Foitnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 DIm Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in» dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 84. Celje» ponedeljek 17, oktobra 1932. r Leto XIV. Slovesna otvoritev porodnišnice v Celju CELJE, 17. oktobra. Včeraj ob 9. dopoldne se je vržila slovesna otvoritev in blagoslovitev nove, moderne porodnišnice v Celju, v kateri bo narneščen porodniško- ginekološki oddelek. Z bolniških po- slopij so plapolale državne trobojni- ce in glavni vhod v novo poslopje je bil praznično okrašen s cvetjem in zelenjem. Z jutranjim osebnim vlakom, ka- teremu je bil priklopljen salonski voz, je prispel v Celje minister za so- cijalno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Z avtomobilom sta prispela iz Ljubljane ban g. dr. Dra- go MarušiČ in podban g. dr. Otmar Pirkmajer. Jutranji vlaki so pripe- Ijali tudi številne go'ste iz raznili kra- jev dravske banovine in. iz Zagreba. Ob 9. dopoldne so se zbrali v veži nove porodnišnice pol eg gg. mini- stra, bana in podbana in. dr. tudi na- slednji gg.: načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Fran Dol- žak, sanitetni Inspektor dr. Ernest Mayer, projcktant in graditelj poslop- je višji tebnični svetnik inž Doienc, višji tehnicni svetnik inž. Otahal, načelnik v p. dr. Katičič, predsednik celjskega okrožnega sodišča dr. Vi- dovič, predsednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik, direktor drž. reaine gimnazijo Fr. Mravlja-k, sreski na- čelnik dr. Hubad, m. župan dr. Gori- čan in m. ravn. Šubic, dir. dvoraz- redne trgovske sole Marinček, direk- tor deške meščanske sole Cernej; učitelj Roš kot zastopnik mestn'ih osnovnih šol, poveljnik celjskega vo- jaškega okrožja in mesta polkovnik Gavrilovič, poveljnik 39. pešpaika polkovnik Golubovič, predstojnik mestne policije Pus, opat Jurak, prota Čudič, ravnatelj mariborske bolnice dr. Vrečko, uprav. mariborske bolnice Stegnar, vodja brežiške bolnice dr. Cholewa, zdravniki in uprava celjske bolnice z narodnim poslancem upi'aviteljem Ivanom Pre- korškom, šef Zdravstvenega doma v Celju dr. Rebcrnik, primarij umo- boj nice v Novem Colju dr. Pestotnik, zdravniki it raznih krajev izven Ce- Ija^ zastdpnik Mestne hranilnice v Celju dr. Kalan, zastopnik Hranilni- ce dravske banovine v Celju Fr. Na- tek> ravnatelj zdraviliSča Rogaške Slatine inž. Dietrich, upravitelj zdra- vilišča na Dobrni Jankovič, župan celjske okolice V. Kukovec, žaiski župan Lorber, šentpeterski župan Četina, župan iz Škofje vasi Kožuh, župani iz Nove cerkve, Griž, Št. Pav- la pri Preboldu in s Polzele, gradbe- ni inspektor inž. Marek in inž. Ko- mel kot zastopnika tehničnega raz- delka sreskega načelstva, inž. Oz- vald kot zastopnik gradbene sekcije drž žcleznic V Celju, J. Vengust kot zastopnik poštne uprave ter zastop- niki trgovstva, Gasilnega dru&tva v Celju in nekaterih drugih društev. Slovesnost je otvoril vodja celjske bolnice primarij g. dr. Raišp, ki je pozdravil gg. ministra, bana in pod- bana ter ostale goste in poročal o razvoju celjske bolnice sledeče: »Do 1. 18G8. je obstojala v Celju mala mestna bolnica, za katero je bil tega leta imenovan poseben zurav- nik. Istega leta je mestna občina kii- pila posestvo na sedan j em prostoru bolnice in tukaj 1. 1874. otvorila. boi- nico s 73 posteljami. Ta bolnica je obsegala, sedanjo staro hišo in ob- jekt, kjer jo seaj kapela. L. 1883. je prešla bolnica v deželno upravo, ki je v letih 1885—1887 postavila seda- nje glavno poslopje. L. 1900. je bila zgrajena izolirnica. Po prevratu je bil položaj v bolni- ci naslednji: Oprema, instrumenta- rij, peiilo in naprave so bile vsled prestanih vojnih razmer izrabljene. Obstojala sta dva oddelka, jnterni z izolirnico kot pododdelkom in kirur- gični oddelek, ki je imel tudi nekaj postelj za porodniške slučajc. Izolir- nica je bila premala in vrhu tega nc- ugodno zidana, ker posamezni deii rriso bili dovolj izolirani. Za porod- nice določeni pros tor jo bil mnogo premajlien in pri najboljši voiji se ni .moglo jemati ozira na socijalrio še tako potrebne slučaje. Istočasno ni imel Maribor posebnega ženskega oddelka, Ljubljana premalega, Gra- dec pa je bil v inozemstvu. Uvidevajoč nujno potrebo je držav- na uprava 1. 1920. ustanovila v celj- ski bolnici poseben ženski oddelek s samostojnim šefom. Interni i\i kir- urgični oddelek sta; po možnosti od- stopila svoje prostore novemu oddel- ku. Zacel se je križev pot. Po prevra- tu je bil stalež v bolnici okrog 180 bolnikov, potem pa je rasel na 200, 220, 250 in dosegel vCasih 280. Novi oddelek je kazal istotako rastočo frekvenco kljub vsem nedostatkom, kljub obupnim razmeram na oddel- Bolj helo ko sveze zap adii sneg.... ... postane Vase panIo,ČG je perete $ prciskusenim ALBUS* terpentinovim. milom. Rcukrajajoča moc terpentina,spojena 2 tnoc- no penecirn. se ALBUS-milom dajc idealno pralno v°ALBUS-terpentinovo mila ku. L. 1930. je bila izolirnica prezi- dana in povečana za 30 postelj. L. 1929. se je končno zacela grad- nja novega poslopja zä ginekološki oddelek. Danes stojimo tukaj v kras- nem poslopju za porodniški oddelek, v stavbi, ki je po svoji moderni zuna- nji in razkošni notranji opremi v po- nos ne samo mestu Celju; marveč tudi vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Vodstvo bolnice je, video, da se mora zavod za gradbene stroške popolno- ma samostojno zadolžiti, imel do- sledno željo, da ostane pri zidanju v okviru svojih razmer in sredstev. Ta misel pa ni bila dovolj uvaževaiia. Vsled tega je prišlo na eni strani do velikega novega, modernega paviljo- na, na diiigi strani pa do razmero- ma počasne dograditve in težke za- dolžitve zavoda. Danes gledamo z zadoščenjom na dovršeno delo in se obračamo na g. ministra in g. bana z vročim apelom, da nam za sedaj in v bodoče ne od- tegneta svoje pomoci. Upamo, da bo oddelek vsa pričakovanja, ki se nanj stavijo, izpolnil v polni meri, da bo- do žrtve, ki so bile doprinešene, ro- dile obilni sad.