RUBLJI IN DOLARJI
Le zakaj so se šli mance in trdili,da je Hrušcev prišel na oddih,ko je še tako lahkovernemu komunistku moralo biti jasno,da se je prišel pogovarjat s Titom?Manj lahkoverni ljudje si lahko mislijo,da komunisti lažejo iz gole navade in pa zato, ker jih nihče ne more klicati na odgovornost'.Hrušcev sam je rekel, da je bil njegov oddih svojevrsten ».Ge bi bil dejal,da si je od prepričevanja in razlaganja komaj lahko oddahnil,bi mu bolj verjeli. •
Branje dolgih govorov,katere so poslušale potrpežljive množice ob tej priliki, - povzetek objavljamo v običajni rubriki - je dolgočasno,a po svoje poučno.Prvič slišimo Hrušceva kot didaktičnega komunista,ki ne dojame,da pridiga ljudem,ki posedujejo kaj več kot en sam par spodnjih hlač in ki vsaj teoretično sodelujejo v upravljanju podjetij.Drugič lahko razberemo,o čem so se pogovarjali tovariši v Beogradu, na Brionih in na Brdu..
Hruščev je vsiljeval socialistično razdelitev dela.Pri tem kajpak misli,naj bi se Jugoslavija vključila v socialistični gospodarski blok,prilagodila industrijski razvoj ostalim socialističnim deželam in se posvetila-, nekaterim specializiranim panogam,a se zanašala za ostalo na socialistične brate.Nerodno je to,da so bratje cigani,kot dobro čutijo Romuni,ki se počutijo zelo prizadete in zapostavljene.Tito je poudarjal prednost mednarodne razdelitve dela,kjer bi bile teoretično in praktično prednosti večje. Mednarodna in ne le socialistična razdelitev dela namreč pomeni,da bi Jugoslavija še nadalje uživala ugodnosti trgovine z Zapadom in bi se nadalje prizadevala,da razširi tržišče v razvijajočih se deželah Azije,Afrike in latinske Amerike,kamor se je Tito pravkar odpravil.
Stara je tudi bojazen,ki izvira še iz bridkih izkušenj v Stalinovih časih,da se bo pri gospodarskem sodelovanju Sovjetska zveza okoriščala na račun drugih,ker je kurz rublja umetno postavljen in nima osnove v resnični kupni moči.Zato je Hruščev prišel v Zagrebu na dan z idejo o obračunavanju v dolarjih. Celotna razprava o go spodarskem sodelovanju najbrž še ni zaključena,ker bi pričakovali,da jo bo Hruš -6ev kronal z blagohotnim naznanilom velikega sovjetskega posojila in tehnične pomoči pri gradnji djerdapske. elekrarne na Donavi. Vendar se bo Jugoslavija pridružila Svetu vzajemne, ekonomske pomoči kot-opazovalec,kor je že dolgo prosila.Tak o pazovalec je tudi pri. zspadno-cvropskem OEEC.
Pogovori o mednarodnem delavskem gibenju.se kajpak tičejo velikega razkpla v komu nističnem svetu med Moskvo in Pekingom,ki.j e preko poletja udaril na dan v vsej o strini in se je iz lažnjivega ideološkega spora spremenil v odkrit spopad sil. A čudno je., kako se tovariši v imenu marksizma in leninizma obkladajo z izbranimi priimki.,ki so bili včasih rezervirani za kapitaliste in imperialiste. Težko je za nikati,da imajo Kitajci kot revolucionarji po svoje prav. Ce mislijo,da "žrtve mo naj o biti", le ponavljaj o|fra ze vnetih komunistov iz starih časov. Ko je Marx govo ril o revoluciji,j e.mislil ns lačne . in bose proletarce.Komunisti v SZ in Jugoslaviji pa so se najedli in oblekli,tako da jim vroča revolucija več ne prija.V njej bi izgubili več kot le verige.Zato je prav razumljivo,da se znajdejo na skupnem stališču.Treba je še upoštevati,da se Tito - junaški partizan kot je bil - zelo boji radioaktivnih padavin in je bil zato osebno' silno vesel, ko so v Moskvi Popisali sporazum o prepovedi jedrskih poskusov.Do Hruščeva je torej čutil hvalez • nost in res se ujemata,ko govorita o miru.Vsekakor je bolje,da govorita o miru kot pa o revoluciji.Seveda si predstavljata,da bo socializem zmagal na miren način.A po Jugoslaviji je krožila govorica,da kapitalizma ne bo dobro pokopati,ker potem ne bo nikogar,ki bi dajal pomočjin posojila.
TITO GRE V WASHINGTON
Po obisku v Braziliji,Boliviji,Čilu in Mehiki,se bo Tito podal v Združene države, kjer se bo v Vfeshingtonu 17.oktobra neformalno sestal s prezidentom Kennedy -jem.To je vsekakor korak naprejjod nev/yorškega hotela,v katerem ga je 1.1960 spre -jel tedanji ameriški predsednik,dasi bi Titu brez dvoma mnogo bolj godil uradni sprejem z vsem ceremonijelom. A zaenkrat je lahko zelo zadovoljen že s tem,kajti koncem avgusta še ni bilo nič videti,da bo sploh mogel v Washington. Ker se je tedaj mudil v Jugoslaviji HrušČev in ker so prihodnje leto v Ameriki predstavniške volitve,Kennedy seveda ni smel s takim sestankom preveč tvegati. Zato je njegov prijatelj časnikar Kilpatrick spustil 30«avgusta v Washington Postu poskusni balon ček in predvideval sestanek nekje na periferiji; opravičeval pa ga j e,da Amerikare sme Tita vedno bolj potiskati v sovjetski objem in da je treba gojiti prozapadna čustva jugoslovanskih narodov. Kot kaže ni bilo kakih izrednih protestov,zato so pozneje Tita celo povabili v Washington. Sodij o, da s tem politično ne bodcj tvegali preveč. Očividno predvidevaj o,da bo v Washingtonu manj incidentov kot pa jih je bi lo pred tremi leti v New Yorku,saj je končno tudi Jugoslovanov manj v prestolici ii še ti so večinoma po vladnih službah.
Izključujemo,da bi prezident Kennedy imel Kakšno' last’no politiko do Jugoslavije.I-ma drugih in hujših skrbi na pretek. Dela po nasvetih State Departmenta,za katerega je znano, da nima kakih svežih in bistrih možgan ter idej na pretek in da se v glavnem drži starih smernic,ki so se sicer izkazale kot politika najmanjšega tvega nja, a ki niso prinesle kakega posebnega rezultata. Da se vsa številna jugoslovanska emigracija doslej ni mogla izkazati niti z enim dobrim političnim konceptom,ki bi ga State Department vsaj resno hotel in mogel proučiti, je drugo notorično dejstvo. Zato bodo morebitni protesti ob dvanajsti uri kot bob ob steno, kajti prilika,ki se je leta ponujala, je bila spet zamujena. Dokazali smo znova, da smo boljši politični rušitelji kot pa graditelji.In da pač žanjemo,kar smo sejali.
Kaj ■ žene Tita v Južno Amer:i ko? Nekateri sodijo, da pripravlja pot^Sovjetom.Nase ■mnenje je še,da ga potiska na to pot predvsem potreba po novih tržiščih,kajti Afri ko in deloma Azijo sta si Jugoslavija in še bolj Sovjetska Zveza zapravili z nesolidnimi proizvodi, neizpolnjenimi pogodbami in prehudim vmešavanjem v notranje zadeve posameznih afriških držav. Južna Amerika pa vsega tega se ni toliko izkusila in je torej v komunističnih očeh še vedno deviška dežela...
Komunisti pa so ob tem spet eno zagodli. Latinska Amerika jev bistvu katoliška in Cerkev ima v.njej še vedno velik vpliv in ugled. Iz teh krogov je bilo tudi čutiti odpor proti Titovemu obisku Brazilije. Na prebrisan način so izvabili izjave neka-.terih jugoslovanskih škofov- dr.Ujčiča, dr.Držečnika,msgr.Toroša^in msgr.Kjudra -s katerimi zdaj operirajo po latinski Ameriki in celo pri "katoliškem" prezidentu Združenih držav. Težko je obsoditi škofe zaradi teh izjav,ker je jasno,da so bili posiljeni vanje in da jih niso dali sami od sebe. Možno jih je kritizirati zaradi prehudega optimizma in naivnosti, ko vidijo v Titu samo "mirotvorca" ali celo gov_£ re o "popolni verski svobodi" v Jugoslaviji,kot je izjavil apostolski administra -tor v Novi Gorici. Da hočejo škofje mir, ni dvoma, da se enako kot vsi prozapadno usmerjeni Jugoslovani boje prevelike naslonitve ali odvisnosti od Sovjetske zveze je tudi jasno, in da poznajo represalije režima predobro,spet ni treba poudarjati. Tudi jim vest ne dopušča,da bi pozivali k bojkotu - in če bi,jih tudi nihče zunaj ne bi slišal. Zaradi vsegatega jih glede izjav pač ne obsojamo, kot tudi nismo ob sojali za podobne nastope ob drugih prilikah patrijarha g.Germana in pravoslavne arhiereje, kar sicer to zdaj počne uitra-antikomunistična srbska emigracija. Politiko goniti je pač lahko na svobodi in s polnimi trebuhi - druga reč pa^je živeti pod rdečo zvezdo, "voziti" z oblastmi in pod budnim očesom UDBE "pasti čredo". Tako tudi ne mislimo zaradi teh izjav zapuščati svojo Cerkev ali pozivati na razkol.Poskušamo razumeti težak položaj katoliške in pravoslavne hierarhije v Jugoslaviji,a nič ne skrivamo, da se z nekaterimi njihovimi izjavami ne strinjamo v celoti.
_____________________________________________UREDNIŠTVO
KLIC-TRIGLAVA*!zhajaTkoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda" .Njeno mišljenje predstavljajo le članki, podpisani od izvršnega odbora. UREDNIŠTVO:	76 Graeme Road, ENFIELD, Middx. Tel.ENF 5097
UPRAVA:	BM/TRIGLAV, LONDON W.C.I.
KLIC TRIGLAVA
.St ran,_2*.
„ŠtcVjj 23_2.»____
V ČIGAVO KORIST ?
Spet so se odprla šolska vrata nadebudni mladini in spet se srečujemo že z znanimi problemi iz preteklih let, ki tarejo slovenske prosvetne orga= ne in delavce. Preteklo poletje je zapustilo osnovno šolo v Sloveniji okrog
29.000	otrok starih 15 let, ki so ali niso dokončali vseh osmih razredov, a so izpolnili redno šolsko obveznost. Ta številka je za približno 3*500 večja od lanske in za 1.000 večja od predlanske,. A prostore, v vseh šolah II.stop= nje v Sloveniji je za dobrih 17.000 dijakov, kar ni ne več in ne manj kot lani, čeprav to ne.pomeni, da so jih te jeseni dejansko tudi vpisali vseh
17.000	- zaradi različnih prilih v raznih krajih. Nekaterim šolam je namreč skoro odklenkalo zaradi sedanjega načina finansiranja, medtem ko jih precej životari zaradi.pomanjkanja učiteljev.
