PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I r\ Ami-rr,* 1 q 7096 AA 60100200 OSREDNJA KNJ 1 SIMIČA S„VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 p„p„.i3p 66001 KOPER UI1V ▼ 1111% I Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 195 (14.286) Trst, nedelja, 23. avgusta 1992 Premier nepriznane ZRJ Panič bo v Londonu zagovarjal »kontinuiteto Jugoslavije« Pred začetkom londonske konference se srbski napadi v BiH še stopnjujejo Sarajevo že primerjajo s Stalingradom - Mazowiecki bo pripravil poročilo o spoštovanju človekovih pravic - Različna pričakovanja pred bližnjimi pogovori v britanski prestolnici Papež Janez Pavel II. bo danes po »angelusu« sprejel skupino bosanskih otrok, ki živijo v kasarni alpincev v Pie ve di Cadore (Telefoto AP) SARAJEVO - Glavno mesto Bosne in Hercegovine, ki nekatere opazovalce skorajda spominja na legendarni Stalingrad, je včeraj vnovič doživelo okrepljene napade agresorja. V zadnjih 24 urah je bilo tam ubitih najmanj deset ljudi, 80 pa je bilo ranjenih. Pri tem srbski viri navajajo, da naj bi sinočnji napad začeli Muslimani. Drugi viri poročajo, da so srbska letala s kasetnimi in zažigalnimi bombami bombardirala tudi Mostar, Široki brijeg, Goražde, Jajce in Gračanico. V Tuzli je padlo več kot sto granat na objekte tovarne kemijskih izdelkov Polikem. Izlite strupene snovi ogrožajo reki Bosno in Savo. Nič bolje ni bilo niti v drugih mestih širom Bosne in Hercegovine. Mostar je zjutraj doživel močan topniški napad na mesto in primestna naselja. V Livnu je bila dvakrat razglašena nevarnost zračnega napada, splošna nevarnost pa v Tomislavgradu in Rami, kjer so branilci silovito odgovorili na napad. V Novi Travnik je prispelo okoli tisoč beguncev, ki so jih pregnali iz Prijedorja in okolice. Po izjavah beguncev in po dostopnih podatkih domnevajo, da je bilo na območju Prijedorja doslej ubitih od 18 do 20 tisoč ljudi, predvsem Muslimanov. Visoki komisariat ZN za begunce v Sarajevu je sporočil, da pripravlja nov konvoj človekoljubne pomoči za prebivalce Goražda. Obenem je objavil podatke, da je na področju nekdanje Jugoslavije že skoraj dva milijona razseljenih oseb, od česar 1.200.000 iz Bosne in Hercegovine in 618 tisoč iz Hrvaške. Samo v Sloveniji se nahaja kakih 75 tisoč beguncev oziroma brezdomcev iz nesrečne republike. V zadnjem mesecu in pol je v Sarajevo prispelo okoli tri tisoč NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zunanji minister Slovenije Rupel danes v Rimu pri Colombu Pred uvedbo prepovedi letenja iraških letal na jugu države Irak se upira zahodnim državam Podpirata ga Kairo in Damask LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister Rupel bo danes odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z italijanskim kolegom Emiliom Co-lombom, osrednja tema pogovorov pa bo londonska konferenca o Jugoslaviji. Kot so sporočili, gre za dodatno akcijo slovenske diplomacije pri usklajevanju stališč v zvezi s konferenco o Jugoslaviji, ki se bo pričela v sredo v Londonu. Pred obiskom v Italiji se je minister Rupel že srečal z nekaterimi predstavniki sosednjih držav. Današnje*srečanje Rupla z italijanskim zunanjim ministrom slovensko zunanje ministrstvo ocenjuje za zelo pomembno, saj Italijo tudi prizadevajo posledice vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije, še posebej begunska problematika. (STA) BAGDAD Iraška vlada je napovedala, da se bo uprla vsakršni nameri zahodnih držav glede omejitve iraškega zračnega prostora. Po mnenju Bagdada je prepoved letenja iraških vojaških letal južno od 32. vzporednika krivično dejanje, saj krši ozemeljsko celovitost Iraka. Bagdad je bil oster zlasti do ZDA; očital jim je, da so v Zalivu povzročile že dovolj gorja, prav zaradi tega naj ne bi imele pravice, da se proglašajo za zaščitnika človekovih pravic. Iraška vlada je v polemiki tudi z OZN. Predmet spora je sporazum, ki ureja humanitarno prisotnost OZN v Iraku. Sporazum je zapadel že 30. junija, iraške oblasti pa nimajo nikakršnega namena, da bi ga podaljšale. Tej nameri oporeka koordinator humanitarnih dejavnost OZN v Iraku Jan Eliasson, ki trdi, da je človekoljubna pomoč v Iraku močno potrebna. To velja zlasti za južni Irak, se pravi področje, ki ga ZDA, Velika Britanija in Francija nameravajo zaščititi pred letalskimi napadi iraške vojske. Ta je včeraj ponovno obstreljevala šiitske položaje. Merjenje moči med Irakom in zahodnimi silami je ponovno povzročilo zadrego v vrstah arabskih držav. Mnoge previdno molčijo, kar velja npr. za zalivske emirate z izjemo Bahreina. Nekatere druge pa so solidarne z Bagdadom. Prva, ki sta podprla Irak, sta bila Jordanija in Jemen, za njima sta to storila Egipt in Sirija, tj. državi, ki sta med zalivsko vojno bili najbolj goreči nasprotnici Bagdada v vrstah arabskih držav. Kairo trdi, da bi uresničitev namere zahodnih držav, prinesla negativne posledice. Irak namreč velja za glavno trdnjavo pred iransko »nevarnostjo«, zato bi kršitev suverenosti Iraka gotovo ošibila njegov položaj. Drugačnega mnenja pa sta Savdska Arabija in Kuvajt, ki trdita, da bi razkosanje Iraka bilo najmanjše zlo. Z zahodnimi državami .je potegnila Ruska federacija, ki je obtožila Irak, da se požvižga na zadevne resolucije Združenih narodov. Iraškim oblastem je očitala, da na ta način povzroča destabilizacijo na širšem zalivskem področju. Kaže, da je ultimat proti Iraku pripomogel, da se je popularnost ameriškega predsednika Busha povečala. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi (tudi spričo odmeva houstonske republikanske konvencije) Bush izrazito zmanjšal zaostanek, ki ga ima za de-mokratrskim tekmecem Clintonom. Sardinski atentati nimajo političnega predznaka CAGLIARI — V mestecu Iglesias je tudi včeraj prišlo do nasilnega dejanja proti pripadnikom oboroženih sil. Pred tamkajšnjo karabinjersko vojašnico v središču mesteca so neznanci sredi noči zažgali avtomobile treh karabinjerjev. V istem kraju pa so, vedno v noči od petka na soboto, aretirali dva mladeniča, ki sta lepila lepake z žaljivo vsebino proti karabinjerjem. V mestece so včeraj dospeli visoki karabinjerski častniki, po mnenju le-teh naj bi dogodek pred vojašnico bil povezan z nasilnimi izbruhi proti karabinjerjem iz prejšnjih dni, v prvi vrsti s pretepi med domačini in možmi postave. V Luli pri Nuoru pa medtem nadaljujejo preiskavo proti storilcem bombnega napada zoper tamkajšnje županstvo. Rezultatov še ni, domačini pa precej zadržano in nezaupljivo komentirajo zadnje dogodke. Kvestor v Cagliariju Emilio Pazzi je izjavil, da ima nasilje na otoku strukturalen značaj. V Sardiniji je zakoreninjeno že zelo dolgo, v ta okvir je treba zato vključiti tudi zadnje bombne napade proti pripadnikom oboroženih sil. Podobnega mnenja je tudi bivši predsednik Sardinske akcijske stranke Michele Co-lumbu, ki trdi, da zadnja nasilna dejanja nimajo političnega predznaka. Prav tako jih ne gre povezati s sardinskim »in-dinpendentizmom«, saj so le navadna kriminalna dejanja. Tudi deželno tajništvo DSL kritizira tiste, ki skušajo prilepiti zadnjim nasilnim napadom protimilitaristični značaj. Po mnenju DSL so napadi zoper oborožene sile le zastor, ki zakriva resnične razloge nasilja. Bivša županja občine Lula Mariangela Marras je še bolj konkretna in poudarja, da so zadnji napadi prizadeli predvsem občinske upravitelje. V ozadju naj bi bilo maščevanje tistih, ki jim javni upravitelji niso hoteli izdati dovoljenj ali pa jih niso hoteli vzeti v službo. Ljudem mora nemudoma priskrbeti nove koleke za vplačilo taks Amatov ultimat ministru Goni RIM — Ponovno zvišanje taks in koncesij oziroma ustreznih vrednosti v kolekih je izzvalo pri ljudeh veliko nejevolje, posebno še zato, ker je v trafikah že pred kakšnima dvema mesecema zmanjkalo kolekov, zaradi česar je finančno ministrstvo odredilo, da bo treba od jutrišnjega dne naprej razliko poravnati preko poštne položnice. Čeprav je časa za izpolnitev te obveznosti še več kot dovolj (do konca oktobra), je pač na dlani, da so v Rimu vso zadevo hudo zakomplicirali, ko so takorekoč prisilili občane v dolge vrste pred poštnimi okenci. Toda jezni so tudi lastniki trafik: vladi očitajo, da jim je okrnila imidž, in zahtevajo, naj državna tiskarna takoj spet batisne nove koleke, sicer takšnih vrednosti, ki bodo ustrezale novim zneskom taks. Poleg tega pa opozarjajo pristojne oblasti še na lahkoto, s katero je mogo-Ce ponarediti poštne položnice in zaradi katere bi dtegnila državna blagajna utrpeti znatno škodo. Kot vse kaže, so protesti vendarle nekaj zalegli. Sam ministrski predsednik Giuliano Amato je pozval državno finančno upravo, naj po nujnostnem postopku ukrene vse, kar je potrebno za to, da bi lahko ljudje tudi v naslednjih tednih vplačevali takse za vozniško dovoljenje, potni list in drugo tako kot do sedaj - z nakupom kolekov v trafiki. To pa je prav tisto, kar ljudje hočejo. Ne samo, Amato je pribil, da mora biti zadeva jasna že jutri! Finančno ministrstvo pa je v odgovor na kritike, češ da so nove takse prišle nenadoma in nepričakovano, odvrnilo, da to ni res: razpredelnice z novimi zneski taks je sestavilo na osnovi parlamentarnega pooblastila, načela, po katerih je bilo to storjeno, pa je nanizal minister Goria že med parlamentarno razpravo. Vse v najlepšem redu torej, a ne za tisoče in tisoče ljudi, ki bodo morali zdaj po tolikih podražitvah in davčnih privitjih že spet seči globlje v žep. Peres z ruskimi Židi Izraelski zunanji minister Peres se je včeraj v moskovski sinagogi srečal z ruskimi Židi, danes pa bo na obisku v Belorusiji (Telefoto AP) Kljub pozivu opozicije, da je treba počakati na umik sirskih čet Danes v Libanonu prvi krog volitev za sestavo parlamenta BEJRUT Kljub nasprotovanju krščanskih sil pojde del libanonskih volivcev danes na volišča - gre za prve zakonodajne volitve zadnjih 20 let. Pogajanja za njihov odlog so propadla in vseh 500 kandidatov za 128 parlamentarnih mest nadaljuje svojo kampanjo. Na hišnih zidovih, ki so bili doslej polepljeni z naznanili o pogrebih v vojni ubitih občanov, je zdaj na stotine fotografij politikov, ki s privlačnim nasmehom pojasnjujejo svoje programe. Gre za pisano mešanico bivših pobornikov vojne, poslovnih mož, pa tudi takih, ki se s politiko prvič spogledujejo. Eni obljubljajo čarobno zdravilo proti aidsu, drugi povsem nov svetovni red, spet eni pa - pragmatičneje -saniranje javnih storitev, ki so jih dolgoletni spopadi spravili na kolena. Obnovili so tudi prakso kupova- nja glasov, pri čemer gre za prava pogajanja po trgovskem vzoru: en glas stane kandidata 150 do 200 dolarjev, odvisno pač od okoliščine, koliko je konkurenca tu in tam ostra. Opozicija je zahtevala, kot znano, naj se volitve skličejo šele potem, ko bodo čete iz Damaska zapustile Libanon. Trdijo namreč, da bi bil parlament, izvoljen v danih razmerah, pod vplivom Sirije, kar bi bistveno okrnilo dejansko moč vlade. Kakorkoli že, danes bodo odprli volišča, volitve pa so razdelili v tri turnuse; najprej bodo volivci na severu države in v Dolini Bekaa izvolili 51 poslancev, nadaljnjih 54 sedežev bodo oddali 30. avgusta v Bejrutu in v gorskem zaledju, zadnjih 23 sedežev pa 6. septembra v južnem Libanonu. Katastrofalna suša ogroža večino pridelka v Sloveniji Romarji iz treh dežel na slovesni maši v Ljubljani LJUBLJANA — Na Rakovniku pri Ljubljani so se včeraj zbrali številni verniki oziroma romarji iz treh sosednjih dežel - Slovenije, Italije (predvsem iz Furlanije-Julijske krajine) in Avstrije. Zbrali so se na slovesni maši pri rakovniški cerkvi Marije Pomočnice. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, pomagala pa sta mu videmski nadškof Alfredo Bat-tisti in celovški nadškof Egon Kapelari. Maša je potekala v štirih jezikih, in sicer v slovenščini, nemščini, italijanščini in furlanščini. Zbrani so se spomnili tudi trpinov iz Bosne in Hercegovine, kjer poteka neusmisljena vojna in pobijanje. Namenili so jim molitev za mir in za takojšnjo ustavitev krvave vojne. (NIA) LJUBLJANA — Temperature, ki se dnevno v teh dneh povzpenjajo krepko čez trideset stopinj, nočejo in nočejo ponehati in mnogi, ne samo kmetijci in živinorejci, se zaman ozirajo v nebo. Njive so skorajda popolnoma uničene, kmetje pa še skušajo rešiti, kar se rešiti da. Letošnje poletje jo je krepko zagodlo tudi hmeljarjem v Savinjski dolini, ki hitijo obirati zeleno zlato, kolikor ga še nista uničila suša in nevarni škodljivec - rdeči pajek. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnja letina hmelja, povprečno za tretjino slabša kot sicer. Rešuje pa jih to, da namakajo kar 70 odstotkov vseh nasadov zelenega zlata. V občini Ormož, ki jo je lani zelo prizadela toča, letos pa jih je udarila suša, menijo, da posledic ni mogoče realno oceniti, kljub temu, da so že izdelana merila za ocenjevanje. Doslej ocenjena škoda v Ormožu znaša 450 milijonov tolarjev, toda ob tem opozarjajo,da je najbrže še veliko večja, zlasti v kmetijstvu. Četrtina škode se nanaša na koruzo, druga četrtina pa na vinograde, kjer se stanje poslabšuje, zelo pa so prizadete tudi travnate površine. Ker se nevarno znižuje gladina rek in zbiralnih jezer hidroelektrarn, utegne porabnike električne energije doleteti tudi omejitev porabe. Elektrogospodarstvo Slovenije poziva vse na skrajno varčevanje, saj se je proizvodnja električne energije zmanjšala že za polovico, jedrska elektrarna Krško pa zaradi nizke gladine vode obratuje le s 70 odstotki svoje moči. Zelo zaskrbljujoče je pomanjkanje pitne vode, ki je najbolj prizadelo vzhodni del države. Med ogroženimi je že kar 41 občin. V Prekmurju, Beli krajini in na območju Nove Gorice je, kot poročajo, stanje kritično. Gladina rek Ščavnice, Pesnice in spodnjega toka Save je namreč močno upadla in je naj nižja v zadnjih štirih desetletjih. (NIA) • Srbska ofenziva v Bosni in Hercegovini NADALJEVANJE S 1. STRANI ton pomoči po cestah, prek zračnega mostu pa še dodatnih 7500 ton zdravil in hrane. Visoki komisariat napoveduje povečanje pomoči. Tudi na Hrvaškem ni mirno. Kljub temu, da so prebivalci Slavonskega Broda prebili malce mirnejšo noč, pa so v okoliški vasi Trojanski kot noč preživeli v zakloniščih. Številni sovražnikovi helikopterji so včeraj preletavali področje med Donavo in Bosutom na poti iz Bosne proti Somborju in obratno. V Sarajevo je včeraj dopotoval nekdanji poljski premier Tadeusz Mazovviecki, ki naj bi preučil razmere v nekdanji Jugoslaviji in se seznanil s kršitvami človekovih pravic ter zbral podatke o usmrtitvah, mučenjih in etničnem čiščenju v BiH. Bosna in Hercegovina je sicer še naprej v središču svetovne pozornosti, a bistvenih premikov v stališčih ni zaznati. O njej bodo ponovno spregovorili na jutrišnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Islamske države sicer niso uspele s pozivom za sklic izrednega zasedanja, kljub temu pa se še naprej zavzemajo za preklic prepovedi prodaje orožja BiH. Poglavitna pozornost razmeram tako v Bosni in Hercegovini kot na območju celotne nekdanje Jugoslavije pa bo namenjena prihodnjo sredo na londonski konferenci o Jugoslaviji. Kot je bilo sporočeno, naj bi svoj prihod v London potrdile vse sprte strani v bivši Jugoslaviji, v delegaciji ZR Jugoslavije pa bodo, kot se je izvedelo, Dobriča Čosič, Milan Panič, Slobodan Miloševič in Momir Bulatovič. Skupščina ZRJ je svoji delegaciji priporočila, naj v britanskem glavnem mestu vztraja pri kontinuiteti Jugoslavije. ZRJ je pripravljena priznati Bosno in Hercegovino v okviru dogovorjenih meja, se je izvedelo iz Beograda, Hrvaško pa na ozemljih, ki niso pod nadzorom Unproforja. Premier ZR Jugoslavije Milan Panič se s svojim zavzemanjem za ohranitev meja nekdanje Titove Jugoslavije skorajda postavlja na stran sedanje srbske opozicije. Panič tudi meni, da ZRJ ni edina naslednica nekdanje federacije, kar je izzvalo vrsto protestov. Beograd te dni obiskuje vrsta visokih predstavnikov evropskih držav in mednarodnih organizacij, ki pa glede prihodnosti dobivajo le nasprotujoče si odgovore. Milan Panič je za japonski časnik Šimbrun izjavil, da bo na mirovni konferenci v Londonu predlagal, da demilitarizacijo Bosne in Hercegovine izvedejo ob pomoči turških vojakov. Dodal je, da bi pri tem morala sodelovati tudi jugoslovanska armada. Madžarski predsednik Gonz, ki se je udeležil otvoritve dveh mejnih prehodov med Slovenijo in Madžarsko, pa je, ocenjujoč razmere v bivši Jugoslaviji, dejal, da je končna rešitev v rokah narodov nekdanje Jugoslavije. »Ne verjamem, da je uporaba vojaške sile rešitev«, je dejal Gonz in dodal, da je gotovo, da noga madžarskega vojaka ne bo stopila na ozemlje Srbije, in da je jasno, da bo o nadaljnjih ukrepih odločal Varnostni svet OZN. Vodja ameriške delegacije na KVSE na Dunaju je izjavil, da bi bil omejen vojaški poseg v Bosni in Hercegovini za to republiko stvarna možnost. Vojne pa s takim posredovanjem ne bi mogli ustaviti, saj bi to, kot je dejal, pomenilo večletno vojaško zasedbo Bosne in Hercegovine. Da pa Grčija in Romunija nista edini obtoženi kršenja embarga proti Srbiji in Črni gori, se je izvedelo včeraj, ko je iz carinskega kriminalističnega urada v Kolnu v Nemčiji prišla vest, da nemška podjetja prav tako kršijo prepovedi. Kot navajajo, je bilo doslej kršitev več kot sto, gre pa za ilegalne pošiljke kemikalij, strojnega olja in drugega blaga, ki v Srbijo prihaja prek Romunije. (NIA) Vrsta odprtih vprašanj na londonski konferenci LONDON — Svetovna javnost zmeraj bolj zahteva, naj mednarodni dejavniki le store potrebne korake, da se napravi konec tragediji v nekdanji Jugoslaviji, ali vsaj za to, da se takorekoč zakoliči »začetek« konca te