ponovno najdeva take znake v istem redu, potem naj« brž predstavljajo besedo »the«. Če si stvar ogledava, najdeva take skupine nič manj kot sedemkrat; znaki so namreč: ; 4 8. Smatrava torej lahko, da ; pomeni t, 4 = h in 8 = e. Najina slutnja je potrjena. Tako sva naredila velik korak naprej. Ko sva pa odkrila eno samo bese« do, lahko ugotoviva nekaj izredno važnega, namreč več začetkov in kon« cev drugih besed. Preiščiva, n. pr. predzadnji slučaj, kjer imava zvezo : 4 8 — ta ni daleč od Konca tajnopisa. Sedaj veva, da mora neposredno sle* deči ; biti začetek neke besede; od še« stih znakov, ki sledijo temu »the«, jih poznamo^torej nič manj kot pet. Zamenjajva torej te znake s črkami, ki jih, kot veva, nadomestujejo, in pi« šiva ter pustiva za neznanko prazen prostor, t eeth. Tukaj lahko takoj ločiva th, ker ne more biti del besede, ki se začenja s prvim t. Ako namreč po vsej abecedi iščeva črko, ki bi se v to luknjo prile« gala, opaziva, da je ni besede, čije del bi ta th lahko bil. Omejiti se morava na t ee, in ako abecedo še enkrat pregledava, morava vzeti besedo »tree« kot edino možno rešitev. Tako pridobiva novo črko: r, ki je zapisan z znakom (, in besede »the tree«. Ako pogledava preko teh besed, najdeva zopet zvezo : 4 8 in jo upora« biva, da omejiva prejšnjo besedo. Se* daj dobiva tale red: the tree; ? 34 the, ali, ako vstaviva navadne črke, kolikor jih poznava: the tree thr | ? 3 h the. Ako pustiva namesto neznanih zna« kov prazen prostor, bereva: the tree thr ... h the, nakar se nama beseda »through« kar sama vsili. To odkritje nama da tri nove črke: o, u in g, ki so zastopane z ^ ? in 3. Ako tako nadaljujeva, odkrijeva ce« lo vrsto najvažnejših črk. Sedaj se mi ne zdi več potrebno, ti razlagati vse podrobnosti rešitve. Dovolj sem ti že povedal, da te prepričam, da so tajno« pisi te vrste zelo lahko rešljivi, in da ti pokažem logiko rešitve. Lahko si prepričan, da spada ta primer tajnopi« sa med najenostavnejše. Ne preostaja nama nič drugega, kot da preneseva vse znake na pergamentu v navadno pisavo. Tukaj je: »A good glass in thè bishop’s hostel Spoznanje: — »Človeška duša je že po naravi krščanska.« To prele; po izročilo je našlo odmev v 35 let* nem nemškem Švicarju, ki je po skrb; nih in izredno dovzetih pripravah, prejel po svojem veroučitelju č. g. kaplanu v nedeljo zakrament sv. krsta. Novokrščencu sta botrovala g. K. Treven in gospa Malči Lapajne. Prizor, s kako otroško pobožnostjo je prisostvoval in sprejemal sveti obred, je bil nadvse ginljiv. Sam novokršče; nec — Locattelli Peter — je izjavljal, da mu je danes, ko je po dolgem iška; nju našel v luči sv. vere svoj smoter, nerazumljivo, da vidi v naših ljudeh, ki so člani svete cerkve, toliko verske brezbrižnosti. In mi...? Žalosten slučaj. — Neradi to poročamo, toda kot kronisti moramo. V soboto malo pred šesto uro zjutraj, so delavci v žgalnici opazili, da se pri peči, kjer žgejo rudo, tiščijo tri osebe. Planili so nanje, toda dva sta jo popi; hala, tretjega pa so po ljuti borbi zvezali in šli po orožnike. Ugotovilo se je, da so imeli dva litra srebra že natočenega, štiri steklenice pa so še prazne stale zraven. Če bi se jim po; srečilo, bi bili odnesli nad 100 kg sre; bra v vrednosti kakih 6 tisoč lir. Te; kom dneva sta se javila tudi ostala dva in vsi so bili seveda aretirani. Bili so trije domači brezposelni fantje. Prememba posesti. — Nek; daj tako cvetočega in daleč znanega trgovskega podjetja pri »Tinčetu« je konec. Vse nepremičnine je kupil zet, ljubljanski veletrgovec gosp. Florjančič. Poleg svoje terjatve je od; štel še 143 tisoč lir. Trgovske prostore bo dobilo v najem občno konsumno društvo. N ov grob. — V častitljivi staro; sti 87 let je umrla vdova žgalniškega paznika Ana Pavšičeva. N. v m. p. Gore = Dole. —. (Nesreča in smrt.) — Posestnik Primož Kržišnik p. d. Amevnikar ie šel 25. novembra v gozd napravljat drva. Ko je odse; kaval deblo, ga je veja močno udarila po glavi, da je padel in se valil 7 me; trov po strmini. Padel je v nezavest, toda navzoči 1 Kletni sinček ga je to; liko časa tresel, da se je zavedel. Pre; nesli so ga domov in poklicali zdravni; ka, ki je izjavil, da bo mož v dveh me; secih ozdravel. Mož pa je hotel biti tudi za slučaj smrti pripravljen in je poklical gospoda ter prejel tolažila sv. vere. In res je drugi dan prišel ob za; vest in 29. novembra umrl. V nedeljo bi imel biti pogreb, ker pa ni bilo do; voljenja, je bil prenešen v mrtvašni; co. Pokopan je bil šele v torek. Naj uživa njegova duša večni pokoj: saj zanjo so pokojnikovi odrasli sinovi in žena darovali ob pogrebni maši sv. obhajilo in si tako ob bridki izgubi poiskali tolažbe v Njem, ki jo edini more dati. Čekovnik. — (Smrt.) — Dne 16. t. m. smo pokopali v Idriji 54detno Ma; rijo Lapajne, posestnikovo ženo. Razpotje. — Bližnjica iz Špeh ove grape proti ledinskemu Razpotju je v takem stanju, da je prehod že skoro nemogoč. Sedanji obč. načelnik kaže zanimanje za ceste, zato smelo upa; mo, da se je bo usmilil. To bližnjico je imel vedno v oskrbi cestni odbor. 3 Pivke. Goriče pri Hrenovicah. — (O d g o ; v o r.) — V zadnjem »Novem listu« si je delal nekdo skrbi zastran nas de; klet. Ni nas 80, mraveč 20. Tudi nismo nikomur na poti. Vsake barabe pa tu; di ne poberemo. Dekleta. Hrenovice. — V naši cerkvi je vse prav in lepo, pogrešamo pa orglanja in pevovodje. Več let je petje vodila uči; teljica, sedaj ne več. — Zdaj ko gre leto h koncu, opominjam vso sosesko, naj ne bo hiše brez »Novega lista«. \zaščan. Šmihel pri Nadanjem selu. — 8. de; cembra smo imeli slovesen sprejem novih Marijinih družbenic. Marijin aitar je bil kaj lepo okrašen. Hvala tudi č. g. Vidmarju za govor. Po dol; gem pričakovanju smo dobili nove zvonove. Pri blagoslavljanju preteklo nedeljo je bilo precej ljudi. Pevci so pa koncu zapeli »Ko dan se zaznava« in »Večerni zvon«. Iz goriške okolice. Orehovlje. — (Dobri zgledi.) — Pri nas je nekaj narobe. Moški svet je lahko za vzgled ženskemu. Fantje in možje so se pridno udeleževali duhov; nih vaj v Mirnu, dekleta pa dajejo s svojimi kratkimi krili vse prej kot zgled. Kronberg. — (Novi z n a n i 1 ci.) — Za naše tri podružne cerkve smo dobili šest novih zvonov. Blagoslovil jih je č. dekan solkanski. On je tudi zložil besedilo za pesem, ki jo je kron; berški zbor zapel v pozdrav. Zvonovi so obenem tudi pokopališčni. Komu bodo prvič zapeli? Tebi.. . meni. ..? Naj se zgodi, kot je volja božja, da bi le bila srečna naša zadnja ura. Vogersko. — Preteklo nedeljo smo imeli prav lepo farno slovesnost. V cerkev smo dobili lep glavni aitar. Pri jutranji in popoldanski službi božji je bilo tako domače, da malokdaj tako. Kar očarali so nas s prižnice in s kora, kjer je naša pesem tako pobožno donela. Bog nam daj še kaj tako mičnih nedelj! _____ Nekaj stotin naročnikov je že po; ravnalo naročnino za 1. 1930. Zakaj pa Ti še nisi? Ali hočeš ostati po no= vem letu brez lista? S Krasa. Devin. — (Star s p o m i n.) — V naši vasi je par starin, ki še marsikaj pomnijo iz tistih časov, ko so grofje in knezi gospodarili na devinskem gradu. Pa niso zmeraj pošiljali le val; petov med tlačane. Včasih so tudi kaj koristnega storili. Tako n. pr. so že 1. 1150. imeli na grajskem stolpu vre; mensko opazovalnico. Če se je bližala nevihta, so z zvonom dali ribičem vzgled. Gorenje pri Divači. — Plesna bole; zen je pri nas skoro izginila. Pa temu ni bilo vedno tako. V preteklih letih smo žal le preveč sukali pete ob zvo; kih hreščeče harmonike. Kar se tiče zaslužka, pa tole: nekaj smo letos za; služili s postavljanjem električnih drogov, tu pa tam se zasluži kaj na in thè deviVs seat forty;one degrees and thirteen minutes nartheast and by north main brandi seventh lirnb east side shoot from thè left, eye of the death’s head a beedine from the tree trough thè shot fiftv feet out.