Po sedanjem sistemu financirajo osnovne šole, gimnazije, ekonomske in administrativne šole občinski šolski skladi. Sredstva za tehniške in njim sorodne šole za gospodarstvo in družbene službe, vključno učiteljišča in vzgo jiteljvske šole, prihajajo delno od gospodarskih zbornic in iz občinskih druž benih skladov, v glavnem pa iz okrajnega proračuna in medobčinskih skladov (ker učenci iz ene občine n.pr. hodijo v šolo, ki je v drugi občini). Vajen ske šole za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet financirajo v glav nem oni, ki vajence potrebujejo, a nekaj sredstev prispevajo tudi ljudski od bori, na katerih področju te šole so. Sol-e za kmetijstvo, gozdarstvo, trgo= vino, gostinstvo in obrt pa financirajo pretežno ljudski odbori, ostala sred stva pa preskrbijo gospodarske zbornice, ki pobirajo prispevke od gospodar= skih organizacij in to 1-2% od brutto osebnega dohodka. Najbolj šepajo de = jansko občinski šolski skladi, ki si včasih pomagajo s tem, da iidovolijo!,ne katerim staršem, da sami plačajo šolnino na šolah II.stopnje in to zlasti za učence izven občine, v kateri se šola nahaja, To je seveda sila nevarno, kajti z.omejenim številom mest na teh- šolah, se prav lahko zgodi, da si bo mesto zagotovil predvsem oni, ki si sam plača šolnino. Čeprav se višji orga ni navidezno zgražajo nad to nesocialistično prakso, ne nudijo odrešujoče alternative. Ko je bila s šolsko reformo uvedena decentralizacija, so si. zve= zni in republiški organi predstavljali, da so se s tem znebili stalnega gla vobola, kako financirati šolstvo, čeprav so se zavedali, da so s tem izpu = stili iz roke tudi neposredno nadzorstvo nad sejnim šolskim sistemom. Sedaj pa jo stanje tako, da bi se občine prav rade odrekle neposrednemu nadzorstvu, ako bi le republika ali vsaj okraji ponovno prevzeli finančno plat organiza cije. Najbolj jamrajo tkzv. "nerazvite” občine, ki smatrajo, da imajo od šo= laja ja svojih otrok bore malo. Na posvetovanju o problematiki šolstva v lju= bljanskem okraju (sedaj so v Sloveniji samo štirje okraji - Ljubljana, Mari bor, Celje in Koper; ljubljanski okraj je največji s 8,110 km2■in 625.6T9 prebivalci), ki ga je ta mesec organiziral okrajni odbor socialistične zve= ze-, je n.pr. zastopnik belokranjske občine izjavil, da čeprav So potrebe vseh družbenih služb v njegovi občini velike, pobere šolstvo 30-50% vseh olj činskih sredstev, medtem ko v razvitih občinah samo 15-20%. Pri tem pa 60-70% belokranjske mladine odhaja po končani šoli iz Bele krajine v druge 'raz_ vite" občine. "Torej revna občina šola ljudi zabolj razvite, a sofinancira nje strokovnih šol pobira nerazvitim še dodatno," je ugotovil ta predstavnik.
So pa tudi drugi negativni pojavi. Medtem ko so se komunisti pred vojno zgražali nad položajem učiteljev, jim oni sami danes ne nudijo veliko več. Osebni dohodki se razlikujejo skoro od kraja do kraja. Učitelji začetniki n. pr. prejemajo z dodatkom za težko mesto in brez stanarine in kuriva ter dr_u gih podobnih dodatkov v Beli krajini 23.000 din na mesec, v Ljubljani pa
30.000	in čez. A učitelj mora delati vse življenje, da doseže tik pred upo= kojitvij.o kakih deset tisoč dinarjev več. Plače v tej skupini varirajo od
33.000	do 45.000 din na mesec. Vzrok te razlike v plačah leži v sedanjem de centraliziranem sistemu financiranja, ko osebni dohodki prosvetnih delavcev fte zavisijo od njihove in splošne prizadevnosti šolskega zbora, ampak od g£ s jodarske moči občine, od razumevanja ljudi, ki odločajo o trošenju občin = skih skladov, od sistema razdeljevanja sredstev iz toga sklada in od obsega dejavnosti šole ter od cole vrste drugih činiteljev, ki nimajo nobene zveze 2 učiteljevim delom in uspehi. Tako so učitelji na osemletkah v občini Lju= bijana-Centor plačani povprečno 42.250 din na mesec, oni v Mostah 34.000, a oni v Šiški 32.000 - čeprav so vse teoretično del istega mesta. Ako jo obč_i na finančno močna, potem tudi njene šole dobro uspevajo in jim ni treba pri
kr o je vati delovanja;- ako pa občina, ne razpolaga s takim dohodkom, da bi laja ko oddvojila za šolski sklad dovolj za izpolnjevanje zakona o osnovni šoli, predmetniku in učnem načrtu, ki ga predpiše Svet za šolstvo SRS, njene šole odn. šolske uprave nele ne razvijajo tkzv. "svobodnih- dejavnosti" učencev v delavnicah in se omejujejo samo na pouk osnovnih predmetov, marveč celo ne= katerih predmetov sploh ne poučujejo, da jim ni treba imeti preveč učiteOjev. S, kakim znanjem potem otroci končujejo osnovno šolo in gredo na šole II.stojo nje, je. potem seveda razvidno po uspehih na teh šolah samih, V prvem pollejt ju lanskega leta 1962-63 je n.pr. izdelalo v ljubljanskem okraju samo 60% dijakov.
UÖITELJEVA DILEMA
Da si torej člani šolskih "kolektivov" zagotovijo tkzv. "polno učno ob= veznost", t.j. minimalno število učnih ur, na podlagi katerih so upravičeni do polne plače,' po sili poučujejo tudi predmete, za katere uradno niso kva= lificirani. A ako bi nastavili še enega učitelja, ki bi bil za take predme= te kvalificiran, ne bi imel ne on ne drugi "polne učne obveznosti", Jasno je, da se zato absolventi učiteljišč in pedagoških šol zanimajo samo za taka me_ sta, kjer jim bodo zagotovljeni polni prejemki - sicer se raje zaposlijo v kaki drugi dejavnosti.A ako bi hoteli imeti na vseh osnovnih šolah v Slove= niji učitelje, ki bi bili kvalificirani za vse predmete, ki jih poučujejo, bi jih potrebovali še okrog tisoč. Kot.stoje stvari sedaj pa oni, ki so re= cimo kvalificirani, da poučujejo zemljepis in zgodovino, poučujejo še fizi= ko in matematiko in rezultat je ta, da precej dijakov, ki pride po končani osnovni šoli na šole II.stopnje, tam enostavno odleti zaradi prešibkega zna nja. Komu naj se taki otroci zahvalijo? Pojavljajo se zato vse pogostejše zahteve s strani srednješolskih profesorjev, ki bi se radi iznebili odgovor_ nosti za slabe uspehe, da se uvedejo obvezni sprejemni izpiti za absolvente osnovnih šol in to vsaj iz matematike, slovenščine in tujih jezikov. Ne srne mo namreč pozabiti, da dokončana osmoletka pomeni odn, bi morala pomeniti isto kot dokončano nižjo gimnazijo. Toda kot je izjavil Miroslav Ravbar,rav; nutelj I.gimnazije v Ljubljani (Bežigrad), je znanje absolventov osnovne šjo le nižje od znanja absolventov predvojnih nižjih gimnazij in predstavlja za nje prehod v gimnazijo "neznansko velik skok". Zanje je recimo biologija "absolutno pretežka", umetnostna vzgoja "previsoka", ker nimajo potrebnega zgodovinskega znanja za posamezna obdobja, medtem ko pri slovenskem pouku "ne smemo pozabiti, da je to predvsem predmet za poučevanje materinega jezi. ka." Jovita Podgornik, ravnateljica Zavoda za napredek šolstva, je d'odala: "Jezikovni pouk je klavern. Dijaki se ne.znajo izražati. Žalostno je, da se izražajo nekateri dijaki bolje v tujem jeziku, ki se ga uče, kot pa v svojem materinem".,. 'Izgloda, da -.se nimamo v emigraciji nad čem pritoževati;
Vzroki slabih uspehov osmoletkarjev pa niso samo v finančnih problemih. Po členih 35. in 36. Zakona o osnovnih šolah lahko učenec napreduje v višji razred tudi če konča nižji razred z dvema slabima ocenama in to bodisi iz slovenščine, matematike ali tujega jezika! Talce učence potem imenujejo v vlš jem razredu "pogojne učence", ki bi baje morali i dohiteti ostale i iti z njimi vštric. Kar se pa običajno zgodi, je to, da tak "pogojni učenec" tudi višji razred "Izdela" z dvema slabima ocenama in tako se vleče naprej do kon ca - dokler ne odleti na šoli II.stopnje, ako do nje sploh pride. Zakon naj bi baje dokazoval "humanost" novega režima in nudil pomoč tudi onim učencem, ki imajo težje pogoje za učenje kot so družinske razmere, delo doma, oddalje_ nost od šole itd. Toda učitelji, ki naj bi nudili takim učencem pomoč, eno= stavno ne utegnejo, saj ima večina šol tri izmene in so prostori zasedeni od jutra do večera, a razredi imajo tudi po 45 učencev. Tako je zakon uvedel grdo navado, ki ne velja več samo za. učence s težkimi pogoji učenja, ampak tudi za mnogo drugih. A to pomeni sankcioniranje lenobe, ki se kasneje ma = ščuje. Učiteljem pa tudi ne pade na pamet, da bi žrtvovali svoj lastni ugled, ako jim niti zakon ne stoji ob strani. Marsikateri forum ocenjuje učiteljev uspeh no številu slabih ocen, ki jih je prisodil učencem. Gim manj slabih ocen je dal, tem večji je njegov uspeh v očeh tega foruma. Celo šole primer_ jajo po tem, koliko je na njih slabih ocen. In tako se vrši na učitelje pri tisk s strani staršev po eni strani, češ "Bodi človeki", in s strani šolske uprave po drugi strani, češ "Najslabši pa res ne moremo biti:" In tako pre= vladuje med učitelji tendenca, da proti koncu šolskega leta vse manj zahte= vajo od učencev, samo da bi jih čim več izdelalo.
ti 'to v • 292.
KLIC TRI&LAVA
E A Z e I, E D I \l HRVATSKE
Stran 5.
EMIGRACIJE
Hrvatska seljačka stranka v emigraciji je proglasila letošnje leto za ‘'Leto Stjepana Radiča'*;, ker je bila 8„ avgusta petintrideset letnica njegove tragične smrti (I928)r Glasilo HSS, HRVATSKI GLAS?objav-Ija mnogo člankov o Radičus njegovi ''ideologij i‘'s ‘‘borbi za kmeta''shr--vatski narod, neodvisno Hrvatsko itd».Pozornost' so vzbudili članki go Ilije Jukiča pod naslovom ''Razgovori o politici uopče'!, v katerih je on poskusil formulirati Radičevo in HSS politiko^ Daši tega ni napisal, se mi zdi očividno, da j e skušal - podobno kot v nekem drugem članku dr.Maček - pobiti gotove navedbe o- politični vlogi Stjepana Radiča v ''Portretu ene generacij e'1, ki j ih'g. František Hlavaček v nadaljevanjih objavlja v KLICU TRIGLAVA (in v pariškem 3AVRRMRNIKU)„
V okviru teh'proslav Radičeve obletnice, so HSS organizacije v Kanadi,-USA in Belgiji ter ''Hrvatski Radnički Savez (pod kontrolo HSS) naslovili lO.marca poziv vsem izseljenim Hrvatom, v katerem so analizirali stanje v hrvatski emigraciji, napadli poskuse raznih ..ustašev in ambicije raznih intelektualcev ter naglasili, da je Stjepan Radič položil temelje hrvatske narodne politike, ki je ‘'politika demokracije, čovječnosti, socijalne pravde i političke samostatnošti''. Ta politika obsega ''program za rešitev vseh domačih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj '» Apel zaključuje: ''Zato bodimo ljudje med seboj, vzdržujmo človeške odnošaje med nami v izseljenstvu in na tem temelju ostvarimo slogo združeč se okoli Hrvatske seljačke stranke in njenega vodstva in njenega programa''.