tragedije. Dogaja pa se, da se Evropa obrača na Združene države Amerike, ZDA na Evropo, ta spet na Varnostni svet ter seveda na Evropski svet, Konferenco o varnosti in sodelovanju ter na NATO. Začaran krog! Dejstvo je, da v posameznih državah ni pravega razpoloženja, da bi kajpak v okviru Organizacije združenih narodov, poslali na območje nekdanje Jugoslavije, vojaške enote. Nekatere dežele se ogrevajo za minimalno število vojakov; druge so pripravljene sodelovati z bojnimi letali (ZDA in Francija); toda tudi to seveda izključno kot pomoč humanitarnim konvojem. Določen korak naprej je v zadnjih dneh storila Velika Britanija, ki je zdaj predsedujoča Evropske skupnosti in je izrekla pripravljenost, da pošlje tudi večji vojaški kontingent, vendar pa je tudi v tem primeru premier Major poudaril, da se London ne namerava vmešavati v spopad, temveč gre le za zaščito konvojev s človekoljubno pomočjo nesrečnemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine. V vsakem primeru je in ostane glavni akter, ključ morebitnega posredovanja, Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Vsaka dežela zavrača samostojno akcijo, kar je konec koncev razumljivo in prav. Zanimive so te dni ocene posameznih ustanov za strateške študije, naposled zelo kvalificiranih ustanov za napovedi, kaj se lahko zgodi. Michael Clark, direktor centra za obrambne študije v Londonu, kjer se bo v prihodnjih dneh začela mednarodna konferenca o nekdanji Jugoslaviji, meni, da je najbolj zaskrbljujoče to, da ni »politične pripravljenosti«. Pomanjkljivo je med drugim, da tako mednarodni dejavniki kakor tudi posamezne dežele (kajpak zlasti največje) še ne vedo za »cilj« morebitnega posredovanja. Cilja žal še niso uspeli oblikovati; znana sta dva kratkoročna cilja, ki pa seveda ne pomenita korenite in kolikor toliko trajne rešitve: prvi cilj je zagotovitev nemotenega pošiljanja humanitarne pomoči s pomočjo vojske, drugi pa še večji pritisk na Srbijo in njeno vodstvo. Sliši se tudi o načrtu, da bi takorekoč blokirali ves južni zračni prostor, s čimer bi preprečili vojaške premike, hkrati pa tudi okrepili gospodarski embargo, ki je za zdaj v glavnem farsa, saj ga kršijo na mnoge načine. Pomembno je sicer, da tako Michael Clark, kakor tudi vrsta drugih mednarodnih vojaških strokovnjakov domala enotno ugotavljajo, da bi vojaški poseg nemara povzročil manj škode kakor zdajšnje »mirovanje«. Občutek o »zamujanju« je navzoč marsikje. Res pa so razmere v nekdanji Jugoslaviji zapletene; francoski obrambni minister je te dni dejal, »da je Jugoslavija vojaško minsko polje«; nekateri visoki funkcionarji Nata pa ocenjujejo, »da bi lahko sleherna vojaška operacija, razen manjših in skromnih, bila vprašljiva«. Pogosta so spoznanja, da so žal vse strani, ki se spopadajo, dobro oborožene, srbska pa je bolje organizirana in močnejša, saj je prevzela dobršen del nekdanje jugoslovanske armade. Srbija žanje uspehe tudi zategadelj, »ker se je načrtno pripravila na osvajalno akcijo« in je zato vseskozi napadalna, medtem ko se Muslimani večinoma branijo. Hrvati pa tudi ne varčujejo s potezami, da bi si priborili še nekaj ozemlja. Tako je bilo zapisano v »Le mondu« in to mnenje dopolnjujejo številni drugi mediji po svetu pristavljajoč, da je prišlo v Bosni in Hercegovini do »radikalizacije« narodov. Žal pa so civilisti tisti, ki zmeraj najbolj nastradajo; toda sodbe gredo dlje: še preje omenjena britanska ustanova za obrambne študije odkrito svari, da že danes grozi nevarnost razširitve konflikta na druge predele nekdanje Jugoslavije, nikjer pa ni rečeno, da se v to ne bi utegnila vplesti tudi kaka druga balkanska država. V Londonu peprosto ugotavljajo, da če ne bodo »na nek način presekali zdajšnje morije, se vojna lahko hitro razširi na Kosovo, ki je najbolj vroča pokrajina na Balkanu, nemara pa tudi na Makedonijo.« Kako se bo razvijala konferenca o nekdanji Jugoslaviji v Londonu? Ugibanja so še zmeraj ugibanja, saj vsak dan prinese nekaj novega, dasiravno ni bistvenih sprememb v zvezi s stem, kdo denimo v Bosni in Hecegovini igra glavno vlogo, določeni krogi v britanski prestolnici trdijo, da bodo tam menda spregovorili tudi o »vojnih zločinih«, oziroma o seznamu, ki so ga te dni po Evropi objavile številne poluradne ustanove; kakorkoli že, stališča, ki jih je razgrinjal britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki je bil pred dnevi v novih državah na področju bivše Jugoslavije, so lahko napoved, kakšni bodo poudarki na konferenci. Hurd je v Beogradu okrcal Miloševiča (ki je zato zagrozil, da ne bo šel v London), češ da je nesporno Srbija kriva za stanje na tem delu Balkana, da nadzoruje že tri petine bosanskega ozemlja in da vodi »per-fidno«, dvorezno politiko; Tudj-mana je opozoril, da Hrvatska ne sme razbijati celovitosti Bosne in Hercegovine ter da mora bolj pošteno spoštovati pravice manjšin,- v Sarajevu pa se je strinjal s tem, da dokler bodo v Bosni in Hercegovini razne vojske ne bo mogoče uveljaviti »političnega« reševanja. No, bil je kategoričen glede tega, da celovitost ozemlja ne sme biti okrnjena. Do začetka konference v Londonu je še nekaj dni (predvidoma naj bi se začela 26. avgusta); lahko bodo sklepi v tem duhu, toda ni stvarnega elementa, ki bi čvrsto jamčil, da se ne utegne izcimiti tudi kaj drugega. MIRO KOCJAN : ■ liliji ■lili ■ FIESTA 1.1 ★ VARNOSTNI SISTEM Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM IN SIRENO ★ TRISTEZNI KATALIZATOR S SONDO LAMBDA ★ ATERMIČNA STEKLA ★ ELEKTRIČNI PREMIK ŠIP ★ CENTRALIZIRANA KLJUČAVNICA ★ STABILIZACIJSKI DROG Sxec€itwe POSEBNA CENA 12.890.000 lir TRST - UL. CABOTO 24 tel 10401 3898111 - SESLJAN 41 Ker nimajo ustrezne državne koncesije Deželo bodo stali skoraj milijardo lir letno Pred zatemnitvijo televizijskih postaj TRST — Jutri bodo zatemnili vse zasebne televizijske programe krajevnega ali vsedržavnega dometa, ki ne sodijo na seznam postaj, katerim je ministrski svet 13. avgusta dodelil koncesijo za oddajanje na vsedržavnem ozemlju. To je izrecno potrdilo v prejšnjih dneh ministrstvo za pošto in telekomunikacije s pripombo, da pride v poštev na stotine televizijskih oddajnikov, ki ne ustrezajo merilom za pridobitev frekvence. V Furlaniji-Julijski krajini je prisotnih vsega skupaj deset televizijskih postaj, od tega pa jih je prejelo koncesijo, kakor smo že svojega dne poročali, samo naslednjih sedem: Teleal-tobut, Videopordenone, Teleporde-none, Teleguattro, Teleantenna, Ca-nale 55 in Telefriuli. Vse tri, ki so bile izključene, so v goriški pokrajini in sicer v Tržiču. To so: TVM, Canale 6 in Telemare. Lastnika TVM, Maria Grazia in Giorgio Laz- zaro sta že najavila priziv, ob tem polemično naglasila, da so na Siciliji izdali koncesijo kar za 111 televizijskih oddajnikov, v FJK pa celo tri črtali. Polemični so tudi voditelji Telemareja, ki so prav tako napovedali priziv, a bodo medtem vseeno oddajali svoje programe: »Priziv bomo vložili zaradi tega, ker je ključ, po katerem so v Rimu sestavili razpredelnico televizijskih postaj, katerim gre frekvenca, nejasen in torej sporen.« Na enak način je reagiralo vodstvo Canale 6, vsi trije pa imajo tudi zaslombo marsikaterega politika. Vzemimo deželnega tajnika KD Bruna Longa: podtajniku Publiu Fioriju je brzojavno napovedal rekurz proti izključitvi treh televizijskih postaj, sicer pa bo stvar proučil v Rimu z odgovornim za radiotelevizijske probleme pri vsedržavnem strankinem vodstvu Lucianom Radijem. Septembra obnovijo nadzorne odbore FJK TRST — Prihodnji mesec, torej leto dni po objavi ustreznega deželnega zakona, bodo začeli delovati v Furlaniji-Julijski krajini novi nadzorni odbori. V smislu državnega zakona o krajevnih avtonomijah sestavljajo zdaj te odbore bivši župani ali bivši deželni svetovalci, bivši predsedniki pokrajinskih uprav, voditelji javnih ustanov in vršilci samostojnih poklicev, kot so denimo odvetniki ipd. V deželi je šest (pokrajinskih) nadzornih odborov: v Gorici, Pordenonu, Tolmeču, Trstu in Vidmu - tu je poleg pokrajinskega še deželni nadzorni odbor. Pristojnosti osrednjega, torej deželnega odbora so zelo razpete, saj preverja vse sklepe pokrajinskih odborov, statute občinskih uprav, gorskih skupnosti in konzorcijev, sklepe o ravnanju z osebjem pri vseh krajevnih ustanovah vključno z javnimi institucijami za asistenčne in dobrodelne dejavnosti, dalje računovodske in pogodbene pravilnike ter listine, ki zadevajo ustanavljanje oziroma preoblikovanje konzorcijev. Vse druge pristojnosti pritičejo pokrajinskim odborom. Zakon predvideva, da se nadzorni odbori sestajajo vsaj enkrat na teden. Prejemki znašajo 2.420.000 lir na mesec oziroma 29.040.000 lir na leto za predsednike in 1.694.000 oziroma 20.328.000 lir za člane (s tem denarjem lahko dopolnijo dohodke od rednega dela ali pa pokojnino). Vsega skupaj stanejo torej predsedniki in člani nadzornih odborov deželno blagajno 908 milijonov lir v letu dni, k temu pa gre prišteti seveda še dnevnice in sejnine. Vse te prejemke redno prilagojujejo stopnji inflacije, kakor jo izračunava osrednji statistični zavod Istat. Tedaj lahko tudi razumemo, zakaj tolikšna zamuda pri imenovanju novih predsednikov in članov nadzornih odborov, ki bi jih bilo treba v smislu omenjenega deželnega zakona imenovati tri mesece po njegovi uveljavitvi. Ob »prazniku bratstva« med Italijo in Avstrijo v navzočnosti zunanjih ministrov Mocka in Colomba Scalfaro: Nasilja ne moremo zadušiti z nasiljem RIM, TRENTO — »Evropska skupnost ne more zadušiti nasilja z nasiljem, a tudi ne more samo gledati, ne da bi lahko posegla, brisanja pravic, novega nasilja, nove krvi.« Na to opozarja predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro v voščilnici, ki jo je naslovil udeležencem tradicionalne slovesnosti, s katero so včeraj na prelazu Tonale počastili spomin na italijanske in avstrijske padle vojake iz prve svetovne vojne. Petnajstemu »prazniku bratstva« sta prisostvovala tudi italijanski zunanji minister Emi-lio Colombo in njegov avstrijski kolega Alois Mock. »Vojna 1940-45 je tragično dokazala, kako zaman je bila vsa ta kri, vsa ta žalovanja, vsi ti mrtvi - vse to je bil grozen poduk za vlade in za narode,« je nadaljeval državni poglavar v voščilni brzojavki s pripombo, da ima praznik na Tonaleju zaradi vsega tega nekakšen priokus »vstajenja«, ki naj utrdi v vseh ljudeh, kjer koli prebivajo, voljo po miru. Ministra Mock in Colombo sta se ob tej priložnosti pogovorila o zaključku dvostranskega spora okrog južnotirolskega vprašanja. Začetek izvajanja »paketa« bo močno pospešil odnose med Italijo in Avstrijo, ki bosta kmalu podpisali pogodbo o prijateljstvu, sta soglašala. Njune pogovore je označevalo vzajemno razumevanje, saj sta oba v enaki meri poudarila pomen likvidacije spora in dokončne formalizacije pravic Nemcev na Južnem Tirolskem, o kateri sta naglasila, da gre za vzor, kako je treba razreševati vprašanja sožitja med različnimi narodi. Dokaz odličnih odnosov med državama bo tudi jesenski obisk italijanskega predsednika Scalfara na Dunaju, ki bo sploh prvi obisk kakšnega italijanskega državnega poglavarja v Avstriji. Alois Mock se je tudi izrecno zahvalil Emiliu Colombu za zaslombo, ki jo je dala rimska vlada avstrijskim prizadevanjem za pristop k Evropski gospodarski skupnosti. Oscar Luigi Scalfaro Bo Levstik danes zares dopotoval v Slovenijo? LJUBLJANA —- Če bo bivši domobranski podčastnik Vinko Levstik držal obljubo in danes zares dopotoval v Slovenijo, mu bodo organi za notranje zadeve na italijansko-slovenski meji vročili vabilo na zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, ki naj bi bilo v torek, 15. septambra. In če bodo sprožili proti njemu sodni postopek, ga bo zagovarjal, kot se je zvedelo predvčerajšnjim, Danijel Starman. Kakor je znano, v zahtevi za preiskavo Vinka Levstika sumijo kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 142. členu kazenskega zakona SFRJ, vojnega hudodelstva zoper ranjence in bolnike po 143. členu istega zakona in vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike po 144. členu kazenskega zakona SFRJ. (To so sicer zvezni predpisi, vendar velja zdaj zanje pravna podlaga v smislu ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.) V vseh treh primerih gre za kazniva dejanja, ki po mednarodnih predpisih nikakor ne morejo zastarati. Preiskavo proti Levstiku so uvedli že aprila 1982 in poleg njega je bilo podobnih kaznivih dejanj osumljenih še pet oseb: Ivan Kožar, Matija Vin-tar, Janez Peček, Anton Oblak in Franc Grum (slednja dva sta medtem umrla). Preiskavo so nato 8. avgusta 1985 prekinili na predlog temeljnega javnega tožilstva kot organa pregona, ker obdolženci niso bili dosegljivi državnim organom, 6. avgusta letos pa je temeljni javni tožilec Tomaž Miklavčič pred-t lagal, da se preiskava zoper Vinka Levstika nadaljuje. Zaradi neprestanega onesnaževanja morske vode in nenavadno hude vročine je brancinom in oradam začelo zmanjkovati življenjskega kisika V ribogojnicah okoli maranske lagune se še nadaljuje morija orad in brancinov M AR ANO — V ribolovnih kanalih maranske lagune se nadaljuje morija rib. Po poginu kar 100 stotov orad in brancinov na območju Valle dell'Uovo so zaznamovali zdaj velike količine mrtvih rib tudi v bližnjih Valle di Giuliano Corso in Valle Guna. Osebje veterinarskega oddelka pristojne Krajevne zdravstvene enote je zbralo številne vzorce vode pa tudi poginulih rib, da bi preverilo točne vzroke morije. Na zatožni klopi je vsekakor onesnaženje lagunskih voda, ki napajajo bližnje kanale, stanje pa je še toliko slabše zaradi hude vročine, ki je povzdignila temperaturo vode in s tem pospešila rast mikroalg, torej tudi večjo porabo kisika. K temu velja pripomniti, da so na vsem ondotnem območju v zadnjih letih začeli sila intenzivno gojiti dragocene ribe, kakor so ravno brancini in orade, da bi se tako učinkoviteje zoperstavili rastoči tuji konkurenci: kjer so nekdaj privzgojili samo za stot rib, jih danes štiri do pet stotov, kar pomeni, da je tudi poraba kisika v vodi temu ustrezno večja. Ribe pa so poginile prav zaradi pomanjkanja kisika. Škoda, ki jo je utrpel lastnik ribogojnic v kanalu Valle dell Uovo, Sergio Nardo, zaradi zgube 100 stotov rib, znaša najmanj kakšnih 200 milijo v lir. Toda, kot rečeno, morija se je raztegnila še na druge kanale: samo v enem od petnajstih •kanalov v okolišu Giuliano Corso so našli predvčerajšnjim zjutraj kakšna dva stota poginulih rib. Vse te ribe so kajpak nemudoma pokopali zaradi neznosnega smradu. Sliki ne potrebujeta čisto nobenega komentarja. »Slovenski proizvod Slovenska kakovost« KRANJ - V sklopu Mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju so se že začeli pripravljati tudi na drugo strokovno specializirano sejemsko prireditev z naslovom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost - SQ, ki jo bodo odprli seveda ravno tako v Kranju v torek, 8. septembra in bo trajala do petka, 11. septembra. V preteklih dneh si je ogledalo Mednarodni gorenjski sejem tudi lepo število uradnih predstavnikov iz sosednjih obmejnih dežel, tako iz Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine in iz avstrijske Koroške. Med gosti je bil tudi še predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, stalen obiskovalec. »Snidenje TRST, PULJ — Te dni se je 60 italijanskih jaht odpravilo na turistično plovbo vzdolž Istre po vse do otoka Cresa v Kvarnerskem zalivu in sicer v okviru »snidenja na Jadranu«, ki ga je priredilo letos že četrtič italijansko navtično združenje {Associazione nautica italiana). Letos so jahte prvič zaplule čez mejo, v bodoče pa naj bi se to ponavljalo s podaljšanjem plovbe čim nižje vzdolž Dalmacije, kakor je zaželel puljski podžupan Mario Ouaranta. Posadkam jaht (na sliki - foto Cris-tina Sirca - v marini ACY pred Areno) so namreč priredili v Pulju topel sprejem s folklorno prireditvijo. Ouarantovo željo je osvojil tudi predsednik zveze navtičnih združenj Roberto De Gioia, ki so ga spremljali predsednik Assonautice Gianfranco Pontel, predstavnik Pro-motoura iz Furlanije-Julijske krajine Elio Taffaro in zastopnik sponzorja tokratne ture, družbe Lloyd Adriatico, Francesco Šerpi. Navzoč je bil tudi hrvaški ambasador za Avstrijo in Italijo Tihomir Filipovič. na Jadranu« do Pulja in Cresa Od jutri bo treba »zaokrožene poviške« poravnati na pošti Muke davkoplačevalcev »Počakajmo, kaj nam prinese jutrišnji dan,« so si navadno s prepotrebno dozo življenske filozofije pravili italijanski državljani, ko jim je država naložila kakšen nov davek. V državi, kjer brez pripomb, javnih in tudi pravnih ugovorov na sklepe vlade nikakor ne gre, se je cesto pripetilo, da so bili najbolj vestni in hitri plačevale! raznih dodatkov na že poravnane pristojbine velikokrat »poplačani« tako, da so ostali plačali kasneje in manj, preurni državljani pa so morali dolgo čakati na povračilo razlike. Tokrat pa bo vestnost redkih nagrajena, vendar pa ne zaradi tenkočutnosti državnih aparatov, temveč iz prav nasprotnih vzgibov pristojnih ministrstev: kdor bo do jutri v vozniško dovoljenje oziroma v potni list prilepil še en kolek iste vrednosti, kot ga je že prvič letos (22.000 lir v prvem primeru in 29.000 v drugem), bo glede teh dveh dokumentov poravnal svoj dolg z državo. Vsi ostali, ki so verjeli zagotovilom, da se lahko razliko poravna do zadnjega oktobra, pa bodo morali za svojo naivnost odšteti še nekaj tisoč lir več in se pred tem načakati v vrstah pred okenci poštnega urada. Kaj se je torej zgodilo? Številnim poviškom, o katerih je sklepala nova italijanska vlada 11. julija, je dodal »svoj pis-krček« še finančni minister Goria, ki