« Župan g. dr. Goričan je v ime- nu celjske mestne občine rozdravil vse navzoče in izrazil veselje, da se je zgradilo to krasno poslopje, ki bo v ponois mestu Celju in v dobrobit narodu. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj je podčrtal važnost ministrstva za so- (•ijalno politiko in narodno zdravje, ki je eno najvažnejših ministrstev, četudi je bilo pred leti premalo uva- ževano. Cim bolj je to ministrstvo na višku, tern večji znak je naše na- prednosti. Na svetu je mnogo lepega, najlepše pa je mati. To poslopje naj daje materam zdravje in srečo, tu se naj rodo otroci, ki bodo v dopadenje JOSIP ŠTER: Pismo iz Marchtrenka Ko sem. nekega dne brskal po oma- rah pod streho, sem našel zamazano in strgano vojaško suknjo. Ob pogle- dü nanjö se mi je storilo milo. Nosil sem jo prod dvanajstimi leti v vseh bridkib mesecih svojega ujotništva. Začel sem stikati po žepih in iztak- nil to-le neodposlano pismo: Moj posel je sedaj, da strmim v strop barake in vsi moji tovai-iši prav tako. Naša baraka, ena izmed triBtbterih, jo dolga sedemintridest korakov in petiiajst korakov široka in ima obliko rakve. V njej smo za- kopani mi živi ljudje. Od preobilice brezdelja, dolgocasja in mrtvičenja živih sokov naših živcev Ti pišem samo kratkočasen potopis po vstli naßih ležiščih in posteljab do naše sedan je zadnje postaje. V Celovcu so nam postlali prvo »posteljo«. Sto nas je bilo. Lačne, žejne in premočene in na smrt utim- jene in žalostne so nas porinili v dve jsobh Sobi? Prinesli so nam primi- tivne straniščno naprave, da ni; bilo treba zapustiti kraja. Gosto zamre- žena okna so gledala na visoko za- pKo dvorišče in tarn so so dve uri na dan sprehajali arestantje — 'do- činci. Mi ne. Naša utrujena živalska telesa so se premikala zleknjena na tern ozkem prostoru in so sama od sebo dajala toploto. Ko je prišla am- brozijska noč, je bilo čuti samo tež- ko dihanje na tleh. Bili smo stisnje- ni kakor vžigalice v škatlici. Mokro blato 7, njiv, kjer smo bili zajeti, se je nemoteno in počasi sušilo na nas. Na nas je še legal neki drug, težek vonj iz sobnih straniščnih naprav. Duhovi so se gostili in pritiskali na naSa prsa. Tako smo prebili noč. Hrana zjutraj? Opoldne? Zvečer? Saj veš, kaj se imenuje kultura! Po- govarjali se nismo nič\ le oči so po- stajalo srepe in zbadljive. Tretji dan na vse zgodaj, še predno so pometači pometli po ulicah, so nas spravili s psovkami in udarci v redova s stražniki spredaj in zadaj in šli smo zopet med psovkaini in pljunki na kolodvor — v vagone. Se- daj nas jo bilo že vec stotin. Vla-k nas je vozil mimo prelepega Vrbskc- ga jezora. Končno smo se ustavili v Spittaiu ob Dravi. Prvega maja. Spačoni, za- miazani, ponižani smo tavali sko/>i dolge in goste vnste veselega majniS- ko razpoloftenega občinstva. - Šli smo vkasarne — v zapore. Slišal som ka- kor bikričali: »Križaj gah< Kaxn bi se skrili? Ali smo šli kot zveri v menc- žariji ali kot Krist na Golgato? V kasarni smo pospali po tleh. Hrana? Večerja in kosilo? Drugi dan prihoda sva šla z Bahovcem na pod po slamo in tako sva imela posteljo. To jo bilo zelo prijetno. Včasih vcs dan nisem spregovoril besede, ker ni bilo ničesar treba govoriti, toda ne- kaj dni na podu je bilo prijetno. Bo- Iečine in lakota so povzročale omo- tične sanjo in tako sem se pogrezal v nebeške razdalje. Zato sem se lah- ko smehljal in pozabljal. Ali poznaš Bahovca? Iz kasarne so nas »zaradi nevar- nosti pozai'ov« pregnali v razpalo opekarno izven mesta. Stanovanje smö dobili pod strebo, kjer je bilo do- sti svežega zraka, a brez oken in vi at. Pod streho smo prišli po skrom- ni lestvici. Nanosili smo iz okolice dračja in ga položili na cement. Ta- ko smo prenočevali med kletvicami in vzdihi. Jutro nam je posinilo obra- ze, tresli smo se od mraza in vi-to- glavi od lakote smo se spuščali pre- vidno po lestvici na zemljo, da bi naSli prvo solčno gorkoto. Kako jas- no je bilo nebo nad nami, kako bi- serno beli so bili Vrhovi Visokih Tur! Smrefeje in bukovo vejevje je bilo pretrdo za naše ležioče, zato sem s.e preselil v hlev. Bahovec je imel še ostanek vojne slave — blago za šo- tor in razgrnila sva ga zadovoljno po tleh. Tako je bilo mogoče sladko za- spati. Mnogo nas je že prenoCevalo v hlevu. Ponoči, ko sem se zbudii, bodisi zaradi strela, ali po božji vo- iji, sem razmišljal in čudno bolno in sladko mi je bilo pri duši. Drugi so spali v podstrešju hleva in niso tožili. Tako se je ponavljalo nekaj dni. Zjutraj sem se prebujal zgodaj, ves dan nisem vedel kaj po- četi. Zasledoval sem kretnje tovari- šev, poteze na obrazih, opazoval ži- valice* rnuhe, pajke, kobilice, gose- nice, mravljice in jih spremljal z očmi; v^asih se je oglasil kak pti- ček, zatrepetal z repkom in preletel naše bivališče. Lepo vreme je traja- lo samo nekaj dni. Na noč je zacelo deževati, in umi- kali smo se z ležišč na si ami na bolj vzvišene točke, kajti naä hiev je po- stajal nesnažna in smrdlj'iva luža. Izbral sem si konjske jasli, imele so majčkeiK) napako: preluknjano dno. Nekaj dni sem spal v jaslih, dokler se niso tla dovolj osušila. Toda čez. nekaj tednov so nas zgnali skupaj, se nekoliko ponorčevali iz nas, nas zmašili v vagone in dobro zastražili Stran 2. »Nova Doba« 17. X. 1932. Štev. 84. narodu, človeštvu in Bogu. Po teh lepih besedah je g. minister otvoril novo poslopje, nato pa je g. opat iz- vršil obrert blagoslovitve. Po ogledu poslopja se je vršila v veliki bolniški sobi zakuska, ki je trajala do pol 12., nato pa so se gost- je slikali pred gjavnim vhodom v poslopje. Nova porodnišnica naj postane dom sreče za naše žene in matere ter izvor blagoslova za naze rodbine. Veliko zborovanje JRKD