Verjetno v okviru tega ''Leta Stjepana Radiča'', j e šel glavni tajnik HSS v emigraciji g. dr. Juraj Krnj evič na daljše potovanje po obeh Amerikah, kjer je obiskal v česu treh mesecev tudi hrvatske naselbine v Argentini, Čilu, Venezueli, Braziliji, Uragvaju, Peruju in Fkvadorju. Kanadski HRVATSKI GLAS je potovanje označil kot dr.Krnj evičev triumfalni pohod, na katerem se je glavni tajnik sestajal ne le s pristaši HSS ampak tudi z vsemi Hrvati in predstavniki skoro vseh hrvatskih strank, skupin in društev. Ob tem je imel mnogo govorov, stalno nagla-šujoč, da je cilj hrvatske borbe ‘'vzpostava svobodne in. neodvisne Države Hrvatske, v čemer so si vsi Hrvati edini. Borba za Državo Hrvatsko je glavni cilj HSS od njene ustanovitve, o čemer govori tudi njena ustava, iz česar nihče, naj že bo kdorkoli, ne more delati vprašanja; nihče, niti oni, ki se samovoljno predstavljajo, da govorijo v imenu HSS. V. imenu HSS lahko službeno in obvezujoče govorita samo njen predsednik in tajnik, a ta dva se ne razlikujeta vpogledih niti v enem od bistvenih^ vprašanj hrvatske politične borbe danes''. V Argentini so se dr.Krnj evič in predstavniki HSS sestali s Paveltčevim ''opolno-mocenim naslednikom'1 dr.Stjenanom Heferom in predstavniki ‘'Hrvatskog Oslobodilačkog Pokreta'1 (HOP). Predsedstvo tega HOP-a je v svojem listu HRVATSKA objavilo sporočilo o.sestanku, na katerem 'se je obojestransko konstatirala pravica in zahteva hrvatskega naroda na vzpostavo Države Hrvatske.'1 Poudarjena je bila potreba medsebojne tolerance in nenapadanje:med Hrvati v emigraciji kot tudi medsebojna pomoč za dosego cilja. HOP je predložil HSS ustanovitev skupnega hrvatskega predstavništva, toda ''Dr. Juraj Krnj evič je izjavit, da ni potrebno ustanavljati skupno predstavništvo'1. HOP je dalje predlagal skupno izjavo za hrvatsko javnost o tem sestanku, toda ''dr. Juraj Krnj evič je izjavil, da ne bo podpisal nobeno izjavo, ker ne smatra to potrebno '.
Iz raznih govorov, izjav in člankov v času potovanja in pozneje se jasno vidi, da je dr.Krnjevič obdržal svoje stališče brezkompromisne borbe za samostojno Hrvatsko in proti vsakemu sodelovanju z usta-skimi organizaciji, zahtevajoč, da naj se vsi Hrvati združijo v HSS.
■- Številne ustaške organizacije v emigraciji, ki imajo vsaka svojega voditelja in ki se med seboj prepirajo, predstavljajo zanimivo študijo raznih paranoičnih intelektualcev, ki se v emigraciji izživljajo na različno načine, počenši od organiziranja terorističnih akcij do neplodnih razpravljanj o ''srbizmih' v hrvatskem jeziku.
-	Posebno mesto v hrvatski emigraciji zavzema hrvatska skupina v južno st ovansld zvozi ''BadoSnost'' (giasiio HRVATSKA ZORAs urednik g» Roko Kaleb)» Ta skupina je odločno proti ustašem, a ni vesela nad dejstvom, da HSS ne polaga nanjo nobene pozornosti,
-	Piše mi prijatelj Hrvat; ''Prebral sem Vaše 'Razglede' v zadnjem KLICU TRIGLAVA z naslovom 'Pred koncem'. Oprostite, kar Vam povem,toda tudi ta kot Vaši prejšnji 'Razgledi' kažejo pri Vas na stalno pomanjkanje politične korektnosti, dejansko političnega poštenja. Mogoče je to posledica Vašega dolgega bivanja med Srbi'A
Londonski sestanek	i
Še vedno nimamo uradnega sporočila o tkzv:londonskem sestanku v marcu mesecu, odn.vsaj verzije srbskih in slovenskih udeležencev. Pobuda za sestanek je prišla od g,Vaneta Ivanoviča (v katerega hiši v bližini Londona jo bil sestanek), sklical ga je.g,Božidar Vlajič, organiziral a sta ga pa gg.Desimir Tošič in Nenad Petrovič, Od Hrvatov so bili navzoči gg,dr,Branko Fcšelj, ing,Vladimir Predavec in Ilija Jukič, od Slovencev gg,Miha Krek, Franjo Sekolec in Rev,Ignacij Čretnik, 0. tem je KLIC TRIGLAVA pred časom še pisal. Prve obširne vesti o. tem sestanku so prišle s hrvatske strani, Ustaška DANICA je dala o njem svojo verzijo ter sestanek in udeležence napadla, HRVATSKA ZORA je porabila mnogo prostora in kritizirala ta sestanek, poudarjajoč,da Se take reči delajo ''od spodaj1' in ne -'od zgoraj ', t,j, ''iz naroda' in ne od- /'samopostavl j er.ih voditeljev', Bogdan Radiča je v HRVATSKE GLASU nekajkrat napadel hrvatske udeležence tega sestanka, zlasti g,Ivanoviča-, ki se smatra za Jugoslovana, dasi bi se moral smatrati - po g,Radiči - za Hrvata, Na dolgo in široko se je v HRVATSKEM GLASU branil g, Ilija Jukič in pojasnjeval, kako je cela reč potekala. Argentinska HRVATSKA REVIJA pa j e o tem sestanku junija objavila obširen dopis iz Pariza z naslovom ‘'Pred ustanovitvijo, novega jugoslovanskega odbora?'1, HR trdi, da je dr,Pešelj po sestanku predložil svojim prijateljem v Parizu in Bruxe.llesu načrt besedila za ''demokratično alternativo'', ki pa so ga odbili, češ da nočejo imeti s tem nobene zveze. Po istem viru je emigrantska hrvatska inteligenca najostrejše obsodila korak g,g,dr,Pešelj a in Jukiča, zlasti na sestanku hrvats^th intelektualcev z g.Jukičem v New Yorku; enako tudi dr,Krnjević, V HRVATSKHJGLASU pa je g,Radiča namigoval na g»Vaneta Ivanoviča: ''Minuli so časi, ko so mogli posamezniki, bodisi ker so imeli denar ali so po zapadnih pre-.stolnicah zahajali v /višjo/.družbo vsiliti narodom politiko, ki je ti niso hoteli ali pa je. bila proti njihovim koristim'', Istotam se je g. Jukič branil, d.a je obvestil dr.Krnjeviča mesec dni pred sestankom in da dr,Maček ni imel ničesar proti temu, da se g, a, Jukič in Pešelj: sestanka udeležita.
Toda medtem ko Hrvati i azpravl j aj o o vsem tem,, srbski in slovenski udeleženci še vedno držijo zadevo v tajnosti - če izvzamem kratko obvestilo v SVOBODNI SLOVENIJI o sestanku zaupnikov SLS v emigraciji, kjer jih je g,Miloš Stare obvestil o londonskih razgovorih. Toda cela ta reč postaja vedno manj zanimiva, ker v emigraciji novi dogodki hitro zameglijo prejšnje. Vendar pa sam sestanek, ki je bil slabo pripravljen in od katerega so bili izključeni t,j» ''vetirani'' muslimani In nekateri drugi posamezniki odn, za katerega so nekateri odklonili, da se udeleže, ni čisto brez vsake koristi, če potegnemo gotove nauke, čudno je dejstvo, da Srbi v Savezu ''Oslobodj enj e'1 (gg, Vlajič, Tošič,
N,Petrovič itd) še vedno mislijo, da je HSS v emigraciji predstavnica hrvatskega naroda in SLS v emigraciji slovenskega, Ali pa morda upajo, da bosta obe ti emigrantski stranki potem priznali emigrantsko ‘'Oslobodj enj e'' za srbske predstavnike? Dejstvo je, da ‘legitimacije'' iz prve Jugoslavije vedno bolj bledijo in imajo vsak dan manj pomena, saj ne predstavljata niti hrvatske niti slovenske emigracije kaj pa šele hrvatski ali slovenski narod
Štev.292.
KL IC TRIGLAVA
Stran 7.
:	"	Razkol, (nadaljevanje)
-Arhi j ere j skl namestnik za iviemčijos prota goMllan Jovanovičj, in pet duhovnikov z njim so se opredelili za g.Dionizi j a» - Srbski pravoslavni duhovniki v Veliki Britaniji pa so v svojem GLASU odločno napadli bivšega vladiko giDionizij a Milivojeviča, dolžeč ga za razbijanje srbske emigracijes prelomitev prisege, utaje denarja itd^ - Združenje svobodnih Jugoslovanov v Skaridlnavi j i in Organizacija jugoslovanskih antikomunistov v Gbteborgu sta se opredelili za g.Dionizija» -Zanj se je izjavil tudi del Združenja borcev v USA z dr»R.Brašičem, a drugi del s podpqlkoM.Vuksanovičem proti» Podobno je drugod»
-Večina avstralskih duhovnikov na čelu z arhijerejskim namestnikom protojerejem g.PoRadošem se je opredelila proti g» Diorisi ju.Medtem je Sv» ' rhijerejski sabor v Beogradu s poslanico od 27»julij a odprto obsodil g»Dionizij a»
-Po GLASU KANADSKIH SRBA (29»avgust) se je v USA in Kanadi opredelilo 56 duhovnikov in 39 občin za patrijarha, a 18 duhovnikov in 23 občin za g»Dionizij a, dočim je 8 duhovnikov in 6 občin še vedno neodločenih»	VEKOSLAV FARKAŠ
STRPNI LJUDJE
"Težko je ločiti med posameznikom in organizacijo," je izjavil predsednik izvršnega odbora Slovenske Pravde g»V.Farkaš, "posebno v naših emigrantskih razmerah,kjer si posamezniki tako radi laste pravico,da govore v imenu sku -pin ali celega naroda,čeprav jih nihče ni za to pooblastil.Navada je v resni ci smešna in megalomanska ter pristoja le totalitarcem; vendar je tako raz -pasena,da tudi Slovenski Pravdi kot skupini pripisujejo mnenja,katera izra -žajo njeni člani kot posamezniki."
Da bi postavili zadeve v red, je izvršni odbor Slovenske Pravde izdal sle deče pojasnilo:	gLJ
"Razpravl janje g.V.Farkaša o aktualnih političnih vprašanjih, ki jih periodično objavlja "Klic Triglava", in drugo.časopis je in v kate ra potem često neposredno ali posredno posežejo 'tudi razni posamezni ■ki,listi in organizacije, je nekatere zavedlo v zaključek,da .predstav 1 ja.stališče g.V.Farkaša mnenje Slovenske Pravde,v kateri g.Farkaš predseduje izvršnemu odboru.
'Tak zaključek je bil tako v tem.kot v kateremkoli podobnem pri= meru v bodočeu.hepravilen, ker moreta v imenu:Slovenske Pravde dajati Politične izjave samo njen občni zbor ali izvršni odbor in še to le v mejah,ki jih določajo pravila.