« — (Do; ber kozarec v škofovem hotelu na vragovem sedežu 41 stopinj in 13 mi; nut severoseverovzhodno glavna ro; govila sedma veja na vzhodni strani ustreli iz levega očesa mrtvaške gla; ve črta od drevesa skozi strel petde; set čevljev ven). »Toda,« sem rekel, »uganka se mi zdi prav tako zamotana kot prej. Ka; ko naj iz te godlje vragovih sedežev, mrtvaških glav in škofovih hotelov razberem kak smisel?« »Priznam,« je odgovoril Legrand, »da se zdi stvar še težka, ako jo člo; vek samo bežno pogleda. Moj prvi trud je bil torej, da sem stavek razde; lil v dele, katere si je mislil pisec taj; nopisa.« »Ločila si torej postavil, kaj ne?« »Nekaj takega.« »Toda kako se ti je kaj takega raoi glo posrečiti?« »Mislil sem si, da je pisec svoje be; sede namenoma pisal skupaj, da bi otežkočil rešitev. Človek pa, ki ni pre; več prebrisan, bo pri taki stvari sko; raj gotovo pretiraval. Kadar pride v pisanju do odmora, ki nujno zahteva odstavek ali piko, se bo še posebej po; trudil, da bo na tistem mestu svoje znake še tesneje pisal kot sicer. Ako si ta rokopis ogledaš, prav lahko opa; ziš pet takih slučajev, kjer stojijo čr; ke nenavadno tesno druga poleg dru; ! ge. Tega načela sem se držal in takole 1 delil: j »Dober kozarec v škofovem hotelu | na vragovem sedežu — 41 stopinj in I 13 minut —'severoseverovzhodno. — j glavna rogovila sedma veja vzhodna i stran — ustreli iz levega očesa mrtva; ske glave — črta od drevesa skozi strel petdeset čevljev ven.« »Celo ta razdelitev,« sem rekel, »mi ničesar ne pojasnjuje.« »Tudi meni ni nekaj dni ničesar po; jasnjevala,« je odvrnil Legrand, »toda v tem času sem zelo vestno poizvedo; val v bližini otoka Sullivana po kakem poslopju, ki bi se imenovalo »škofov hotel«. Ker nisem mogel nič ugotoviti, sem že hotel razširiti svoje poizvedo; vanje na sosednje ozemlje; kar mi je padlo v glavo, da se to utegne nana; sati na neko staro družino Škof, ki je pred davnim časom imela severno od otoka star grad. Šel sem torej k našel; bini in začel povpraševati med najstarejšimi zamorci. Končno mi je neka prastara ženica povedala, da je sliša« la o nekem kraju, ki se je imenoval »Škofov grad«. Rekla je, da bi me lah; ko peljala tja, a to da ni grad niti krčma, temveč visoka skala. (Dalje.) cesti, nekateri pridejo do kake lire pri lesnih trgovcih v Divači, nekaj nas redi kmetija. Temu in onemu tudi še vedno begajo misli v Ameriko, toda prvotno navdušenje za to obljubljeno deželo se je na splošno močno obla* dilo. Orlek. — (Smrt.) — Vredno je, čeprav kasno, javiti žalostno vest, da je pred mesecem dni umrla 21;letna mladenka Kristina Stojkoviče va. Bo? Iehala je že dolgo časa, vendar je upa; la, da ozdravi. Skoro cela vas je spre; mila pokojnico pri pogrebu. Počivaj v miru, draga Kristina! Vrh sv. Mihaela. — Že zopet se jih nekaj odpravlja čez veliko lužo. Bog jim daj srečo na tuji zemlji! — Na no; vo pozidano imamo šolo in občinsko hišo. Se marsikaj drugega bi bilo treba. Dolenje Ležeče. — Opravki so me zanesli v Ležeče. Tam sem zvedel marsikaj novega. Ta in oni je vlovil letos kako liro pri popravljanju cest. — Bakov vrt je prerezala celo nova cesta — nekaj zaslužijo vaščani tudi s prodajanjem borovcev, za katere se zanimajo razni lesni trgovci. Odkar popravljajo železniški most v Divači, vozi Brunellijev potniški avto skozi Ležeče v Divačo. Most je namreč sedaj za vozila zaprt. Čim bo popravljen, bo potniški avto vozil zo; pet preko mosta. Lanska zima je ljudem še močno v kosteh. Vsak gleda, da se za zimo do; bro založi z drvmi, nekateri, in to posebno v Divači, so se preskrbeli tudi s trboveljskim premogom, ki ga prodaje g. Andrej Obersnel po Ì5 lir kvintah Upamo pa, da se prerokbe dunajskega učenjaka dr j a Mirbacha, ki je napovedal do leta 1966. same ostre zime, ne bodo uresničile, kajti vremenski preroki so se že večkrat urezali. Žirje pri Sežani. — (S m r t.) — 8. t. m. je umrla 28detna Irma Kocjano; a a. Zadela jo je srčna kap. Raj niča je bila umno in naobraženo dekle. Bog ji bodi milostiv! Rodik. — (S m r t.) — Pred krat; kim je umrla v visoki starosti mati našega g. župnika. Svojo tiho bol ob bridkem udarcu, ki je zadel preljub; 1 j enega gospoda, smo vaščani poka; zali z veliko udeležbo pri pogrebu. Tomaževica. — Preteklo sredo zju; traj je zadela 65 letnega Franca Ban; del j a kap, ravno ko je hotel vstati. Bil je korenjak, da malo takih. Lipa. — (Ogenj.) — V soboto 14. t. m. je gorelo pri posestniku Jožefu Ciganu. Zgorela sta hlev in skedenj. Živino so komaj rešili. Ena junica se je udušila v dimu. Iz Vipavske doline. Zalošče. — (Prepir za faro.) — Že več ko pol stoletja je, odkar se je zbudila v Zaloščanih in Saksidovcih misel, da bi se odcepili od prvaške fare. Da spadata omenjena kraja kljub bližini Dornberga pod Prvačino, je vzrok ta, da ležita na desnem bregu Vipave, ki se prav čudno kljukasto zavija. Mostov tedaj ni bilo, ceste — ! 300 let je tega — tudi ne, Prvačina je na desnem bregu, Dornberg pa na le; vem, torej je bilo za tedaj vzrokov dovolj, da so spravili Zalošče;Saksid pod Prvačino. Ko so nastali mostovi in ceste, so ljudje želeli svojo faro ali pa pod Dornberg. Knezonadškofijski ordinariat gori; ški je z dopisom od 3. julija 1. 1879. pisal šempetertkemu dekanu, kamor so sporne fare pripadale, da se mo* rajo vsi prebivalci Zalošč in Saksida odločiti, da hočejo pod Dornberg, si; cer se odcepitev cd Prvačine ne more zvršiti. Med vaščani pa ni bilo edino; sti. Zdravnik dr. Rojc je celo dal hišo na razpolago za bodoče župnišče fare Zalošče. Prvaški župnik Kolavčič tudi ni bil nenaklonjen ustanovitvi nove fare, zlasti še ker je kazalo, da bi du; šni pastir nove fare imel dovolj do; ho d kov. Radi needinosti je pa vsa zadeva zaspala. Nekateri ugledni do; mačini se niso hoteli več gnati, ker so želi zgolj nehvaležnost. Toda vpraša; nje nove fare sv. Lovrenca (Saksid, Zalošče in bližnji zaselki) je še vedno odprto. Ljudem je Prvačina res od rok. Drugo vprašanje in glavna ovira pa je: odkod dobiti pri sedanjem po< manjkanju duhovnikov lastnega duš; nega pastirja ...? Misel pa je le bilo treba sprožiti. Morda se bo še kdo drugi oglasil Št. Vid nad Vipavo. — (Biserna m a š a.) — 3. adventna nedelja je bila za šentviško faro res božji dan ve; selja. Slovesno so potrkavali novi zvonovi, ki so bili ravno te dni po 12 letih obešeni. Zvonovi odgovarjajo popolnoma prejšnjim, so pravilno ubrani, kar je potrdil tudi slavni šent; viški rojak, profesor Stanko Premrl, ki se je ravno ta dan zaradi biserne maše mudil med nami. Vsa pota, ki vodijo v Št. Vid, so bila polna romar; jev, veselo prepevajočih. Prihajali so peš, na vozeh, na kolesih in v avtomo; bi h h. In v Šentvidu : mlaji, zastave in 'ljudstva, kakor ga ni videl Šentvid niti ob sklepu lanskega misijona. Kaj pa je vendar danes v Šentvidu? Biser; na maša je, ki jo je med prijaznimi Šentvidčani pričakal preč. gospod konzistorijalni svetnik in duhovnik tržaške škofije, župnik v pokoju Ma; tej Rebolj. Iz krasno ozaljšane in le; po prenovljene cerkve — čast g. žup; niku, dekletom in fantom — se prika; že sprevod duhovnikov, 12 sobratov, ki gredo po slavljenca. Krepka, po; končna postava biseromašnikova se prikaže na vratih, prednica dekliške Marijine družbe mu s čestitkami izro; či lep šopek belih nageljnov in redki sprevod se pomika v cerkev, kjer 89 letni biseromašnik zapoje s čvrstim glasom kakor pred 60. leti: »Pridi, Stvarnik sv. Duh!