v St. Juriju ob juž. žel. Cel j e, 16. oktobra. Danes popoldne se je v Št. Juriju ob južni železnici vršilo veliko manifesta- cijsko zborovanje pristašev JRKD, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli iz vseh sosednjih občin. Velika šolska te- lovadnica jo bila mnogo premajhna in so morali mnogi ostati zunaj. Prišli so celo stari očanci iz oddaljenega Št. Ru- perta in Kalobja, mnogi so se pa pri- peljali z vozovi. Zborovalci so ves čas s pozornostjo in vsem razumevanjem težavnih gospodarskih vprašanj sledili izvajanjem govzrnikov. Zborovanje je vodil predsednik kra- jevne organizacije g. Josip Čretnik, ki je za uvod v iskrenih besedah pozdra- vil g. ministra Ivana Pudja, bana dr. Draga Marušiča, narodnega poslanca Ivana Prekorška-in zbor. Nato je narodni poslanec g. Ivan Prekoršek poudarjal pred vsem nujno potrebo tesnih stikov med narodnimi zastopniki in volilci, ki naj se ne u- stvarjajo samo s pomočjo javnih sho- dov, temveč pred vsem po krajevnih organizacijah, ki so v današnjih po- litičnih razmerah posebno velikega po- mena. Stvarnim izvajanjem priljublje- nega poslanca je sledilo dolgotrajno pritrjevanje. Z viharnim navdušenjem je množica pozdravila g. ministra Puclja, ki je z zanosom in temeljitostjo izvajal : Vsi državljani se morarno zavedati, da smo en narod in ena država in da je za mir in red v državi potrebna ena stranka. ki hoče služiti in pomagati celoti. Ne smejo nas ločiti verske ne plemenske organizacije. Vsakdo mora priznati, da obstoja v naši državi ple- menska in verska svoboda in da ob- stoja popolna enakopravnost. Edino pravilno je, da po navodilih Nj. Vel. kralja Aleksandra pozabimo na nek- danje naše male medsebojne razprtije in da delamo skupno za dobro vsega naroda. Kot ministru za socialno po- litiko in narodno zdravje mi je dobro znana beda sveta. Vlada si prizadeva, da odpomore stiski, v kateri živi naš narod, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Pred vsem skuša ure- diti gospodarske odnošaje z drugimi državami. Izražam upanje, da bo v v kratkem urejen promet z Italijo, kar bo olajšalo na§ izvoz v to državo. Vodijo se tudi razgovori s Francijo glede izvoza lesa, masti, praSičev in volov. Glede prezadolžitve kmetov o- menjam, da žele prezadolženi kmetje, naj bi država prevzela njihove dolgove, na drugi strani pa pravijo kapitalisti, da hočejo priti do svojega denarja pa čeprav se proda kmetu njegova posest. V vladi prevladuje srednja smer. Vlada je za zaščito kmeta in zastopa stališče, da ga ne sine nihče preganjati po nepotrebnem. Ootovo je, da infiaclje ne bo, ker bi samo še poslabšala se- danje gospodarske razrnere. Kmetu se mora pomagati na ta način, da se obrestna mera zniža in da bo kmet lahko plačeva) vsaj obresti. Letos, ko kmet ne more prodati skoro ničesar, mora zadostovati, da bo plačal vsaj obresti, na odplačevanje kapitala pa naj se počaka. Nikakor seveda ne gre, da bi trpeli oni, ki so marljivi in ki so pridno štedili. Malemu hranilcu se ne sme r.ičesar vzeti. V naši bano- vini je vlog malih hranilcev za 1800 miliionov Din. — Vlada si tudi priza- deva, da uredi gospodarstvo v občinah in banovinah. Izdeluje se obČInski za- kon, ki predvideva večje občine ? večjim delokrogom pa tudi z večjimi pravicami. Na vidiku so občinske vo- litve, ki se bodo vršile po banovinah časovno različno. Prav tako se tudi izdeluje zakon o banovlnskih samo- upravah, ki bo pomenil decentraliza- cijo državne uprave. Vlada pripravlja tudi več druglh rnanjšlh, toda vse- kakor važriih zakonov, ki bodo pri- nesli zboljšanje današnjih razrner. Govor ministra Puclja so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem ter mu izrekli zahvalo za njegova obširna in stvarna izvajanja. Ko je še g. ban izpregovoril nekaj lepih in bodrilnih pozdravnih besed, je g. Lor- ber prečital naslednjo resolucljo : »Na velikem manifestacijskem zbo- rovanju 16. oktobra 1932 v Št. Juriju zbrani narodni volilci izrekamo za- upanje in zahvalo domačim ministrom gg. Ivanu Puclju, dr. Albertu Kramerju, Ivanu Mohoriču, svojemu sreskemu narodnemu poslancu Ivanu Prekoršku ter vsem poslancem in senatorjem iz dravske banovine. Obenem jih prosi- mo, naj naši zastopniki v Narodnem predstavništvu skrbno čuvajo gospo- darske interese prebivalstva dravske banovine in upoštevajo pri tern izredno težaven položaj naše slovenske kme- tije, ki je steber in podlaga naše gospodarske moči. Mi smo odkriti in zvesti pripadniki enotne države Jugo- slavije, v okviru katere gledamo z zaupanjem in vero v boljšo bodočnost.« Resolucija je bila soglasno sprejeta z velikim odobravanjem. Po zborova- nju so mnogoStevilne deputacije, kakor tudi posamezniki izročili ministru Ivanu Puclju, banu dr. MaruSiču in narodne- mu poslancu Ivanu Prekoršku razne predloge, odnosno prošnje, ki se tičejo zboljšanja gospodarskih razmer našega naroda. Lepo zborovanje bo ostalo v teh krajih nepozabno. s strojnicami. Žrela so bila obrnje- na na nas, mi smo jih pa brezhibno in spokojno gledali, kakor da se nas to nič ne tiče. Vozili smo se dolgo, dolgo cez Ture mimo Salzburga in Linza. Sedaj Ti poročam iz te barake. Ta- koj ko smo prišli sem, smo imeli .slamnice in odeje, kajti podedovali «mo »jih od prejšnjih ujetnikov — Italijanov in Kusov, ki so tu poginili za lakoto in kolero. Ni bilo pretečih lukenj v stropu, tla so bila suha in tako smo lacni in onemogli prvič razkošno zaspali. Odeje so imele dull po pari; sklepali smo, da so razku- žene, in tako nam je bilo prav. Toda -fantje niso i.meli jesti, ne kaditi, zato so odeje stržili za cigarete z nemški- tni vojaki in civilisti. Kmalu so nam vzeli odeje in slamnice. Zopet smo polegli po tleh. Vsak si je urodil le- žišče pri memo svoji iznajdljivosti. Vidiš! Moja postelja j'e takale: Med dvema deskama so stisnjoni oblanci, nad menoj je deska s skledico. Zra- ven