je nekatere vsote primerno »zaokrožil«, navzgor seveda. Z julijskim sklepom je vlada podvojila pristojbine za celo vrsto pomembnih oziroma nujno potrebnih dokumentov, kot so vozniška dovoljenja raznih kategorij in potni listi. Minister Goria pa je izkoristil dane mu pristojnosti in nekatere davke poenotil, tako da bo treba odslej v vsa vozniška dovoljenja nalepiti kolkov za 50.000 lir, druge vsote pa zaokrožil, na primer davek za potni list, ki je iz »podvojenih« 58.000 sedaj pristal na 60.000 lir. Podobno je (Foto Križmančič) storil z vrsto drugih tovrstnih davkov, »razumevanje« pa je pokrazal samo do lovcev, ki bodo namesto »obljubljenih« 400.000 lir davkov, od jutri plačali samo 250.000 (davek na posest lovske puške). Ob tem je treba še poudariti, da je bila celotna zadeva izpeljana tako, da je državljane docela zmedla oziroma jih privedla do tega, da bodo šilom razmer morali plačati najvišje možne poviške. Jasnosti, kot že v primeru novega davka na nepremičnine, bi pristojnim težko očitali, ki so med drugim »pozabili« na celo vrsto praktičnih ovir. Tudi ko bi več vestnih občanov želelo takoj plačati »dodatek« za vozniško dovoljenje, bi to težko storili v Trstu kot tudi v drugih mestih: na voljo je bilo namreč le nekaj kolkov, ki jih niso prodali v začetku leta, ko je treba poravnati letni davek, novih kolkov namreč niso poslali, prodajalci in kupci so bili soglasni v oceni, da so pristojni tako postopali povsem namerno. Nekoliko drugače je bilo s kolki za potni list: v trafikah jih je bilo več na voljo, ker se prodajajo čez celo leto, še največje povpraševanje po njih pa je v obdobju dopustov, kar pomeni, da so tudi kmalu pošli. Ker veljajo dopusti tudi za trafike, je bilo julija in avgusta zaprtih več takšnih prodajaln, kar je za občane predstavljajo novo težavo. Vsekakor pa ni bilo dovolj kupiti dodatne kolke, ti morajo biti tudi ustrezno žigosani oziroma mora dokazni plačilni listek nositi datum do vključno 23. avgusta. Sicer pa si je večina občanov v teh pasjih poletnih dneh belila glavo predvsem s tem, koliko bo morala konec septembra plačati dodatnega davka za hišo. Ostalo bo počakalo do konca oktobra, so vdano pomislili vestni davkoplačevalci in skušali v miru užiti dopust. Nikakor niso slutili, da jim bo odlašanje prineslo dvojno kazen: v denarju in v potrpljenju. Kot že rečeno, denarna znaša nekaj tisoč lir: za vozniško dovoljenje kategorije B bo dodatek namesto »Ama-tovih« 22.000 lir znašal 28.000, povišek za potni list bo do jutri (vendar ga je skoraj nemogoče poravnati v tem roku) znašal 29.000 lir, od jutri pa 31.000, bolj zaznavno so bili »zaokroženi« dodatki za ostala vozniška dovoljenja, saj je za kategorijo C povišek z 18.000 lir poskočil na 32.000, za kategorijo D in za dovoljenja za upravljanje plovil je s predvidenih 17.000 lir pristal na 33.000. Seštevek »Amatovega poviška« in »Gorijevega dodatka« bo treba od jutri (rok resnično poteče 31. oktobra) vpisati na poštno položnico,in sicer na tekoči račun št. 451005 - Ufficio registre tasse Cc.Gg. - Roma - integrazioni 1992. Isti postopek velja za vseh 88 »popravljenih« pristojbin. Od jutri pa bodo dražje tudi razne bančne usluge, »podražile« pa se bodo tudi razne prošnje, saj bodo zahtevani kolki stali v povprečju 15.000 lir. V Zgoniku iščejo suplente za občinski otroški vrtec SDGZ: Pravočasno vložiti prošnje za pogonsko olje Občina Zgonik išče suplente učnega osebja v občinskem otroškem vrtcu za šolsko leto 1992/93. Zainteresirani lahko vložijo prošnjo na navadnem od jutri do 12. septembra z navedbo vseh osebnih podatkov (kraj in datum rojstva, naslov in morebitna telefonska številka) ter morebitnih naslovov in službenih listov ter diplome za poučevanje, ki jo je izdala šola ali inštitut s slovenskim učnim jezikom. Zainteresirani morajo biti stari več kot 18 let in manj kozt 40, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Za vsa podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo Občine Zgonik. Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da je treba najkasneje do 31. avgusta letos vložiti na Trgovinsko zbornico prošnjo za olajšano pogonsko olje s seznamom prevoznih sredstev, ki imajo pravico do kontingenta ter ostalo dokumentacijo. Kot je znano, je vlada odobrila kontingent 11,5 milijona litrov pogonskega olja po znižani ceni za avtoprevozništvo v Trstu. Trgovinska zbornica je sklenila, da se deli kontingent 1992 samo avtoprevoznikom, ki imajo prevozna sredstva z vsaj 24.000 kg nosilnosti. V primeru ostankov bo kontingent razdeljen tudi lastnikom manjših prevoznih sredstev. Zato je rok 31. avgusta 1992 važen tudi za statistični pregled prevoznega parka pri Trgovinski zbornici. Dodatna pojasnila lahko dobite v tajništvu SDGZ, tel. 362949 oziroma 362925 ali neposredno pri Trgovinski zbornici. Rok za izplačilo zapade 30. septembra Kako je z davkom na nepremičnine Kmečka zveza obvešča svoje člane (sledeči predpisi pa sicer veljajo za vse prebivalstvo), da je pred kratkim stopil v veljavo nov davčni ukrep, ki predvideva, da je treba do 30. septembra za nepremičnine (hiše, stanovanja in zazidljiva zemljišča) plačati dodatni davek v višini dveh oziroma treh tisočink njihove vrednosti. Vrednost hiš, na katero izračunamo, davek ni tržna, temveč se določa na osnovi katastrskih parametrov. Zato je potrebno, da davkoplačevalec pozna katastrsko cono, kategorijo, razred ter število prostorov, ki sestavljajo nepremičnino (zona censuaria, categoria, classe e numero dei vani catastali). Te podatke lahko dobimo na izvlečku katastra za zgradbe (Nuovo Catasto Edi-lizio Urbano) oziroma na kupoprodajni pogodbi. Na osnovi teh podatkov se izračuna katastrska vrednost nepremičnine in odgovarjajoči davek. Za nepremičnine, ki niso vpisane v katastru (fabbricati non censiti) pa bo davek izračunan s primerjalnim postopkom. Določena mu bo, glede na gradbene značilnosti in lokacijo ista katastrska renta, ki jih imajo enake nepremičnine, katerih renta je znana. V kolikor davkoplačevalec že razpolaga z njimi, so za ta postopek zelo koristni načrti hiše, tlorisi ("planimetria") in podobno. Za prvo stanovanje, oziroma za stanovanje, kjer prebiva lastnik in njegova družina, se davek izračuna v višini dveh tisočink vrednosti stanovanja, znižana za 50 milijonov lir. Davek morajo plačati vsi solastniki sorazmerno s svojim odstotkom lastništva. Za kmečke zgradbe pa velja naslednje: -vse zgradbe, ki služijo kmetijski proizvodnji (tople grede, hlevi, kleti, shrambe, skladišča, seniki, itd.) so oproščene davka, vendar pod pogojem, da služijo svoji namembnosti; -stanovanjski del pa je oproščen le pod pogojem, da v njem prebiva, kdor se neposredno ukvarja s kmetijstvom ter družinski člani, ki nimajo drugih dohodkov in sicer v primeru, da so solastniki. Vrednost zazidlijivih zemljišč ugotavljamo na osnovi tržne cene glede na urbanistično namembnost, ki jih zemljišču določajo regulacijski načrti posameznih občin. Glede na zelo zahtevno delo v zvezi z ugotavljanjem katastrskih podatkov in vrednosti cen omenjenih nepremičnin bo Kmečka zveza za svoje člane organizirala posebno službo za pregled in zbiranje podatkov na katastru oziroma na občinskih tehničnih uradih. Kmečka zveza obvešča, da bo služba začela delovati s 1. septembrom. Zaradi organizacijskih potreb se obrača na člane, da bi si predhodno rezervirali sestanek (tudi telefonsko). Novi davek na nepremičnine, kot že omenjeno, je treba plačati do 30. septembra. Vplačilo davka pa bo mogoče opraviti tudi po tem datumu, in sicer do 15. septembra. V tem primeru pa bo treba davku dodati še tri odstotke na račun obresti brez dodatnih taks. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) L argo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) 12.MLADINSKI RAZISKOVALNI Prireditelji 12. MRT Barde 92 obveščajo udeležence, da se tabor začenja jutri, 24. BARIj avgusta 1992, ob 10. uri v dvorani zadruge v Bardu DO 192 (Lusevera) v Terski dolini. SEKCIJA DSL OPČINE-BANI prireja danes, 23. t. m., FESTIVAL mri m deia Ob 18. uri koncert godbe Breg; od 20. ure dalje ples z ansamblom Furlan. VABLJENI! Stranka komunistične prenove občine Dolina priredi PRAZNIK NA KRMENR3 od 27. avgusta do 1. septembra V nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri kulturni program; ob 19.30 bosta govorila tov. STOJAN SPETIČ -pokrajinski svetovalec in tov. PIER LUIGI NERI - deželni svetovalec Umbrije. Vsak večer bodo od 17. ure dalje delovali dobro založeni kioski, za ples bosta igrala ansambla Furlan in Krt. Bogata loterija in otroški ex tempore. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur) 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih) 5. osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur) 6. elektronske razpredelnice - LOTOS 1.2.3 (60 ur) 7. urejevanje besedil - VVORD 5 (60 ur) 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur) 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur) 10. začetniški tečaj italijanščine (50 ur) 11. za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur) 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur) 13. splošno kmetijstvo (150 ur) 14. enologija (30 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t. I. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija v občini Dolina prireja v dneh 22., 23. in 24. avgusta NAŠ PRAZNIK v Zabrežcu pri Borštu Danes, 23. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov, — ob 18. uri kulturni program: koncert godbe na pihala iz Cerknice, pozdrav in politični govor, — od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS. Jutri, 24. avgusta, od 20. ure dalje igra ansambel CALIFORNIA iz Kranja. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedmi na žaru in domačim vinom. VABLJENI! šolske vesti Na pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je izobešen na oglasni deski. Takoj po porazdelitvi odbomiških resorjev Pokrajinski odbor bo jutri odstopil Vse več nasprotovanj julijskemu sporazumu V CGIL se bo začelo j • V e v V • notranje razčiščevanje Pred desetimi dnevi izvoljeni pokrajinski odbor bo jutri odstopil. To bo storil takoj po prvi seji, ki jo je sklical socialistični predsednik Crozzoli, da bi formalno porazdelil odborniška mesta. Odbor bo namreč upravljal Pokrajino, dokler ne bodo imenovali novega, za kar bo na razpolago šestdeset dni, kot določa zakon o krajevnih upravah. S porazdelitvijo resorjev pa bo pokrajinska uprava lahko kolikor toliko redno delovala, pa čeprav le za tekoče upravne zadeve, saj uprava brez večine v pokrajinskem svetu prav gotovo ne more voditi učinkovite upravne politike. S ponedeljkovim odstopom pokrajinskega odbora se bo torej zaključila ne prav briljantna politična faza, ki bo ostala v tržaških analih zapisana kot ona, v kateri so bili neofašisti MSI spet vpleteni v politično igro na izsiljevanje Liste za Trst in ob nemočni pasivnosti demokristjanov in socialistov. Nova faza, ki se zdaj odpira, pa ne obeta nič boljšega, saj se bo po najbolj realističnih predvidevanjih zaključila z novim predčasnim razpustom pokrajinske skupščine in novimi volitvami. Prav strah pred novimi volitvami pa naj bi bila tista edina gonilna sila, ki naj bi spravila politične sile za pogajalsko mizo v iskanju novega večinskega sporazuma. Osnova za pogajanja bo program, ki ga je sedanja tristranska koalicija med Listo za Trst, Krščansko demokracijo in socialisti osvojila, izdelala pa jo je veliko širša skupnost sedmih strank, ki pa se zaradi znanih križnih vetov niso mogle dogovoriti o skupnem upravljanju. Predsednik Pokrajine Crozzoli Za zdaj pa prav nič ne kaže, da bi sporazum med sedmimi lahko našli v sedanji fazi, ko se nasprotstva nikakor niso omilila, ampak kvečjemu še zaostrila. Sploh pa je vprašljivo, ali so možna pogajanja za Pokrajino, ne da bi zraven razpravljali tudi o Občini. Za omejena pogajanja se na primer ogrevajo socialisti, ki pravijo, da ni nikjer zapisano, da morata obe krajevni upravi voditi koaliciji, sestavljeni iz istih strank. Nasprotnega mnenja pa je DSL, po kateri se ni mogoče raztovarjati o novi večini na Pokrajini, ne da bi postavili na pogajalno mizo tudi vprašanje občinske uprave. Lista za Trst pa je sploh nasprotovala odstopu pokrajinskega odbora in zagrozila, da bo v tem primeru sprožila krizo tudi na Občini. V teh dneh se je sestalo kom-prenzorijsko tajništvo FIOM-CGIL, ki je ocenilo sindikalni sporazum o boju proti inflaciji in politiki dohodkov, ki je bil podpisan 31. julija. Tajništvo sindikalne organizacije kovinarjev se je negativno izreklo tako glede vsebine, kot glede metode podpisanega sporazuma; negativno stališče je zavzelo zaradi tega, ker sta njegova vsebina in filozofija v popolnem nasprotju s kongresnimi smernicami o valorizaciji industrijskega dela. Glede vsebine komprenzorijsko tajništvo FIOM-CGIL ugotavlja, da spričo odprave premične lestvice in zamrnitve razčlenjenih pogajanj, ni nobenega konkretnega odgovora s strani vlade in Confindustrie glede dohodkovne politike, reforme davčnega sistema, cen in tarif, kakor tudi ne obstaja nov mehanizem, ki bi ščitil plače pred inflacijo. Glede metode pa tajništvo FIOM-CGIL poudarja, da sindikalna delegacija ni spoštovala prejetega mandata in podpisala sporazum, ko so bile tovarne že zaprte in se tako dejansko izneve- Uprava Občine Dolina vabi prebivalce Mačkolj, Prebene-ga in Križpota, naj v teh dneh omejijo porabo vode za kuhinjske in higienske namene. V nasprotnem primeru, če bo sedanje sušno obdobje še trajalo, bodo morali v omenjenih vaseh občasno prekiniti dobavo vode. rila demokratičnemu preverjanju z delavstvom. Komprenzorisjko tajništvo FIOM-CGIL je zato mnenja, da mora CGIL umakniti svoj podpis s sporazuma; takoj se mora začeti tudi notranja razprava v vseh sindikalnih strukturah, pri čemer morajo besedo imeti člani; obenem je mnenja, da je treba sklicati vsedržavno skupščino delegatov z obvezujočim mandatom, pred obnovitvijo pogajanj. O vseh teh vprašanjih bo vsekakor razpravljalo komprenzorij sko vodstvo, ki se bo sestalo 8. septembra. Pred kratkim pa se je sestal tudi aktiv delegatov sindikata uslužbencev javnih uprav tržaške CGIL; na seji je sprejel resolucijo, ki so jo predložili odbori včlanjenih uslužbencev na tržaški Občini in Pokrajini. Odbori včlanjenih uslužbencev na Občini in Pokrajini -je rečeno v resoluciji- so na skupni seji 11. avgusta negativno ocenili dogovor z dne 31. julija 1992, bodisi glede vsebine bodisi glede načina in so presodili kot nesprejemljivo pomanjkanje demokratičnosti znotraj sindikata CGIL. Zato zahtevajo preklic podpisa dogovora z dne 31. julija 1992; takojšnji odstop pridruženega tajnika Ottaviana Del Turca in vodstvene skupine, ki je podpisala sporazum skupaj z generalnim tajnikom Brunom Trentinom, ki je že odstopil. Poleg tega zahtevajo referendumsko posvetovanje med vsemi delavci najkasneje do 5. septembra ter sklicanje splošnega zbora delegatov vseh kategorij iz tržaške pokrajine najkasneje do 25. avgusta. Folklorno skupino so Tržačani prijazno in gostoljubno sprejeli Plesalci iz Tatrov po mestnih ulicah V Ul. delle Toni se je v petek Pozno popoldne zgodilo nekaj nenavadnega; 46 članov slovaške folklorne skupine Helpa, ki so prišli iz Tatrov, je najprej obšla v sprevodu nekatere mestne ulice In se predstavila s svojimi plesi. Nepričakovane goste so Tržačani sprejeli z radovednostjo in veliko Prijaznostjo; nekatere kavarne s Trga sv. Antona in Borznega trga so gostom ponudile nekaj pijače, Plesalci pa so se nato ustavili na Trgu Unita, kjer so imeli glavno Prireditev. S svojo prisotnostjo in °t> zvokih glasbene skupine, ki jih je spremljala, so v mesto prinesli nekaj novega in svežega. Folklorna skupina Helpa je včeraj nastopila na Prazniku narodov Nlittelevrope, ki je na sporedu v •lasihu in Krminu. Slovaški folkloristi v sprevodu na Borznem trgu (foto Križmančič) Sesljanski zaliv v fotografiji V prostorih bivše Caravelle v Ses-ljanskem zalivu bo še danes odprta razstava, ki jo prirejajo organizacije naravovarstvenikov. Razstava bo odprta od 9. do 20. ure. Razstava je v bistvu kronološki fotografski pregled vsega, kar je bilo v zadnjih letih storjenega (in tudi nestorjenega) v Sesljanskem zalivu, ki je sedaj v središču pozornosti raznih naravovarstvenih organizacij. Slednje so sicer v preteklih dneh orisale svoje predloge, da bi Sesljanski zaliv ponovno zaživel predvsem s turističnega vidika. Zaliv ima namreč vse možnosti, da bi se v njem razvile razne športne in rekreativne dejavnosti, na področju bivšega kamnoloma pa bi lahko zgradili kongresni center. Tako menijo naravovarstveniki, ki so prav zaradi tega priredili razstavo in še druge pobude, ki so se zvrstile v teh dneh. gledališča Miramarskl park Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI. y torek, ob 21.00 predstava v anglešči-ni in ob 22.15 predstava v italijanščini. kino ARlSTON - 21.15 Nightmare 6 - La fine. gRAD sv. JUSTA - 21.30 Barton Fink, t. Joel in Ethan Cohen. •DtCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. E*CELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi .Počitnic. nAZIONALE I - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Scanners 2 - II nuovo ordine, r. David Cronenberg. nAZIONALE II - 16.30, 22.15 Poliziotto sadico. NAZlONALE III - 16.30, 22.15 Detective Stone, i. Rutger Bauer. NAZIONALE IV - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 Le mie notti sono piu belle dei Vostri giorni, i. Sophie Marceau, □□ URATTACIELO - 17.30, 22.15 Henry, r. J. McNaughton, □ □ rgGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUpSKI VRT - 21.00 Robin Hood, il Principe dei ladri. Jutri: Rotta verso rJlgnoto. “EN - 15.30, 21.30 La nipote erotica e ,a zla ninfomane in gioco di... letto, rPorn„ □□ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Tutto I i?u° accadere, r. John Hughes. UMlERE - Zaprto zaradi počitnic. t-ClONE - 21.00 Parenti serpenti, r. Mario Monicelli. *ADlo - 15.30, 21.30 DalVOriente... Var-1® del sesso, porn., □□. Jutri: L'aereo Pid erotico del mondo. koncerti Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Do 4. septembra lahko potrdite abonma; do 7. septembra vpisovanje novih abonmajev. Prodaja vstopnic za vse koncerte od 8. septembra dalje pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 1. septembra. Grad sv. Justa Straordinario estivo V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. La sera del di di festa - Večer prazničnega dne Danes, ob 21. uri bosta na Trgu S. Cipriano nastopila GRUPPO CAMERIS-TICO DI TRIESTE in ACCADEMIA JA-UFRE' RUDEL. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don Sturzo 4 (Trg Rosmini). Trg Unita Jutri, bo na Trgu Unita koncert MESTNE GODBE GIUSEPPE VERDI. Pod taktirko kapelnika Lidiana Azzoparda bodo godbeniki izvedli simfonijo Rossinijevega Sevilskega brivca, Marguinovo Espana Cani, poutpuri filmskih glasbenih kulis Ennia Moriconeja, Lombardijev Notturno romantico, Marchesinijevo Po-lonaise za trobento, Bizetovo Arlesienne in Zaccagninijevo simfonično koračnico Fiume Velino. Gradež Danes, ob 21. uri bo v Avditoriju Bia-gio Marin koncert kitarista MARKA FERIJA. Izvajal bo dela skladateljev Sara, Turine, Brittna in Castelnuova-Tedesca. Avto pri Valmauri v ograjo oče in mati hudo ranjena Včeraj opoldne je alfa romeo 33 SW silovito treščil v obcestno ograjo pri odcepu hitre ceste za Valmauro (na sliki Maria Magajne). Voznik, Carlo Domenicucci iz Ul. Pinguente 6, je ostal vkleščen v razbitinah avta in so ga le po slabi uri potegnili iz pločevine. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo resno: močno se je udaril v prsi zlomil kolk in obe stegnenici. Tudi za njegovo ženo, Luciano Cavalcante, ki si je prebila prsni koš, so si zdravniki pridržali prognozo. V nesreči se je ranila tudi njihova hčerka Barbara, ki bo okrevala v 30 dneh. t Dne 17. 8. 1992 je v starosti 91 let v daljni Avstraliji preminila predraga mama, nona in pranona Marija Grlanc por. Štoka Za njo žalujeta sin Vittorio in hči Alda z družinami. Kontovel, Melbourne, 1992 23. avgusta t V 96. letu starosti nas je 22. 8. mirno zapustila naša predraga mama, nona in pranona Marija Sirk por. Tence Žalostno vest sporočajo sinova Albert in Karleto z družinama, vnuki Drago, Nadja, Saša in Tanja, pravnuki Aleksander, Erika in Mateja. Sv. Križ, Boljunec, Ženeva, Ztirich, 23. avgusta 1992 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Ane Odoni vd. Odoni se iskreno zahvaljujemo g. župniku Žužku, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prijateljem za nesebično pomoč. SVOJCI Katinara, Lonjer, 23. avgusta 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Olge Zeriali vd. Mauro se iskreno zahvaljujemo g. župniku, cerkvenim pevkam, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Jacobus Gallus, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Zaramelli. SVOJCI Boljunec, 23. avgusta 1992 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja in sočustvovanja ob izgubi našega dragega Jožefa Čoka se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku ter počastili njegov spomin. SVOJCI Lokev, Nova Gorica, Bazovica, 23. avgusta 1992 Ravnateljica, profesorji in neučno osebje pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek izrekajo gospe Eldi Visintin in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega moža Justa. razne prireditve Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v dneh 22., 23. in 24. avgusta tradicionalni Naš praznik v Zab-režcu pri Borštu. V večernih urah bodo igrali ansambli Krt, Taims in California. Danes popoldne bo kulturni in politični program. Delujejo kioski z jedmi na žaru in pijačami. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo žrebanje rešitev kviza Kolumb in doba odkritij v sredo, 26. t. m., ob 16.30 na sedežu knjižnice, Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstropje. Na sporedu bodo diapozitivi in pripoved Bruna Križmana o njegovih stikih z Indijanci ameriške celine. Vabljeni! 7. tradicionalno srečanje harmonikarjev Primorske bo v Senožečah v ne- roma uro pred nastopom. 73355), razna obvestila Zbor Jacobus Gallus Trst obvešča svoje člane in vse, ki bi se mu radi pridružili, da so se pričele vaje za novo sezono za moški in ženski zbor v prostorih Glasbene matice. Za informacije telefonirati na številko 382978. Foto skupina in druge organizacije prirejajo 1. fotografski ex tempore Idrija 92, ki bo 29. in 30. avgusta v Idriji ob čipkarskem prazniku. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. KD Lonjer-Katinara obvešča vse prijavljene v otroški poletni center, ki bo v Lorgerju od 24. do 29. t. m. naj se zberejo v društvenih prostorih jutri, 24. t. m., od 8.00 do 8.30. Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti. Praznovanje zup. zavetnika sv. Jerneja v Mačkoljah v nedeljo, 30. 8. 92. Ob 10.30 bo slovesna peta maša z ofrom, namenjenim postavitvi ogrevanja v cerkvi. božje in blagoslovom vseh vrst vpz Gostje bodo: kot govornik g. Rado Čuk, župnik s Predloke in kvartet CAPRIS iz Kopra s črnskimi duhovnimi pesmimi. Za ~ liku r igral domači ansambel Ogenj Lepo vabljeni. čestitke razstave septembra. je na arke prta do 13. galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00. V kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta. Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. V galeriji »Fine arts room« v Ul. del-la Guardia 16 je na ogled razstava umetniških T-Shirts, izdelanih v serigrafskem ateljeju laboratorija »P«. Razstava bo odprta do 27. avgusta vsak dan od 19. do 21. ure. mali oglasi OTROŠKE IGRAČE Q R\f | S | SUPER izbira kakovost cene Trst - Ul. Ponchielli 3 OSMICO ima odprto Emil Purič, Repen 15. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. DAJEM v najem v Trstu dobro vpeljano slaščičarno in prodajalno kruha. Za informacije tel. na št. 414673 od 9. do 13. ure razen sobote in nedelje. PO UGODNI CENI oddam apartmane v Portorožu, 300 m od morja. Telefon 0038/66 75286. PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882. KRATKODLAKE istrske goniče, stare 5 mesecev, prodam. Kočevar, Kastelec št. 7, tel. (066) 59644. PODARIM tri mucke, samčke, tigraste barve, zdrave in vajene psov. Tel. na št. 327091. VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah. PRODAJAM golf cabriolet, letnik 1982, v odličnem stanju. Telefonirati na št. 214763 ali 393148 ob delovnem urniku. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax (0481) 522250. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 23. avgusta 1992 ROZA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.44 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 16.33. Jutri, PONEDELJEK, 24. avgusta 1992 JERNEJ PLIMOVANJE DANES: ob 1.11 najnižja -34 cm, ob 8.35 najvišja 15 cm ob 13.12 najnižja 2 cm ob 18.44 najvišja 26 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinje, zračni tlak 1010,6 mb narašča, veter 6 km na uro jugovzhodni, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Pagnut, Martina Sormani, Laura Damato, Damiano Sabba-dini, Paola Radeticchio. UMRLI SO: 59-letni Ugo Vecchiato, 84-letna Natalia Tonli, 67-letni Felice Versa, 93-letna Ada Visintini, 83-letni Vladimiro Koren. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 23. avgusta 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delTOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delTOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delTOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141 -225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Drevored XX Septembra 6 (tel. 371377). Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni B (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 - Zavije. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 85 78 5 66 37 CAGLIARI 72 80 74 14 81 FIRENCE 57 10 26 38 63 GENOVA 86 13 51 66 46 MILAN 5 75 30 63 89 NEAPELJ 20 3 59 44 34 PALERMO 24 83 84 51 4 RIM 86 80 64 5 68 TURIN 18 66 90 75 12 BENETKE 23 13 17 71 63 ENALOTTO 2 2 X 2 1 1 1 2 1 1 1 2 KVOTE: 12 11 10 38.512.000,— lir 1.965.000.— lir 173.000.— lir lili lil m* CASSA Dl RISPARMIO Dl TRI ISTE Z NOVO »RANCA SPA« SE JE RODILA SKUPINA »CRTRIESTE« DIMITRIJ bo jutri rojstni dan imel, Ezio in Nerina mu želita, da bi se še dolgo dobro imel. VESNA 60 bo imela, z njo se veseli klapa vesela. Danes praznuje naša ELENA ZOBIN rojstni dan. Da bi se ji uresničile vse njene želje ji želijo Fabio, mama, papa in nonoti. Voščilom se pridružujeta teta Sonja in stric Dino. 11 pevci in kolektiv TPPZ. Danes praznuje ULIJANA PETTI-ROSSO 17. rojstni dan. Mnogo zdravja in brezskrbnih dni ji iz srca želijo teta, stric, nona in sestrična Pamela. Preoblikovanje Tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste v d.d. je pomemben dogodek, ki nam omogoča ustanovitev nove bančne skupine, ki strankam nudi še popolnejše in učinkovitejše storitve. NOVA STRUKTURA Šlo je za izbiro, s katero smo na najboljši način izkoristili naše vire, pri čemer smo imeli za cilj specializacijo treh različnih stvarnosti: CRTRIESTE FONDAZIONE V interesu javnosti si prizadeva za gospodarski razvoj in družbeno koristnost. Deluje v glavnem na področjih znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, umetnosti, zdravstva in kulture, pri čemer ohranja dosedanja prizadevanja zavoda Tržaška hranilnica Cassa di Risparmio di Trieste pri nudenju pomoči in dobrodelnih akcijah. BANČNA SKUPINA CRTRIESTE BANKA D.D. - BANCA SPA Vodilna družba ki opravlja vse dejavnosti nekdanje Tržaške hranilnice-Cassa di Risparmio di Trieste: hranilne vloge in posojila v najrazličnejših oblikah, vse bančne in finančne operacije ter storitve, kot vse ostale potrebne operacije, ki so povezane s cilji družbe. Premoženje bančne družbe znaša 304 milijarde, od katerih je 220 milijard družbene glavnice, ki je v celoti vložena v Fondazi-one. INSTRUMENT D.D. SPA SPECIALCREDITO D.D. Družbo nadzira CRTRIESTE-BANCA SPA njeno delovanje pa je usmerjeno v zbiranje hranilnih vlog in v srednje in dolgoročna posojila v vseh oblikah, kot tudi v dolgoročna posojila za nakup nepremičnin, za gradbeništvo in javna dela. Družbeni kapital znaša 30 milijard in je v celoti vložen v vodilno družbo skupine. Na ta način je bilo mogoče povečati premoženjsko osnovo, s tem pa tudi doseči večjo operativno fleksibilnost v korist storitev za stranke. PREDNOSTI Povečanje premoženja daje strankam trdnejša jamstva in jim omogoča, da sodelujejo pri družbeni glavnici. Razširitev dejavnosti - zahvaljujoč srednje in dolgoročnim posojilom in možnosti sodelovanja z drugimi finančnimi dejavniki - pa nudi strankam nove perspektive na področju bančnih proizvodov in storitev. CRTRIESTE - BANCA SPA VEDNO KONKRETNI ODGOVORI lil lili i nedeljski televizijski in radijski sporedi fT rai 1_____________________ 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Toto TV Radiocorriere 14.15 Film: Airport 77 (dram., ZDA 1977, r. Jerry Jamesom i. Jack Lemmon) 16.15 TV film: La sporca dozzi-na - Missione fatale (vojni, ZDA 1988, i. Telly Sa-valas, Ernest Borgnine) 18.00 Dnevnik 18.10 TV film: II signore di Ul-loa (dram., Šp. 1985) 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 1 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Granata, addio (zgod., It.-Šp. 1990, r. Vincente Escriva, i. Manuel Bandera) 22.15 Glasba: poklon Rossiniju 23.15 Dnevnik in vreme 23.25 Športna nedelja 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Šport: motociklizem-VN Brazilije, 0.45 golf 1.15 Film: Scuola di geni ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 9.20 Film: La marcia di Ra-detzky (kom., Avstrija 1958, i. Boy Gobert) 11.00 Variete: L'sola dei ragazzi (vodi R. Banfi) 11.45 Kratke vesti 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik in vreme 13.35 Film: La brigata del dia-volo (vojni, ZDA 1968) 15.50 Šport: IP v plavanju 16.40 Glasba: II pomeriggio del Nuovo cantagiro 18.35 Nan.: La stella del parco -Nuovo contrabbando (i. Ray Lovelock, Stefania Sandrelli) 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - II russo (i. Fred Dryer) 22.05 Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio), vmes (23.30) dnevnik in vreme 0.55 Rubrika o protestantizmu 1.25 Izobraževalna oddaja: Fernand Braudel 1.30 Film: GarQon (dram.) | jK- RAI 3___________________ 7.00 Variete: Fuori orario 8.50 Film: L'isola misteriosa e il capitano Nemo (pust., It. 1972, i. O. Sharif) 10.30 Koncert: Trio Beaux Arts 11.05 Film: Vento si alza (dram., Fr. 1955, i. Curd Jurgens) 12.25 Film: Cinngue ore in con-tanti (kom., It. 1961, r. M. Zampi, i. Cyd Charisse) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Šport: kolesarstvo, 16.00 teniški turnir Citta di Spoleto 17.00 Film: II grande scout (vestern, ZDA 1976, r. Don Taylor, i. Lee Marvin) 18.25 Risanke: BlobCartoon 18.40 Domenica gol 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: Blobcartoon 20.30 Film: California (vestern, It. 1977, r. Michele Lupo, i. Giuliano Gemma) 22.10 Variete: Blob 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Film: Re per una notte (kom., ZDA 1983, i. R. De Niro, Jerry Lewis) 0.35 Filmske novosti fr- TV Slovenija 1 | 9.40 Spored ža otroke: Živ Žav, 10.35 nad. Plamenica 11.00 Kitarski ansambel glasbene šole F. Šturma 11.30 Dok.: Kronika 12.00 Poročila 12.05 Radgonski sejem 13.05 Alpski večer 92 13.35 TV dnevnik BIH, Begunci tu z nami 15.50 Napovednik 15.55 Film: Klic trobente (ZDA 1964, r. Raoul Walsh, i. Troy Donahue) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Nan.: Splošna praksa 19.00 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.30 Dok. : Svet narave - Ama-zonija - Poplavljeni gozd 22.20 Dnevnik, vreme in šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova, vmes variete Video smešnice in nan. Polnočni klici (ZDA 1990, i. Gary Cole, Lisa Eilbacher) 24.00 Video strani r~p^ TV Koper 16.00 Film: Odvetnik (krim., ZDA 1968, r. Sidney J. Fu-rie, i. Barry Newman) 17.50 Risanke: Dedkove pripovedke 18.10 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Buck Rogers 20.40 Film: Devet ur do rame (zgod., ZDA 1963, r. Mark Robson, i. Horst Bucholz) 22.40 Žrebanje loto 22.45 Vsedanes - TV dnevnik 22.55 Aktualno: Bella TV TV Slovenija 2 14.40 Napovednik 14.45 Sova, vmes nan. Murphy Brown in Polnočni klici 16.00 Športna nedelja: Grand Prix v atletiki 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Koncert: Slovenija za Bosno (4. del) 20.30 Dok. oddaja: Ruska hiša 21.20 Nad.: Očetje in sinovi 22.30 Mali koncert: Oto Vrhovnik (saksofon) 22.45 Športni pregled CANALE S________________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Love Boat - La ragazza del sole di mezza-notte(l.in2. del) 10.30 Film: La furia di Tarzan (pust., ZDA 1952, r. Cy End-field, i. Lex Barker) 11.45 Dok.: L'arca di Noe 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Film: La montagna (dram., ZDA 1956, r. Edward Dmytryk, i. Spencer Tracy) 16.00 Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom., It. 1968, r. R. Deodato, i. Little Tony) 18.00 Variete: Ouattro salti a... 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Anche gli angeli mangiano fagioli (kom., It. 1973, r. Enzo Barboni, i. G. Gemma, Bud Spencer) 22.50 Nan.: I Robinson 23.15 Aktualno: Le notti di Marta (vodi M. Marzotto) 0.15 Dnevnik TG 5 0.30 Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It. 1954, r. A. Blasetti, i. Sofia Loren, M. Mastroianni) 2.00 Nočni spored RETE 4___________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.20 Aktualno: Lui lei 1‘altro 8.50 Nanizanke: I Jefferson (i. Sherman Hemsley), 9.25 Strega per amore, 10.00 La baia dei delfini 11.00 Risanke: Ewoks 11.50 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nadaljevanka: Sentieri 14.25 Variete: Grand Hotel 16.25 Nanizanka: Hotel - Čare memorie? (i. J. Brolin) 17.30 TG 4 vesti 17.55 Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario - De-butto in societa 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanka: Gloria sola contro il mondo 20.00 Variete: Bellezze al bagno (vodi Patrizia Rossetti) 23.00 Film: Una domenica des-tate (kom., It. 1962, r. Giulio Petroni, i. Ugo Tognazzi, Eddie Braker, Raimondo Vianello), vmes (23.30) TG 4 vesti in pregled tiska 1.15 Nan.: Lou Grant 2.10 Nočni spored ITAUA 1_________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Nanizanka: Cristina 7.30 Otroška varieteji Bim Bum Bam, La nostra inviata, aktualnosti in risanke 9.45 Nanizanke: La časa nella prateria - L'albero genea-logico, 10.45 Hazzard -Sempre due sempre Duke, 11.45 La donna bionica -Per le strade di Parigi (i. Lindsay VVagner) 13.00 Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich) 14.00 Odprti studio 14.20 Film: Il giudizio universale ((kom., It.