Ker je "namen' Slovenske Pravde delovati za uveljavljanje poli = tično demokracije v slovenski državi in v skupnosti jugoslovanskih narodov ter za zaščito slovenskih narodnih manjšin s tem,da proučuje Politična in splošno družbena vprašanja tor pospešuje svobodno raz = Pravi jange (čl ,2 .pravil) , ni mogoče, da bi imela Slovenska Pravda svoj Političen' program,kot ga imajo n.pr.s tränke. Tako se člani Slovenske Pravdo udeležujejo različnih političnih razprav samo kot posamezniki na glede na svoj svetovni nazor ali strankarsko pripadnost,Slovenska Pravda pa je tisti forum,ki omogoča tako izmenjavo misli in proučova njo vprašanj tor obenem s tem pospešuje izgradnjo razgledanih,demo = kratično usmerjenih, strpnih in politično mislečih ljudi; obenem je tudi eden od posrednikov, ki pospešujejo boljše razumevanje med Slo= venci samimi kakor tudi med Slovenci in ostalimi južnoslovanskimi na rodnostmi. Tako potom sledi, da je "Klic Triglava" politično ncodvi= son lis t? ki ne predstavlja mnenja Slovenske Pravd e,pa čeprav ga ta izdaja. Ge pa bi okoliščine narekovale, da se. ob javi-mnenje Slovenske iravde, bo tak članek v "Klicu Triglava" ali drugod vedno podpisan cd Pristojnega organizacijskega foruma.	Izvrgnl odbor slov.).»ravao:
V.Farkaš, P .Borštnik, L.Zunan,
-‘onđon, 1 .septembra 1963 •	S. Tomažič, Dr .L .S irc, D.Pleničar
POZABIMO PRETEKLE SPOPADE 1
RESOLUCIJA LIBERALOV IZ JUGOSLAVIJE
"Ob kongresu Liberalne internacionale v St.Gallenu izročamo bo= sanski muslimani, Hrvatje,Srbi in Slovenci, člani in prijatelji Li = beralne.internacionale, kongresu sledečo resolucijo:
Obračamo se na vse demokrate iz Jugoslavije, v domovini in po s vetu, naj pozabijo pretekle spopade, naj bodo strpni drug do druge= ga in naj si med seboj priznavajo pravico do samoodločbe,kar pa naj nam ne preprečuje,da bi tesno sodelovali v prid svobode in blaginje svojih narodov,ki morajo živeti skupaj vsej kot sosedje;
obračamo se na jugoslovanske komunIs te,naj prenehajo z nepre= s tanim eksperimentiranjem, ki ne vodi nikamor, in naj vrnejo politične pravice posameznikom in narodom v Jugoslaviji, da bodo lahko sa= mi odločili o svoji bodočnosti na svobodnih volitvah;
obračamo se na svetovno demokratično javnos t, posebno vse libe rale,naj podpro naša stremljenja kakor tudi stremljenja vseh drugih narodov pod totalitarnimi režimi za obnovo svobode;	in
končno se obračamo na vse bosanske in hercegovske muslimane, Hrvate, Maked once, Srbe in Slovence, posebno člane kr ščansko-demokrab ske, socialistične in kmetijske internacionale,naj se nam pridružijo' v tej resoluciji.
A.Zulfikarpašid,	T.Velagic,
V.Predavec,	N.Petrovič,
N .Raj id,	I,Stanič,
L.S irc.”
(Podpise na gornjo resolucijo sprejema g.I.Stanič c/o 3 \7oodberry Glose,Caversham READING,Berks.,England,kamor naj liberal! iz Jugoslavije pošljejo tudi prijave za vstop v Liberalno Internacionalo.)
Kongres Liberalne internacionale
(Od našega dopisnika)
Na zahtevo francoske delegacije,na kongresu v St.Gallenu od 3.do 5,septembra,je bila glavna tema "neposredna in parlamentarna demokracij a".Glavni govornik,!.francoski premier Rene Mayer,je opozarjal,da se danes zastavljajo demokraciji nove naloge predvsem zaradi razvoja vojne in obveščevalne tehnike,ki povzroča koncentra -cijo oblasti v rokah izvršnih organov in s tem spravlja v nevarnost svoboščine.Ker je bila ta tema preobširna,bo posebni odbor do prihodnjega zasedanja Sveta LI izde lal predloge,kako vskladiti učinkovitost oblasti z varovanjem človeške svobode praksi demokratičnih ustanov.
Kongres je pozdravil sporazum o prekinitvi atomskih poskusov,a opozoril,da žara di tega svobodne države ne sm jo popustiti v svoji budnosti.Švicarski NEUE ZUERCHER ZEITUNG je v tej zvezi napisal,da sicer ni nobene krize,a da je bila realnost komunistične nevarnosti v ozadju vseh debat s "Resolucija jugoslovanskih članov s pozivom beograjski vladi,naj vrne ljudstvu osebne in demokratične pravice,je razen tega opozorila na dejstvo,da so veliki deli Evrope še vedno pod vladami,ki ne vladajo po volji ljudstva amp k proti njegovi volji".
Veliko so razpravljali o mednarodnem gospodarstvu.To je bilo toliko bolj. zani -mivo,ker sta kongresu prisostvovala vodilni teoretik medn.gospodarstva prof.B.Ohlin ki je obenem predsednil švedske liberalne stranke,in Jean Rey,član komisije Evrop. gospodarske skupnosti.Oba sta bila za to,naj kongres zahteva liberalnejšo gospodarsko politiko od Evr.gospodarske skupnosti in njeno povezavo z EFTA.Kongres je sprejel resolucijo,ki zagov- rja splošno znižanje carin v okviru GATT.
Med kongresom so se. sestali tudi zastopniki Zveze liberalnih beguncev iz Jugo -slavijo (po en musliman,Hrvat,Srb in Slovenec) z zastopniki skupine hrvatskih in -telektualcev,ki jo vodi prof.B.Radiča,da bi razpravljali o tem,kako bi se ta skupina najlaže.vključila v Lib.Internacionalo.0 tem so razpravljali tudi na seji Odbora liberalnih beguncev pod predsedstvom dona Salvadora de Madariage in v prisotnosti tajnika Liberalne Internacionale Irca Richarda Moora.
ö to v. 2-92.
Kl 10 TEIGLiVJ
Stroji 9.
FRANI IS EK HLAVAijEK ”
(H*)
KOALICIJA PODPIRA TISZA
Avstrijski parloinent se j e sestal šele po smrti Franca Jožeta soo-ladi leta I9I7o Tiszova vlada je torej zaščitila avtonomijo Hrvatske ared vojno diktaturo in absolutizmom, kakršen je vladal v Avstriji* Ni na mogel Tisza popolnoma preprečiti nasilja vojaških oblasti, kot smo ra opisalivendar je zaščitit Hrvatsko (in Srbe. v njej) pred neizmerno večjimi grozotami, kot so se dogajate v Bosni, Dalmaciji in Sloveniji in o'katerih bomo spregovorili v prihodnjem poglavju*
Zasluga za to gre Hrvatsko-srpskt koaliciji, ki je kljub preganjanju mnogih svojih prvakov, v glavnem pripadnikov ‘generacije ISQS11, -in z njihovim soglasjem in odobravanjem - nadaljevala s politiko, ki je tak Tiszov stav omogočila* S tem je Koalicija pripomogla, da je bila v Hrv-at-skt preprečena vojaška diktatura ter da je celo prišlo do padca glavnega stebra vojne politike, generala Scheure, Z namišljenim in začasnim pristankom na madžarsko ''dualističnopolitiko ter s stalnim slabljenjem vezi z Avstrijo, je Koalicija prispevala k bodočemu razpadu, monarhi j e, istočano pa se je pripravljala, da v danem trenutnu obračuna tudi z Madžari, kar, se je zgodilo leta 1918»
Toda kakšna državniška modrost in diplomatska spretnost je bila potrebna za vodenje take politike, z bajoneti za hrbtom, v stalni nevarnosti aretacije in obsodbe zaradi '‘veleizdaje'1” ob številnih denuncijaci-j ah Frankovcev o '‘veleizdajalcih in vragih dinastije’1; ob opoziciji ■'Svete zveze1', v kateri je sodeloval Stjepan Radič, ki je s tem podpiral Frankovce in Rauchove intrige proti svojim nekdanjim prijateljem»In vse to v toku neizmerno kompliciranih političnih in vojnih dogodkov ter v težkem vojnem času!
Dr.Paulova (‘'Jugoslovanski, odpor in češka Mafija'1, str.IO), je v svojem opisu Tiszove borbe proti trializmu in proti vsem načrtom Conrada von Hoetzendorfa, takole označila odnos med Tiszom in koalicijo ‘'Tisza si je prizadeval da ohrani dobre odnošaje s Hrvati in zlasti s HSK, ker mu je-bila potrebna ;'dual i stična'1 večina v zagrebškem Saboru» Kajti samo ■z njeno pomočjo se je mogel upirati prizadevanjem vojaške stranke» Koalicija s svoje strani pa se je naravno naslanjala na Tisza, ker se je upirala vsaki rešitvi jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske,smatrajoč za svoj glavni cilj zedinjenje s Srbijo» Tako sta dva popolnoma nasprotna interesa - eden da se obdrži hegemonija Madžarov na Ogrskem in drugi, da se zruši Avstro-Ogrska,-potisnila Tisza in Koalicijo, drug k drugemu''»
V knjigi ''Diplomatska igra'' str 17, pa dr.Paulova piše ''Koalicija je podpirala njega in dualizem, ki je po stari srbski koncepciji (še od .kneza Mihaila) uničeval monarhijo in slabil odnose do Dunaja in dinastije» Dualizem je bil namreč glavna zapreka kakršnih koli izprememb v monarhiji, trializma in kakršnegakoli preobrata,- ki bi izboljšal odnose njenih narodov do dinastije ter bi vnesel zmešnjavo v narodne vrste.Zato je Tisza ščitil hrvatsko ustavo in zemljo pred grozotami preganjanja, kakršne so se dogajale v drugih pokrajinah monarhije'1»
Dodati je še treba, da je Tisza preprečil razpust bosanskega Sabora, ki ga je z naj večjim prizadevanjem zahteval general Potiorek, pri čemer sta ga energično podpirata grof Conrad von Hoetzendorf in vojni minister Krobatn» Toda proti Tiszu niso uspeli, kar je v Bosni izboljšalo ooložaj dr.Dimoviča, ki ga je Potiorek nameraval po razpustitvi Sabora skupno z nekaterimi .srbskimi poslanci zapreti» Pod zaščito poslanske imunitete, ki je. bila kolikor roliko spoštovana v Bosni, je dr.Dimoviču Uspelo, da je kot podpredsednik Sabora in vodja večine v njem,' mnogo oseb obvaroval preganjanja, pri drugih oa dosegel,- da niso bili sojeni kot ''veleizdajalci''»
Tudi njegova vloga je bila sila težavna ter so zato njegove zasluge In junaštvo v tej neenaki borbi Izredno visoke. Kot bomo videti> je Đ trnovi ć 5, skupno s Svetozar j em Prlblcevlce.o, Igral odločilno: vlogo prt prelomu z Madžari In samim Ttszom leta TOISo Ka ta 'prelom pa se je HSK v duhu tn pod vodstvom ‘'generacije I89S'1;, pripravljala še od vsega po-četka vojnes čeprav je začasno vodila navidez oportunistično, duallstt-čno, lojalno polttlko»
PREG.4K JAl JE V BOSIMI IF	JJ.