je šah, izdelan iz lesa tukaj v ta- borišču. Krog in krog jo vse pome- teno. Jaz sem dostojanstvenik v ta- borišču — poveljnik voda in imam kot znamenja svojega dostojanstva tehtnico za tehtanjc komisa (ker smo do drobtinice natančni), žlico za za- jemanje marmelade in zapisnik fan- tov. A včasih se ustavijo uro v sreu in razumu. Kako nam je'tedaj, ko ni- iTiamo nič početi? Vsega smo se že naveliCali, gledati mreže skopih paj- kov, strmeti s streh barak v daljc. Ne bi se naveličali tega, če bi bilokaj upanja. Ker pa ni upanja in si ga ge cnlo nasilno jemljemo v strahu pred šo groznejšimi razočaranji, je v dušah sama praznina. Kako bi zaži- vele vse drobne golazni mravljice na tleh, trava in cvetlice ob potih? Pre- plašeno se pogledujemo in smo ven- dar kruti v besedah in kretnjah. Strašne rahločutnosti pa vendar ne moremo premagati. A kako srečna je včasih naša zaposlonost! Kako malo je treba, da se človek opomore: dobra besedica. Za nckatercga cigareta, spremljana z drobcenim, komaj vid- nim smchljajem, drobtinica kruha brez režanja in /badljivk. Včasih be- gamo od ograje do ograje, a tu je ze- lo malo prostora. Je še pros tor nad nami, moder nebesni svod, a ta nam povzroča bolcčine želja in hrepenenj. Kako srečna jo zaposlenost, kadar kujemo načrte za pobe'g, pomagamo pi'i pobegu in se tedaj norčujemo iz stražc. In kako nam je, ko niniamo ničesar početi! Kaj pa delajo l-odoljubi v i>iijotni dolini šentflorjanski? Zborovanje koroških Slovencev v Celju C e I j e, 16. oktobra. V dravski banovini Živeči koroški Slovenci so prihiteli včeraj in danes kljub slabemu vremenu v velikem šte- vilu zopet v Celje, da ob obletnici ne- srečnega koroškega plebiscita manife- stirajo za trpeče brate na Koroškem in položijo obračun o delu svoje or- ganizacije v minulem poslovnem letu. Sinoči, na predvečer 4. redne letne skupščine kluba koroških Slovencev, je priredil celjski pododbor kluba ko- roški večer v nabito polni vrtni dvo- rani hotela »Evrope«. Večera so se u- deležili člani osrednjega društva iz Ljubljane, pododborov iz Maribora, Ce- Ija, Prevalj in z Jesenic ter številni Celjani in v Celju živeči Primorci. — Predsedfnik kluba koroških Slovencev g. dr. Julij Fellacher iz Ljubljane se je ob otvoritvi koroškega večera spo- mnil vseh, ki so umrli za svobodo Ko- roSke, in naSih koroških bratov, ki žive v ponižanju izven naših državnih meja. Sporočil je, da je klub imenoval odlič- nega zgodovinarja vladnega svetnika g. Emilijana Lileka v Celju, ki si je pridobil s svojim znanstvenim delom neprecenljive zasluge za slovensko ko- roško Ijudstvo, za častnega člana. Vlad. svetniku gosp. Lileku je bila izročena krasna diploma, delo celjskega akad. slikarja g. Graseria, ki predst?vlja Gospo sveto v slutnji nove zarje. Gdč. Primožičeva je v ziljski narodni noši poklonila slavljenčevi soprogi krasen šopek in nato deklamirala lepo pri- godno pesem. Slavljenec se je s pri- srčnimi besedami zahvalil za počašče- nje. Predsednik kluba g. dr. Fellacher je v svojern govoru razpravljal o u- mazanih diplomatskih spletkah in kup- čijah pri koroškem plebiscitu, katerih žrtev je postal slovenski Korotan, zi- ; belka našega naroda. Ožigosal je tudi j sramotno dejstvo, da nimajo slovenski Korošci v Avstriji niti ene slovenske Sole, dočim smo mi v svoji preveliki koncilijantnosti ustanovili Nemcem v Jugoslaviji nernške sole in nemško u- čiteljišče. Po njegovem sovoru se je razvila prisrčna zabava ob sodelovanju orkestra Celjskega godbenega drušfcva, pevskih zborov Celjsk. pevskega dru- štva in »Oljke« ter zbora kluba koro- ških Slov. iz Ljubljane. Župnik dr. Arnejc je s svojim zdravim humorjem mnogo pripomogel k veselemu razpo- loženju. Davi ob osmih je bral župnik dr. Janko Arnejc v župni cerkvi maSo za umrle koroške voditelje in za junake, ki so padli v koroških bojih. Ob 9. dopoldne se je pričela v vrtni dvorani hotela »Evrope« 4. redna letna skupščina kluba kor. Slov. ob udeležbi okrog 200 Članov iz raznih krajev Slo- venije. Predsednik g. dr. Fellacher je iskreno pozdravil vse udeležence, zlasti vlad. svetnika g. Lileka, zastopnika mestne občine g. Lečnika, zastopnike celjskih Primorcev, prošta gosp. Seraj- nika iz Dravograda, zastop. celjskega sokolskega društva dr. Milka Hrašovca in zastopnika Narodne odbrane dr. Müllerja iz Maribora, ki je prinesel pozdrave generala Maistra. Z občnega zbora je bila poslana udanostna brzo- javka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke generalu Majstru, banu dr. Marušiču in škofu dr. Rožmanu. Občni zbor so brzojavno in pismeno pozdra- vili Korošci iz raznih krajev države. Po poročilu o sedanjem težkem po- litičnem in gospodarskem položaju slo- venske koroške manjšine v Avstriji so sledila poročila funkcijonarjev osred- njega odbora ter predstavnikov pod- odborov iz Maribora, Celja, Jesenic in Prevalj. Predsednik dr. Fellacher je zlasti o- žigosal postopanje Nemcev v Avstriji v vprašanju manjšinskega šolstva. Nemci ne upoštevajo niti najprimitivnejših pravic v šolstvu, ki so jih imeli slo- Zamašenje stola, lenivost čreves 3 c izhodišče neštetih bolezni in lahko postane nevarno zlasti pri ljudeh, ki imajo kilo, hemoroide in poapnenje žil. Tu je Saxlehnerjeva nai'avna grenfcica HUNYADI JANOS nepre- cenljiv pripomoček. Sigurno, milo in odvajajoCe iičinknjoča poživlja ves organizem. Dobiva se v vseh lekar- nah, drogerijah in boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim pol j em. venski Korošci pred plsbiscitom in pred vojno. SlovenSčina je na Koroškem po- polnoma pregnana iz srednjih šol, kjer so imeli 5e ob prevratu dve obligatni uri za slovenščino na teden. Skoro 100 slovenskih srednješolcev je prepušče- nih pogubnemu vplivu nemškega Šol- stva. SlovenSčino poučujejo le na red- nih utrakvističnih šolah, pa še tukaj samo nekaj tednov v začetku prvega žolskega leta. To sramotno zastruplja- nje siovenskih otroških duš kriči do neba. Društveni tajnik je opozarjal na po- trebo podvojenega dela in intenzivne propagande. PoroČal je o organizator- nem delu kluba, ki je bilo kronano z ustanovitvijo novih pododborov na Je- senicah in v Prevaljah. Pripravlja se ustanovitev pododborov tudi v Beogra- du, Zagrebu in na Jezerskem. Klub kor. Slovencev druži vse KoroSke rojake ne glede na poliiično prepričanje in sta- novsko pripadnost. Nujno potreben je temeljit fitudij manjšinskega vprašanja in poglobitev stikov s Slovenci v av- strijski Koroški. Število članov se je lani podvojilo, treba ga bo še pove- čati. Po poročilu ostalih funkcijonarjev je bila izrečena odboru zahvala za nje- govo vztrajno in plemenito delo. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen dose- danji odbor z malimi izpremembami. Odbor ima nalojco, da nadaljuje svoje delo v dosedaniem pravu. Pri sljčajnostih je navedel vladnl svetnik g. Lilek nekaj smernic za ši- rokopotezno propagandno delo v prid slovenske KoroSke, in obljubil klubu vso svojo podporo pri njegovem veli- kem delu. Vladni svetnik g. Lilek je stavil predlog, naj se za širokopotezno propagando napišejo knjige: 1. Sra- motne goljufije pri koroškem plebisci- tu. 2. Slovenci prosvetitelji tu jih naro- dov in pomnožitelji njihove književno- sti. 3. Kulturni razvoj Slovencev od 16. stoletja do danes. Njihova današnja velika kulturna stopnja klub kulturnim oviram, političnemu, socijalnem in eko- nomskem tlačenju od strani Avstrije, ki jih je hotela vse ponemčiti. Udeleženci so priredili popoldne izlet v restavracijo Stegu, kjer so preživeli nekai ur v prisrčnem razpoloženju in starih spomlnih. Z večernimi vlnki 30 se vrnili na svoje domove. „Stages*" nas pazveseljuje Po dinar» ploš6e posojuje LJUBLJANA Alcksatidrova 4 CELJE stškerčeva 3 MstRIBOR Slovenska 18 Celjski občinski svet V petek 14. t. in. od 18.30 do 19.30 se je vršila redna seja celjskega ob- Cinskega sveta pod predsedstvom žu- pana dr. Goričana. Gercntski svet Mestne hranilnice v Celju je predložil občinskemu svetu 3(> kandidatov za upravni odbor za- voda. V upravni odbor Mestne hra- nilnice je bilo izvoljenih naslednjih 18 gg.: šol. upr. Joško Bizjak, trgovec Stefan Borlak, notai* Fran Burger, trgovec Franc Dobovičnik, župan in odvotnik dr. Alojzij Goričan, odvet- nik dr. Ernest Kalan, kovaški moj- ster Franc Koschier, drogist Josip Kramar, trgovec Anton Lečnik, trgo- vec Franc Leskovšek, trgovec Karl Loibnei1, direktor Franc Mravljak, Mr. pharm. Andro Posavec, narodni poslanec Ivan Prekoršek, hotel ir Franc Rebeuschegg, primarij dr. Fr. Steins el ser, šol. upr. Fran Voglar in hotelir Josip Žumer. Personalni odsek (referent ol)č. odb. direktor Mravljak). Kot in- kasanta Mestne elektrarne in plinar- ne sta namešcena nameščenec elek- trarne g. Josip Gorjanc in reducirani žclezniški uradnik g. Maks Goleš, kot mestni tržni nadzornik pa bivši tržni nailzornik g. Jakob Posnič. Ob- čina bo razpisala mesto strojnika v mestni klavnici. Pravni odsek (referent obc. odb. dr. Kalan). V domovinsko zvezo so bili sprejeti: zobozdravnik dr. Ru- dolf Sadnik, trgovski pomocnik Jo- sip Daneu, postrežnica Marija Her- nianova, zasebni uradnik Anton Ko- cuvan, modistka Ana Staudingerje- va, urarka Mai-ija Marševa, sodlar- ski mojster Alojz Žerovnik, delavka Marija Leskovškova, kovac Ivan Go- bec, služkinja Jera Pilkova, krojaš- ki mojster Alojz Spur, gostilničar in trgovec Franc Berger, trgovec Karol Florjančič, služkinja Neža Kosova, ¦Stov. 84. »Nova Doba« 17. X. 1932. Stran 3. tesar Anton Mirnik, orožniški pod- poročnik v p. Stefan Paj, gostilničar Anton Robek in postrcšček Ivan Led- nik. Neki prosilki je bil zagotovljen sprejem v domovinsko zvezo, Cim dobi naše državljanstvo, 7 prošenj za sprejem pa je bilo odklonjenih. — Cinkarna bo plačala mestni občini za porabo vode od 1. 1927. do konca 1. 1931. skupni pavšalni znesek 24.000 Din, od 1. januarja 1932. dalje pa lot- no 10.000 Din ob maksimalni dnevni porabi 30 m3 vode. Ta dogovor velja do konca leta 1933. Finančni odsek (referent obč\ odb. dr. Vrečko). Obeinski svet je odo- bril obračun sreskega cestnega od- bora za 1. 1931/32, ki izkazuje 705.000 Din več dohodkov in 515.000 Din več izdatkov, nego je bilo predvideno v proračunu; presežek znaša 310.000 Din. — Gradnja dveh vodnjakov za gaŠenje pri javni bolnici in pri biv- šem otroškem vrtcu ob Dečkovi ce- sti je odložena do 1. 1934. — Kavar- narju g. Ignacu Lebiču je bil znižan občinski veselični davek za poletne mesece do 1. septembra t 1. na polo- vico. — Občina bo opustila javno straniščo v Samostanski ulici. — Mestna plinarna bo gasilnemu clru- štvu v Celju odpisala dva računa za koks v znesku 2.476 Din. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor Mravljak). ObCina bo preuredila sedanjo neekonomično etažno kurjavo v novem traktn na magistratnem dvorišcu v enotno to- plovodno central no kurjavo in bo takoj razpisala delo. Stroški bodo znašali okrog 25.000 Din. — Na Jože- fovem hribu so bile dodeljeno stavb- ne parcele g. Janku Kramarjn, gdč. Karli Jakšetovi in Mici Čuješevi, g. An ton u Baši in g. prof. Bitencu, od- nosno g. Alojziju Deršku, če bi gosp. prof. Bitenc ne reflektiral na paree- lo. — Občina bo dobavila Mestnemu gledališču brezplačno drva za 1.500 Din, Glasbeni Matici v Celju. pa 5 sež- njev žaganih drv. DOMAČE VESf I d Nova vsedržavna stranka potr- jena. Predsednik glavnega odbora Jugoslovenske radikalne kmetske de- mokracije g. Nikola Uzunovič in ge- neralni tajnik minister g. dr. Albert Kramer sta v soboto 15. t. m. predlo- žila notranjemu ministru g. Ziki La- ziču akt, s kateriin sta na podlagi zakona o udružcnjih, zborih in «logo- Vorih prosila za končno odobritcv, da •sme stranka JRKD obstojati in delo- vati. Po pregledu priloženih