-Fr. 1961, r. Vitto-rio De Sica, i. V. Gassman, Renato Rascel) 16.30 Nanizanke: Giustizieri della citta, 17.30 T.J. Hoo-ker, 18.30 Riptide - La Croce uncinata 19.30 Odprti studio 19.45 Variete: Mai dire TV 20.30 Film: Fuga da Alcatraz (dram., ZDA 1979, r. Don Si-egel, i. Clint Eastwood) 22.40 Variete: Drive in Story 0.40 Studio šport 1.00 Odprti studio 1.10 Pregled tiska 1.25 Nočni spored ODEON_________________ 13.00 Risanke 14.30 Nanizanki: Casalingo su-perpiu, Galactica, 15.30 College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera, Stazione di polizia 17.00 Nanizanki: Automan (i. Desi Arnaz jr.), 18.00 Navy 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 TV film: Gloria Vanderbilt (i. Bette Davis, 1. del) 22.30 Za kulisami 23.30 Benvenuti a... Australia TMC____________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Nan.: L'isola del mistero, 10.30 Le isole perdute 11.00 Neurejeni potopis 12.00 Papežev blagoslov 12.30 Film: Addio Miccy (pust., VB 1967, r. Jack Couffer) 14.30 Šort: kolesarstvo (iz Ziiric-ha), 16.00 beach volley 17.30 Film: Ritorno a Colansdale (kom., ZDA 1984) 19.30 Šport: High Seven 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Film:... e tutti risero (kom., ZDA 1981, r. Peter Bogda-novich, i. Ben Gazzara, Audrey Hepburn) 23.40 Monaco mon amour 0.25 Film: The Bitch 2.10 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.00 Telefriuli non stop 10.30 Film: La grande pioggia 16.00 Nan.: Diamanti 17.00 Dok.: Storia nella storia 18.00 Nanizanka: Adderly 19.00 Športne vesti 19.30 Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico) 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Il traditore di Fort Alamo (pust., ZDA 1953) 22.30 Športne vesti 23.00 Variete: Vernice fresca TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Franz Joseph Haydn; 10.30 New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Igra: Kakor listje; 18.10 Južnoameriška folklora; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.30 International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. nu 111111 ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi : ::: llIllllllBI nr rai i_____________________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9.05 Nan.: La zia di Franken-stein - La nascita 10.05 Variete: Cera una volta... Io Renato Rascel 11.15 Risanke: Hallo Kitty U.30 Nan.: Diociottanni 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: I giganti toccano il cielo (pust., ZDA 1957) 15.50 Film: Donne, mitra e diamanti (pust., Fr. 1964) ”15 Aktualno: To je RAI 1 17.25 Nogomet: Fiorentina-SND Jjj-15 Dnevnik 1 18.20 Risanke: Hallo Kitty 18.40 Dok.: Atlante Doc 19.40 Aktualno: Il našo di Cleo-patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Tutti a časa (vojni., It. 1960, r. Luigi Comecini, _ i. Alberto Sordi) 22.40 Dnevnik 1 22.55 Glasba: Nočni rock 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti RAI 2 n 6.50 Aktualno: Galatheus 7.00 Otroški variete 9.25 Rubrika: Verdissimo 9.45 Rubrika o židovski kulturi 10.15 Film: Canal Grande (kom., It. 1943) 11.30 Kratke vesti 11.35 Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore a ghiaccio 13.00 Dnevnik in vreme 13.35 Variete: Videocomic 13.45 Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: Frenesia delLestate (kom., It. 1964) 17.10 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.25 Kratke vesti 17.30 Na.: Faber 1'investigatore 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Il commissa-rio Kress, nato vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Gledališče 92: Ditegli sempre di si (kom., i. Edu-ardo De Filippo) 23.20 Dnevnik 23.35 Vremenska napoved Gledališče 92: Werther (opera, dir. Riccardo Chailly) RAI 3 | 7.00 Televideo 12.00 Film: Senza pieta (dram., It. 1948, r. Alberto Lattua-da, i. Carla Del Poggio) 13.25 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Koncert: Uto Ughi in be-ethovnove sonate za violino in klavir 15.30 Dok.: Reka Sepik 16.25 Šport: EP v hitrostnem smučanju na vodi 17.00 Film: Bobby il maggior-domo (kom., ZDA 1950, r. G. Marshall, i. Bob Hope) 18.45 Rubrika Derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.05 Risanke: BlobCartoon 20.25 Nogomet: Juventus-ZDA (turnir Baretti) 22.15 Drobci 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Nan. Perry Mason: Il de-stino e segnato 23.40 Variete: Stasera che sera! 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Film: Un bellissimo novembre (kom., It. 1969) fr TV Slovenija 1 j 9.10 Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik (10. del), 9.40 Ciciban, dober dan 10.00 Nad.: Poročen moški 11.05 Forum in Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 17.15 Napovednik 17.20 Dober dan, Koroška 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Gnezdo, 18.30 Lonček kuhaj - Piškoti 18.40 Znanstvena serija: Ljubitelji narave 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Mednarodna obzorja: Portugalska 20.50 TV drama: Marika leti z letalom (r. Boris Damov-ski, J. Popovska) 21.50 Dnevpik, vreme, šport, Žarišče 22.40 Napovednik 22.45 Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka in Polnočni klici ter nad. Hemin-gway (zadnji del) fP) TV Koper_______________ 16.00 Film: Devet ur do rame (zgod., ZDA 1963) 18.05 Nanizanka: Prosim, ne jejte marjetic 18.30 Studio 2 šport 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Buck Rogers 20.40 Film: Rdeča past (krim., Nem. 1963, r. Alfred Voh-rer, i. Klaus Kinski) 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik 22.15 Mednarodni festival folk glasbe: Folkest (1. del) 22.55 Šport: Beach volley 23.35 Nanizanka: Buck Rogers TV Slovenija 2 17.15 Sova, vmes ameriške video smešnice in nan. Polnočni klici 18.30 Športni pregled 19.00 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Dok.: Klasični dosežki v oblikovanju 20.25 Tomo Česen predstavlja 20.35 Film: Krokar (dram., Fr. 1943, r. Georges Clouzot) 22.25 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske LH~CANALE 5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Arnold (i. G. Coleman), 9.00 Časa Kea-ton - Un amore piu grande, 9.30 Love Boat - Abile e ar-ruolato, 10.30 La famiglia Bradford, 11.30 Otto sotto 12 n Un tetto 4.00 Kviz: Il pranzo e servito Unn (vodi D. Mengacci) JJ.O0 Dnevnik TG 5 , 8-40 Variete: Non e la RAI 4-00 Aktualno: Forum (vodi .. Rita Dalla Chiesa) •00 Nan.: I Robinson - Effetto terra terra, 15.30 Denise -]Rn Accadde una notte ifi 00 Otroški varieteji in risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 2o „„ 19-00 La ruota della fortuna 20 dnevnik TG 5 •46 Variete: Il TG delle vacan-20 m m," Predstavitev. du Film: Turne (kom., It. 1989, t- Gabriele Salvatores, i. Laura Morante, Fabrizio 22 oo °entivoglio) 23 no delle vacanze 0 Variete: Maurizio Costan-4o Show, vmes (24.00) 2 no Dnevnik TG 5 o Programi non stop 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nan.: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professore 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete in risanke 13.00 TG 4 vesti 13.55 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nad.: Sentieri, 14.30 Maria, 15.15 Io non čredo agli uo-mini, 15.55 Ines, una segre-taria da amare (i. A. Gutier-rez), 16.25 Manuela 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei l'altro (vodi Marco Balestri) 18.20 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop), 20.30 Cristal (i. J. Rodriguez) 21.30 Nadaljevanka: Maria (i. Greda Colmenares) 22.30 Film: Il ladro (dram., ZDA 1957, r. Alfred Hitchcock, i. Vera Miles, Henry Fonda, Anthony Quayle), vmes (23.30) nočne vesti 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 1.45 Hotel 2.35 Nočni spored 6.30 Pregled tiska 6.40 Nanizanka: Cristina 7.10 Otroški variete Ciao ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - La donna canno-ne, 10.45 Hazzard - Non e tutto oro quel che luccica, 12.00 La donna bionica 14.00 Otroški varieteji Ciao Ciao in risanke 16.00 Nan.: Adam 12 - Scompar-so, 16.30 Giustizieri della citta - I giustoizieri, 17.30 T.J. Hooker - Uccise per legge (i. William Shatner), 18.30 Riptide 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 TV film: Un ponte di guai (kom., ZDA 1985, r. Nicho-las Meyer, i. Tom Hanks) 22.40 Nanizanki: Star Trek -11001001, 23.40 La guerra dei mondi - Il cinguantesi-mo anniversario 0.40 Odprti studio, pregled tiska in studio šport 1.10 Šport: motociklizem-VN Brazilije 1.45 Nočni spored 14.00 Nan.: Heidi, Galactica, 15.30 College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera, 16.30 Stazione di polizia 17.15 Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez), 18.00 Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 TV film: Gloria Vanderbilt (i. Bette Davis, zadnji del) 22.30 News magazine: Telefacts 23.00 Film: American Gothic TMC 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Variete: Ottovolante 10.30 Nan.: Trnek Driver, Doris day Shovv, 12.001 misteri di Nancy Drew 13.00 TMC News - Šport News 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete: Arniči mostri 15.15 Nan.: Autostop per il cielo 16.15 Film: Gli avvoltoi (vestern, ZDA 1948, i. R. Scott) 17.55 Film: Solo il cielo lo sa (kom., ZDA 1947, i. Robert Cummings) 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Šport: Linea goal, 22.35 rubrika o motorjih Crono 23.25 Vesti: TMC News 23.45 Aktualno: Srečanje 0.30 Film: La vita e meraviglio-sa (fant., ZDA 1946) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Kratke vesti 16.05 Ena rastlina na dan 16.30 Risanke: Shirab 17.30 Rubrika 18.05 Nanizanka: Adderly 19.00 Večerne vesti 19.30 Speciale tiri e ritiri 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Le bianche scogliere di Dover (dram., ZDA 1944) 22.45 Nočne vesti 23.15 Ena rastlina na dan TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MPZ Fantje izpod Grmade; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Veter; 15.00 Nad.: Modra puščica (1. del); 15.40 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Johannes Brahms; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Uspeh pobudnikov odbora za referendum o financarski šoli Na Občini so včeraj že predstavili prvih 1.825 podpisov za referendum Od jutri do nedelje v Novi Gorici Drugi mednarodni turnir backgamma in black-jacka Osem predstavnikov Odbora, ki se zavzema za razpis referenduma o gradnji šole-vojašnice za finančno stražo na letališču, je včeraj dopoldne v tajništvu občine izročilo 86 pol s 1825 overovljenimi podpisi in tako v bistvu izpolnilo, znatno pred zapadlostjo roka, v občinskem statutu predvideni pogoj. Predlog za razpis referenduma mora namreč s svojim podpisom podpreti vsaj 1.500 občanov. Ta osnovni pogoj je bil torej dosežen in presežen. Ker se zbiranje podpisov nadaljuje in ker je bil odziv goriških občanov doslej nepričakovano dober, bodo do zapadlosti roka, to je do 7. septembra, predvidoma vložili še dodatne sezname. Pobudi zbiranja podpisov so se prav te dni odzvali v Štandrežu, na nekaterih mestnih območjih pa se na akcijo šele pripravljajo. V tem trenutku je pomembno, da se zbere čimveč podpisov, kajti zagovorniki načrta, ki bi uničil okrog trideset hektarjev zelenih površin na letališču, še zmeraj vztrajajo pri smotrnosti in nujnosti gradnje objekta na že predhodno določenem mestu. Z različnimi prijemi skušajo vplivati na javno mnenje, da je pač že vse določeno in da gre za vprašanje, o katerem občani naj ne bi imeli možnosti odločati na referendumu. V tem smislu je razumeti tudi intervju goriškega prvega občana v krajevnem časopisu. Iz takega zadržanja bi lahko sklepali, da vodilni v strankah in na občini nočejo videti (in upoštevati) dejanskega razpoloženja občanov in s tem dejansko usmerjajo vodo na mlin raznih avtonomističnih gibanj, kar se bo zelo verjetno poznalo že na prihodnjih volitvah v pokrajinski in deželni svet, čez nekaj mesecev. Že zdaj je v vrstah tradicionalnih strank občutiti strah pred takim razvojem in napredovanjem avtonomističnih gibanj. Ob koncu pa še informacija, da goriški občani, ki tega še nido storili, lahko za razpis referenduma podpišejo vsak dan od 9. do 12. ure na županstvu, v volilnem uradu, danes od 9. do 12. ure pa bodo zbirali podpise tudi na glavnem trgu v Štandrežu, kjer se je tudi ustanovil poseben odbor. S seboj naj prinesejo veljavni osebni dokument. Na sliki (foto Klemše) predstavitev pol s prvimi 1825 podpisi za referendum. V prostorih novogoriške igralnice se bo od jutri do nedelje 30. avgusta odvijal drugi mednarodni srednjevropski turnir v back-gammonu in black-jacku. Po lanski izvedbi, katere se je kljub takratnim težkim časom udeležilo 38 tekmovalcev iz vsega sveta, so se pri novogoriškem Hitu odločili nadaljevati to pot in vključili to prireditev v niz promocije svoje turistične ponudbe. Backgammon je igra stara 4.500 let, ki je razširjena po celem svetu. Mednarodna zveza WBF šteje 33 držav članic, med katerimi je tudi Slovenija. Srednjevropski turnir, dosedaj edini v Sloveniji, je vključen v Golden Circuit in velja letos tudi kot zadnja etapa italijanskega prvenstva. Pričakujejo 70 do 80 tekmovalcev, ki si bodo delili nagrade v skupni višini tridesetih milijonov lir. Program prireditev predvideva za jutri in torek seminar o black—jacku, v sredo pa se bo od 18. ure dalje vršil drugi turnir v black—jacku. Od četrtka do sobote se bodo gostje lahko pomerili na teniških igriščih, predvideno so izleti v postojnsko jamo in v Lipico, od petka 28. do nedelje 30. pa se bo vršil drugi turnir v backgammonu za sred- njevropski pokal Casino Nova Gorica. Vpisovanje je možno do petka zvečer, predvidene so tri kategorije, od začetnikov do profesionalcev. Letošnji turnir bo posebej zanimiv, ker bo zaradi izredne borbenosti in izenačenosti na dosedanjih tekmovanjih odločitev o državnih italijanskih prvakih v vseh treh kategorijah padla prav v nedeljo v Novi Gorici. AWS razna obvestila SPD Gorica - rekreacija priredi 29. in 30. avgusta izlet po Fužinskih planinah. Podrobnejša pojasnila po telefonu 81827 ali 30835. SPD Gorica priredi 29. in 30. t.m. izlet v Avstrijo z vzponom na Sonnblick (3105m). Vodi Miran Čotar. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila po tel. 30995. Šola Glasbene matice Gorica sporoča, da bo potekalo vpisovanje za šolsko leto 1992/93 od 1. do 11. septembra ob delavnikih od 10. do 14. ure na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 531508. Knjižnica D. Feigel obvešča, da je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta. Občinska knjižnica v Doberdobu bo do 11.9. delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure. Občina Sovodnje bo priredila rekreacijsko telovadbo in sicer ob torkih in petkih. Prvo srečanje bo 22. septembra ob 21. uri. Pojav močno prisoten med Kapelo in Rdečo hišo V tem vročem poletju občanom zdaj nagajajo tudi žuželke Letošnje poletje bo ostalo zapisano kot zelo vroče in sušno, številni Goričani pa se ga bodo spominjali tudi zaradi nadležnih madežev, ki se zlasti v večernih urah nabirajo na terasah, okenskih policah, avtomobilih, perilu itd. Zdi se, da se je pojav, v izrazitejši obliki, začel v drugi polovici julija in je še najbolj prisoten na območju med Rdečo hišo in Kapelo. Vendar je čuden "dež", ki se po nekaj urah spremeni v nadležne strdke, prisoten tudi v drugih predelih mesta. Najbolj so kapljice vidne na avtomobilskih šipah in drugih gladkih površinah. Za kaj pravzaprav gre ? Nekateri od prizadetih občanov so se obrnili do funkcionarjev službe za javno higieno goriške KZE, ki so si prizadeto območje ogledali, vzeli vzorce in čez nekaj dni tudi ugotovili izvor madežev. "Gre za organsko snov, iztrebke raznih žuželk", nam je v telefonskem pogovoru potrdil funkcionar pristojne službe KZE. Zadeva je lahko sila ne-všečna, vendar ne predstavlja nobene nevarnosti za zdravje občanov. Tako menijo pri KZE, kjer so vzorce pregledali pod mikroskopom in ugotovili prisotnost cvetnega prahu. To pa je po njihovem zanesljiv pokazatelj, da gre za organsko snov, iztrebek. Katera vrsta žuželk se tako brezobzirno obnaša pa pri KZE niso ugotavljali. Na vprašanje zakaj je pojav tako prisoten prav na področju med Kapelo in Rdečo hišo je mogoče odgovoriti z domnevo, da gre za precej gozdnato območje in za precejšnjo prisotnost sadnih dreves. Prav te okoliščine naj bi omogočale ali celo pospeševale razmnoževanje žuželk, ki letajo v večernih in nočnih urah in seveda ob tem spuščajo iztrebke. Na vprašanje, če je pojav časovno omejen, smo dobili odgovor, da bo nevšečnost zelo verjetno izginila s prvim jesenskim dežjem. Ko se bo predvidoma ozračje znatno ohladilo in bo v zraku spet dovolj vlage. Sklenil pa se bo tudi razvojni ciklus žuželk, ki so danes na zatožni klopi, pa čeprav še nimajo imena. Povsem naraven pojav torej, pravijo na KZE in odveč je sleherna bojazen. Neutemeljene pa so tudi različne domneve o sesedanju umazanije, oziroma prašnih delcev, ki lebdijo v zraku. Ostaja seveda ugotovitev (in izkušnje) občanov, da gre kljub vsemu za sila nadležno stvar, saj je čiščenje pomazanih površin zahtevno in zamudno, sušenje perila v tem času pa na odprtem skorajda nemogoče. PAJK’S SHOW V četrtek, 27. t.m. ob 20.45 v centru "Al CACCIATORI" v Sredipolju (Redipuglia — ul. III Armata 20) prvi poletni rodni PAJK’S SHOW Pester "vodni” in zabavni program: - nastopajo ekipe iz Gorice, Oslavja, Sovodenj,... Kraševci, Brici, bankirji itd ter nekateri ugledni gostje. Ob zaključku ” Špaghettattta” Priporočamo vam udeležbo. Vabljeni! Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete v uradu Kulturnega doma v Gorici - ul. I. Brass 20 - tel. 33288. S podelitvijo priznanj Placidu, Nobilu in Pasquiniju zaključen natečaj Amidei S slovesno razglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo priznanja 11. natečaja Sergio Amidei za najboljšo scenografijo, se je sinoči na go-riškem gradu sklenil uradni del letošnje filmske manifestacije, ki sta jo pripravili Goriška občina in Združenje Sergio Amidei, ob materialni pomoči dežele in s pokroviteljstvom italijanske državne kinoteke. Nagrajeni so bili Michele Placido, Angelo Pasguini in Roberto Nobile za scenografijo v filmu "Le amiche del cuore", pri katerem Placido nastopa kot režiser in scenarist. Za nagrado Sergio Amidei se je potegovalo devet filmov, ki jih je že pred meseci izbrala žirija znanih italijanskih filmskih delavcev, producentov, režiserjev, scenografov in igralcev, ki ji je predsedoval scenarist Age. Vrteli so jih vsak večer od 13. avgusta. Izbor se je začel z Monicellijevim filmom Parenti serpenti (ta film je kakor so sinoči sporočili užival naklonjenost občinstva) zaključil pa v petek s Placidovim Le amiche del cuore. Enajsti natečaj za nagrado Sergio Amidei je publiki ponudil, poleg filmov, ki so se potegovali za priznanje, tudi retrospektivo znanih filmov, za katere sta scenografije napisala Age in Scarpelli. Tako so sinoči, prav na čast njima, Zaradi poškodb, ki jih je zado-bil v prometni nesreči, se v bolnišnici na Katinari zdravi 30-letni Luciano Visintin iz Gorice (Lečnika) ul. Campagna bassa 34. Včeraj, okrog 9.30 je nerodno padel z motorjem. Pri nesreči ni bil, kot se zdi, soudeležen nihče drug. Ob padcu je Visintin udaril z glavo ob tlak, ter zadobil pri tem precej hude poškodbe. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v bolnišnici v Gorici, so ga s helikopterjem prepeljali na Katinaro, na nevrokirurški oddelek zaradi suma poškodb lobanjskih kosti in prisotnosti strdka na območju možgan. Zdravniki so si zaenkrat pridržali prognozo. Končno osvežitev in nekaj dežja Močna vendar žal kratkotrajna ploha je včeraj popoldne osvežila ozračje in obenem naznanila, da predvajali na velikem zaslonu film La grande guerra, izdelan pred več kakor tridesetimi leti. Sinočne slovesnosti pod velikim šotorom so se seveda udeležili trije zmagovalci, oziroma nagrajenci Placido, Nobile in Pasguini ter številni predstavniki italijanskega filma. O pomenu in ciljih pobude sta spregovirila predsednik združenja S. Amidei, senator Darko Bratina in občinski odbornik Ro-dolfo Žiberna, medtem ko se je scenarist Age poklonil spominu pred dvema mesecema umrlega člana žirije in odličnega filmskega ustvarjalca Franca Cristaldija. Preden se bo nad letošnjo prireditvijo dokončno spustil zastor, si bodo ljubitelji filma danes lahko Ogledali še dve deli: ob 18. uri film Ettora Scole Ceravamo tanto amati, ob 20.45 pa Monicellijev I compagni. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada smo prejeli podatke za obdobje od 15. do 22. avgusta: Rodili so se: Kevin Marcosig, Davide Fabris, Lucrezia Cosson, Tomaž Zotti in Simone Antonio Zanini. Umrli so: 31-letna Esterina Danussi, 86-letna gospodinja Caterina Korenjak vdova Zamar, 93-letna upokojenka Albina Dorni, 81-letni upokojenec Lino Sta- še poletje nagiblje v drugo polovico. Na ožjem goriškem območju je naliv trajal slabe tričetrt ure. Dovolj, da je voda preplavila ulice v mestu, saj je odpadlo listje zamašilo jaške kanalizacije, odločno premalo za izsušene njive in vrtove. Tistih nekaj padavin je pomenilo le osvežitev. Suša je v zadnjih dneh prizadela precejšnjo škodo tudi na Goriškem in v Vipavski dolini, čeprav posledice še niso tako katastrofalne kakor v drugih predelih Slovenije. Najbolj so si, vsaj začasno, oddahnili vodovodarji, saj se bo poraba vode za dan ali dva precej umirila, to pa bo pripomoglo k temu, da bodo deloma obnovili zaloge v rezervoarjih. Vremenoslovci sicer napovedujejo, da bo včerajšnje poslabšanje vremena kratkotrajno in obljubljajo še nekaj poletja. bon, 77-letni upokojenec Guerrino Furlan, 71-letni upokojenec Ernesto Koren, 58-letni trgovec VValter Gallo, 78-letna upokojenka Caterina Cumin, 86-letna gospodinja Ines Povcleri vdova Span-ghero, 80-letna gospodinja Caterina Stecchina vdova Bosini, 67-letna upokojenka Ludmilla Gravina, 70-letni upokojenec Gigino Paron, 72-letni upokojenec Bruno Moschion, 88-letni upokojenec Luigi Di Blas in 86-letna upokojenka Fe-licita Volk vdova Martola. Oklici: Uradnik Nicola Pieri in uradnica Franca Petrussa, uradnik Gregorin Comelli in natakarica Viviana Peteani, finančni svetovalec Roberto Blažič in gospodinja Marisa Canino, trgovec Aldo Sclauzero in uradnica Laura Sturm, uradnik Paolo Zucchiatti in učiteljica telesne vzgoje Ornella Padovan, uradnik Rodolfo Černič in uradnica Maria Cristina Bordin, geolog Fulvio Iadalora in uradnica Gig-liola Scotta', uradnik Stefano Gallas in uradnica Rossella Musini. _____________izleti_____________ Društvo slovenskih upokojencev priredi od 21. do 26. septembra 6-dnevni izlet v Versilio, Cingue Terre, Lucco in na otok Elbo (2 dni). Zaradi rezervacije mest bo vpisovanje samo na sedežu društva do 9. septembra. Podrobnejši program dobijo interesenti ob vpisu. _____________kino_______________ Gorica VITTORIA Zaprto. CORSO 16.00-22.00 »House 4 — presenze impalpabili«. VERDI 16.00-22.00 »Come essere donna senza lasciarci la pelle«. Tržič COMUNALE Zaprto. ENCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.30 in 20.30 »Gladiator«. SVOBODA Šempeter 18.30 »FX — 2«. DESKLE 20.00 »Ricochet«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI Rita - ul. Don Bosco 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel. 40497. __________pogrebi_____________ Jutri, ob 8. uri Vito Dugo iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 9.30 Felicita Volk iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Adelma Bisiach vdova Salvetere iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Matesich poročena Podbersig iz Vidma v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče ter ob 13.15 Maria Pecorari poročena Bressan iz splošne bolnišnice v Faro. Hudo ranjen ob padcu Priznanje za našo rojakinjo z Laškega, ki piše pesmi TVV • a 1* • VVe • v VV« • e i VV» • rise v italijanščini, španščini in slovenščini Njen cilj: uveljavitev v širšem okolju Lilijana Visintin je v nedeljo, 2. avgusta v znanem letoviškem kraju Barcis, v dolini Cellina, prejela prvo nagrado za poezijo v manj-šinjskem jeziku na nagradnem literarnem večjezikovnem natečaju "G. Malattia della Vallata". Med 144 poslanimi deli so izbrali, v kategoriji poezije napisane v neitali-janskem jeziku, Lilijanino poezijo z naslovom Balada. Pesem je seveda napisana v slovenščini. Priznanje v Barcisu je bilo vzpodbuda, da smo se z Lilijano zapletli v pogovor o poeziji. Visintinova pravi, da bi svojo poezijo zelo težko opredelila. Na začetku vsake njene poezije so predvsem občutki, šele nato vse ostalo. Lilijana pravi, da najraje piše v italijanščini, četudi piše tudi v slovenščini in španščini. Na vprašanje, zakaj tudi v španščini, Lilijana tako odgovar-ja:"Moja mama je imela starše v Argentini, tam so živeli in tudi moja dva sta šla tja za nekaj let, naučila sta se španščine in mi jo v mladih letih posredovala ob slovenščini in italijanščini. Ne hvalim se, da jo poznam imenitno, a vendar dovolj, da sem vanjo zaljubljena. Poleg tega mislim, da je naj večji pesnik vseh časov, vsaj meni je najbolj všeč, Lorca. Lorca v španščini zveni čisto drugače kot pa v prevodu! Svoje poezije včasih napišem najprej v italijanščini in jih potem prevedem v slovenščino in španščino, pesmi, ki pa nastanejo v slovenskem jeziku, so veliko bolj enostavne in bolj jasne kot pa tiste, ki so v italijanščini." O jeziku svojih pesmi pravi Lilijana Visintin takole:" Zame je predvsem važna beseda, melodija besede, zvok in šele nato smisel in pomen. Jezik skušam tako prirediti, da je v pesmi vsaka beseda boleče sama in jasna. Zadnje čase se poslužujem tudi mitologije. Moja poezija je zelo trda, moška poezija je veliko bolj nežna kot moja. V pesmih govorim veliko o notranjih stiskah, ne pišem ljubezenskih pesmi, ker jih nočem. Grem pač proti toku, kot je proti toku tudi moje pisanje v treh jezikih. Nočem biti velika med Slovenci v zamejstvu, ker je tu pač kaj hitro vsakdo velik, hočem iti širše, dlje, se bolj odpreti v svet, v katerem živim, ki je predvsem italijanski. Hočem uspeti tudi v italijanskem kulturnem svetu. V mojih pesmih ima posebno vlogo preteklost, morda še najbolj otroštvo. Moja poezija pa morda izgleda konceptualna, saj sem realist s kančkom pesimizma, katerega pa bi raje imenovala melanholijo, kar pa ni nič čudnega, saj sem slovenskega in slovanskega porekla. V poeziji se ne skrivam za besedami, ne iščem velikih in nepotrebnih metafor, o meni govori poezija in jaz zato nočem govoriti o svoji poeziji." In kaj naprej, Lilijana? "Rada bi izdala knjigo, a ne zanima me biti poznana samo med zamejci, samo med Slovenci, ker želim iti med širšo publiko. Slovenci se po mojem mnenju premalo odpirajo ostalim, bojijo se vsake izpostavitve, jaz nočem ostati zaprta! Vem, da se sliši megalomansko, a vem, da mi bo uspelo. Grem se bojevat na teren, kjer je vse veliko težje, ker je konkurenca večja. Zadnje čase veliko berem Dickinsona in Kosovela, med zamejci mi je najljubši in ga zato tudi najbolj cenim, Aleksij Pregare, ki je naravnost fantastičen. Morda bi rada v poeziji spojila ta moj usodni fatalizem z znanostjo, sedaj veliko berem o kozmosu. Usodnost in naključje sta namreč zelo povezana. V poeziji se lepše izrazim kot pa v govorjenju, tudi sedaj je tako, tudi tem intervijuju je tako. Upam, vseeno nekaj razumeli, upam." Bodo, Lilijana, bodo. Pa še kaj lepega napiši in objavi! Na sliki Lilijana med branjem nagrajene poezije na natečaju v Barcisu, 2. avgusta letos. (J.P.) Gorica sredi mednarodnega zanimanja Od 26. avgusta letošnji svetovni folklorni festival . ‘ V A-~- ■>? : ■ a g~T^'lU Mednarodni festival folklore, od 26. do 30. avgusta, bo Gorico, vsaj za nekaj dni, postavil v središče mednarodnega dogajanja. Udeležba bo letos še posebno pestra, saj bomo, poleg plesov in pesmi evropskih narodov, lahko uživali ob predstavitvi bogatega foklornega izročila azijskih, afriških in južnoameriških ljudstev. Udeležbo na skorajšnjem festivalu so potrdile naslednje skupine: iz Velike Britanije skupini ”Newton Aycliffe Pipe Band" in "Newcastle Highland Dance Group" iz mesta Durham, iz Slovenije prihaja znana in morda najboljša slovenska folklorna skupina "Tine Rožanc" iz Ljubljane, iz Japonske prihaja skupina iz Tokija "Kakuji Saitorisashi", Španijo zastopa folklorna skupina iz Granade "Asociacion Provincial De Coros Y Danzas", iz Dakarja v Senegalu prihajajo člani skupine "Les Ballets Bougarabou", Bolivijo bodo zastopali predstavniki skupine iz La Paza "I Tinkunaku", iz Urugvaja prihaja skupina "Duo Tiempo Nuevo", gostitelje bodo zastopali člani skupine 'Eco del Gargano" iz mesta San Gio-vanni Rotondo blizu Foggie, Čile bo zastopala skupina "Chamal" iz Santiaga, Belorusijo skupina iz Mogileva. Kot zadnjo predstavljamo še mehiško folklorno skupino "Balett del Ateneo Fuente" iz mesta Saltillo. Prvo srečanje z nastopajočimi bo že v sredo 26. avgusta, na trgu Cesare Battisti s koncertom godbe na pihala in uradnim pozdravom goriških oblasti. Ob tej priložnosti bodo prižgali plamen prijateljstva, ki bo gorel v znamenje spoštovanja in prijateljstva med vsemi narodi, ki so zastopani na festivalu folklore. Takoj zatem se bo začel nastop folklornih skupin, ki se bo nadaljeval tudi v četrtek, petek, soboto, slovesno pa se bo zaključil v nedeljo, ko bo 27. folklorna parada, ob koncu parade bo velika gala predstava vseh nastopajočih na festivalu. V primeru slabega vremena bodo nastopi folklornih skupin v veliki dvorani U.G.G. Ob uradnem delu 22. mednarodnega festivala bo potekal tudi praznik folklore z enogastronomskim poudarkom. Vstopnine za nastope v tekmovalnem delu ne bodo pobirali. Med 22. svetovnim festivalom folklore bo v Gorici potekal tudi mednarodni kongres na temo: "Ljudska kultura in multietnična družba". Udeleženci se bodo zbrali v soboto, Ob 9. uri, v občinski sejni dvorani. Na sliki nastopajoča skupina iz Japonske Ustanovljen je bil leta 1952 deluje pa na območju štirih občin Goriški muzej ustanova z razvejano dejavnostjo Goriški muzej praznuje letos Pomemben jubilej, 40-letnico ustanovitve. Razlog več, da bralcem Pobliže predstavimo to ustanovo ltl obenem priporočimo obisk ene °d številnih zbirk, oziroma odjekov. za katere skrbi muzej. Prepogosto se nam namreč do-Aieva, da našo bližnjo okolico že oobro poznamo in zanimivosti iš-cerno v znanih prestolnicah. Resica je precej drugačna. Preveč-*rat namreč svojih korenin in ožje nornovine ne poznamo dovolj, ali Pa je ne znamo dovolj ceniti. Zato u9i predstavitev ne bo odveč. Goriški muzej je pokrajinska Ustanova splošnega značaja in de-tuje na območju občin Nova Goriča, Ajdovščina, Tolmin, Sežana in .Prija. Ustanovljen je bil leta 1952 u ima svoj osrednji sedež v gradu ^ romberk pri Novi Gorici. V gra-U delujejo uprava in oddelki za ^heologijo, etnologijo, kulturno Bodovino, umetnostno zgodovino tu je tudi knjižnica in nekaj de-P°]ev. V zadnjem času si je Goriš-1 muzej pridobil vsaj še nekaj Prostora. Dobil je namreč vilo artolomei v Solkanu. . stalna zbirka Goriškega muzeja q Urejena na gradu Kromberk. s ?ted je možen vsak dan (razen li k e) °d 8. do 14. ure, ob nede-Jau Pa od 13. do 17.ure. z Stalna zbirka Goriškega mu-t 7a v gradu Kromberk obsega ko razstave, galerijo starejše li-vne umetnosti, stalno razstavo in gorskih likovnikov 20. stoletja j^tturno-^odovinski oddelek. je h^a nameščena v gradu, ki v . do konca druge svetovne lue v lasti grofov Coroni-Gronberg iz Gorice. Ti grofje so ga tudi dvakrat popravljali, saj je bil med prvo in drugo svetovno vojno popolnoma uničen, z njim pa na žalost vse, kar je hranil. Dalje sta v muzeju še etnološki oddelek, ki z etnološkega vidika predstavi različne kraje Primorske in arheološki oddelek, ki prikazuje predvsem arheološko preteklost Mosta na Soči. V grajskem parku pa je urejen lapidarij. Goriški muzej upravlja številne zbirke in objekte tudi v drugih krajih na Primorskem. Spominska soba pesnika Alojza Gradnika v Medani v Brdih je trenutno zaradi popravilnih del še vedno zaprta. Muzejska zbirka Grad Dobrovo je bila odprta v lanskem letu, hrani veliko zbirko grafik svetovno znanega slikarja, briškega roja- ka, Zorana Mušiča. Poleg tega pa je v gradu na ogled še zbirka srednjeveške in novoveške keramike ter prikaz srednjeveškega slikarstva v Goriških Brdih. Zbirka je odprta ob sredah, četrtkih in petkih ter ob sobotah od 12. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure. Muzejska zbirka soške fronte je nameščena v spodnjih prostorih restavracije na Sveti Gori, ki privabi veliko obiskovalcev, odprta pa je vsak dan (razen ob ponedeljkih in torkih) od 12. do 17. ure in ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure. Trentarska muzejska zbirka je postavljena v bivši italijanski kasarni Na Logu v Trenti in je pretežno etnografskega značaja, prikazuje pa življenje nekdanjih Trentarjev. Čez poletje je zbirka na ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Že od leta 1966 je odprta rojstna hiša pesnika Simona Gregorčiča na Vršnem, prelepem kraju, ki ga pa žal obišče premalo ljudi. Razstava v hiši na številki 27 prikazuje življenje in delo zlasti med Primorci izredno priljubljenega pesnika. Za ogled hiše na Vršnem se lahko odločite kadarkoli, ker je oskrbnica v isti hiši. Tolminska muzejska zbirka je v graščini v Tolminu in ima tri oddelke: zgodovinskega, kjer je na prvem mestu tolminski punt in etnografskega, ki je zelo bogat, arheološki pa prikazuje naj starejšo zgodovino Tolminske. Zbirka je odprta ob delavnikih od 8. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah pa je zaprta. Novonastali Kobariški muzej je v Kobaridu odprt vsak dan, več o tem pa zveste na Turističnem društvu Kobarid, ki ga tudi vodi. Prikazuje pa predvsem soško fronto in veliko dokumentov o kobariški bitki iz leta 1917. Muzej v Kobaridu je bil v lanski sezoni med najbolj obiskanimi v Sloveniji. Kraška hiša v Štanjelu je urejena v "romanski hiši" in predstavlja predvsem ljudsko kulturo s Krasa in tri najbolj značilne prostore nekdanjega kraškega doma: hišo, kamro in hram. Galerija Lojzeta Spacala je nastala po donaciji avtorja, ki je daroval galeriji veliko svojih del. Nameščena je v obnovljenem vzhodnem krilu baročnega gradu v Štanjelu. Na grajskem dvorišču pa potekajo poleti dobro obiskani kulturni večeri. Tako Kraška hiša kot Galerija Lojzeta Spacala sta na ogled ob petkih od 14. do 19. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Ob vsem povedanem velja še dodati, da se za vse muzejske zbirke lahko skupine predhodno dogovorijo za obisk. Prijazni oskrbniki so namreč vedno na voljo. Gregorčičeva rojstna hiša Grad na Dobrovem Sedež muzeja Soške fronte v Kobaridu rji XL. -tedaj je položil nekdo Matku roko na rame in dejal: »Ali si znorel?« Srepo se je ozrl Matko. Ko je našel besedo, je dejal: »Tudi tebe bom, četudi mi boš zet! Le reci, da misliš —« »Pamet, ljudje!« je dejal Gradnik. »Med nami ni Judežev.« Ljudje so molčali. Njemu so še verjeli. Sami niso vedeli, kako... * Revno bajto kraj vasi v Modreju ob Soči je imel Miha Gregor. Tak revež je bil, da svoje žive dni ni zmogel za pest črnega denarja, pa je zato z odprtimi očmi pri belem dnevu sanjal o samih kupih beneških cekinov in tudi v besedi strašno razsipal s tem namišljenim bogastvom. Neki dan je bil V Tolminu v De-facisovi krčmi; za tuj denar se ga je bil nalezel. Pa je prišlo vanj tako svetlo prepričanje, da je bogat, ki je imel še sedem grošev pri sebi, pa je kar zabavljal drugim. »Pa daj,« so mu pivci odgovarjali, »daj vsaj svoj kvatrni groš, ki si tak grof. Kaj viješ in se viješ, da boš dal in dal, pa nikoli ne daš.« Gregor je rekel: »Saj ga bom dal, pošteno bom dal.« Pihnil se je čez odprto dlan in menil: »Toliko mi je za pest grošev. Ne rečem, cekin bi pogrešil, saj ga vsakdo, toda groš!