Po vojni napovedi Srbiji, je v Bosni prevzela v svoje roke vso oblast vojaška uprava» O življenju In smrti prebivalstva je odločevalo Vojno sodišče, pa tudi samovolja soldateske» Odložen je bil bosanski Sabor, razpuščena vsa srbska društva, zaprte vse srbske šole, ustavljeni vsi srbski časopisi, razen Dlmovtčeve ‘'Istlne'1, ki pa je bila tudi ustavljena, ko je Dlmovlč v njej pričel braniti Srbe, ki so biti obdolženi veleizdaje» Uveden je bil sistem talcev: najvidnejši Srbi In 'politično sumljivi Hrvati'1 so bili aretirani In vrženi v ječe, odkoder so jih vodili na strašno službo raznih vojaških objektov alt za spremstvo vlakov» če se je prt tem dogodilo karkoli, pa naj je to bil v resnici atentat alt pa navadna nesreča, so bili brez milosti na mestu ustreljeni» Dr«Dlmovtč je s. tem v zvezi poslal protestni memorandum Tlszu, .ki pa topot ni mogel ničesar ukreniti, ker je bila Bosna vojna zona,v kateri so Imele vojaške oblasti neomejene pravice» Kljub temu je samemu Dlmovlču uspelo, da z neustrašenimi Intervencijami osvobodi vsaj nekaj talcev ter da prepreči smrtno obsodbo nekaterih 'Veleizdajavcev'K
^Pravtako^so vojaške oblasti ob Izbruhu vojne zaprle več tisoč 'Vo-Irtrcno sumljivih: oseb, Srbov In Hrvatov, čeprav niso Imeli nobenih dokazov o^akl nj Ihovl. krivdi o V gotovih vaseh so bili zaprti vsi moški, nekacerl.z ženami tn otroki vred, sicer pa so bili aretirani v glavnem svečeniki, učitelji, novinarji, pisatelji, sodniki In študentje, v glavnem torej Inteligenca» Vsi zapori so bili prenatrpani; jetniki so bili nameščeni v kleteh,, kjer so ležali na golih tleh, včasih po več dni In brez vsake hrane» Mnogi od .njIh so bili barbarsko mučeni, drugi spet ustreljeni, češ da so skušali pobegniti»-
(V Podrobne podatke o vsem tem dogajanju vsebuje knjiga v.Ćorovlća trna knjiga» Trpljenje Srbov Iz Bosne In Hercegovine za časa svetovne vojne 1914 - 1918' , podatke o dogodkih v Dalmaciji pa najdemo v knjigi .0» Tartaglle: ‘'Veleizdaj avec’'»
Podobne prilike so vladale v Dalmaciji» Tudi tam so vojaške obla-stl_ brez ozira na civilno upravo vršile svoja preganjanja» Zaprti so bili številni poslanci, v glavnem Hrvatje, kot vodja naprednjakov dr» Smodiaka, dr»Drinkovič, dr»Tresič-Favičlč, dalje brata Prvislav in Ivo Grl so cono, dalmatinski prvak ''generacije 1895'' Stefa.nint, desetine drugih intelektualcev in stotine ljudi iz naroda»
Jetnike iz Bosne in Dalmacije je. ladja ''Višegrad1' prepeljala na Reko, zvezane z vrvmi, ki so jim rezale' v meso, ali v verigah» Pri njihovem prihodu na Reko, se je v pristanišču nad tem zgrozil mlad madžarski i. icir, ki je dal odstrani ti vrvi in. verige, ceš da take sramote' madžar-;.:ka država ne m re tr ett na svojih tleh» (Rijeka je bila takrat ‘'cor-pus separatum'1, pripojen Madžarski), Jetniki so bili nato v močnem nalivu pes odvedeni na železniško postajo, kamor so prispeli do kože premočeni» V takem stanju so potovali štiri dni preko Zagreba in Pešte" v Maribor, ves čas brez hrane in vode, Ta nepotrebno dolga pot (tz Zagreba bi vendar lahko šli po kratki poti v Maribor), je bila odrejena od vojaških oblasti, da bi Budimpešta lahko videla "veleizdaj avce''» Na poti v Maribor se je'nekaterim zmešalo ter so skozi okna ooskalalt iz vlaka, večinoma: v smrt» V Mariboru so slednjič dobili nekaj hrane, njihovo trpljenje pa so olajšali tudi človekoljubni stražarji,. Slovenci
Nekateri prvaki te povorke, dr»Drtnkovič, dr»Tresic-Pavlčič, Andje-L L no v L c m drugič, so oili obsojeni zaradi veleizdaje ter so v zaporih ostali.vse do amnestije leta 1917, Skupno z ostalimi jetniki, ki niso brli niti sojeni, so bili prepeljani v zapore v Karlau, kjer so jih mu-
čili na razne načine, predvsem pa z lakoto» Bili so tako izmučeni, da nekaterih ob obisku ni spoznala niti mati ali zaročenka» Tako postopanje naj bi preprečilo nadaljnje 'Veleizdaj avs': odelovanje»
še večje pa je bilo trpljenje Bosancev in Dalmatincev, ki so bili odpeljani v ječe in kazemate trdnjave v Aradu» Od 5» 500 oseb, ki so bile brez kakršne sodbe internirane v tem peklu, jih je tekom enega leta umrlo 2»200o Od Š00 otrok j-e preživelo samo -1-0, in od teh, ki so preživeli, otrok in odraslih, je imelo več sto amputirane roke ali noge,ki so jim zamrznile zaradi ležanja na golih kamenitih tleh» Vsled lakote in mraza, so mnogi zboleli na tuberkulozi, tifusu in drugih boleznih, nekateri pa so od trpi j en j a, ponoret i in več sto jih je umrlo po osvoboditvi»
0 peklu v teh zaporih je po amnestiji leta 1917, dr»Tresič-Pavičič govoril v dunajskem parlamentu ter izzval svetovni in evropski škandal» Da bi se vojaška oblast nekoliko opravičila, je postavila poveljnika trdnjave'Arad, E.Hegeduša pred sodišče, toda za smrt in trpljenje tolikih ljudi je bil obsojen na - eno leto ječe! S pomočjo istih vojaških oblasti pa je uspel, da je ostal na svobodi vse do konca vojne t„I9I8!
Bo še»
PROSVETA inOMIKA	r.. .
____________________________ Inštitut za geografijo je po dogo=
voru z upravljavci Sklada B. Ki = driča prevzel nalogo izdelave Nacionalnega atlasa Slovenije.Obsegal bo vrsto kart s področja regionalne in družbene geografije.Poglavja o prebivalstvu in o negospodarskih dejavnostih so večinoma že oprav Ijena, - Po sedmih letih je izšla v nakladi 50.000 izvodov nova avto karta Jugoslavije in Slovenije. Izdala in založila jo je AvtoMoto Zveza Slovenije.Velikost karte jo 98x70 cm v merilu 1:850.000.
Zlatko G-or j an, predsednik Zveze prevajavcev Jugoslavije, je bil ha kongresu Mednarodne zveze prevajavcev izvoljen za njenega predsed nika, V zvezi s tem so bili objavljeni podatki o knjižnih prevodih v Jugoslaviji po vojni. Od 1944 do 1959. je bilo prevedenih 10.950 del - povprečno 730 na loto. V primerjavi s svetovno dejavnostjo jo npr, leta 1958 Jugoslavija prevedla in tiskala jfo svetovne produkcije ( tj 848 del od okrog 30.000 knjižnih prevodov na svetu). V Jugoslaviji so po lotu 1945. prevajali iz 29 jezikov, na prvem mostu iz ruščine ( 3056 knjig),angleščine ( 1626),francoščine (1211), nemščine (1110)in italijanščine ( 208 del).
Inštitut za jedrske znanosti v Vinci pripravlja prvo serijo ko= Baltovih terapevskih virov( kob altovih bomb) po 1000 in 2000 curijev sa uporabo v medicini.Prve take bombe bo dobila bolnišnica v Titogra du,pozneje pa tudi ostala medicinska središča.
Že tretjič je bil v Crikvenici seminar za učiteljiščnike iz G-ra dišča.Gradiščanski Hrvati so se izpopolnjevali v hrvatskom jeziku in Poglabljali znanje na glazbenem področju. - V Piranu ima italijanska hsnjšina osomlotko,višj o gimnazijo in okonomsko srednjo šolo.Na osem iotki je lani bilo vpisanih 88 učencev.
V	Celju so ustanovili zavod "Intenzivni tečaji tujih jezikov".V ^jem boclo strokovnjakom iz raznih strok posredovali potrebno znanje cujih jezikov,kar jim bo omogočilo specializacijo v tujini in branje strokovno literature .Kot jezike omenjajo le angleščino,nemščino in francoščino.
Moški zbor iz Celja je šel na tekmovanje amaterskih pevskih zbo rov v Ar e z zu kot predstavnik- moških zborov iz Jugoslavijo .Dosegel "je Phvo mesto v kategoriji narodnih pesmi(za moške zbore). Amatersko Gledališče Tone Čufar z Jesenic pa zastopa jugoslovanske gledališke amaterje na festivalu amaterskih dramskih skupin Italije v Posaru.
V	Zagrebu so odprli Atelje Meštrovid.V galeriji bodo zastopana Predvsem njegova, dela is zagrebškega obdobja.
.Jano Mansfieldova,Prancoisc Arnoulova,Steward Granger in Micky soonie bodo nastopali v filmu,ki ga bodo Američani snemali v Bubrov= h iku.
SPECTAfOR
OD MESECA DO «SEGA
KNAP NA OBI SKU
20.	avgusta je nriletel v Beograd "na oddih" Hruščev z ženo in spremstvom.
Na letališču ga je objel in pozdravil Tito, ki je dejal, da so se odnosaji med Ju goslavijo in ZSSR od njunega zadnjega srečanja "vsestransko in uspešno" razvili. Želel je, da bi se Hruščev ogledal uspehe v socialistični izgradnji Jugoslavije. Hruščev je odvrnil, da se odnošaji s "socialistično Jugoslavijo" razvijajo uspešno na "leninističnih načelih socialističnega intemacionalizma", ter je nazdravil "nerazrušnemu prijateljstvu" med dvema ljudstvoma.
Istega dne na večerji se je Tito v zdravici spomnil svojega decembrskega ob^ ska v ZSSR, kjer da je opazil novo svetlo in ustvarjalno vzdušje med državljani. Sodelovanje med SFRJ in ZSSR ima vse pogoje za nadaljni razvoj, kajti "razlike v pogledih na posamezne zadeve in vprašanja niso ovira za razvoj odnosajev". Boljše razumevanje in sodelovanje bo te razlike "postopoma odstranilo". Na žalost psevd£ revolucionarni frazerji ne marajo pozitivnega sodelovanja in vidijo svojo vlogo v napadih na druge socialistične dežele. Toda ZKJ in vlada sta vedno podpirali borbo za mir in se bosta še nadalje zavzemali za enokopravno sodelovanje "še predvsem med socialističnimi deželami", kajti "nič ni bolj naravnega" kct najboljši odnošaji med njimi in skupni napori za mir in socializem. Miroljubno sožitje je postalo najvažnejši cilj mednarodnega delavskega gibanja. Sporazum o prepovedi je^ drskih poskusov in druge pobude so postavile ZSSR in Hruščeva v prvo vrsto borbe za mir. Tudi druga sporna vprašanja je treba postopoma rešiti, pri čemer bodo pomagale novo osvobojene dežele, za katere je sožitje jamstvo napredka. Njihova politika miru in nevezanja ,z vojaškimi skupinami je pomagala k premagovanju nevarnosti. Tito je bil vesel, da "med socialistično Jugoslavijo in ZSSR obstaja sogla. sj:e-glede najvažnejših mednarodnih problemov". Nato se je zahvalil za pomoč Skopju in se pohvalil z uspehi pri gradnji socializma.