« Pevci, pod vod; stvom profesorja Stankota, odpevajo. Na prižnico stopi dekan vipavski, po; kaže ljudstvu živi jensko pot bisero; mašnikovo, razloži pomen katoliškega duhovnika in konča z željo, da bi Gospod podaljšal dneve slavljenčeve do skrajnih mej človeške starosti. Ob 3. pop. je bila zopet polna cerkev. Župnik;svčtnik Debevec iz Budanj je lepo razlagal pomen papeštva in še po; sebcj pomen sv. očeta Pij a XI. zlato; mašnika. Naj se izpolnijo vse besede in molitve poslane pred božji prestol za našega biseromašnika. R. Dornberg. — (Lačna gospo; da.) — V petek 13. t. m. ponoči so tri; je domači vasovalci opazili blizu Kav; čičeve gostilne avtomobil. Pes je moč; no lajal, ko je avto privozil do gosjega kurnika. Mladeniči so na to še videli, kako je avto na vso moč oddirjal. Bil je iz Trsta, v njem so sedeli štirje v kožuhe zaviti gospodiči. Naslednje jutro je Kavčičevka opazila, da so se goske odpeljale — z avtomobilom. — V soboto je Jožef Cotič, Kontov po domače, spravljal sirčje na senik. Pri delu je padel in si zlomil nogo. Zdravi se v goriški_bolnišnici. Iz Gor. Sv. Lucija. — (Farni praznik. — Semenj.) — Na dan sv. Lucije, 13. t. m., ko je farni praznik in običajni semenj, je bila v cerkvi prav lepa slo; vesnost. Lepo petje z novimi orglami pri prvi sv. maši, tem slovesnejše pa pri veliki sv. maši ob 10. uri. Bilo je več duhovnikov. Prostorno cerkev so pobožni romarji napolnili do zadnje; ga kotička. Pa koliko jih še noter ni moglo! Toliko ljudstva še ni bilo pri Sv. Luciji. — Tudi semenj je bil nena; vadno dobro obiskan in zelo živahen. Ničesar ni manjkalo, vsega je bilo dovolj. Lokve pri Trnovem. — (Smrtna nesreča.) _ Dne 10. t. m. se je do; godila strašna nesreča. Dobri mlade; nič Franc Winkler št. 33 je šel na streho, da bi izvršil popravilo pri dim; niku. Nenadoma mu je prišla omotica in padel je 14 m globoko, si pretresel možgane in v par trenutkih izdihnil blago dušo. Kako radi smo ga vsi imeli, je pokazal pogreb dne 12. t. m. Večni pokoj blagemu mladeniču, so; rodnikom naše sožalje! Avče. — (Bomo ob dobro ime.) —- Naša vas je bila vedno na dobrem glasu. Nekaj časa sem pa se nekateri močno trudijo, da bi vas spravili ob dobro ime. Iz maščevalnosti so začeli sosedom rezati poganjke, ruvati kozolce in podobno. Imamo že par takih slučajev, pa bomo takim ljudem stopili na prste. Sela pri Volčah. — (V odo v o d). — Naš vodovod je že 6 mesecev v pokoju. Premožnejši so si skopali vodnjake. Kaj naj storijo pa revnejši? Naprava vodnjakov nas bi stala več kot poprava vodovoda. — Č. g. žup; nik volčanski je poskrbel za popravo naše porušene cerkve. Tudi zvonove imamo. Kdo bo pa zvonil? Pred voj; no smo plačevali skupno enega moža. Log pod Mangartom. — (Za r u; d a r s k o kapelo.) — Praznik sv. Barbare, zavetnice rudarjev, smo prav lepo obhajali. Pri maši je izvr; st n o pel moški zbor. Med mašo je bi; lo darovanje za kapelico sv. Barbare, ki smo jo že pred leti nameravali zgraditi. — Isti dan ie umrl v Korit; niči rudar Alojz Černuta. Zapustil je ženo s tremi otročiči. Rudarji so nabrali za prvo pomoč 100 lir. Književni pomenki, Nemška kritika o Cankarju. Pred nekaj meseci je na Dunaju izšel nemški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« (Dcr Knecht Jernej). Nemška javnost je Cankarja zelo ugodno sprejela. V vodilnem berlinskem dnevniku »Berliner Tageblatt« (8. decembra 1929.) je W. von Trott zu Solz zapisal o Can* karju sledeče besede: »Cankar je resničen pesnik; dana mu je moč jezika in zmožnost, da kot čuječ človek v speči sodobnosti naredi slišno tisto, česar drugi ne slišijo. Naslednje črtice (v zbirki je izšlo tudi več črtic, ur.) so v svoji nedotaknjenosti in priprostosti čudovite, ker manj zahtevajo, ker so bolj lirične po ob* liki in vsebini in nimajo takega pomena kot pravkar obravnavana povest (namreč »Hlapec Jernej«, ur.), katero šteje Hermann Wendel k najmočnejšim socialnim povestim svetovnega slovstva.« Ivan Mrak: Obraz Karle Bulovčeve. Trilogija. Prvi del: Slepi prorok. Himna. Ljubljana, 1929. Založili in izdali »Slovenski zmaji«. Str. 122. Karla Bulovčeva je kiparka. Umetnostna kritika se ni izrazila o njej čisto povoljno. Se« daj se je v njeno obrambo dvignil Ivan Mrak. Napisal je dramatične trilogije prvi del: Slepi prorok. Nastopajoče osebe so sami znani ob* razi iz ljubljanskega javnega življenja. Imena so malo potvorjena, a vendar prozorna. — Av« tor je nova zvezda. Po slogu, tehniki in veli« kosti miselnega obzorja bi sodil, da je kak Je* stošolec ali sedmošolec z nejasnim in še neu« trjcnim pogledom na življenje in umetnost. : Ako bi kak starejši človek napisal tako knji« ; go, bi jo z mirno vestjo imenoval pamflet, — j Slavico Slavec: Dora se drami in drugi spisi. Tiskala in založila tiskarna »Edinost«. Trst, | 1929. Str. 116. — Biblioteka za pouk in za« j bavo, V. Vodilno povest v V. zvezku »Biblioteke za j pouk in zabavo« je napisal Slavko Slavec. Slav« ; ca odlikuje krepek, plastičen slog, ki je včasih , skoraj iskan. Predmetno pa Slavec ni tako mo« čan. — Damir Feigcl je zaključil »Faraona v fraku«. Zmešnjava, ki je nastala radi pobegle« ga faraona, sc je lepo odmotala. Faraonu so se j stekle ure življenja in sam se je vrnil na svoje j staro mesto v muzej. Postopač Urban je pa i postal pomožni vratar na policiji. — Zanimiv je odlome! iz življenja ameriškega profesorja Mihajla Pupina, ki je rodom Srb' iz Banata. Pupin je svetovnoznan učenjak in izumitelj. Članek je napisal L. Č. a. k. Viljem Buš: Cipek in Capek. Sedem burkastih šal. Sto pisanih slik. Pošlo« venila Sonja Sever. V Ljubljani, 1929. Nova založba. Str. 56. j Buš (pravzaprav Busch, 1832.—1908.) je pes« nik in risar. K svojim verzom je sam naredil risbe. Risba in beseda sta pri njem tako tesno spojeni, da človek ne ve, ali je besedilo ilustri« ral ali pa je risbam napisal razlago. Njegova knjiga »Max und Moritz« je 1. 1865. prvič raz« veselila nemško mladež. Letos pa jo je Sonja Severova zelo spretno ponašila. Prevod z iz« virnimi slikami je izšel v Ljubljani pri Novi založbi. Zgodbe o »Cipku in Capku« so zelo pripravno čtivo za otroke; pa tudi odrasel člo« vek bo rad segel po njih. Josip Rustja: Travništvo. Izdala Gor. Moh. družba. 1929. Tiskala Ka» toliška tiskarna v Gorici. Str. 104. Goriška Mohorjeva družba je dala svojim udom zopet eno gospodarsko knjigo, in sicer »Travništvo«, ki ga je napisal inž. Jos. Rustja. Knjiga je bila za našega kmeta res prepo« trebna in želeti bi bilo, da bi se je naši mladi pa tudi starejši gospodarji prav pridno poslu« ževali. Naj nihče ne misli, da je storil dovolj, če je knjigo enkrat prečital s koledarjem in drugimi Mohorjevimi knjigami vred. Ne! Trav« ništvo ni roman, ampak je gospodarska knjiga, ki jo je treba čitati počasi in vsako poglavje posebej dobro predelati, tako da ostanejo na« pisani nauki in nasveti trajno v spominu. Vsak gospodar ve, da tvori živinoreja najvažnejši dohodek naših kmetij v večjem delu dežele. Toda ta dohodek bi bil lahko še večji, če bi naši gospodarji znali umno oskrbovati travni« ke. Radi tega je Gor. Moh. družba izdala knji« go o travništvu. Knjiga obsega na 102 straneh vse najpotrebnejše, kar bi moral v današnji dobi vsak naš gospodar vedeti o travništvu. Največje italijanske luke. Italija je polotok, ki moli v Sredo* zemsko morje. Njena obala od Sušaka do Ventimiglie na francoski meji je silno dolga, saj meri 4314 kilometrov. Če štejemo zraven še otoke, ima Ita* lija nič manj ko 8500 kilometrov morskega obrežja. Da leži na teh oba« lah marsikatero mesto, marsikatera važna luka, je naravno. Luke so v na* šem času izhodišča