« »Kar daj,« je rekel mesar Melinc trdo. Modrijan so ga klicali po domače, pa je bil res po rodu le Modrej an; le slišal ni rad. »Modrejan,« mu je odgovoril Gregor. »Daš, ko veš zakaj, daš, ko veš komu. Zapij em lahko tudi sam.« »Tako torej misliš?« je vprašal zahrbtno Melinc, premeril Gregorja od nog do glave in šel. »Cesarju, kar je cesrjevega,« je zinil čudno brezmiselno Gregor, »Melincu, kar je Melinčevega.« »Pa uhajaču, kar je njegovega,« se je obrnil Melinc v vratih. »Siten je, pa prevzel se je, ker zdaj kolje brez dača,« je menil Gregor o njem. Za svoj denar si je zdaj naročil vina, ki ga je prevzelo, da ga je domačin Breščak proti nraku le s težavo pregovoril in na pot dvignil, da bi šla skupaj v Modrej. Vso pot čez Dobrave je Gregor razsipal s svojim bogastvom. »Molči no, ki si ubog kot cerkvena miš,« ga je opomnil Breščak. Tedaj jim je prišla naproti Breščakova hčerka Marija, lepa nizka deklica, s kaj čudno zagorelim vratom, da so jo dražili, češ ali se ne zna umiti. Mati jo je poslala po očeta. Breščak je vzel hčer za roko. Tako so šli v treh proti Modreju. »Kaj pa se tam sveti?« je vprašala deklica in pokazala predse. »Žlota, nekje na produ zažigajo!« je rekel Gregor. »Na produ ni, je više gori,« je sodil Breščak. Tedaj je planil ogenj v višino. Deklica je zavpila: »Hiša gori!« »Bog pomagaj!« je vzkliknil Breščak. Gregor pa je obstal kakor okamnel in zastokal, da je še deklica zajokala od žalosti naglas. »O Jezus Marija! Pri nas! Zaradi kvatrnega groša.« Ivan Pregelj Res je gorelo pri Gregorju. Stog za seno in žito je pogorel do tal. Dolgo je svetilo v noč in razsvetljevalo strmi breg v Bu-čenici in Senici. Ta ogenj tiste čase na Tolminskem ni bil edini. Hotela je tako puntarska postava. A ovaduhi in ogledniki so slej ko prej tudi o teh požarih sporočali v Gorico... * Grahovski Golja Skoračnikar je prišel na velikonočni ponedeljek v Podnlelec k Antonu Božiču in bil kaj silovit. »Ti,« je dejal Tonetu, »ti mi hčer skrivaš. Denar si vzel, za Cilko sva se zmenila, pa je zdaj menda ne misliš dati!« »Ali bi se bil v postu ženil?« je miril moža Tone. »Skrivaš jo, sem rekel,« je vpil Golja, »da mi nevesto skrivaš, sem rekel ali si gluh?« »Nisem,« je rekel Božič, »kar v cerdev pojdi, kjer moli, jo boš že videl.« »Kadar pridem, je v cerkvi,« se je jezil Skoračnikar. »Bom videl, ali tudi spi v cerkvi. Ne grem, dokler se ne vrne. Daj piti, pa mesa postavi na mizo za praznik.« Božič mu je postregel z vinom in domačo pogačo. Mesa ni imel. Surovec je prijel kruh, ga opljuval in vrgel na cesto skozi okno. Neki otrok je zunaj to videl, zajokal in bežal domov, materi pravit, kako je ,mož’ pri Božiču svetega Duha vrgel po tleh!1) Golja pa je pil, govoril nemarno in zabavljal kmetom in fajmoštrom. Cilka se je vrnila. Že od daleč je slišala Goljo, prebledela in se hotela obrniti. Pa ji je oče za božje ime pomignil in jo prosil, naj se posili pa bo prijazna z galjotom. Zajokala je. Potem se je umirila in šla v hišo. »Srečne oči,« je zavpil Golja, vstal in ji šel naproti. Ponudil je deklini piti. Sesti je morala k njemu. Rekla je, da se pojde preoblačit. Nikamor ne pojde, je rekel, na Grahovo jo bo vzel s seboj, da bo videla svoj novi dom pa meso jedla, ki ga doma nima. Branila se je, da ne pojde. Tudi očetu se je uprla. Tedaj so blis-nile Golji oči in je rekel: »Kakšno hinavko pa imaš za hčer, Tone, da moli, očeta slušati pa ne zna?« »Saj pojde,« je miril Božič. »Saj pojde, kar mir si daj! Cilka, le idi! Saj si pametna. Pa do večera da boš nazaj.« »Ali pa ne,« se je krohotal Golja. »Ne boj se zanjo, v dobrih rokah bo.« Ob dveh je odšel s Cilko, ob treh je bil na Grahovem. Razkazal ji je svoj dom, hvalil se, kako služi, omenil predrzno, da ima prijatelje kar v dve strani in da je zaslužek zaslužek, četudi ga dajo dacarji. Umela je, da je davkarski zaupnik in se ji je srce stisnilo od bolesti in gnusa. Silil jo je, da je jedla. Potem pa je rekel, da jo gre kazat na vas. Vzel jo je v krčmo. Bil se je unesel, bil je surov, a ne nasilen. Stopila sta v zatohlo pivnico, ki je bila polna do zadnjega kotička. Cilko je kar dušilo. Srknila je kapljo vina, pa se ji je hotelo vzdigniti. Golja je postajal nasilen. Hotel jo je poljubiti. Izvila se mu je in ga opraskala po roki. Prebledel je. Prav da ima dekle, je rekel šaleč se star dedec, saj še ni Andrejeva žena. Golja se je potuhnil in hlinil dobro voljo. Seveda je prav. Čakaj, kadar bo žena —. Ni dogovoril. Strašno tiho je postalo med pivci. Cilka je bledela. Vedela je, kaj je napravil Golja s svojo prvo ženo. »Zadušil me bo, kakor je Terezo,« je občutila. Golja se sicer ni več toliko menil zanjo. Krotil se je, nekaj so ga pa tudi pivniški pomenki zanimali. Sedel je namreč med kmeti neki tujec. Skromen je bil, silno vljuden, ampak zvedav kakor sraka. Vse je preprašal, kdo je ta in oni, kako je z davkom in puntom. Star ded mu je dobrodušno po svoje pripovedoval o leskovih križcih, o prisegi, ki so jo dale srenja srenji, o postavi, ki udarja one, kateri nočejo v družbo za staro pravico, o grošu, ki ga pobirajo, o obračunu, ki ga še bodo delali kmetje v Tolminu, Gorici, po vsej deželi, čenda celo po vseh cesarskih zemljah. Cilka je gledala na tujca. Videla je, kako se sili biti domač, a kako mu vendar zdaj pa zdaj oko plaho zabega mimo miz in kako se je čudno stisnil sam vase, ko se je med pivci vzdignil prepir, ali so ogledniki v deželi ali pa ne. Cilki je bil tujec zoprn in se ji je obenem smilil. »Vstani, pojdi že,« je klicalo nekaj v njej in rotilo tiho. Za trenutek sta se jima srečale oči. Golja je v nekaki užaljeni samopridnosti ujel njen pogled. Nizkotna ljubosumnost ga je obšla. Srepo je začel motriti tujca. Nenadoma pa je vprašal: »Ti tam, od kod pa si?« Tujec se je naredil, kakor da ga ne sliši, in hitel praviti dedu, s katerim je govoril, da je prav, ker so se ljudje vzdignili za pravico. »Hudič, ali si gluh?« je zaklical Skoračnikar jezno. »Od kod si?« »Ma, seve, od Železnikov,« je odgovoril tujec, žebljar da je, siromak. Prav tako slabo se godi ljudem tam kakor na Tolminskem. Golja je nekaj časa molčal, potem pa se je zasmejal in rekel: »Prijatelj, ti se lažeš. Poznam žebljarje po prstih. Kar si ti žebljev skoval, jih jaz vse v močniku pojem.« Pivci so se smejali. Tujec se je skušal napraviti užaljenega in se je navidezno razburjal. Tedaj pa je dejal Golja prečudno mirno in bridko: »Pa od Železnikov si? Saj nisi ne! Od Mirna ali Sovodenj pod Gorico si, pa vrvi si pletel. Kaj delaš na Tolminskem?« Tiho je postalo med pivci. Tujec je hlastno pil in plačal. Vztrajal je, da je žebljar, da ima bolno ženo doma in šest otrok. Prišel da je na Tolminsko po kupčiji. »Po kakšni?« je vprašal Golja in se dvignil. Tujec je jecljal, da o tem ne sme govoriti. »Seveda ne smeš,« je zakroho-tal Golja in se obrnil k pivcem pa rekel: »Potep mi recite in sem tudi. Takle tepec kot ta pa ne. Ali ga ne vohate, da je oglednik pa ovaduh?« »Ovaduh?« Dobrodušni in od pijače razživeli obrazi so v trenutku potemneli. V široka in poštena lica je legla neprizanesljiva strogost in krutost. »Ovaduh? Judež?« Pivci so vstali in obstopili tuj; ca, ki je stal bled ob mizi. Stari ded, ki je prej z njim kramljal, je onemoglo miril in tolažil: »Mir, ljudje, vsi smo božji. Ne prenaglite se. Reci jim, prijatelj, pošteno zbogom, pa idi!« »Ne pojde kar tako,« so rekli ljudje. Tujec se je s krčevito besedo branil in se pri tem še očitneje izdajal, da noben Kranjec ni. Vsi so zdaj to čutili. »Na drevo z njim, po puntarski postavi,« je zaklical Golja. Cilka je zavpila in se ga proseče oklenila. Otresel se je je. »Skozi palice!« je viknil nekdo drug. Težke pesti so grabile po plahi žrtvi, ki je zdajci zajokal in prosil usmiljenja. Da ima' bolno ženo in šest otrok; da noče nikomur škodovati. »V Bačo z ovaduhom,« je kriknil Golja. Tedaj je tujec planil, se otresel ljudi in izvlekel nož. Sunil je okretno, našel prostora in ušel. V trenutku so bili vsi pivci za njim. Le stari ded in Cilka sta obsedela v sobi. Ded se je prekrižal in molil z jokavim glasom-Cilka se je nagnila skozi okno. Videla, da tujec beži. Ne ve poti. pa se drvi naravnost po lazu nad Bačo. Preganjavci so mu za petami. Kakor lovski pes divja Skoračnikar, skače, ujame begunca za srajco na tilniku. Oni pade znak. Ljudje se vržejo nanj. Cilka je zavpila. Videla je, da so se ljudje sklonili nad svojo žrtev, jo dvignili in nesli. Cilka sliši njegove krike. Ve vse. Ljudje so privlekli tujca nad baško strugo. Deklica miži, da ne bi videla strašne smrti. Pa j° vidi in sliši. (se nadaljuje) (1) kako je »mož« pri Božiču svetega Duha vrgel po tleh: naši stari s° trdili, da je v kruhu sv. Duh. Če je otroku padla drobtinica na tla, j° je moral poljubiti, preden jo je dal v usta, češ, v nji je sv. Duh. Obračun niza kulturnih prireditev na Gradu sv. Justa Tržaški Straordinario Estivo tokrat stavil na »alternativno« Zadnjo nedeljo v avgustu se bo z rock koncertom zaključil razvejani niz poletnih prireditev Straordinario Estivo na Gradu sv. Justa. Spored, ki so si ga zamislili prireditelji, je bil v bistvu razčlenjen na tri dele: filmski, gledališki in glasbeni, skupni imenovalec celotnega niza je predstavljala alternativna usmerjenost izbranih predstav, ki pa je bila obenem združena z uspešnostjo, kar je v razveseljivem nasprotju z oguljenim klišejem, da »dobro« in »alternativno« ne more biti tudi »uspešno«. V okviru filmskega sporeda so se zvrstila dela ameriške produkcije 90. let, edina izjema je bil italijanski Mediterraneo Gabrieleja Salvatoresa. Filmi so bili v glavnem združeni v krajše posameznim režiserjem posvečene nize, tako da si je bilo mogoče zaporedoma ogledati zadnja dela avtorjev, kakršnii so Oliver Stone, Woody Allen, Špike Lee in Gus Van Sant. Glasbeni spored je poleg festivala blues glasbe Bluest predstavil še med poznavalci izredno priljubljene skupine Screaming Trees, Joe Zawinul Syndi-cate in James Taylor Quartet. Največ uspeha pa je požel vitalni italijanski rock pevec Ligabue, saj je množica njegovih oboževalcev preplavila prostrano grajsko dvorišče. Enak uspeh si prireditelji nadejajo tudi za nedeljski koncert beneške skupine »nore« glasbe Pitura Freska. Kot pravo osvežitev bi lahko označili zlasti gledališki spored. Prireditelji so povabili v Trst tri mlajše protagoniste italijanskega kabaretnega gledališča Sabino GuZzanti, Giobbeja Covatto in Alessandra Bergonzonija. Vsi trije so bili v neki meri že znani tukajšnjemu občinstvu iz televizijskih oddaj, vendar imajo njihove predstave v živo poseben učinek. Uspeh teh predstav pravzaprav preseneča, saj so to skoraj žepne predstave in slonijo na eni sami osebi, ki bi se lahko na ogromnem odru tržaškega Gradu preprosto izgubila. Prav tu je prišla do izraza osebnost mladih komikov, ki so znali pritegniti nase pozornost številnega občinstva. Gosta gledališkega večera sta bila tudi kantavtor Enzo Jannacci in komik Paolo Rossi, ki pa sta stara mačka gledaliških desk in zato njun uspeh res ni presenečenje. Prirediteljem gledališkega sporeda gre vsekakor zasluga, da so tržaškemu občinstvu, ki se večkrat mora zadovoljiti z nekoliko zastarelo gledališko ponudbo, odstrnili pogled na nova prenoviteljska snovanja v italijanskem lahkotnem gledališču, kateremu gre isto dostojanstvo kot resnobnemu, saj resnobnost nikakor ni sinonim za kvaliteto. Niz poletnih prireditev na Gradu sv. Justa je letos priredila Občina Trst, ki je prevzela urade v grajskem poslopju, potem ko se je Turistična ustanova preselila drugam. Glavni namen je pri tem bil ponovno ovrednotenje sicer neuporabljenega gledališkega prostora. Kot poudarjata Giovanni Ludvig in Adriana Medeot, ki sta pripravila spored ob pomoči dr. Gianfranca Orla z občinske službe za šport, turizem in prosti čas, se je pobuda porodila med komisarsko upravo na Občini Trst, zato je manjkala vnap- rej določena usmeritev, kar je po drugi strani dalo možnost za pripravo poskusnega sporeda, ki bi bil všeč ne samo po letih »mlademu« občinstvu, takemu občinstvu, ki ljubi novosti in je obenem radovedno in kritično. S temi »dobrimi nameni« so med raznimi predlogi izbrali zamisli kulturnega krožka Globogas in R. R. Stage Studios ter Sergia Crechica za filmski del ob pomoči Augusta Zulianija za operativno plat celotnega sporeda. Čeprav je načrt na začetku naletel na precejšnje težave in prireditelji do zadnjega niso vedeli, ali bodo prejeli potrebni finačni prispevek, medtem ko je potrdilo, da je prostor primeren za gledališke predstave, prišlo prav v zadnjem trenutku, sta se občinstvo in kritika navdušeno odzvali. Predstavo z Jannaccijem in Paolom Rossijem si je ogledalo nad tisoč ljudi, za Ligabuov koncert so bile razprodane vse vstopnice, gledalcev ni manjkalo tudi na filmskih predstavah. Zaradi vsega tega si pobudniki nadejajo, da bo prihodnje leto zamisel še zrasla, (bov) Luclano Ligabue (foto A. VValtritsch) utrinki od tu in tam SREČANJE HARMONIKARJEV PRIMORSKE V Senožečah, na prijetnem vrtu restavracije Adria, se bodo v nedeljo, 30. avgusta, ob 17. uri srečali mojstri diatonične harmonike. Vabljeni so godbeniki celotne Primorske, ki se tudi sicer fadi vsako leto vračajo v Senožeče. Najboljše izvajalce bo izbralo občinstvo in bodo prejeli spominska priznanja in nagrade. Prijave sprejema ZKO Sežana (tel.: 067 73 736) in KC Srečka Kosovela Sežana (tel.: 067 73 355). FESTIVAL »VZHOD ZAHOD« V ROVERETU Tudi plesna umetnost ima svoje festivale. V Italiji je najpomembnejši tisti, ki se bo začel v nedeljo, 30. avgusta v Roveretu pri Trentu in na katerem želijo prikazati, kot pove že sam naslov, razlike v plesnem izražanju med narodi Vzhoda in Zahoda. Uvod v letošnjo enajsto izvedbo bo premierski nastop za Evropo afroameriške plesne skupine »Urban Bush VVomen«, ki jo vodi koreografinja Jawole VVilla Jo Zollar. Plesni izraz te skupine je še posebno zanimiv, ker je zasnovan na problematiki rasnega razlikovanja na Novem kontinentu. Na festivalu se bodo v naslednjih dneh zvrstili še znameniti plesni ansambli iz Francije, Mongolije, Irana, s Kitajske, iz Španije in drugih držav. JUBILEJ POLOVEGA MOSTU Na Kitajskem se mrzlično pripravljajo na proslavljanje 800-let-nice znamenitega mostu Lugou, ki v kitajščini pomeni Marco Polo, kateremu je bil most posvečen. Zgradili so ga za časa dinastije Jin med letoma 1115 in 1234. V dolžino meri 266,5 metrov, v širino pa 9,3 metre. Znan je predvsem po čudovitih levih, vklesanih v kamen. Od tu so Kitajci leta 1937 izstrelili prvo topovsko granato proti japonskemu okupatorju. ARHEOLOŠKO ODKRITJE PRI TEL VARMUTU Neka francoska arheološka skupina je jugozahodno od Jeruzalema odkrila razvaline starodavnega mesta iz tretjega tisočletja pred Kristusom. Na dan so prišle ogromna zgradba, ki je bila verjetno kraljeva palača, razne utrdbe in vhodna vrata, visoka več kot sedem metrov. Doslej so odkrili tudi razvaline velikega templja ter navadnih hiš in obrtniških delavnic. KAJENJE NE POVZROČA RAKA Pred kratkim je izšla knjiga danskega zdravnika Tagea Vossa, ki razvija svojevrstno tezo, da kajenje ni tako škodljivo za pljuča, kot hočejo prikazati nekatere, po njegovem »napihnjene« statistike. Svojo tezo naslanja na japonske statistike, po katerih se v državi vdaja tej razvadi 85 odstotkov prebivalstva, vendar ima najnižjo umrljivost za pljučnim rakom na svetu. Nekatere države, kot so Velika Britanija, Nizozemska, ali Finska pa imajo nasprotno zelo nizek odstotek kadilcev, a je umrljivost za rakom izredno visoka. Knjiga je seveda takoj naletela na ostre odgovore s strani vidnih specialistov za pljučna obolenja. UMRL REŽISER SEDMIH VELIČASTNIH Ameriški režiser John Sturges, ki je zaslovel predvsem s filmom »Sedem veličastnih«, je prejšnji torek umrl v neki kalifornijski bolnišnici za pljučnim rakom v 83. letu starosti. Svojo filmsko kariero je začel v Hoolywoodu že leta 1932 kot režiser dokumentarnih filmov. Svoj prvi dolgometražec je podpisal leta 1946. Poleg »Sedmih veličastnih« (1960) naj med njegovimi bolj znanimi filmi omenimo še »Izziv pri OK Čorralu« in »Starec in morje«. In Brdar je rekel človeku: »Iz gline te bom ustvaril« Pobuda za uveljavljanje in kulturno bogatitev idrijskega območja Fotografski ex-tempore v Idriji JIRI BEZLAJ Tip je elementarnejše čutilo kot vid in kiparstvo, ki sili k taktilnim zaznavam, je sposobno vzbuditi v nas bolj prvinska pra-°k>čutja od zgolj vidu namenje-nega slikarstva. Le pri redkoka-torem kiparju pa lahko začutimo 9o take stopnje prignano mistifi-kacijo dotika roke z materijo kot Pri Jakovu Brdarju. Njegov material je glina, mehko in voljno gradivo, gnetljiva in vlažna glina, iz katere je, po Ge-nozi, Bog ustvaril človeka, iz ka-,ere so, po židovskih legendah, robini izdelovali orjaka Golema ln ga s posebnimi magijskimi °bredi obudili v Življenje. Brdar ne potrebuje posebnih obredov, Sv°je stvaritve obudi k življenju e z magično silo svojih dlani. Ni 9a kiparja, vsaj pri nas ne, ki bi Znal tako virtuozno navleči pre-i ogrodja vlažno glineno gmo-°' ki se voljno odziva na vsako naimanjšo kretnjo roke, na vsak ^ajneznatnejši pritisk prstov. Ied kiparjeve roke v glini je si-^er že od Rodinovih časov dalje Pomemben izrazni element v ki-Purstvu, a le redkokdo ji je na-enil tako težo in pomen kot Br-ar- Prav sled dotika ustvarja na Površini njegovih kipov vtis pul-Jran;'a jn daje nenavadno živost .