Hruščev je pritrdil, da je borba za mir in preprečitev atomske vojne ena od najvažnejših nalog. Snorazum o prepovedi jedrskih poskusov ustvarja ugodne pogoje za nadaljne korake. Z razvojem sovjetsko-jugoslovanskih odnošajev je zadovoljen in je bil prepričan, da se bodo spet pomenili o mednarodnih vprašanjih.
21.	avgusta je Hruščev obiskal tovarno na Rakovici, ki izdeluje Fergusonove traktorje. Govoril je o junaški borbi delavskega razreda in zvestobi marksizmu-leninizmu. Po njegovem je naj’evolucionarnejša sila še zmeraj delavski razred, ne pa ljudstva, ki se bore za neodvisnost. Navajal je Njegosove besede o slovanski enotnosti in govoril o Jugoslovanih v ruski revoluciji in v borhi proti Hitlerju. Poslabšanje odnosov leta 1948 po njegovem ni koristilo nikomur. Zdaj pa je važna usmeritev proti bratskemu prijateljstvu. Imamo skupni cilj - borbo za socializem in komunizem - in skupnega sovražnika - imperializem. Jugoshvija in ZSSR imata enake ali zelo podobne poglede na mnoga najvažnejša mednarodna vprašanja. Gospodarski odnošaji se razvijajo. Obstojajo možnosti za obojestransko koristno sodelovanje in specializacijo v industriji. To bo pomagalo pri jugoslovanskem 7-let-nem planu. Tudi kulturne in znanstvene vezi pomagajo k spoznanju. Hruščevu je bila tovarna všeč. Bahal se je z sovjetskimi uspehi, a omenil, da kadar ima človek le en par hlač, hoče še ene in boljše. Zadoščenje teh potreb pride od dela, ker ne bo padlo kot mana z neba. Produktivnost mora narasti.
V tovarni se je Hruščev zanimal tudi za delavsko samoupravljanje in je dejal, daje napredno. Zvečer je Hruščev priredil večerjo za Tita. V zdravici je omenil "sijajno" zgodovino prijateljstva med ljudstvima obeh dežel. Vsi ljudje dobre volje zdaj žele mir, ker bi atomska vojna uničila vse brez razlike. A če impe-’ rialisti napadejo, jim bodo odgovorili z grozovito silo. V borbi za mir je enotnost naprednih sil potrebna, pa tudi v borbi za družbeno in narodno, osvoboditev. Prav zaradi te enotnosti so tudi prišli v Jugoslavijo. Pomembni so gosnodarski stiki z Jugoslavijo. Novi 7-letni jugoslovanski plan bo pomagal k novim socialističnim uspehom.
Tito je povzdignil Nikito med prve borce za mir na svetu. Na zapadü se spra šujejo, kdo bo komu popustil pri tem obisku* ali se bo Tito pridružil sovjetskemu taboru, a.li pa bo Nikita dal koncesije jugoslovanskim komunistom. "Nobenih konce sij ne bo in o tem sploh ne bo govora." ZKJ bo stala v prvi vrsti borbe za enotnost mednarodnega delavskega gibanja in borbe za mir in mirno sožitje. Spoznali smo, da so mnoge zadeve, ki so nas delile v preteklosti, bile le malenkosti v pri meri s skupnimi interesi in nalogami. Pogodba o prepovedi jedrskih poskusov je lepa reč, a nadaljni koraki so potrebni.
22.	avgusta sta Tito and Hruščev odletela v DC-Gb letalu v Skopje, si ogleda, la ruševine in se še istega dne vrnila v Beograd. Naslednjega dne sta odletela v Titograd, se z avtomobili odpeljala na Cetinje, si ogledala muzej, kosila, plesala kolo in se v Kotoru vkrcala na .Galeb. Zvečer sta si ogledala Dubrovnik, kjer se je Tito poslovil in odšel naprej na Brione.
24. avgusta se je Hruščev pripeljal v Split, kjer ga je Bakarič predstavil ladjedelniškiffl delavcem kot moža, ki ga Jugoslavija izredno ceni in ki ima ogromne zasluge za mir in pravilne odnose med socialističnimi deželami. Hruščev je dejal, da je v Jugoslaviji videl marsikaj, kar se precej razlikuje od ZSSR, kar je "naravno", ker Jugoslovani grade socializem v svojskih pogojih. Razlike v reševa nju praktičnih problemov v gradnji socializma povečuje medsebojno zanimanje in skupne izkušnje prispevajo k zakladnici marksizma-leninizma. Hruščev se je bahal z velikim uspehi v SZ v tekmovanju z ZDA. Za vse to je potrebno povečati proizva, jalnost. Pri tem; pa vse prednosti svetovnega socialističnega sisteme še niso izrabljene. "Vesdli smo, da je vlada SFRJ tudi pokazala pripravljenost, da se udeleži socialistične razdelitve dela" med socialističnimi deželami, kar bo pospešilo jugoslovansko trgovino s temi deželami. Kot primer je navedel ladjedelništvo, kjer bi se Jugoslavija lahko specializirala za gotove vrste ladij, kar bi pomaga.-
10	k boljši organizaciji proizvodnje. Hruščev je nato "kot,kupec" pohvalil split sko ladjedelnico in poudarjal prednosti serijske proizvodnje. Obregnil se je tudi ob navzoče zanadne novinarje in nojasnilj da kapitalizma ne bo "pokopaval z lo pato", ampak da bo delavski razred kapitalističnih dežel sam napravil konec izko_ riščanju. Prepiri med bratskimi partijami socialističnih dežel so prav tako naravni kot prepiri med' zakonci.
26. in 27. avgusta sta Tito in Hruščev s sodelavci na Brionih razpravljala o mednarodnem položaju, delovanju za mir, mirnem sožitju, razoroževanju, sodelova^ nju pri nomoči deželam v razvoju, o odpravi kolonializma, sodelovanju pri pomoči deželam v razvoju, o odpravi kolonializma, o mednarodnem delavskem gibanju, o u-trditvi enotnosti med socialističnimi in naprednimi silami, in o razvoju odnoša-jem med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Na tiskovni konferenci 28, avgusta sta se takole odrezala:
Tito: Razdelitev dela med socialističnimi deželami je "komplicirano vprašanje". Hruščev: V borbi proti kapitalizmu je potrebna edinost dela, ne pa razdeli_ tev. Tito: 0 ideoloških razlikah nismo razpravljali. Hruščev: To je naša stvar. Oba: Jugoslovanska nepovezanost z bloki ni ovira pri sodelovanju z ZSSR.
29.	avgusta sta se odpeljala preko Kopra in Ljubljane na Brdo.
30.	avgusta sta obiskala prašičjo farmo v Ihanu in obiskala Velenje, kjer so Hruščeva imenovali za častnega člana kolektiva in mu poklonili črno rudarsko uniformo z bleščečimi gumbi. Rekel je, da se Čuti zelo pačaščenega , ker.da je bil
v	mladih letih sam rudar.
Tito, je na mitingu dejal, da je. socializem postal, odločilna sila sedanjosti, a prednost socialističnega reda nad kapitalističnim je edino mogoče dokazati z ma ■terialnim napredkom. Zato pa psevdorevolucionarji s frazarjenjem spodkopujejo do sežke socializma. Socialistične dežele morajo reševati svoje odnose,na načelih marksizma-leninizma, kar ni lahko, a je potrebno in mogoče. V Jugoslaviji so hodi
11	po' svoji poti, a že moskovska izjava leta 1956 je izrazila leninistično gledišče, da so pota socia.li stične ga razvoja v različnih deželah pod ^različnimi pogoji različna, kot je tudi potrdil Hruščev v Splitu,. -Življenje je potrdilp&ružbeno sa mouPravljanje, ki ne velja le za eno samo socialistično deželo, ampak leži v osno
vi	idej Marksa, Engelsa in Lenina. V novem 7-letnem planu bomo začrtali rast inv. dustrijske in poljedeljske proizvodnje. "Nadaljna stalna naloga je tudi široko vključevanje v mednarodno razdelitev dela", pri čemer bomo razširili gospodarske odnose s "socialističnimi deželami, deželami Azije, Afrike, Latinske Amerike in z drugimi deželami,"' je rekel Tito. "2 zadovoljstvom morem ugotoviti, da se naši pogledi' io mednarodnih vprašanjih strinjajo." Najvažnejše je ohraniti.mir. Strinjamo, se tudi o razvoju ekonomskih odnosov med narodi v skladu z njihovimi intere si in interesi mednarodne skupnosti, in o pomoči razvijajočim se deželam. Odnosi med ZSSR in Jugoslavijo so se občutno razvili, in" bili so plodonosni napori, da bi odstranili posledice starih nesoglasij. "To se ne pravi, da je bilo -že vse o-> pravijeno”. Gospodarsko sodelovanje, družbeno, znanstveno in med partijskimi funkcionarji se bo razvijalo.
Hrušcev (ki so ga prevajali v slovenščino) je rekel, da je hil njegov oddih "svojevrsten", da je mnogo videl v Jugoslaviji, da pol jedeljstvo zavisi od vremena, da je ZSSR dosegla čudovite uspehe in da se je treba boriti za mir, pri čemer je bila pogodba o prepovedi jedrskih poskusov velik korak naprej, čeprav imperialisti ne počivajo. Ljudstvo ZSSR in Jugoslavije utrjuje stike v gospodarstvu, znanosti, kulturi. Skupno se zavzema za mir, sožitje, razorožitev, likvidacijo kolonializma, ureditev nemškega vprašanja; ima skupni cilj, graditev socializma .in komunizma. "Strinjam se s tem, kar je tovariš Tito rekel o jugo-sovjetskih od nosih". "Sovjetski komunisti ne moremo imeti temeljnih nasprotstev z jugoslovanskimi komunisti, ker sta obe naši deželi socialistični". "Delavski razred v Jugo slaviji je rešil, nalogo, da je dosegel oblast in zdaj uspešno gradi socializem. V tej gradnji so včasih mogoče razlike načelnega značaja, nakar se je treba zavzema, ti za enotnost v glavnih stvareh in biti potrpežljiv. V glavnih vprašanjih imamo skupna gledišča, a čas bo izgladil ostalo.
1. septembra sta Hruščev in Tito obiskala Organsko Kemijsko Industrijo v Zagrebu, katero grade z ameriškim posojilom, z ameriško opremo in pod ameriškim nad zorstvom, a so ob obisku prepovedali vstop zapadnim novinarjem. Razburjenje med Amerikanci je bilo hudo in so se r”Vali z miličniki. Čez dva dni se jim je uradni predstavnik lepo opravičil, češ da je prišlo do nesporazuma pri lokalnih ob-:lasteh.
Na večerji v Zagrebu je Bakarič rekel, da mu je posebno všeč, kako Hruščev neposredno govori z ljudmi kot doma.
Hruščev je poudaril, da je boljše in lažje graditi socializem skupaj z bratskimi deželami. Zakaj ne bi drug drugemu pomagali? Gospodarske transakcije pa obračunavajmo v dolarjih, če kdo reče, da bi sicer ZSSR bila na dobičku.
Ob odhodu 5. septembra na beograjskem letališču je imel Tito zadnjo besedo: Dogovorili smo se, da je mir najbolj važen. Borba za mir prinaša plodove. Spet smo se prepričali o sovjetski odločnosti, da prioomore k sporazumevanju v svetu. Mednarodno delavsko gibanje se zavzema za mir. Važnost novoosvobojenih dežel narašča. V borbi za socializem so mogoči različni pogledi na posamezna vprašanja in odkrita izmenjava mišljenj je potrebna. Politiko socialističnih sil ni mogoče graditi na dra.matiziranju obstoječih razlik; potrebna je enotnost. Prišli smo do zaključka, da je mnogo možnosti za medsebojno koristno sodelovanje med nami.