prijav iz vseh srezov drÄave je notranji mi- nister izdal rešenje, s katerim odo- brava obstoj in delovanje nove stran- ke. S tern so izpolnjcni vsi zakonitl pogoji za definitivno konstituiranje JRKD, ki se bo vršilo na kongresu stranke. d Narodna skupščina se je po dalj- gem odmoru v soboto 15. t. m. zopet sestala. Kot naslednika umrlih po- slancev dr. Mice Andrica in dr. Teo- dora Jeremica sta pozvana v Narod- no skupSCino banski svetnik Poter Lulic iz Pazaiišta in kmet Martin Tesič iz Lipovca. Kmetijski minister Juraj Demetrovič je predložil Narod- ni skupščini zakon o podaljšanju za- kona o zaščiti kmetov. Ta zakon, ci- gar veljavnost poteče 20. t. m., se naj podaljša do nadaljnega. Novi zakon bo določal, da se bodo obresti, ki so bile placane po 19. aprilu t. 1., ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti kmc- tov, odračunale od glavnice, ako prc- segajo 10 odstotkov. Vlada nikakor ne misli, da bi se sedanji zakon do- iinitivno uveljavil, marveč predlaga podaljšanje le dotlej, da bosta Na- rodna skupščina in senat sprejela novi zakon, ki ga bo treba temeljito izpremeniti, upoštevajoč pri tern vse dosedanje izkušnje. Prihodnja seja je bila določena za ponedeljek 17. t. m. dopoldne. d Tujski promet v Sloveniji je ie- tos vsled gospodarsko krize in de- viznih omejitev zopet nekoliko naza- doval. Od 1. maja do 1. oktobra t. 1. je obiskalo Slovenijo 90.G33 tujcev napram 95.295 v istem razdobju lan- skega leta. V naslcdnjem navajamo podrobncjše številke (v oklepajih lanski tujski promet): Avstrijci 7707 (10.117), Cehoslovakj 4.00G (4.970), Nemci 3.942 (5.033), Italijani 2.805 (3.434), ostali so bili iz raznih drugili držav. Tujski promet v posameznih krajih: Ljubljana 39.002 (37.742), Ce- ] j e 0.751 (8.958), Bled 15.290 (15.423), Bohinjska Bistriea 1.314 (1.507), Kranjska gora 4.177 (4.277), RogaSka Slatina 0.003 (0.821), Laško 906, Rim- ske toplico 70 (1.050), Slatina Raden- ci 052 (090). d Uslnžbenski davek. DavCni od- delek finančnega rninistrstva je po- slal finančnim ravnateljstvom okrož- nico, s katero razveljavlja vse dose- danje odloke delojemalcem, na pod- lagi katerih so le-ti laliko vsak me- sec plačali državni blagajni kot uslužbenski davek pavšalni znesek v povprečni višini davka v predhod- nih treh mesecih, sestavljali davCno obračune 15 dni po poteku tromeseč- ja in pobrani davek oddajali državni blagajni tromesečno. Pobrani usluž- benski davek bo treba od 1. novem- bra 1932 izročati najbližji državni blagaji v roku, ki ga zako'n predpi- suje. Finančna ravnateljstva morajo o tern obvestiti vse podrejene davčne uprave. d Prodaja inozemskih časopisov in revij. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo dalo izključno pravico za uvoz in razpečavanje inozemskih časopisov in revij v naši državi po- čevši s 1. novembrom agenciji »Ava- la« d. d., ki je postavila zastopništvo PUTNIKA v Mariboru za svojega glavnega depoziterja za okrožje Ma- ribora. Vsakdd s teritorija bivžega Spodnjega Štajerskega, ki je doslej dobival inozemske časopise in revije ali se je bavil z njih prodajo, naj se javi takoj, najpozneje pa do 20. t zn. PUTNIKU v Mariboru, Aleksandro- va cesta 35, kjer bo dobil vse potreb- ne podatke in navodila. d Sadni sejem na Ljubljanskem velfisejmu bo od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga. bosta priredila Kmetij- ska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oVldajalo pakovano v amerikanskih zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost, da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo. d Pri obledeli sivorumenkasti bar- vi kože, .motnih oCeh, slabem počut- ku, zmanjšani delovni moči, dušev- Jii depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišlje- ni bolezni je pametno, 'da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na te- šče kozai-ček naravne »Franc Jože- fove« grenčice. V zdravniški praksi so »Franc Jožefova« voda posebno uporablja, ker naglo odstrani vzro- ke in nog ih pojavov bolezni. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vsoh le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinali. d Dunajska vremenska napoved za torek 18. oktobra: Severne Alpe: Po večini oblačno, padavino, lahno naraščanje temperature, mocni za- paclni vetrovi. Južne Alpe: Menjaje oblačno brez znatnih padavin. Celje in okolica c Ljubljansko cesto bodo dvignili. Mestna občina bo dvignila Ljubljan- sko cesto med Narodnim domom in Glazijo približno za pol .metra in jo izenačila z višjo Gregorčičevo ulico. Zasuli bodo tudi jarek, ki vodi od križišča Ljubljanske ceste in Gregor- Čičeve ulice v Sušnico. Sedaj kana- lizirajo cesto, po'tem pa jo bodo za- čeli nasipati. c O ognjenikih naše zemlje bo pre- daval drevi ob osinih na Ljudskem vseučilišCu v risalnici meSöanskc sole g. dr. Valter Bohinec iz Ljub- ljane. Predvajal bo tudi številne skioptične slike. Vstopnina 3 Din. Občinstvo iz Cei^a in okolice ponov- no opozarjamo na to zanimivo in po- učno predavanje, s katerim otvarja celjsko Ljudsko vseučilišče novo. se- zono. c Žalni dan 20. oktobra. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo praznoval v Cetrtek 20. t. m. vsakoletni žalni dan v spo'min padlih in umrlih borcev, rednih, častnih, podpornih članov, dobix>tnikov in ustanovnikov. Ob 8. zjutraj bo v žup- ni cerkvi niaša, h kateri so vabljeni zastopniki uradov, vo^jske, invalidi, vojne vdove ter prijatelji in dobrot- niki invalidov. c Mladinski pevski zbor »Trbovelj- ski slavček« iz Trbovelj, ki bo prire- dil v nedeljo 23. t. m. ob 17. koncert v veliki dvorani Celjskega doma v Celju pod vodstvom pevovodjo gosp. Avgusta Šuligoja, bo pel pesmi skla- dateljev Emila Adamiča, Marija Ko- goja, Vasilija Mirka, Zlatka Grgoše- viča, Mladena Pozajiča in Stevana Mokranjca. Za koncert tega najbolj- šega našega mladinskega zbora, ki je našemu občinstvu že od lani v naj- lepšem spominu, vlada veliko zani- manje. c Nagradno streljanje celjskega strelskega okrožja, ki bi se bilo mo- ralo vršiti v nedeljo 10. t. m.vPečov- niku, je bilo zaradi deževja prelože- no na prihodnjo nedeljo. c Občni zbor Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 20. oktobra, ob 20. v učilnici Glasbene Matice I. nadstr. Prijatelji našega glasbenega zavoda, prictite! <• Prijave za simultantko šahovske- ga mojstra Vasje Pirca, ki bo v sre- do 19. t. m. v vrtni dvorani hotel a »Evropc«, sprejemata plačilni v ka- varni »Evropi«, na dan si.multantke pa rcditelj v igralni dvorani. c Poplava. Deževje, ki se je pričelo v prejšnjem tednu in doseglo svoj višek v noči na nedeljo 10. t. m.., je povzroCilo, da je pričela Savin ja s pritoki v nedeljo ncvarno naraščati. Voda se je ponekod zlila črez brego- ve in povzroCila manjše poplave. Pod vodo je bil del Glazije in »Oto- ka« ter vcčji kompleks db Ložni- ci pri Joštovem mlinu v Medldgu. Proti večoru je zaCela voda upadati, ker je dopoldne prenehalo deževati. S tern je zaenkrat odstranjena ne- varnost velikih poplav. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje opozai'ja vse člane hišne posest- nike, da vložo zgradarinske prijave za 1. 1931. do 31. t. m. pri davčni upravi v Celju, sicer bi bili kaznova- ni. V rubriki 13. prijave je treba na> vesti letno brutto najemnino in vso rubriko sešteti. Od te vsate se odra- Cuna vodarina po1 knjižici in prište- je ena tretjina zneska. Od o.stanka se odšteje gostaščina, končni ostanek se pa pomnoži s 100 in nato deli s 104. Tako dobljena vsota se vpiše v ru- briko 6. c Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sprejema v svoj novi sanatorij »Slajmerjev dorn« v Ljubljani le one člane, ki so višje za- varovani (za II. razred). Združcnje trgovcev za mesto Celje vabi vse ne- člane, da. pristopijo k tej bolniški bla- gajni, ki nudi clano'm velike ugod- nosti. LJUBLJANA CEUJK MA'flBOH c O Vseh svetih bo društvo Rdeči križ na obeli coljskih pokopališCih pobiralo prostovoljne prispevke. Dru- Štvo se obrača s prošnjo na vse one, ki bodo obiskovali ta dan grobove dragih jim pokojnikov, naj s skrom- nim zneskom pomagajo' Rdečemu križu vršiti njegovo vzvišeno člove- koljubno delo. c Opozorllo hišnlm posestnlkom. Ker se morajo davčne napovedi za za zgradarino za 1. 1933. vložiti pri davčni upravi do 20. t. m., opozarja drugtvo hišnih posestnikov za Celje in okolico vse hišne posestnike, da mo- rajo biti napovedi pravilno sestavljene. Da obvaruje svoje člane občutnih kazni, se je društvo z nekim gospodom, ki ie v davčnih zadevah popolnoma vešč, dogovorilo, da bo izvrševal te napovedi od četrtka 20. t. m. dalje v hiši g. Jakoba Kovača v Razlagovi ul. St. 6 (vhod z dv&rišča) od 9. do 12. dop. Vsi hišni posestniki se v lastnem in- teresu opozarjajo, da pravilno napo- vedo, koliko brutto najemnine plača najemnik, ker bo omenjeni gospod za vodarino, kanalsko pristojbino in na- jemninski vinar potem sam odbil za- devni znesek od brutto najemnine. Vsak hišni posestnik naj prinese s seboj: 1. Dve poll za zgradarino; 2. prepis Ianske prijave; 3. vodovodno knjižico; 4. prepis nove najemninske pogodbe. Zgradarinske pole se dobijo v trafiki ge. Alme Perovškove na Kralja Petra cesti (hotel »Beli vol«). Hišni posestniki, poslužite se te ugodnosti, da ne boste zabredli v nepotrebno kazen, ki je zelo občutna. Opozarjamo Vas tudi na na5 danaSnji oglas v »Novi Dobi«. — Odbor. c Tekincvalni red za smučarske tskme SoUolskega Saveza je prispel v Celjse. Cena komadu je 5 Din. Dobi ss pri Sokolski župi. Vsem smuCar- jem toplo priporočamo ta tekm>val- ni red, ki je neobhodno potreben vsa- kemu smucai'ju, da se seznani z tia- vodili za tckme. c Iz šolske službe. Uradniški pri- pravnik g. Anton Lenasi v Celju je imenovan za profesorja na drž. dvo- razredni trgovski šoli v Celju. c Smrtna kesa. V petek 14. t. m. je umiia v celjski bolnici 31-letna de- lavčeva žena Cecilija Cokličeva iz Gaberja, v soboto 15. t. m. pa v Celju (Kocenova ulica 2) 9-lctna učenka Sonja Sparhaklova, hčerka lesnega trgovca g. Ignaca Sparhakla. N. p. v m.! c Nesreče. V St. Juriju ob juž. žel. je 15. t. m. neki pes napadel 2G-letne- ga tesarja Štefana Koštomaja. Ko- štomaj je izvlekel nož, da bi se bra- nil, pri tern pa se je vrezal do kosti v desno golen. — 28-letni čevljar Ja- nez Vodušek iz Črmožiš pri Žetalah sc ,je 13. t. m. poparil z vrelo juho po desni roki. — 28-letni hlapec Jože Kramžar iz Žalca je padel v nedeljo 16. t. m. z drevesa in si zlomil lev'oj no'go pod kolenom. — 18-letni posest- nikov sin Jurij Centrili iz Stops, pri St. Juriju ob juž. žel. je prišel 16. t. m. pod voz in dobil poškodbe pot vsem telesu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Nezgoda splašenega konja. V po- nedeljek 17. t. m. okrog 11. dopoldne se je v mestu splašil konj trgovca g. Kincla iz Št. Jurija ob juž. žel. in zdirjal po Kralja Petra cesti na Pre- žernovo ulico. Ko se je hotel pred tr- govino g. Werena obrniti, je zadel z glavo v rob izlozbe in si močno pre- sekal nos. Konj je padel, nekateri pasanti pa so mu pomagali na nage in ga odpeljali k lastniku. c Aretacija vlomüca. Na podlagi tiraiic© je bil v soboto 15. t. m. are- tiran v Celju 29-letni brezposelni de- lavcc Friderik Ferenčak, pristojen v Seia pri Brežicah, ki je obdolžen, da je -!7 septembra vlomil v občinski urad v Dobrniču pri Trebnjem na Dolenjskem, navrtal žolezno blagaj- no in u.kradel iz nje 1G00 Din, iz pi- sarne j.)a še županu kolo ter nekaj sira in salame. Ferenčaka, ki taji de- janje, so izroCili okrožnemu sodišču. c Tatvina v delavnici. 