^ ‘kanskim stegnenicam in dr-Jotavim konjskim ali človeškim P°ltorzom - pol skeletom. v mitskem občutju teh sicer °vsem modernih plastik je ne- kaj klasičnega, in povsem naravna se zdi avtorjeva želja soočiti jih z antičnimi grškimi skulpturami. Priložnost za to se je pokazala v Berlinu v Pergamonskem muzeju, kjer je imel lansko leto izjemno odmevno razstavo. Ta »pergamonski« ciklus je kasneje predstavil tudi v Obalnih galerijah v Kopru. Posebej zanimiva pa se zdi njegova domislica, ki jo je uresničil v Bežigrajski galeriji. Ker se pri vlivanju kipa iz gline v trajnejši material izgubi velik del živosti in neposrednosti, se je odločil razstaviti plastike v sveži glini. Z veliko koncentracijo jih je zmodeliral kar v galeriji v nekaj dneh, ki jih je imel na voljo pred otvoritvijo. »Če jih od-lijem v mavec, izgube dvajset odstotkov, pri nadaljnjem odlivanju v bron pa osemdeset odstotkov svoje kvalitete, rad pa bi jih pokazal take, kot jih napravim,« pravi Brdar. Resda glina ni trajen material in zdaj, ko razstava že nekaj časa traja, so nastale široke razpoke in deformacije, posledica krčenja gline pri sušenju na ogrodju. A je nemara prav v njihovi začasnosti še poseben mik. In z dejstvom, da je svojim kipom rajši namenil le nekaj dni obstoja, kot da bi izgubil del fakture na površini, je še poudaril kult roke, dotika, voljnosti snovi in haptičnosti kiparske umetnosti, ki je že tako ali tako očiten v njegovih delih. Foto skupina Idrija pripravlja v sodelovanju s tamkajšnjo Zvezo kulturnih organizacij in Fotografsko zvezo Slovenije prvi fotografski ex-tempore »Idrija ’92«, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta. Tiste dni bo v Idriji tradicionalni čipkarski festival, ki ga želijo obogatiti z novimi pobudami in tako še popestriti živahno kulturno življenje v teh krajih. Ex-tempore je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s fotografijo tako na poklicni kot na ljubiteljski ravni in bo mednarodnega značaja, saj so k pobudi vabljeni tudi fotografi sosednjih držav. Zamisel je nova za te kraje, nadejajo pa si, da bi postala stalnica v idrijskem kulturnem življenju. Prireditelji želijo s tem uveljaviti Idrijo in njeno občino kot svojevrstno shajališče fotografov, ki bodo. vsako leto ne le tekmovali med sabo, temveč s svojimi fotografskimi deli tudi promovirali idrijsko območje. Glede na precejšnje finančno breme, ki ga predstavlja to fotografsko tekmovanje, se prireditelji obračajo na razna podjetja, ustanove in posameznike s prošnjo, da bi podprli pobudo z denarnimi ali praktičnimi prispevki za nagrade tekmovalcem. Morebitni sponzorji lahko pošljejo nakazila na ŽR: 52020-678-80513, ZKO Idrija, Foto skupina, za ex-tempore. Za druge informacije so na razpolago na naslovu: Foto skupina Idrija, Janko Prelovec, Rozmanova 43, 65280 Idrija, Slovenija (tel.: 38/6572774). Po pravilniku 1. fotografskega ex-tempora Idrija '92 je obvezen katerikoli film 35 mm, ki zahteva E-6 razvijanje in ima maksimalno 38 posnetkov. Vsak tekmovalec lahko sodeluje z enim ali največ tremi filmi, ki jih prinese s sabo. Filmi morajo biti poslikani na območju idrijske občine v soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta do 19.45. Tema je prosta. Razvijanje bo obvezno opravil organizator. Sprejem filmov pa bo v soboto in nedeljo, od 8. do 11. in od 18. do 20. ure, v prostorih Foto M. Pre-lovčeva lb. Udeleženec pri oddaji filma in prijavnice vplača 1000 SIT za stroške razvijanja. Predvidene so tri odkupne nagrade, ki znašajo 25 15 in 10 tisoč SIT. Vecchiet razstavlja v Gradežu Včeraj so v Gradežu v okviru prikaza sodobne umetnosti Artestate odprli slikarsko razstavo štirih umetnikov iz naše dežele, med katerimi je tudi slovenski slikar iz Trsta Franko Vecchiet (na sliki njegovo delo). Poleg njega razstavljajo še Daniela Frausin, Renzo Grigolon in Roberto Tigelii. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29, 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. dnevnik nedelja, 23. avgusta 1992 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V italijanskem nogometnem pokalu Triestina-Trento V 2. kolu slovenske nogometne lige Pomembno za Koper Triestino čaka danes zadnja preizkušnja pred prvenstvenimi boji, povratno srečanje proti Trentu v okviru 1. kola italijanskega pokala C lige. V prvi tekmi so Tržačani imeli dokaj sreče, saj so izenačili samo tri minute pred koncem, in še to iz 11-metrovke. Danes bi se lahko zadovoljili tudi z neodločenim izidom brez gola, kar pa bi verjetno ne navdušilo preveč navijačev, katerim je bilo marsikaj obljubljeno, v prvi vrsti napredovanje v višjo ligo. Včeraj pa je bilo na sporedu antici-pirano srečanje 1. kola italijanskega pokala za A in B ligo. Pomerili sta se Sambenedettese in Cagliari, zmagal je slednji z 1:0. Ostali spored 1. kola (igrajo samo eno tekmo): Ternana - Piacenza, Avellino - Reggiana, Spal -Piša, Perugia - Cremonese, Taranto -Lucchese, Vicenza - Verona, Caserta-na - Modena, Monza - Bologna, Empo-li - Bari, Messina - Cesena, Como -Ascoli, Venezia - Cosenza, Palermo -Lecce, Genoa - Giarre in Fidelis An-dria - Padova. Milan boljši od Interja MILAN — Milan je z zmago z 1:0 (strelec Papin v 3') proti Interju osvojil 2. izvedbo turnirja »Luigi Berlusconi«. 'Na 2. tekmi turnirja Baretti pa je Ju-ventus z 2:1 (1:1) odpravila Rusijo. Nekaj ostalih izidov včerajšnjih prijateljskih tekem: Udinese - Mehika 2:3 (0:1), Parma - Palmeiras 2:0 (2:0), Ata-lanta - Penarol 2:1 (1:1). Stojkovič toži Verono VERONA — Bivši član jugoslovanske nogometne reprezentance ter Marseilla Dragan Stojkovič bo tožil Verono, pri kateri je igral v lanski sezoni, češ da ga je njeno vodstvo skušalo prevarati. Stojkovič pravi, da je Verona 7. avgusta vložila pri nogometni zvezi dokument, ki nosi njegov podpis in s katerim je bil razveljavljen sporazum, ki ga je z Verono vezal do junija 1994. Sporazum, ki so ga dosegli 30. junija, pa ni nosil nobenega datuma: Stojkovič je namreč tedaj odšel na pogajanja s francoskim klubom in v primeru, da bi bila neuspešna, bi imel še vedno možnost, da se vrne k Veroni. Ker je bila vsota, ki jo je ponujal Marseille, za polovico manjša kot bi prejemal pri Veroni, je 17. julija poslal brzojavko, s katero je od Verone zahteval, da ne pride do razveljavitve pogodbe. Pri Veroni pa naj bi se na to ne ozirali in so pogodbo predstavili nogometni zvezi z datumom 6. avgusta. Srbski nogometaš naj bi se tako znašel brez ekipe, ker so medtem v Franciji že zapadli termini za prestop igralcev. Včeraj je Stojkovič dejal, da je pripravljen igrati za Verono tudi za manjšo vsoto kot lani (okrog 800 milijonov lir). KOPER — V anticipiranih tekmah 2. kola slovenske nogometne lige je Ljubljana včeraj z 1:0 prma-gala novinca v ligi Sdudio D, drugi novinec Železničar iz Maribora pa je doma igral 1:1 z Živili Naklom, ki ga v tem prvenstvu vodi Brane Oblak. Preostale tekme bodo danes s pričetkom ob 16.30, najbolj zanimivo bo v Murski Soboti, kjer gostuje Belvedur Izola, ki je v 1. kolu doma komaj ujel točko s Steklarjem. Izjemno pomemben nastop čaka Koper (srečal se bo s Potrošnikom), pri katerem se bo predstavil novi trener Vlado Klinčarovski, Novogoričani pa gostujejo v Ljudskem vrtu, kjer so že nekajkrat znali presenetiti. Pari 2. kola: Nafta - Elektroelement Zagorje, Steklar - Publikum, Mura -Belvedur Izola, Rudar - Svoboda, Slovan - SCT Olimpija, Koper - Potrošnik in Maribor Branik - SAOP Gorica. Danes startajo tudi slovenski dru-goligaši z derbijem v Trbovljah, kjer gostuje dekanski Istragas Jadran z Breznikarjem in drugimi novinci na čelu. Pari 1. kola: Oria Rudar - Istragas Jadran, Loka - Dravograd, Dravinja - Tabor Jadran, Napredek - Primorje, Triglav -Domžale, Korotan - Avto bum, Ilirija - Set Vevče in Gidos - Era. (Kreft) Zmaga Nijdama GULPEN (Nizozemska) — Kolesarsko dirko po Nizozemski je osvojil domačin Jelle Nijdam, ki je na skupni lestvici prehitel Francoza Thierryja Mario. Najboljši med Italijani je bil Lietti {1'43" zaostanka za Nijdamom). Na zadnji etapi (Hey-thuysen - Gulpen, 176 km) se je uveljavil Francoz Rue pred Italijanoma Ferrigatom in Liettijem, ki sta prišla na cilj s 5 sekundami zaostanka. Danes za svetovni pokal ZUERICH — Medtem ko se vse bolj bliža svetovno kolesarsko prvenstvo (6. septembra v Benidormu), bo danes v Žurichu na sporedu 8. preizkušnja svetovnega pokala. Italijo bodo zastopale štiri ekipe: Bug-no in Giovannetti (Gatorade Cha-teau D’Ax), Chiappucci, Bontempi, Perini in Ghirotto (Carrera-Tassoni), Cassani, Elli, Cenghialta in Furlan (Ariostea) ter Chioccioli (MG-Bian-chi). Zadnji trenutek so nastop odpovedali Argentin, Giovannetti, Re-bellin in Giupponi. Med tujci bo na startu tudi Nemec Ludwig, ki trenutno vodi na skupni lestvici pokala. Gugliotta ne bo igral za Stefanel TRST — Pri Stefanelu so se odločili, da za prihodnjo sezono ne bodo najeli ameriškega igralca Toma Gugliotto, s katerim so prejšnje dni začeli pogajanja. Kaže, da je Gugliotta zaprosil še nekaj časa za razmislek, kar pri Stefanelu niso sprejeli in so se že obrnili na tržišče, kjer iščejo drugega tujca. Kot poudarjajo pri Stefanelu, je njihov namen, da čimprej izpopolnijo organik. Zato se morajo v nekaj dneh odločiti o imenu drugega tujca, ki bo zaigral skupaj z mladim playem Deanom Bodirogo iz Srbije. »Croatia open« v Umagu UMAG — Od jutri do 30. t.m. bo v Umagu 3. izvedba teniškega turnirja »Croatia open«, na katerem bo nagradni fond znašal 260 tisoč dolarjev in ki velja tudi za lestvico ATP (zmagovalec prejme 110 točk). Prvi nosilec v Umagu bo Avstrijec Thomas Muster, ne bo pa Hrvata Gorana Ivaniševiča, ki se pripravlja za turnir v New Yorku, verjetno pa bo nastopil Goran Prpič. Dirka tris NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 10-17-14. Dobitnikov je bilo 664, prejeli pa bodo po 3.916.100 lir. Brez svetovnih rekordov na atletskem mitingu v Berlinu Bubka zaman naskakoval 6,13 m Po uveljavitvi izolskega veslača na SP v Montrealu Erik Tuli: Uspeh želim potrditi z novimi rezultati in kolajnami BERLIN — Atletski mitingi si sledijo kot na tekočem traku, berlinski pa ni postregel z nobenim novim svetovnim rekordom. Verjetno je pri tekmovalcih, ki imajo za sabo že nešteto nastopov, od raznih kvalifikacij do olimpijskih iger, začela prihajati na dan tudi utrujenost. V Berlinu je še največ pričakovanja vladalo za nastop v skoku s palico, kjer pa je Ukrajinec Sergej Bubka (na sliki AP) zaman naskakoval svojo 31. svetovno znamko. Bubka je že na mitingu v Ziirichu, kjer je sicer letvico preskočil na 5,90 m, zaman poskušal popraviti svoj svetovni rekord, ki sedaj znaša 6,11 m. Tudi v Berlinu se je moral »zadovoljiti« samo z zmago: pri 6,13 m mu je namreč spodletelo. Slo pa mu je le bolje kot v Ziirichu, saj je zmogel višino 6,00 m, medtem ko sta se njegova bivša »rojaka« Gataullin'iz Uzbekistana in Tradenkov iz Rusije, ustavila pri 5,95 oz. 5,85 m. Do presenečenja je prišlo v teku na eno miljo, kjer se je Morceli moral zadovoljiti z 2. mestom za Kenijcem Kemeijem, kot tudi v teku na 200 m, kjer je zmagal Fredericks (20'01) pred Marshom in Lewisom. Velik organizacijski spodrsljaj v teku na 400 m pa gotovo ni v čast prirediteljem. Pozabili so namreč postaviti 2. oviro, kar je precej zbegalo tekmovalce. Američan Kevin Young je izgubil ritem in ga je moral loviti na vsaki naslednji oviri. Tekma je bila razumljivo neveljavna. SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo suhi treningi v naravi vsak torek in četrtek ob 18. uri. ŠD ZARJA obvešča, da bo prvi trening za letnika 1981/82 jutri, 24. t. m., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici. Urnik in kraj nadaljnjih treningov bomo igralcem naknadno sporočili. Odbor ŠD KONTOVEL sporoča, da bo sestanek za minibasket za otroke letnikov od 1986 do 1980 jut- ri, 24. t.m., ob 18. uri na igrišču ŠD Kontovel. Treningi pa bodo ob torkih in četrtkih, in sicer: od 17. do 18. ure za letnike 1984/85/86 in od 18. do 19. ure za letnike 1980/81/82/83. ŠD POLET obvešča, da je zbor košarkarjev letnikov 1979/80/81 ("propaganda" in dečki) jutri, 24. t.m., ob 17.15 na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Kot smo že pisali, so Primorje, Zarja, Breg in Bor v sodelovanju z nogometno komisijo pri ZSSDI izdelali triletni skupni delovno-organi-zacijski načrt za boljše delovanje na mladinskem področju. V okvir načrta sodi tudi sestava tekmovalnih skupin začetnikov in najmlajših. Prav najmlajši so z delom začeli prejšnji teden, zanje pa si je prevzelo skrb Primorje (za treninge sta zadolžena Rajko Žeželj in Štefi Pertot). Vadbe se je udeleževalo poprečno 15 malčkov, vendar računajo, da se jim bo sedaj, ko se počitnice iztekajo, pridružilo še prav toliko vrstnikov. Že jutri bodo na vrsti tudi začetniki, za katere bo skrbela Zarja, treninge pa bosta vodila Vinko Hafner in Boris Primosi. Prvi trening bo ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici. Na sliki Davorina Križmančiča: najmlajši med vadbo na Proseku. IZOLA — Pred štirimi leti se je na plimpiadi v Seulu, kjer sta Blejca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto kolajno, začel preporod slovenskega veslanja. V izolskem klubu Argo Galeb pa je takrat spoznaval veslaške skrivnosti 13-letni Erik Tuli, ki je z enajstimi leti s prijatelji zvedavo prišel v klub - bolj za zabavo kot zares. Pred tem se za šport ni veliko zanimal, toda veslanje je vzljubil, še predvsem potem, ko so mu za trenerja določili Vlada Krulčiča, mladega, ambicioznega trenerja, ki je prav tedaj zapuščal aktivno veslanje. Bila je to izjemno posrečena odločitev, Erik se je razvijal v vrhunskega veslača, Krulčič pa ob njem v priznanega strokovnjaka. In plod dela izolskega »dvojca« smo dobili pred dnevi, ko je 17-letni dijak italijanske srednje ekonomske šole v Izoli Erik Tuli letošnjo veslaško sezono sklenil z naslovom svetovnega mladinskega prvaka v enojcu, potem ko je v Montrealu zasenčil vso konkurenco, čeprav je bil leto dniu mlajši kot večina ostalih tekmovalcev. Drugouvrščenega Nemca Gaislerja, ki je bil pred prvenstvom prvi favorit, je Erik v velikem finalu preveslal kar za poldrugo dolžino čolna. Po doma prespani noči, si doživetja najbrž že uredil? »Vsega je bilo preveč in presrečen sem. Pravi pomen te zmage bom moral še dojeti. Sedaj se vsega niti prav ne zavedam. Presenečenju je sledilo presenečenje - od vzdušja po zmagi v Montrealu pa do sprejema v Izoli.« V predtekmovalni skupini si bil drugi, prepričljivo pa si zmagal v polfinalu. Je bil to znak za naskok na zlato? »Že pred odhodom v Montreal sva s trenerjem načrtovala finale ter kolajno. V predtekmovanju me je Nemec Gaisler prehitel za tri sekunde, toda nisem se niti preveč trudil, saj so se naprej, v polfinale, uvrstili trije. V polfinalu sem zlahka zmagal, v finalu pa sem se natančno držal taktike, za katero sva se s trenerjem dogovorila. Veslal sem brez treme. Nemec je po 300 metrih potegnil in bil v vodstvu do 1000 m, ko sem ga pričel dohitevati. Pričakoval sem hud boj, toda kakšnih 300 m pred ciljem sem opazil, da Gaislerju pohajajo moči. Zato sem tudi sam nekoliko popustil, pa vendar s prednostjo poldrugega čolna bil prvi v cilju.« Najzaslužnejši za tvoj razvoj je vsekakor trener Vlado Krulčič, s katerim sta pričela vaditi pred štirimi leti... »Moj prvi trener je bil Denis Ketič, potem pa nekaj časa tudi Igor Skok. Največ pa seveda dolgujem Krulčiču, ki me je treniral zadnja štiri leta. Mislim, da sva se sijajno ujela, saj sem pod njegovim vodstvom hitro napredoval.« Del zadnjih priprav si imel tudi na Bledu... »Vikend priprave sva s trenerjem nekajkrat opravila na Bledu s ciljem, da spremeniva okolje in da občutim jezersko gladino.« Kako pa ocenjuješ izjavo Milana Janše, ki je po bronasti kolajni v Barceloni dejal, da mu izmed tujcev nihče ne verjame, da je v Sloveniji le šest veslačev in da so v Barceloni vsi dobili kolajne? »To prvič slišim, menim pa, da se o številu veslačev moti.« ' Tvoji nadaljnji načrti? »Sedaj si bom seveda najprej odpočil, kakšnih deset dni, potem pa z vsemi močmi naprej, saj me še letos čaka nekaj manjših regat, prihodnje leto pa moj drugi nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu na Norveškem. S trenerjem zaenkrat kujeva načrte le do Norveške, potem pa bomo videli. Zaenkrat še tudi ne razmišljam o preselitvi na Bled, o čemer sem že nekaj slišal.« Veslanje je garaški šport, kako usklajuješ šport in šolo? »Nimam problemov. Tudi zjutraj ne, ko moram zgodaj vstajati, veljko prej kot moji sošolci, saj moram še pred poukom na trening. Sedaj sem v tretjem letniku italijanske ekonomske srednje šole. Potrebno pa je veliko volje, to že moram poudariti. Imam pa tudi srečo, da me razumejo in predvsem spodbujajo tudi starši.« Velikokrat smo te srečali na atletskih tekmovanjih na Obali... »Trener je to načrtoval. Udeležil sem se mnogih občinskih tekov, srednješolskih, pa tudi republiškega prvenstva. Dopolnjeval sem trening.« Če bi ne bil veslač, za kateri šport bi se odločil? »Najbrž za nobenega. Imam rad le veslanje in na drug šport sploh ne pomišljam. Ne vem, morda bi niti ne bil športnik. Tudi veslanje je bilo najprej le zabava, ko sem s prijatelji prišel v klub.« Dosegel si enega največjih uspehov izolskega veslanja v sicer bogati zgodovini tega športa v Izoli, pravzaprav največjega po osvoboditvi. So pogoji za razvoj dobri? »Veslanje ob uspehih, ki jih doseg3 na mednarodnih prizoriščih, nim3 doma ustreznega mesta - tudi v Izob ne. Morda se bo ta odnos sedaj spremenil. Zato velika hvala sponzorju Adriaticu, pa Kompasu.« Iz Izole sta s trenerjem Krulčičeth odpotovala v Montreal skoraj potihoma, domov pa sta se vrnila junaka... »Do Dunaja smo potovali s kombijem in bila sva sploh zadovoljna, d3 potujeva na svetovno prvenstvo, tod3 odločena, da doseževa uspeh. Bila sv3-med prvimi v Montrealu, kjer sed1 lahko treniral in po zmagi je bilo vse drugače. Toda tudi po osvojeni zlaj* medalji bom ostal takšen, kot sem b*f doslej, saj želim ta svoj uspeh potrdil* z novimi rezultati, pa tudi kolajnami* (Kreft)