Hruščev se je zahvalil za gostoljubje in je rekel, da je obisk utrdil prijateljstvo in slogo v svetovnem komunističnem gibanju. Nato je odletel v Moskvo.
Ivan Stanič.
_ ^	O	G.urednik! 15.junija se je kralj Peter s
!\ j_) (J)	L A Z E V	proglasom iz Nice opredelil za episkopa
g.Dionizija,ki ga je pred tem sv.Arliije= rejski sabor v Beogradu razrešilposlov. 9.avgusta je isti kralj dal izjavo v Milwaukeeju,da priznava patrijarka in sv.Arhijercjski sa = bor in sinod, (kakor je o tem poročal g.Farkaš v KT.) 11. avgusta je v Sacramontu v Kaliforniji izjavil "šef kancelarijo in adjutant kra Ija" gen.Miličevič, da kralj vztraja na proglasu, izdanem 15. junija. Čikaška pro-Dionizijeva SLOBODA je pa objavila kraljev telegram od 18.avgusta,kj er pravi kralj, da"čvrsto in neomajno vztraja na svoji izjavi od 15.junija 1963." Kaj je torej na vsem tem? Kdo laže in ko ga je mogoče sploh jemati resno?	L.B.(USA)
AVSTRALSKI SLOVENCI!
Na prodaj imamo omejeno število kvalitetnih božičnih kart s slo = venskimi voščili.	BALKANIA
Continental Musič Houso 33 Campbell St. SYDNEY
BOŽIČNE KARTE
z voščili v slovenskem,hrvatskem, srbskem,pol jskem,nemškem in ang}.cš kem jeziku so pripravljeno!
PICA PRINT
76 Graeme Road, ENFIELD, Middx.
S EPT EM BE R <943
V tem mesecu poteka 20 lot odkar so padle Grčarice in nato Turjak.
Le malo jo manjkalo, do ni padla v rdeče roke tudi Ljubljana. Kako jc do tega prišlo in zakaj? Ob tem vpra razpravlja v prilogi te in nasled = njo štcv.KT polkovnik g.A.Glušič, ki je bil v času "drugo" ilegale načelnik štaba Slov.trup,kot tok potem no Vidovdan 1944 aretiran od Gestapa ter poslan v Dachau,ki ga je preživel. - Same septemberske d_o godke bomo komentirali prihodnjič.
Uredništvo
ANDREJ GLUŠIC:
OB DVAJSETLETNICI
September 19^3•
Prvo listje na bukvah prostranih dolenjskih gozdov je jelo rumeneti. V vinogradih je dozorevala portugalka.Marsikater äcrben kmetič je pohitel s tr gatvijo, negotov kaj bo prinesel jutrišnji dan. Na Malega Šmarna zvečer smo slišali na radiju, da je kapitulirala Italija, Že sledečega dne se je iz goz_ dov vsulo nad tisoč partizanov in partizank, ki so v malih grupicah zasedli trge in mesta na ozemlju med začasno nemško mejo in Trstom ter si pred očmi osuplega ljudstva prigrabili oblast od popolnoma demoraliziranega okupator^ ja. Bes uničevanja je zadivjal nad domovino. Med Savo in Sočo se je iz gore čih cerkva, gradov, šol, župnišč, prosvetnih in sokolskih domov ter kolodvo rov valil k nebu črn dim, a opijanjena druhal je orgijala ob kadečem se ognju. Saj so goreli ostanki "suženjstva in fašizma"!
Desetega septembra so padle Grčarice, kjer je bil od partizanov poveza= nih z badoljevci' uničen odred jugoslovanske vojske v domovini in šest dni nato so iste sile uničile Turjak...
Da niso takrat Nemci že zasedli Ljubljane, bi bila zavzeta tudi ta in komunisti bi se že septembra I9L3. vsaj začasno ustoličili v vladni palači na Bleiwe.isovi cesti.
Kako se je to moglo zgoditi, se je v tistih dneh spraševal slovenski Slo vek. In ni se treba prav nič čuditi, če dandanes o teh dogodkih išče pojas= nila mladina, ki je takrat krvavela in v dvajsetih letih daleč od domovine dozorela v razsodne može. Hotela bi pač slišati resnico od odgovornih vodni, kov iz tistih dni, da bi je ne morala trebiti iz pisanja komunističnih "zgo dovinar j evi!,
Vsako leto septembrske številke slovenskih emigrantskih listov prineso priložnostne članke v počastitev naših žrtev, ki so padl.e v Grčaricah in na Turjaku, Tudi uvodne besede s katerimi sem začel ta članek so iz spominske= ga uvodnika, ki sem ga napisal ob petletnici. Ne bi imel kaj spreminjati, kar.sem napisal pred petnajstimi leti (MG L.Il/št.10.). Hotel bi le, koli. = kor se to v kratkem članku da, razčleniti trditve borcev, (Vestnik, L.X.,št. 9, str.132) da sta stebra slovenske protikomunistične borbe Grčarice in Tur jak padla zaradi:
Izdaje in preloma vojaške besede sovražnika,
-	Neenotnosti protikomunističnega nastopa v odločilnem momentu,
-	Nesposobnosti vodstva odgovornih."
Ce bi slovenski, protikomunistični politični krogi, to je odgovorni vo= ditelji poleg komunistične ideologije poznali tudi komunistično taktiko in zlasti organizacijsko sposobnost komunistov, da v kaosu čez noč improvizira, jo svoj aparat, ne bi dopustili takega razvoja dogodkov v Sloveniji, da bi slovenske protikomunistične enote kdajkoli prišle v odvisnost od komunistič nih obljub. Komunisti drže besedo samo takrat in le dotlej, dokler jih k te_ mu'primora.močnejša sila. Ne poznajo pa milosti za one, ki morajo kapituli= rati. Zato je bilo vsako zanašanje na njih "vojaško" besedo - naivnost,
.Za enoten nastop ni potreben le skupni sovražnik ampak tudi enotni ci =' Iji. Teh v slovenskem protikomunističnem taboru ni bilo! Tudi glede skupnem ga sovražnika, bolje rečeno sovražnikov, qi nismo bili edini. Za večino po= klicnih vojakov je vsaj do jeseni 19^3* bil prvi. in glavni'sovražnik - oku= pator, to je Italijani in Nemci in šele potem domači komunisti, dočim so po_ litiki glavnega sovražnika že spomladi 19^2. docela spustili iz vida. Ker smo "bili ves čas brez enotnih ciljev in imeli različne poglede glede sovraž_ aikov, je tudi izostal enoten nastop v odločilnem momentu.
Iz odgovorov na prvi dve trditvi borcev se lahko da zaključiti pravil= uost tretje: "Nesposobnost vodstva odgovornih,"
Da ne bi zlasti tretja trditev zvenela prevotlo je potrebno poseči v preteklost in osvetliti potek političnih dogodkov in razmer v predvojni Ju= goslaviji.
Jugoslavija od I918 do 19^-1.
Ob koncu prve svetövne vojne je jugoslovansko prebivalstvo - Srbi, Hrva ti in Slovenci - v splošnem navdušenju sprejelo jugoslovansko državo kot u= resničenje stoletnih sanj. Kakor so navadno sanje daleč od stvarnosti, tako so tudi pričakovanja jugoslovanskih narodov daleč presegala možnosti, ki jih je mlada država v porodni fazi razvoja mogla nuditi. Mesto sredotežne sile se je pri znatnem delu prebivalstva, zlasti pri Hrvatih pojavila sredobežna sila. Politična nezrelost ljudskih množic je nudila plodno polje raznim de= magogom in seveda tudi komunistom. Tako so stranke rastle kot gove po dežju in komunistična je po številu' dosegla tretje mesto v državi (58 poslancev). Po splošnih stavkah in prvih političnih umorih je bila z znano ''Obznano1' ko munistična stranka v Jugoslaviji prepovedana. Komunisti so šli v "podzemlje;1 kjer so se posvetili temeljitemu študiju revolucionarne taktike, diverzant^ stva, gverile in gradili male toda visoko trenirane kadre, s katerimi so v primernem trenutku nameravali izvesti revolucijo. Prepoved javnega delova = nja jim ni. prav nič škodila, nasprotno je bila za njih koristna, ker so.pri mladini zadobili mistično privlačnost, v političnih vrhovih pa zaradi njiho ve maloštevilnosti zelo koristno zaščito v - podcenjevanju. To podcenjeva = nje je posebno pripomoglo k uspešni izvedbi ene izmed osnovnih komunistič = nih revolucionarnih priprav - infiltracije političnega, upravnega in vojaš= kega aparata, kakor tudi kulturnih, telesnovzgojnih in celo verskih organi= zacij tja do ~ semenišč. S prepovedjo komunistične stranke seveda ni prene hal politični kaos v državi. Nasprotno, še bolj je rastel, ker so ga komunistični infiltriranci vsestransko krepili.
Fundamentalno nasprotni pogledi na ureditev jugoslovanske države večine Srbov, za katere je ona bila le nekako razširjena Srbija, ki naj bi imela podobno vlogo kot Prusija v Nemčiji, od hrvaških in večjim delom slovenskih nazorov po katerih bi morala biti Jugoslavija nova, skupna in za vse jugo = slovanske narode enakopravna državna tvorba, so silno zrahljali■državne te= melje, Divjanje strankarskih strasti, podžganih s svetovno-nazorsko in ver= sko diferencijacijo ter postavljanje osebnih koristi nad interese naroda in države je bil dinamit položen v temeljne razpoke državne stavbe. Eksplozija v obliki razsula ali amputacije je bila odstranjena z državnim udarom z !,vr ha'1. Kralj Aleksander je z energično potezo prerezal zažigalno vrvico... Mar sikateri jugoslovanski patriot, zlasti državni uradnik in vojak se je šeste_ ga januarja I929. oddahnil misleč, da je državni brod končno le zaplul v pravo razino. Da je konec korupcijskih afer ter končana doba, v kateri seje politična puberteta že izrodila v degeneracijo in premnogi šušmar in zakot= ni pisar postal "profesionalni političar", narodni poslanec in minister "po zanimanju", seveda z dodatnim naslovom upravnega svetnika te ali one banke, industrijskega koncerna, itd. Politika je postala v stari Jugoslaviji ne preveč ugleden, toda donosen poseli Čast in slava Ljubi Davidovicu, Sveto = zarju Pribičevicu in podobnim možem, ki niso verjeli v znani rek: "Narode, vrbo moja, čim više te krešem, tim bolje mi rasteš..."
Upi onih, ki so ljubili domovino bolj kot svoje "blagoutrobje" so se hi tro izjalovili. Kralj je sicer postavil na novo ravno cesto nov voz, ki naj bi popeljal jugoslovansko ljudstvo v boljšo bodočnost, toda je vanj vpregel stare, doslužene konje, ki so kaj hitro zavili nazaj - na turško kaldrmo.,. Dekretirano jugoslovanstvo se ni obneslo in atentatorska krogla je krmarju prikratila čas, da bi nova jadra napel novi veter.