28-1 etna brez- poselna šivilja Milica Grozdetova, pristojna v Cerklje pri Krškem, je bila v sobo'to 15. t, m. po prestani kazni izpuščena iz celjskih zaporov. Istega dne okrog 18. je prišla v de- lavnico nekega celjskega mehanika in ukradla v ugodnem trenutku me- hanikovo 250 Din vredno srebrno do- zo, ki je ležala na mizi. Grozdetovo so v nedeljo 16. t m, aretirali in od- dali okrajncmu sodišču. Doze ge ni- so našli. c Prijava fijakrskih voz in bicik- lov. V smislu § 28, tar. post. 100, za- kona o taksah nastopi do konca leta 1932. za vse lastnike fijakrskih (pol- fijakrskih) voz in biciklov, ki se na- hajajo na tem področju, dolžnost pri- jave pri predstojništvu mestne poli- cije v Celju. Na podlagi prijav, ki morajo biti kolkovane in sicer za fi- jakrske in polfijakrske vozove s 25 Din, za bicikle s 5 Din in za katere Grenčica Hunyadi Janos je najza- nesljivejže in najidealnejše odvajalno sredstvo. Stran A. »Nova Dob a« 17. X. 1932. Štev. 84. se dobivajo prijavni obrazci pri ome- njenem uradu, se bo izstavila pro metna knjižica za dotično vozilo. Te knjižice izdaja davčna uprava v Ce- lju proti plaCilu 10 Din za komad. Lastniki naštetih vozil, ki po 1. ja- nuarju 1933 ne bodo imeli predpisa- nc prometne knjižice s potrdilom davčne uprave, da so za leto 1033. plaCali kot takso za rabno odobritev: za fijakrske (polfijakrske) vozove z 2 konjima 100 Din, za iste vozove z enim ko'njem 50 Din in za bicikle 20 Din, bodo kaznovani za vsak slučaj z globo 100 Din po cit. tarifni postav- ki, pripombi 8. c Najdeno kolo. V soboto 15. t. ra. zjutraj je biio ob Voglajni v Celju najdeno z vejevjem pokrito Crno pleskano', precej obrabljeno moško kolo brez znainkc, vredno 300 do 400 Din. Kolo hrani mestna policija. Kino Mestnl kino Celje. Ponedeljek 17., torek 18., sreda 19. in četrtek 20. okt. »Moj prijatelj milijonar«. Izvrsten zvočni film po opereti F. Ujhelyja. V glavnih ulogah Herman Thimig, Lize- lota Schaak in Jakob Tiedtke. Glasba: H. J. Salter. Dve predigri. Ne za- mudite tega izredno dobrega programa! Sport SK Olimp : SK Šoštanj 4:1 (4:0) Celje, 17. oktobra. Včeraj ob 1S'15 se je pričela na sportnem ij in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Smešnice »Mamica, zakaj pa gre nevesta vedno belo oblečena pred oltar?« — »To jo znak veselja, moja hčerka.« — »Tako? In zakaj prihaja ženin čr- no oblečcn k poro'ki?« — »Sedaj pa molči in ne sprašuj toliko!« * * Mezgečeve je obiskala štorklja. Gospa MezgeLeva obvesti o tem svo- jega moža, ki je na poto'vanju, z na- slednjo brzojavko: »Javljam ti krat- ko, da sta s© ravnokar rodila dvojr čka. Pozneje več. Tvoja mamica.« Otroci gledajo v zoološkem vrtu, ko napajajo slona. »Glej ga no*, vz- klikne Peterček, »polni si svoje na- livno' pero!« Ali ste že poravnali O naročnino • Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Lepa, srednje velika loncena pec se po ceni proda. Naslov v upravi lista. Lepa opremljena soba sredi mcsta s souporabo kopalnice se,odda s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. V celjskem, laškem, gornjegrajskem in dravograjskem srezu se iščejo akviziterjl (moški in ženske) terzaupniki v vsaki občini. Stalen zaslužek zajamčen. Dopise poslati na upravo >Nove Dobe« v Celju pod »Stalen zaslužek«. Podružnici: Maribor, Šoštanj Franjo Dolžan kleparsfvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toLna in solidna C e ;i j e Za kresijo 4 Telefon 245 soba in kuhinja in velika soba s šte- dilnikom na lepem solnčnern kraiu 20 minut od Celia se oddata mirnima stran- kama s 1. XI. Pri najemnini popust. Izve se v upr. lista ali pa v Čretu 36. ZASTOPNIKÄ za prodajo rjavega premoga v okraju Celje išče premogokop na glavni progi Celje-Ma- ribor. Kavcija potrebna. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Premogokop«. Nova enonadstropna hiša davka prosta, 15 minut od Celja, na prodaj. Ima 6 stanovanj in vrt, cena ca 200.000 Din. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1 Lepa meblovana soba z eno ali dvertia posteljama se odda takoj v visokem pritličju. Celje, Jurčičeva ulica 1. Trgovsfea hiša enonadstopna v Celju z lepo delavnico se proda za 370.000 Din. Bremena okoli 120.000 Din se lahko prevzamejo, Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem eiektrič- nem pražarju. Karo! Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri nZtonou" Delikatese, specerija, semena. Oglašujte! Buk«*vo oglje vilano, kakor tudi braško, za likanje, za ko- vače, kleparje itd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice, kuhinje ( in pritiklin, drugo, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in pritiklin, se oddata takoj, eno, obstoieče iz 2 sob, kabineta, ku- hinje in pritiklin, se odda 1. XI. 1932. Naslov v upravi lista. Stanovartje 1 soba in kuhinja ali 2 sobi brez kuhinje v novi hiši se odda s 1. XI. Pripravno tudi za pisarno ali za samca (gospodično). Vpraša se: Razlagova ul. 8a, Stössl. Divji kostanj, jabolka za preSanje kakor tudi obrana kupi tvrdka Kirbiš, Celje. Poioi* hiöni posestniki! Od četrtka 20. oktobra od 9. do 12. dopoldne in nadalje bo v hiši g. Jakoba Kovača v Razlagovi ulici št. 6 v Celiu naš naprošeni gospod izvrševal lzpol- njevanje zgradarinskih pol za I eta 1933. za člane društva hišnih posestni- kov. Opozarjamo na današnjo notico v tekstnem delu. Odbor. Konjska oprema za par konj se poceni proda ali pa zamenja za poljske pridelke. M. Kar- lovšek, Celje-Lava. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupitarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOU TRG (« Castni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naiožbam cerkvenega in oblin- skega denarja posvela posebno pažnio Hranilnica daje poso- jlla na zemlji^a po najnižjl obrestni merl Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilnc vlogc jamči poleg |ö ITiacfA sollO f vsem P^možcnjcm prcmoženja hranllnice iC llICJlU VClJC in vso davčno močjo Ureju^e Mmšm Pdtaik. — (Wgovwpn za JtonzorciJ »Nove Dob«« In Zvezno tlskarno MUan Cotlna, - Oba v Celju.