v tuje dežele, opo* rišča svetovne trgovine. Če začnemo na vzhodni meji in sle« dimo obrežju do Ventimiglie, naleti* mo na nastopna najvažnejša pristani* šča Italije: Reka, Trst, Benetke, An* cona, Neapolj, Civitavecchia, Livorno, Spezia, Genova in Savona. Na otoku Siciliji sta najpomembnejši luki Cata* nia in Palermo. Važnost pristanišča lahko presodi* mo po treh vidikih: 1. po številu ladij, ki prihajajo in odhajajo; 2. po številu ljudi, ki se v luki vkrcajo ali izkrcajo in 3. po množini blaga, ki ga ladje v luki naložijo ali izložjo. Po številu ladij, ki prihajajo in od* ha j a jo, je najvažnejša italijanska luka Trst. Sledi Neapolj, na tretjem mestu je Genova, na četrtem Reka, na pe* tem so Benetke. Število ladij pa ni vedno najvažnejše, zakaj ladja lahko pride prazna in ravnotako prazna lah* ko odpluje. Važnost luk je treba pre* sojati edino po gospodarski koristi, ki jo prinašajo, to se pravi po prekmor* skem prometu z ljudmi in z blagom. Ker italijanska vlada izseljevanje čim bolj more omejuje, stopa prek* morski promet z ljudmi bolj v ozadje in je postal najvažnejši činitelj vsake luke promet z blagom. V tem oziru je najvažnejša itali jan* ska luka Genova, za drugo in tretje mesto se borita Trst in Benetke, na četrtem mestu je Neapolj. Naj govore številke: Celotni blagovni promet je znašal v posameznih lukah (v tisočih ton, 1 to« na je K) kvintalov) l. 1927. I. 1928. Genova 7.266 7.294 Trst 2.498 2.781 Benetke 2.370 2.8ll Neapolj 2.351 2.305 j wf / Sli ,*■ : I $ I ifi' tftV y.$ ", 5 L S. HERSKOVITS, ©oirfca, L ZAHTEVAJTE CENIKI Za umnega gospodarja. Trg HmečKih prideta. TRST, 17. decembra: Jabolka drobna 130 do 160, kanadkc 240 do 280. Kostanj 108 do 110, m ar on 135 do 140. Krompir domači 43 do 50, ogrski 30 do 40. Zelenjad: kapusne glave 60 do 65, vrzote 25 do 30, cvetača 60 do 70, čebula 50 do 55. Drva 16 do 17 lir za kvintah GORICA, 18. decembra: Jabolka 120 do 250. Kostanja je malo, drobnega po 70 do 90, marona ni. Krompir 40 do 50. Zelenjad: vrzote 10 do 20, repa 10, kapusne glave 70, endivija 110 do 140, radie zelen 100 do 120. radiò rdeč 200 do 350, cvetača 100, špi« nača 100 do 120, motovilec 260 do 280, z c« lena 70. Jajca 75, kmečko maslo 14 do 14.50. V inozemstvo gre po malem vsa zelenjad, posebno motovilec in rdeči radič. Cene zelc» njadi so v zadnjih dneh nekaj zrastle, čemur so vzrok bližajoči se božični prazniki. GOSPODARSKEGA pouka ne do« biš danes nikjer, razen v Novem listu. Zato ga takoj naroči in pošlji 15 lir 30 stotink. _______ Vlačljivost vina. Zdravo vino lepo šumi, če pada v kozarec; če pa vino teče brez vsak« terega šuma kakor olje, potem je vino bolno in bolezen imenujemo vlačlji« v ost vina. Vzrok vlačijivosti je posebna glivi« ca, ki spreminja še nerazkrojeni vin« ski sladkor v sluznato snov. Vlačlji« v osti so podvržena predvsem bela vi« va, posebno v letih, ko je bilo grozdje bogato na sladkorju kakor letos. Naj« bolj so podvržena vlačljivosti tista bela vina, ki so bila mehko (brez tro« pi n) kuhana. Najraje se to pripeti v kleteh, kjer puste burno vreti polne sode, tako da izbljuvajo vse ostanke tropin. Taka vina so mehka, ker vse« bujejo zelo malo čreslovine (tanina). Predno začnemo zdraviti vlačljivo vino, moramo ugotoviti, ali je motno ali čisto. Motno vlačljivo vino preto« čimo skozi cev»sesalko v čist in zdrav sod. Na vsak hektoliter dodamo vinu po 12 do 15 gramov metabisulfita in 50 gramov citronove kisline, nato pa še 10 gramov tanina (čreslovine). Me« tabisulfit in citronovo kislino raztopi« mo v vinu, tanin pa v kozarcu močne« ga žganja, vinskega špirita. Čisto in vlačljivo vino pretočimo na zraku, in sicer ga pustimo padati globoko v podstavljeno posodo. Najboljše je, da vino teče skozi posebno razpršilo in da v posodi še posebej mešamo z brezovo ali katero drugo metlico. Pre« točenemu vinu dodamo na vsak hek« toliter po 10 gramov čreslovine (tani« na) in po 10 gramov metabisulfita. Na ta način vlačljivo vino ozdravimo in ga obvarujemo pred nadaljnjim obo« len jem. Vino in užitnina. Marsikdaj zapade vinogradnik .kaz« ni, ker se je pregrešil proti določilom o užitnim. Po italijanskem zakonu se ne srne prodati manj kot 100 litrov vi« na. Torej ni mogoče prodati 56 litrov kot po starem in tudi ne 80 ali 99 li« trov, temveč vsaj 100. Za vsako manj« šo količino moraš plačati užitnino. Ali pa lahko darujem prijatelju 50 litrov vina? Seveda, a tudi od tega moraš plačati užitnino. Če nočeš plačati, da« ZAHVALA. Ob nenadni in žalostni smrti brata in strica FRANCA WINKLERJA se srčno zahvaljujemo vsem, ki so nam oh pri« liki največjega žalovanja in v dnevu slovesa izkazovali svoje sožalje. Predvsem preč. gg. župniku iz Čepovana Ivanu Semiču in kuratu iz Lokovca Francu Širaju, pevcem za nagrobne žalostinkc, fantom, vsem sorodnikom, znan« eem, vaščanom itd. Lokve, dne 14. deceembra 1929. Žalujoča družina Winklerjeva. S ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nepozabne soproge in matere inani! Saunig-ove roj. Faganeli, ki je po enomesečni bolezni v Gospodu pre« minula v sredo dne 11. t. m., se najtopleje zahvaljujemo gg. dr ju Bevigliu iz Bilj in drju Emilij u Grešiču iz Gorice za zdravljenje, vlč. g. kuratu Zamarju iz Bilj za dušno to» lažbo, č. sestri redovnici iz Grada za postrež« bo, vsem domačinom za postrežbo in obilne obiske družini Mermolja za venec in sploh vsem, ki so nam skušali lajšati veliko bol in izkazali blagopokojnici zadnjo čast pri po« grehu. Bilje, dne 14. decembra 1929. Žalujoči soprog in otroci ter družini Mozetič in Nemec. Zahvala. V soboto dne 7. decembra je ljubi Bog poklical k sebi po večno plačilo našo drago in blago mater Jtei&fss M. Midsu rej. Klemen. Truplo pokojne je bilo prepeljano v ponedeljek dne 9. decembra 1929. iz župnišča v Rodiku na Opčine na domače pokopališče, kjer je bilo po sv. maši zadušnici polo» ženo k večnemu počitku zraven pok. očeta v družinsko grobnico. Ob tej bridki in nenadomestljivi izgubi bodi izrečena srčna zahvala vsem, ki so nas na katerikoli način tolažili v težkih urah. Predvsem g. zdravniku drju Josipu Rapotcu za njegovo ljubeznivo pomoč v času bolezni in ob zadnji uri, č. g. I. Zalokarju za nje« govo požrtvovalno duhovno pomoč in tolažbo v bolezni, veleč. g. mons. A. Ellnerju za njegov nepričakovan pa tako primeren v srce segajoči govor pri odhodu iz Rodika, č. g. I. Tcuerschuhu iz Podgorja, veleč. g. dekanu A. Zinku ter čč. gg. sobratoma E. Westerju in J. Križmanu za njihovo požrtvovalnost, ljubeznivost in dobroto ob priliki pogreba na Opčinah. Enaka zahvala g. podeštatu L. Leschiju ter obč. ta j. g. Fr. Palmieri ju, ki sta kljub slabemu vremenu prihitela iz Divače ter skupno z domačim vaškim načelnikom g. I. Čehom izkazala poslednjo čast pokojnici. Prijateljska za« hvala pa g. Viktorju Sosiču iz Kozine za vse njegove dobrotne usluge. Prav prisrčna zahvala obema cerkvenima pevskima zboroma v Rodiku in na Opčinah za ganljive žalostinkc in sploh vsem domačinom v Rodiku in na Opčinah pa tudi vsem znancem iz bližnjih in daljnih vasi, ki so v težkih urah z nami sočustvovali in nas tolažili ter kljub slabemu vremenu prihiteli, da izkažejo poslednjo čast nam tako dragi in nepo« zabij ivi mamici. — Bog povrni vsem tisočkrat! V imenu bratov in sestre RodikiOpčinc, 10. decembra 1929. Josip Vidav, duhovnik. . 7 ■ ■ - AA-.,.: Zahvala. Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene hčere,b-1 sestre in nečakinje II Irme l€©ejasf»©ve se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izkazali po« slednjo čast dragi pokojnici ali pa nam skušali lajšati nevtolažljivo bol. Žirje, cine 9. novembra 1929. Žalujoča rodbina Ivana Kocjana. AT ■ ' ■ Zahvala. Ob bridki smrti in nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene mamice Elarije Sirrmuéiéewe se najsrčnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno za« hvalo izrekamo veleč. g. župniku Ivanu Zupanu, ki je vodil slovesni pogreb, č. g. Fran« cu Rupniku, župniku iz Novakov, ki je s svojim ganljivim govorom ob odprtem grobu tako lepo počastil njen zadnji spomin, č. g. kaplanu Francu Lavrenčiču in č. g. žup« niku N. Vilharju iz Senožeč. Prav srčna hvala domačemu pevskemu zboru za lepe ža« lo Hinke ter vsem, ki so preblago rajnko spremili k zadnjemu počitku in oh tej pri lož« n osti z nami sočustvovali in nas tolažili. — Vsem, večni Bog, tisočero povrni! Razdrlo, 12. decembra 1929. Žalujoča družina Simončičeva. ■V '-v'vA A v— ■■■■■■ V-A. A - ruj vsaj 100 litrov, zakaj le oddaja od 100 litrov dalje se smatra za kupčijo na debelo in je užitnine prosta. Ugodnost, ki jo Is malokdo pozna. Dobili smo sledeče vprašanje: V »Gospodarskem vestniku« z dne 1. julija 1926. sem čital Gorkičev čla# nek »Ugodnost, ki jo le malokdo po# zna« — o oprostitvi zemljiškega dav* ka za novonasajene vinograde, sadov; njake itd. in to v smislu naredbe z dne 16. 12. 1922. št. 1717. Ali je ta zakon še v veljavi? Odgovor: Dotični zakon je bil iz# popolnjen s kr. dekretom od 31. dec. 1923. št. 3071. Določbe so sledeče: Če kdo svoje zemljišče zboljša, re# cimo da spremeni pašnik v vinograd ali pašnik v sadovnjak ali drugače zemljišče zboljša, bi moral plačati višji davek od dotičnega zemljišča, ker pride tako zemljišče glede davka v višji razred. Ker pa bi bilo višje obdavčenje zem# Ijišča nekaka ovira za zboljševanje zapuščenih, zanemarjenih ali zboljša# nja potrebnih zemljišč, je izdala vlada zgoraj navedena zakona, ki določata, da se ne plača višji davek skozi slede# če dobe od dneva zboljšanja naprej: a) pet let pri nasadih nizkih trt, nizkodebelnatih jablan, hrušk in bre; skev, marelic in smokev; b) deset let pri nasadih visokih trt (latnikov), navadnih hrušk in jablan, črešenj, marelic, češpelj in kaki; c) petnajst let pri nasadu murv; č) dvajset let. pri kostanjevih in ore# h ovili nasadih; d) petindvajset let pri oljčnih na# sadih. Če je nasad mešan, recimo da ob# stoji iz nizkodebelnatih hrušk, kosta# njev in črešenj, potem se izračuna srednja doba. Zakaj mi detelja tako slabo raste? Marsikateri kmetovalec se tako po pravici vprašuje, zakaj naša de# teljišča dajejo v resnici pičle pride!# kc. To pa za to, ker nimajo detelje pripravne hrane, katero bi potom ko# renin vsrkale in potem bujno rastle. Zato je treba tudi deteljiščam gnojiti. Hlevski gnoj, gnojnica in dušična umetna gnojila so popolnoma odvisno gnojilo za detelje, ker srkajo potrebni dušik itak že iz zraku potom posebnih bakterij, ki se nahajajo v gomoljčkih na deteljnih koreninah. Detelje po# trebujejo predvsem kalija, fosforove kisline in apna. Teh daj.detelji in da# la ti bo velik pridelek. Fosforove kisline in apna lahko daš detelji v obliki Tbomasove žlindre, katere potrosi v jeseni po osem kg na vsakih 100 m2, kalija pa dodaj de# teljam v obliki kalijeve soli, in sicer raztrosi po 2 kg kalijeve soli na vsakih 100 m2. Zelo dobro gnojilo za deteljišča je tudi domači pepel, ki vsebuje kalija, apna in fosforove kisline. Zato raz# trosi, če le moreš, po deteljišču pepe# la, in sicer po 15 do 20 kg na vsakih 100 m2. Če ne boš gnojil deteljišču v leseni, ne upaj, da ti bo dalo v prihodnjem letu obilo krme. - 1 mk I w Siflpi • 5**5" SRS ■ 5 Corso V. E. 131 št. IB TRST-TRIESTE Corso g. E. III št. a na razprodaja m popustom v vseh oddelkih in na cenah zaznamovanih na vsakem posameznem predmetu. Corso V. E.'III št. IB TRST-TRIESTE Corso a. E. III št. IB V prodaja godno boljšo blago po vedno nižjih conah. Move postave. NAJEMNINSKA POGODBA. Kaj je najemnina, najem, zakup je vsakemu gospodarju znano. Kdor ni? ma lastne hiše, mora vzeti tujo hišo ali tuje stanovanje v najem; kmet, ki nima lastnega zemljišča, mora vzeti tuje zemljišče v najem ali v zakup. Pri najemninski pogodbi izroči torej gospodar (najemodajalec) najemniku določeno stvar v uporabo in v uživa? nje pod pogojem, da mu najemnik pia? ča najemnino. Najemnina se navadno plača v denarju. Najemnik zemljišča se pa z gospodarjem lahko tudi dogo? vori, da mu bo plačal najemnino v blagu, n. pr. v sadovih zemljišča. V tem slučaju govorimo o kolonski po? godbi in takega najemnika imenuje? mo kolona. Kako se sklene najemninska pogodba? Najemninska pogodba se sklene lahko tudi ustno. Le najemninske po? godbe, ki se tičejo nepremičnin (zem? Ijišča ali hiše) se morajo skleniti pi? smeno, če naj trajajo več ko 9 let. Na? jemninske pogodbe za nepremičnine se na splošno ne morejo skleniti za več ko 30 let. Tudi če bi jo stranke sklenile za več ko 30 let, smejo po za? konu trajati samo 30 let. Vsak na? sproten dogovor med strankami nima nobenega učinka. Če pa daš v najem hišo za stanova? nje, traja najemninska pogodba lah? ko do smrti najemnikove in še dve leti po smrti. Subijoti, makaroni, dolgi, kratki ti in oni, polži, zvitki, in -Erompete, vse so dobre „PEKATETE wmQSPACH « TRIESTE domačih zajcev. 'ih Za »Sirotišče sv. Družine«: P. n. g. Ivan tolfa v Breginju 54 L; razna preplačila 20 L; I. N. 10 L. — Srčna hvala! Listnica uredništva. »Jožefa«: Lc pošljite. Bomo videli, če ho za sk godno. Vračamo voščila! »Oglar v Planini«: Prav veseli smo dopisa. V doti ga ne moremo objaviti, ker j c odločno redolg, a po potrebi bomo prikrojili par do? isov. Le oglasite se pri nas. Pozdravljeni! Uslfe iste oRpaslicp gg božična drsvssos. Velika izbera igrač; popravila punčk za otroke; bogata izbera jasele, palm ter umetnih cvetlic za dom, cerkve in pokopališča. Alojzij Ocvirk, prej Buchbinder, Trst Via delle Torri 2 — (Piazza S. Giovanni) Vin Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Telefon št.88-81 Sprejemajo se poslljatve po poSII-1 Vsi morajo vede/i, da so čevlji FdftOESSiii najboljši in najesnejši, Sana 8 USTO m Cappio 5 (Si laiob) Čevljarnica FORCESSIN Govorimo slovenski! Za obuvalo rabite SAMO SIDOL COMPANY TEST - Via S. Zaccaria Iter. 4 Telefon N.ro 72-73. Ako oddaš v najem ali v zakup ne* > obdelano zemljišče in se z najemni* kom dogovoriš, da ti ga obdela, skle* neš lahko zakupno pogodbo za 100 let, a ne za več. Več najemninskih pogodb. Najemodajalec lahko sklene več na* jemninskih pogodb z raznimi stranka* mi. Kdo postane dejanski najemnik? Oni, ki je dejansko vzel v posest hišo ali zemljišče, četudi je pozneje ko drugi napravil najemninsko pogodbo. Če pa ni nihče započel še posesti v najem oddanega predmeta, ima pra* vico do najema najemnik, ki je prvi sklenil pogodbo. Ako pa je bila na* jemninska pogodba vknjižena v zem* I j iško knjigo, ima vedno do najema pravico najemnik, na katerega ime je bila najemninska pogodba najprej vknjižena. N a jemoda jalčeve obveznosti. Najemodajalec je dolžan: 1. izročiti najemniku stvar v takem stanju, da jo najemnik lahko rabi; 2. vzdrževati jo vedno v takem sta* n ju, da služi določenemu namenu; 3. jamčiti najemniku mirno uživa* nje za vso dobo najema. Najemodajalec je dolžan izvršiti vse večje poprave, dokler traja na* jem. Manjše, poprave pa mora izvršiti najemnik; tako poprave pri ognjišču, poprave zida v stanovanjih, in sicer do enega metra od poda, popravo šip, če niso bile razbite po toči ali radi kakšnega drugega izrednega dogodka in višje sile (potresa), poprave na te* čajih pri vratih in oknih, pri zapahih in ključavnicah itd. Obseg manjših popravil, ki jih je dolžan izvršiti na* jemnik, je odvisen od krajevnega