Cepič v obliki JNS na že črvivo državno drevo se ni prijel,še manj je mogla biti črvivost zaceljena s tako smolo kot je to bila novo radikalna-muslimansko-klerikalna sprega JEZ. Ta "čudoviti balzam" slabega spomina, ki je hotel zaceliti hrvatski spor z nagodbo med Hrvati in srbskim princem mi= mo srbskega naroda, se je v labirintu svetovnih dogajanj kaj hitro zmedel. Napačna presoja sil in razvoja dogodkov ga je prilepila na osiščni plot.Puč 27.marca je pometel s princem brez naroda in z njegovo fakirsko formulo JRZ. Na našo slovensko .nesrečo so pučisti pozabili, da opozicija ni bila samo v Srbiji, Že ob puču so prezgodaj prilezli infiltrirani črvi na dan, vendar 0= zračje še ni bilo pravo. Morali so za kratko dobo nazaj v luknje pod odpada joče lubje in tam počalcati, da je tevtonski piš podrl črvivo drevo...
Pol-iticni razvoj v Sl oveni .ji.
Po dokaj alegoričnem orisu stanja v Jugoslaviji je potreben kratek ana= litičen prikaz posebnih političnih prilik, ki so vladale v Sloveniji. Treba je odgovoriti na toliko ponavljano vprašanje: "Saj je bilo tako gnilega v deželi slovenski , da jo je,lahko obvladala peščica komunistov, ki niso pred stavljali niti tisočinke slovenskega naroda?: Kako so komunisti med vernim, katoliškim ljudstvom, ki je na vsako razpotje postavilo križ ali kapelico, na neštete griče in gore pa - cerkev, mogli za uspeh revolucije pridobiti dovoljno število aktivistov in simpatizerjev?
Slovenski politični prvaki so med prvo svetovno vojno tako v domovini kakor zunaj pri zaveznikih, v okviru Jugoslovanskega odbora, odločno vodili borbo za osvoboditev slovenskega naroda izpod nemškega jarma,pod katerim je trpel v habsburški monarhiji. V tej dobi je politični in kulturni boj med naprednim (liberalnim) in katoliškim (klerikalnim) taborom, ki je divjal že v Avstriji, bil prekinjen in slovensko ljudstvo je složno sledilo naporom politikov in enodušno sprejelo Jugoslavijo kot svojo narodno državo.Kaj hitro po osvoboditvi pa je boj med obema taboroma oživel, v zagrizenosti ras= tel ter tik pred drugo svetovno vojno v dobi JRZ-ine vlade dosegel svoj vrhunec v sovraštvu in razklanosti, ki je vladalo med slovenskim ljudstvom.
Boj med obema strankama v dobi diktature JMS in JEZ režimov je ustvaril ne= premostljiv prepad med katoliškim in naprednim taborom ter pognal nad tri četrtine naprednjakov v osvobodilno fronto ter postopoma v komunistično par_ tijo. V naprednem podeželju, trgih in mestih so komuhistični kadri našli syp jo yojsko.
Sprti bratje, ki jim je bil svetovni nazor več kot narod in država, so orali ledino sovraštva in komunist je sejal ljuliko... Ne da se prezreti dej_ stva, da je baš Slovenska ljudska stranka (SLS) sodelovala pri rojstvu še= sto januarskega režima in tako sankcionirala vse njegove unitaristične ukre= pe (tudi razpust Orla in podržavijenje Sokola), ki so prav gotovo bili bliž_ ji nazorom slovenskega liberalnega tabora, takrat v najostrejši opoziciji, kot pa avtonomističnemu prizadevanju katoliškega tabora. Ta oportunistična nedoslednost je zrahljala notranjo trdnost stranke, čeprav njeno vodstvo ni kazalo posebnega navdušenja za unitarizem in je 1931. izstopilo iz vlade. V vlado so v okvirju Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) prišli slovenski naprednjaki, ki so pač z večjo vnemo in doslednostjo izvajali unitaristične ukrepe. Napredno uredništvo, zlasti učiteljstvo je šlo čez drn in strn v boj za unitarizem v vseh odtenkih javnega in kulturnega življenja. Temu ;,ju goslovenarstvu" so se z vsemi sredstvi uprli klerikalni voditelji, ki so se v opoziciji zopet znašli v svojem avtonomističnem elementu. Nekoliko manj= ših neredov in pa znane punktacije so jih pripeljale v internacijo, v kate= ri razen svobode gibanja niso ničesar pogrešali. Po smrti kralja Aleksandra se je SLS po tri in pol letnem presledku vrnila v vlado in seveda tudi na Bleiweisovö cesto ter začela vračati ne le "milo za drago", ampalc marsikaj tudi za nameček. Uradniki so "potovali". Prevneti Jugoslovani ali njugoslo= Veharji" so spadali "tja doli med brate na jugu", kakor so se takrat ne pre več dobrohotno izražali 'gospodje, ki so imeli - oblast. Posebno pa se je SLS, ki se je zopet nedosledna svojemu slovenstvu kmalu vtopila v Jugoslo= vansko radikalno zajednico (JEZ), znesla nad naprednim učiteljstvom. Nekako osemdeset odstotkov slovenskega učiteljstva je bilo takrat včlanjenega v Ju goslovanskem učiteljskem združenju, medtem ko je katoliško usmerjena manjši, na pripadala Slomškovi zvezi. Teror, ki ga je JEZ režim izvajal nad sloven= skim naprednim učiteljstvom je bil še hujši od onega, ki ga je Cankar tako slikovito opisal v syojih delih. Družine so bile ločene, mož je šel v ene, žena v druge hribe. Šolski nadzorniki in upravitelji pete položajne skupine (najvišje) so postali navadni hribovski učitelji. Mladi učitelji in celo pripravniki devete položajne skupine (najnižje), člani Slomškove zveze, pa so postali šolski upravitelji. V okrnjenem banovinskem svetu, iz katerega so napredno manjšino enostavno izključili, je bil celo podan predlog,da se vse učitelje, ki ne gredo vsako nedeljo v cerkev in redno ne prejemajo sv. zakramentov, odpusti iz službe. "SLOVENEC" iz tistih dni je bil ves v ognju za' metode, s katerimi je v sosednji Avstriji vladal Dollfuss-Schuschniggov režim, ki pač ni bil krščansko-demokratičen.
Navidezno monolitna Slovenska ljudska stranka ni bila tako trdna, kot so mnogi mislili. Teror, s katerim se je znašala nad naprednim življem v
časih, ko je gospodarila na Bleiweisovi cesti, je bil burno pozdravljen od ekstremnega desnega krila, ki . je v „tistih časih bilo v posebnih čislih pri strankinem vodstvu. Marsikateri zmeren pristaš katoliškega tabora pa se je javno zgražal nad gonjo, ki jo je vladajoči strankin aparat pošel. Starej = šim pristašem stranke, zlasti delu duhovščine, tudi ni bila posebno pri sr= cu strankina udeležba v JRZ.Krščansko-socialistična veja stranke se je v teh časih, ko je-strankino vodstvo očitno favoriziralo ekstremno desnico*,že sma trala za pastorko. Razpoke, skrbno skrite pod ometom strankine fasade,so se v odločilni uri krepko pokazale v popolnem odcepu krščanskih socialistov in nekaterih zmernih pristašev. Končno pa je še ekstremna desnica po umoru ba= na dr.Natlačena, nesporne avtoritete v stranki, začela ubirati svoja pota. Razcepljenost v največji slovenski stranki je povzročila nediscipliniranost poveljnikov vaških straž, ki jih je postavila strankina vojaška formacija Slovenska legija in rezultat te .je bil - Turjak...
Napredni tabor ni bil enoten niti v kratki dobi, ko je bila JNS na vla= di. V časih pa, ko je bil v opoziciji, se je njegova razcepljenost izražala v kaj pestri organizacijski strukturi. Delil se je na demokrate, kmetijce, narodnjake, radikale, narodne socialiste, Staro Pravdo, Mlado Jugoslavijo itd.. Zaradi premnogih sporov z lokalnimi podeželskimi prvaki je osrednje na predno vodstvo (Kazina) imelo vedno manjši vpliv na napredno podeželje. Pri sestavi vlade 27.marca so srbski opozicionalci pozabili na slovensko napred! no opozicijo. Tako naprednjaki niso imeli svojega zastopnika v londonski be_ gunski vladi, kar je imelo težke posledice za opredelitev naprednjakov v ča. su vojne in revolucije. Iz Londona se je slišal samo en glas, ki ga je ,slo= venski napredni človek preveč dobro poznal iz časov Jerezinega vladanja. Ta glas je komunistična propaganda med naprednjaki, zlasti podeželskimi, z lah koto zadušila. Vsa svarila na smrt bolnega dr.Kramerja in prijateljev iz Lju bljane na deželi niso 'dosti zalegla.
'Posledice 'kulturnega boja'*, ki se med Slovenci ni nikoli vodil v rbka=‘ vicah, toda nikdar dosegel take ostrine kot v dobi Jerezine vlade, so bile-porazne. Peščica komunistov, ki so se znali vriniti v oba nazorna tabora tja do bogoslovij in uredništev vodilnih listov, je z demonskim prilivanjem olja na .ogenj načrtno rušila ne samo enotnost naroda, ampak tudi enotnost v obeh str-ankah. Pripravljajoč in 'pričakujoč "njihovo uro’J, so komunisti v časih, ko je bila SLS v opoziciji povsod, zlasti pa na slovenski univerzi netili boj slovenskega separatizma, češ slovenska univerza, slovenski jezik, slovenski narod je v nevarnosti. Cim je SLS zopet prišla v vlado, seveda' ni bilo več nob-ene nevarnosti za slovenski jezik, slovenski narod in njegove usta nove. Takrat so komunisti kurili na nasprotni strani in sicer tako močno,da je ves napredni tisk v strahu pred :iklero-fašistično" diktaturo šel y ogenj za razne "ljudske fronte", predvsem pa za komunistično revolucijo v Španiji.
Vojna je izbruhnila. Tik pred njenim začetkom, 30.marca 19^1. so v ban= ski palači zbrani prvaki Slovenske ljudske stranke slovesno sklenili: "da v primeru sovražne zasedbe noben odbornik, ne visok ne nižji, nikdar ne bo so_ deloval s sovražnikom niti posredno niti neposredno, niti ne bo koga nava = jal k sodelovanju, pa naj bo pritisk še tako hud, ali celo življenje na teht niči" (Vestnik i960, št.6, str.109.). Komaj sta pretekla dva tedna od tega sklepa je SLS poslala v Celje narodnega poslanca, župnika Marka Kranjca, da bi tam pridobil Nemce za ustanovitev nekakšne "neodvisne slovenske države". Berlin je ta predlog gladko odbil, ker je Hitler slovensko ozemlje že razde_ lil, Slovence, zlasti inteligenco pa začel izganjati. Ta korak in pa famoz= na konžulta sta komunistom nudila prvi "dokazilni materijal", da svoje poli tične nasprotnike, ki so le skušali ljudstvu' olajšati posledice okupacije, obtožijo narodne izdaje, kolaboracije in da med ljudstvo vržejo parolo o "be_ li gardi". In vendar so sami do Hitlerjevega napada na Sovjete 22.junija pov_ sod sodelovali z nemško peto kolono in kasneje skesane petokolonce. sprejeli v svoje vrste. Z napadom na Sovj.etijo je bila ustanovljena komunistična "o = svobodilna fronta", ki so jo kaj hitro napolnili nezadovoljneži in disidenti vs'eh taborov. Ti so tudi kasneje izvlekli komunistični voz na breg in tam bili zasluženo brco. Zdaj sb črvi prilezli na plan in že davno posejana Ijii lika je pognala, da bi kmalu bohotno zrastla. Napočil je dan, ko je bilo tre. s krvjo plačevati račune za preganjanja, prepire in nezdravo politično sta= nje v predvojni Jugoslaviji.