obi* čaja. Najemodajalec in najemnik se pa lahko tudi dogovorita, da bo go* spodar skrbel tudi za manjše poprave. Ako propade hiša, ki je bila dana v najem, popolnoma, se najemninska pogodba razveljavi; če pa propade sa* mo deloma, najemnik lahko zahteva znižanje najemnine ali pa razve! j a v* ljenje pogodbe. Če je treba hišo, ki je bila dana v najem, med najemom nujno poprav* ljati, mora najemnik dopustiti, da se hiša popravi, četudi bi moral radi tega pretrpeti marsikako sitnost in četudi bi ne mogel zaradi poprave celotno uporabljati v najem dane stvari. Če pa trajajo poprave več ko 20 dni, sme najemnik zahtevati primerno zni* žanje najemnine. Ako bi pa ne mogel najemnik zaradi poprave uporabljati prostorov, ki so namenjeni za njego* vo in njegove družine stanovanje, lahko zahteva, da se pogodba razve* ljavi. Ali je dovoljen podnajem? Najemnik sme oddati stvar v pod* najem, če mu ni najemodajalec tega s posebnim dogovorom zabranil. Go* spodar sme podnajem v celoti ali pa samo deloma zabraniti. Ali preneha najemnina s smrtjo najemodajalca ali najemnika? Ne! Najemninska pogodba obvezu* je tudi dediče na jemoda jalčeve in de* diče najemnikove. Igrače m najlepša darila za t)OZlC. SiCL ABIŠCa cappellani Trst, via Roma 5, teleL 77-28. Opomba : Naročnikom tega lista damo 15% popust. Iviomobiiii mehanično šola, Manni patent zajamčen. - ¥edno odprti tečaji. TRST, Via Imbriani 14. Vela razprodaja za božič in novo leto pri tvrdki 9LL' ECONOMIA FAMIGLIARE Trst - Piazza Ponterosso N. 5 Cene so za 20% do 50% znižane. Frštanj fantazija za obleke . . od L 1.75 dalje Laxvntenis ....................od L 1.60 dalje Frštanj za srajce..............od L 2.70 dalje Frštanj dvojno lice . . . . od L 3.50 dalje Frštanj rdeč in moder, križan od L 3.50 dalje Frštanj za srajce, križan . . . od L 3.70 dalje Voln. blago za suknje 150 cm . od L 10.— dalje Pobvolneno blago za obleke . od L 6.50 dalje Moške suknje (prilika) . . . od L 75.—• 'dalje Ženske suknje naj fin. izdelave od L 140.® dalje Ca j h za hlače................od L 3.50 dalje Črtano blago za srajce . . . od L 2.50 dalje Tople otroške majčice . . . od L 3.90 dalje Tople moške maje . . . . od L 6.50 dalje Pullower ......................od L 12.50 dalje Kotenina rjava.................od L 2.25 dalje Madapolam .....................od L 1.90 dalje Jajčna kožica .................od L 2.85 dalje Platno za rjuhe 150 cm visoko . od L 4.50 dalje Satin črn in barvan . . . . od L 3.50 dalje Brisače lanene meter . . . . od L 2.90 dalje Volnena ogrinjala .... od L 16.50 dalje Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la« nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze* nin, itd. itd. Proučite naše cene in videli boste, da ni nižjih v Trstu. — ZA NAKUP ČREZ 15 LIR DOBITE DARILO. / LAMA TRIESTE \ i$® ® ©$ 0ARANTITA Rezila za britje od 60 cent. naprej. Velika Izbera bri-vnih strojčkov. Strojčki za striženje lir 17—. Prvovrstni cepilnl noži, škarje, srpi, pile za žage, najrazličnejše obrtnijske orodje. Posebnosti: vsakovrstno orodje za rezlanie in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah. Posebnosti: wSOLINGENw LAMA TRIESTE CORSO GARIBALDI 19 Za 'božič In novo leto prodajam vse blago po zelo nizkih cenah. Borneo Gippiani - Trieste - Piazza Goldoni IZ Skladišča moških oblek. .ALLE GRANDI FABBRICHE" TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE Paletoji in raglan*, površniki in trencb-eoatl, promenadne obleke, športne obleke, jopiči £n hlače vseh vrst za moške in mladeniče. Stalna bogata ubera po zelo nizlclia cenah. KROJAČN1CA je popolnoma moderno urejena za sprejemanje naročil po meri in jamči za točno izdelavo. NB. Blago, ki ne ugaja, se zamenja ali pa vrnemo denar. a Ali preneha najemnina, če se proda v najem dana stvar? Najemninska pogodba preneha, če je bilo dogovorjeno med najemodajal* cem in najemnikom, da ista preneha za slučaj prodaje stvari. Istotako pre* neha, če je bila sklenjena samo ustno. Najemninska pogodba preneha tudi v slučaju prodaje, četudi je bila pisme* no sklenjena, ako ni bil dan sklepa pogodbe natančno določen. Najemninska pogodba pa ne prene* ha v slučaju prodaje, če je bila po* godba sklenjena pred prodajo z no* tarskim spisom ali pa z zasebno pi* smeno listino z določenim dnem. (Nadaljevanje.) KOMISIJE ZA PORAVNAVO SPOROV MED GOSPODARJI IN NAJEMNIKI. S 30. junijem 1930. odpade vsaka za* konita zaščita najemnikov. Po 30. ju* niju 1930. bo gospodar prost pri dolo* čevanju najemnine in pri odpovedi stanovanja. Ker se je bati, da bi mogli nekateri gospodarji to prostost zlo* rabiti, so se ponekod ustanovile ko» misije, da bi preprečile vsako zlorabo najemninske svobode in poravnale morebitne spore med gospodarji in najemniki. Priobčujemo važno okrožnico no* tranjega ministrstva, ki se tiče tega vprašanja: »Ker se v raznih pokrajinah usta* navijajo komisije za poravnavo spo* rov zaradi najemnine, naročamo, da se uvažujejo naslednja navodila: 1. izreki komisije ne smejo imeti uradnega značaja, bodisi občinske, po* krajinske ali sodnijske uprave; zato ne smejo biti člani teh komisij ne ob* činski načelniki ali njihovi namestniki, ne prefekturni ne sodnijski uradniki; 2. imenovane komisije morajo orne* jiti svoje delovanje le na prigovarja* nje in prepričevanje strank, da spor mirno poravnajo, ne smejo pa pri tem izvajati nad strankami nobenega pri* tiska, tudi ne političnega. Cenitvena komisija. (Commissione censuaria comunale) V kratkem bo imenovana za vsako občino cenitvena komisija. V večjih mestnih občinah bo štela cenitvena komisija pet članov, v drugih občinah pa tri. Poleg rednih članov bosta ime* novana tudi dva namestnika. Občinska cenitvena komisija bo reševala prošnje posestnikov zemljišč za spremembo katastralnega zapisni* ka, ako je namreč dejanska obdelava zemljišč različna od kulture, ki je označena v katastru. V katastru je n. pr. tvoje zemljišče označeno kot gozd, v resnici pa je pašnik. Od gozda je treba plačati večji davek ko od pašnika. V tem slučaju moraš vložiti prošnjo, da se tudi v ka* tastru zapiše tvoje zemljišče za paš» nik. Prošnje za spremembo katastra, v kolikor se tičejo kulture, je treba vlo* žiti vsako leto tekom treh mesecev po razglašenju seznama davkoplačeval» cev za zemljiški davek, to je do 15. aprila. Zebsti sdssawesik dr. Robert lavai; sprejema od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23 - li. Ob sredah in sobotah ordinlra v POSTOJNI želo ¥aži!9 za skrbne gospodinje in krčmarice! Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) Sin H. G. Aidinyana L. 1881. ustanovljena hiša. Zalega peniisfeiii m furšMfs preprog. Via Cassa di Risparmio štev. 8 - telefon 43-30, T R S T. Oprilo ra božič Im novo leto. Posrečilo se mi je kupiti od uradne trgovske komisije sovjetskih republik (U. R. S. S.) veliko skupino perzijskih preprog mili najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah. Vljudno vabim svoje odjemalce in ugl. občinstvo, naj si ogledajo v moji trgovini v ulici Cassa di Risparmio 8 to skupino obsto» ječo iz 300 kosov po različnih cenah, razne kakovosti in veliko* sti. — Za blago ponujeno v razprodajo sprejemam polno odgo* vornost in jamstvo. Sin H. G. Aidinyana. PHEN1X. francoska zavarovalna družba asa žirije?rije* ira požar. (oiSžSS Glavno zastopstvo TRST via N. Macchiavelli štev. 10. Zastopstvo za Tržaško in Goriško, Posega Anton, Razdrto. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 336: Pri nas so se nekateri pre« hladili in začelo jih je v grlu boleti; obraz jim je zatekel, a za nekaj dni jim je odleglo. Kak« šno sredstvu) bi bilo najboljše proti tej bo« lezni? Odgovor: Najbrže so pri Vas oboleli za či« sto navadno angino. Čuvajte sc prepihov, go« rak čaj je najboljše sredstvo proti takim o bo« lenjem. V prašanje št. 337: Pozimi, ko je človeku z c« lo mraz v ušesa, roke ali noge, pride v topel prostor, pa ga začne mrzli ud silno boleti, da komaj prenaša bol. Kaj povzroča to bolezen, živci ali kri in s čim se preženejo bolečine? Odgovor: To so navadni ozebki. Kako na« stajajo ozebki, se še ne ve gotovo. Učenja« ki so mnenja, "da so temu krivi periferni (pod« kožni) živci. Bolečine, ki nastanejo, če stopite s premrzlimi udi iz hudega mraza na topel prostor, sc dajo pregnati le na ta način, da ne greste iz mrzlega prostora naravnost v toplo sobo, temveč da se ustavite vsaj nekoliko časa v veži, kjer se telo polagoma privadi toploti. Vprašanje št. 338 : Ali je pri kili piiporoč« ljiva operacija ali pa naj nosim pas? Koliko časa bi se moral v slučaju operacije zdraviti? Ali me ozdravijo popolnoma, da bom sposo« ben za vsako delo? Je li ta operacija nevarna? Koliko bi približno stala z vsemi stroški vred v bolnici? Ali je treba že vnaprej kaj plačati in ali se lahko plačuje v obrokih? Ali je treba v bolnico prinesti kake dokumente? Odgovor: Edino sredstvo za kilo je operaci« ja, ki jo radikalno ozdravi. Zdravljenje z op e« racijo vred traja 14 dni, če ni komplikacij. V nekaj mesecih je bolnik popolnoma sposoben za vsako delo. Operacija ni nevarna. Stroški v občinski bolnici (recimo v Gorici) bi znašali 16 lir dnevno, povrhu za operacijo še 300 do 400 lir. En del je treba plačati vnaprej, ostalo, ko zapustiš bolnico. Če plačaš sam, ne potre« buješ dokumentov. V prašanje št. 339: Ali je dovoljeno postaviti na pokopališče spomenik s hrvatskim bese« dilom? Odgovor: Da! Čitajte vprašanje št. 315! V7prašanje št. 340: Imam naloženih par tisoč kion na neki ogrski banki. Prve vloge so iz 1. 1917., zadnje od 20. jan. 1920. Ali je ta dc« nar kaj vreden? Odgovor: Trenutno ima naloženi kronski znesek najbrže zelo majhno vrednost, mogoče pa da se bo izvršila kdaj zamenjava denarja, ki je bil naložen pred 3. nov. 1918. Vprašanje št. 341: Imam že priletno kravo, do letos je bila še dobra. Sedaj pa je 5 in pol mesecev breja. Pred tremi tedni je imela še tri litre mleka, sedaj samo še pol litra, ki se takoj zgosti (zjč), če se zavre. Kaj je temu vzrok in kako naj si pomagam? Odgovor: Ker se mleko zjč, bo vzrok najbrž v bolnem vimenu, kjer so sc morda razvili ne« ke vrste bakcili, tako imenovani streptokoki. Ti so menda tudi krivi, da je količina mleka naglo padla. Svetujemo, da se obrnete na živi« nozdravnika. Vprašanje št. 342: Imam kravo, ki je stara dve leti in pol. Je precej velika in debela. Te« le jo imela meseca julija, a do sedaj se še ni pojala. S čim naj pomagam? Odgovor: Pomaga španska muha, recept Vam pa lahko da le živinozdravnik. Vprašanje št. 343: V hiši imam dvoje vrst ščurkov. Eni so črni, eni rumeni. Jedo vsake vrste hrane, najraje pa kruh. Kako jih od* pravim? 1 ZDRAVNICA 3 dr. VILMA DOMINGO, d bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo d in ženske bolezni v Florenci sprejema | od 20. - 12. in 15. - 16. ure i GORICA, Corso Viti. Em. III. štev. 58. > > > ► ► ? * «f| lir zto dozi |]|l§Prav Z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem „DUBIED« S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo ELIJI Olili, Gorica, piazza Cavour štev. 9. J u dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles m vse tozadevne potrebščine. Lastna mehanična delavnica, via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenin in vezenju. TOLMIN 6 Zdravnik - kirug - zobni zdravnik [ dr. P. Ugo Netzbandt izvežban na klinikah na Dunaja In v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju), ?x V Gorici druge dneve v tednu (via Da n te 10). & É | Sr. TEOFI!, SIMČIČ H je o tvoril v IBRIJI P nasproti ljudski šoli nad H Kavčičevo gostilno lastno 1 pratmo pisarno. I Dr. Joško Jakončič j je otvoril lastno p r a v n oj pisarn o j vKANALU i v prvem nadstopju nad lekarno. DOMAČA TRGOVINA JE IRA* v POSTOJNI postreže samo z dobrim svežim blagom. Kupujte doma! Odlikovani zobozdravniki ambulatori] M. BREZIGAR SPREJEMA V GORICI na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria) polegkinematografa. Avtoriziran civilno inžinirski uradi *i dr. ing. Gaberščlk Oskar, TOLMIN Izvršuje vsa civilno inžinirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišča; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za privilegirana posojila; itd. MODNI SALON Velika izbera damskih klobukov zads njih novosti, po zmernih cenah. Preoblikovanje in po= pravila po naročilu. Borica, via Mazzini 5 (prej via Municipio) Petra Mozetičeva. § ZDRAVNIK Š dr. Oresìc Adalberto E sin, po domače mladi, m sprejema vedno v svojem 9 ambulatoriju N v gorici; na Travniku (Piazza Vittoria) št. WI. nad lekarno Cristofoletti. Bastiina JLBERGO tfITTOfflfl“ Trst, Via XXX. ottobre, vogal Ria Valdirivo Telefon IV.ro 39-86. | Sobe za tujce po zmernih | | cenah.' Domača kuhinja, iz- | 1 bera rib; istrska in kraška | i vina. i J Izvrstna postrežba! I Gospodinje! Preden kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite: frštanj tiskan po L 1.95; flanelo barvano 70 cm visoko po L 2.50; volnen muslin 90 cm visok po L 9.90; madapo» lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; borgo Cor» mons po L 2.90. Ugodna prilika: sivi zefir 80 cm po L 2.90; laneno platno 80 cm po L 5.9Ó; saten 120 cm po L 3.90. Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zelo pri« mernih cenah. MARIJA ACCERBONI, TRST — via Genova 21 — TRST Štev. 39. .o H O V I !.. I S T « Stran 23 Odgovor: Kruh je treba "zastrupiti, strup pa dobite v drogeriji. Vprašanje št. 344: Kateri tlak je za stajo ži« vine najboljši? Odgovor: Kameni ti in betonski tlak sta ne« zdrava, ker sta mrzla in se živina lahko pre« hladi. Lesen tlak ni primeren, ker je lahko zbi« rališče bolezenskih kali in ga je težko razku« žiti. Zato Vam svetujemo tlak iz opeke. Zelo dober tlak da tudi zmes žaganja, asfalta in cementa. Vprašanje št. 345: Moja žena (sem kmet) se je spomladi pri delu vrezala v roko. Občinski zdravnik jo je spoznal za dela nezmožno za dobo 40 dni in ji rekel, da bo klicana na neki urad. Pretekli pa so 4 meseci, a od nikjer ni glasu. Ali ima pravico do odškodnine in kam naj se obrne? Odgovor: Po zakonu o »zavarovanju proti kmečkim nezgodam« ima poškodovanec pravi« co do zavarovalnine le, če je bil stalno po.ško« dovan za 15% delovne sposobnosti. Če je to« rej Vaša žena ozdravela, nima pravice do za« varovalnine. Vprašanje št. 346: Sem od letnika 1910. Moj oče je 55 let star in že 4 leta bolan. V hiši smo samo starši in jaz-; brat, star 28 let, ki je bil vojak, se je oženil drugam. Doma smo revni in moram jaz skrbeti za starše. Ali bi bil lahko popolnoma ali deloma oproščen vojaščine? Odgovor: Pri vsej revščini nimate pravice do skrajšane vojaške službe in boste služili 18 mesecev. Vprašanje št. 347: Ali imam pravico do skrajšane vojaške službe kot sin v vojski padlega očeta. Imam dva polbrata, eno sestro in eno polsestro. Služim že 7 mesecev. Kam naj se obrnem? Odgovor: Sin v vojni padlega očeta ima p ra« vico do najkrajše vojaške službe, če ni bil no« beden polbratov že deležen te ugodnosti. Spi« šite prošnjo na poveljstvo polka (regimenta). Vprašanje št. 348: Sem očim edinega sina, ki ima tri neporočene sestre, najmlajša je sta« ra 6 let. Sin je letnika 1906. in je bil v četrto potrjen. Služi že 6 mesecev. Koliko časa bo še služil? Odgovor: Ako ste napravili prošnjo za skrajšanje vojaške službe in je sin z dobrim uspehom dovršil predvojaške vaje, bo služil najbrže le 9 mesecev. Drugače 12 mesecev. Vprašanje št. 349: Poročil sem se avgusta 1. 1928. in plačal samski davek za isto leto. Le« tos moram plačati zopet samski davek in se družinskega od lanskega in letošnjega leta. Ja« vil sem že dvakrat davkariji in ji poslal po« ročni list. Ali moram še naprej plačevati? Odgovor: Po 7. členu kr. odloka od 13. fe« bruarja 1927. št. 124 odpade dolžnost plačevati samski davek v letu, ki sledi poroki. Za leto 1928. ste bili dolžni plačati samski davek, za 1. 1929. ne več. Če bo izterjevalnica še naprej zahtevala samski davek, ga morate plačati, da sc izognete rubežnim stroškom. Potem pa na« pravite prošnjo na davkarijo, da Vam vrne znesek. Družinski davek pa je občinski davek in ni v nobeni zvezi s samskim. Vprašanje št. 350: Moj mož mnogo pije. Ker mu pa to škoduje v gmotnem in zdravstvenem oziru, bi rada poznala sredstvo, ki bi bilo do« volj učinkovito, da bi ga od tega odvrnila. Odgovor: Mož pijanec opusti pitje le če ima krepko voljo. Drugače pomaga le bolni« šnica, kjer mu dajejo točno predpisano koli« cino vina, ki jo dnevno manjšajo, dokler se ne rkrči na nič. Nato drže »bolnika« še par tednov v bolnišnici, nakar ga puste domov. Zgodilo pa se je, da je bil tak »ozdravljenec« v svo« bodi že prvi dan pijan kot klada. I Tvrdka Teod. Hribar - Gorica | P CORSO G VERDI št, 32 g| priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh «§ vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in gg @ platno znanih tovarn Regenhart & Ravmann za cerkven® prte. m Q Perilo za neveste od najnavadnejših do nsjfmejših vrst in vse S potrebno za njihovo popolno opremo. 6j Ig BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE. : MUNDLOS 7 PFAFF : MUNDLOS : PFAFF : MUNDLOS : PFAFF : % Josip EerševanI - OOMICA H ;j£ Plaasseat Cavour štev. 9. ^ •• Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „M5JNDL0S“ in „PFAFF“, dvokoles t~1 m originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov O O imenovanih predmetov. & J Mehanična delavnica. D Bencin „LAMP0“ GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin ,,LAMPO11 £0 £3 Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umet-^ nem vezenju in pletenju. Telefon Sl. 415. Brzojavke: resse v ANI, GORIZIA, cicli % * f lìfc- I „/ S44 Če hočete kupiti posnemalnik, pazite, da si ne postavite tatu v hišo ! ! Hupi! ji Reki posnemalnik... Če je hotel imeti mir, je moral storiti tako... Potem se je zatekel k pripomočku ter je kupil JLFA- separator Družba ALFA LAVAL - Milan, via Farne!« 5 Nadzornik za JulijskoKrajino: Sjrrada Ban - Dorica, uh Caprili št. 25. (nasproti sev. postaji.) % .....A '. - Najboljše blago! Najnižje cene! PÀSCOLI Sl Illuse© Gorico ====== Za ženske: Najbogatejša izb era plaščev (Palelots) po zelo ugodnih cenah napravljenih in po meri. Zadnje novosti: pliš, veleur, volna, svila, žameti in bomba-ževina. Platna in perila. Oprema za neveste. Kožuhovina. ST Ali E~ 'CENEN Corso Verdi 24 - Telef. <50 Za moške : NAJVEČJA ZALOGA blaga iz domačih, čeških in angleških tovaren. Popolne opreme za zavode, gostilne itd. Volnene lahke in težke odeje. Obpostelj-ne preproge. Blago za tapeciranje. Tapeti, kokosovi volneni in bombaževinasti. - Trliš in volna za matrace. Prvovrstna krojač-nica, popolen kroj, skrbno delo. Obleke, palelots, površnik, površne jope izdelane v lastni kro-jačnici. Dežni plašči Trench - Coats, prvovrstne usnjene jope.________________ 5% blagajniški popust. Valuta — tuji denar, I ! Dne 18. decembra si dal ali dobil za j 1 dolar 19.07 lir 1 angl. funt 93.23 lir 100 dinarjev 33.92 lir 100 šilingov (avstr.) 268.90 lir 100 čeških kron 56.72 lir 100 nemških mark 457.55 lir 100 švic. rfankov 371.50 lir 100 franc, frankov 75.22 lir 100 belg. frankov 267.50 lir Beneške obveznice 72.60; obveznice »Consolidato« 81.65. Loterijske številke dne 14. decembra 1929. Bari 80 25 50 75 39 Florenca - 7 69 88 14 52 Milan 53 90 72 12 3 Neapelj 36 17 61 32 27 Palermo 6 15 23 17 53 Rim 20 84 28 12 44 Torin^ 41 44 59 30 89 Benetke 14 67 12 5 83 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja 22. dec.: Buje. Ponedeljek 23. dec.: Sežana, Roč. Torek 24. dec.: Boljunec. Petek 27. dec.: Gorica, Divača, Svet* vinčenat Altura, Višnjan. Sobota 28. dec.: Motovun, Idrija. Javna drobilo. Na prostovoljni javni dražbi se bo dne 23. decembra t. 1. ob 10. uri zjutraj prodala v no» tarski pisarni v Sežani iz zapuščino župnika Koželja hiša s pritiklinami št. 64. iz Koprive na Krasu. Hiša, obstoječa iz dveh stanovanj, leži ob glavni cesti in je pripravna za vsako obrt in letovišče. Med pritikline spada hlev, svinjak, vodnjak, dvorišče in vrtič, vse obzi* dano, vhod ima železna vrata. Vzklicno«pro* dajna cena Lir 15.028, kavcija 30°/o. Ostala po« jasnila daje podpisani ali notarska pisarna v Sežani. Zastopnik upravičencev dr. Josip Ferfolja, odvetnik v Trstu, via Fabio Filzi 17. Bmofonslie plašče in drage gramofonske potrebščine. Emilia Hokulat S C. Q o r i z ì a Corso Vitt. Em.JIlI 7. Telefon štev. 347Ì Fotografske potrebščine — muzikalije. Plošče z narodnimi napevi. Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev. 18. filali oglasi. Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitkn, na katerem je navedeno geslo Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnerou trgu) Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomi.šček, Solkan 280. Tu je velika izbere oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Doro« bergu. Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettcmbre 65, Tel. 83—34. Poročne sobe, zel° močne, masivne po 1400.— lir. iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz m a« hagonija 1600.-- lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce« nah. Turk — Trst, via Battisti 12, vogel via Palestrina. Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No* vi list« in »Istarski list«. Najiepše, najboljše, najcenejše obuvalo sc dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36. Neveste pozor! 300 lir žimnice in vzmeti za 2 postelji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136. Kmetovalci gor iške pokrajine! Mes nična posojila daje banka. Obrnite se na tvrd* ko G. Wciss. Gorica, via Barzcllini 20. Popolna skladišča motornih koles. — Za* stopstvo znamk: Ariel, Bianchi, Guzzi, Gilera, Harley=Davidson, Triumph. Tam dobite mode* le za 1. 1930. avtomobilov Bianchi in izvirne nadomestne dele. Tvrdka Cremascoli — Trst, via S. Lazzaro 17. Krasne nove orgle z 11 registri in harmo* ni j s 37 registri, dvema manualoma in pedalom je na prodaj. — Cena nizka, tudi na obroke. Pojasnila daje tovarna orgel, Ivan Kacin — Gorica, Piazza Tommaseo 29. Škropilnice naj novejšega sistema izdelu* jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15. Vino ostane nepokvarjeno skozi celo leto, če denete v vino en teden pred prvim preta* kanjem »bisulfit«. Navodilo in »bisulfit« dobi* te pri meni. — Just Ušaj, Gorica, P. Vittoria 4. KMETOVALCI POZORI Slamoreznice, pluge, reporeznice, brane in druge kmetijske stroje, razprodaja Franc Saunig Gorica, > ia Carducci 25. Rihenberška gospodarska zadruga nazna* nja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne* ga vinskega pridelka. Iščem stanovanje, obstoječe iz kuhinje in sobe, z vodo in razsvetljavo, za eno osebo. — Ponudbe na Marijo Škarabot, via Giusti 7. — Gorica. Naznanjam, da sem odprl v Tolminu, hi* ša g. Brenčiča, zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa. Sprejemam tudi naročila. Enako pohištvo, močno, imam na prodaj v Solkanu. Franc Kancler. Posojila na vknjižbo P° 6