leto XLIII, št. 24
Ptuj, 21. junija 1990
CENA 5 DINARJEV
Huda ura v Slovenskih goricah
Celo uro, od 18. do 19., so se
črni oblaki v ponedeljek zadrže-
vali nad območjem krajevne
skupnosti Vitomarci. Lilo je kot
iz škafa, vmes je padala toča,
najhuje pa je bilo, ko je pričela
podivjana voda odnašati ceste,
poljščine, prožiti plazove in po-
plavljati hiše. Mirko Danko iz
Novincev nam je v torek opiso-
val stisko ljudi, reševalno akcijo
pri Mariji Kovačec, kjer je voda
zalila hlev in hišo, peljal nas je k
Francu Šilcu, kjer so pravkar od-
stranjevali plaz, ki je zdrsel proti
stanovanjski hiši.
Po uradnih podatkih je škoda
nastala v Novincih, Hvaletincih,
Rjavcih in Slavšini v krajevni
skupnosti Vitomarci ter v Gabr-
niku v KS Juršinci. Informacije
o škodi so prišle tudi iz krajevne
skupnosti Destrnik. Poškodova-
nih je okoli 500 hektarov kmetij-
skih površin. Ocenjujejo, da je
na pšenici škoda šestdesetodstot-
na, osemdesetodstotna je škoda
na koruzi, krompirju in v nekate-
rih vinogradih. Koliko denarja
bo potrebno za sanacijo polj in
travnikov, še ni znano. Znana pa
je groba ocena škode na cestah.
Poškodovanih ali uničenih je 43
kilometrov krajevnih in 29 kilo-
metrov lokalnih cest, škodo na
obojih pa ocenjujejo na okoli 5,7
milijona dinarjev. Dokončna
ocena škode bo znana danes.
Ljudje na prizadetem območju
so si najprej pomagali sami, v ta-
kih primerih je sosedska pomoč
tudi najbolj učinkovita. Pri od-
stranjevanju posledic pa bo seve-
da potrebna širša pomoč. Naj-
nujnejše je z gramozom zasuti
spodkopane asfaltne ceste. Lju-
dje so bili ob našem obisku še
vedno pod vtisom strašnega ne-
urja, poleg tega pa v strahu pred
novim divjanjem narave. V tem
primeru bi bila škoda še mnogo
večja, predvsem na že poškodo-
vanih cestah, plazovi pa bi še
bolj ogrozili stanovanjske hiše.
J. Bračič
TRETJE ZASEDANJE
ZBOROV SO PTUJ
Vlada na obroke
Dobrih sedem ur so poslanci sedeli v dvo-
rani Narodnega doma in se potili v sprejema-
nju pomembnih odločitev. Zadeve so se zav-
lačevale, zaostrovale in reševale, na koncu pa
so utrujeni in naveličani poslanci sklenili, da
tudi tretje zasedanje prekinejo, se sestanejo
drugič in nadafjujejo na tretji seji začeto de-
lo.
Gladko je šlo samo pri volitvah predsedni-
ka skupščine občine Ptuj. Ko na prejšnjih se-
jah predsednika ni bilo mogoče izvoliti, so
delegati zbora krajevnih skupnosti predlagali
neodvisnega kandidata Vojteha Rajherja iz
Kidričevega in na tretji seji smo dobili pred-
sednika s tako rekoč popolno podporo po-
slancev. Od 102 je zanj glasovalo kar 94. Voj-
teh Rajher, diplomirani inženir, zaposlen v
Unialu, je obljubil, da bo poskušal funkcijo
predsednika opravljati kar najbolje, »vlogo
župana,« je dejal, »pa bomo oblikovali vsi
skupaj.« Zahvalil seje dosedanjemu vodstvu
skupščine in izvršnega sveta SO Ptuj, vsem
tekmecem na volitvah, pa novinarjem za ko-
rektno predstavitev.
Volitve za podpredsednika skupščine obči-
ne Ptuj po prvem krogu niso dale prednosti
nobenemu kandidatu. Ana Jagarinec je dobi-
la 51, Lojze Arko pa 50 glasov. Volitve so to-
rej ponovili; v drugem krogu se je še pet po-
slancev ogrelo za žensko in tako je Ana Jaga-
rinec s 56 glasovi postala podpredsednica
ptujske občinske skupščine, za tajnico skup-
ščine pa so imenovali Marico Fajt, diplomi-
rano pravnico, ki je to delo opravljala tudi
doslej.
In potem so se začeli zapleti: Na vrsto je
prišel odlok o sestavi izvršnega sveta, volitve
predsednika in članov izvršnega sveta ter
"nenovanje predstojnikov upravnih organov
skupščine občine Ptuj.
Predlog odloka o sestavi občinske vlade je
predvideval, da bo le-ta sestavljena iz pred-
sednika in petnajstih članov, ki bi delo opra-
vljali profesionalno. To zadnje in razdelitev
resorjev je poslance najbolj razgrelo. Slišali
smo pripombe, da resorji, kot so davčna
uprava, notranje zadeve in SLO, ne sodijo v
izvršni svet, saj gre za samostojno in stroko-
vno delo po zakonih. Očitali so preširoko se-
stavo izvršnega sveta, zahtevali samostojni
resor za krajevne skupnosti, za trgovino, za
obrt; vse skupaj je namreč za občino zelo po-
membno. Spraševali so tudi, zakaj so bistveni
resorji iz mandatarjeve sestave izvršnega sve-
ta nezasedeni. Mandatarju Janezu Lahu so
očitali tudi protislovnost s prejšnjim in seda-
njim gradivom, neracionalno sestavo vlade,
ki bo zahtevala bistveno večje stroške. Janez
Lah je na očitke odgovarjal, da bodo zajeta
vsa zahtevana področja tudi v takšni sestavi
izvršnega sveta, vendar nekatera, kot je dejal,
»na nižjih nivojih«. Dejal je tudi, daje do se-
daj enako delo opravljalo 30 ljudi, da gre v
bistvu za 50-odstotno zmanjšanje, torej racio-
nalizacijo in večjo učinkovitost. Te njegove
trditve so vzpodbudile podpredsednika dose-
danjega izvršnega sveta Stanka Megliča, ki je
pojasnil, da je štel izvršni svet samo devet
članov, da pa so si pri delu pomagali s komi-
sijami, ki so delale neprofesionalno.
Poslanec zbora združenega dela Franc Za-
dravec je predložil amandma na odlok o se-
stavi izvršnega sveta, in sicer tako, da naj ima
ta 11 članov in predsednika, delo pa naj bo
razdeljeno na naslednja področja: krajevne
skupnosti in obča uprava: finance in planira-
nje; turizem in gostinstvo; kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrana; stanovanjsko, komunal-
no in cestno gospodarstvo; urbanizem, grad-
bene, energetske zadeve in ekologija; zdrav-
stveno varstvo, socialno skrbstvo, družbene
pomoči ter varstvo borcev in invalidov; šol-
stvo, otroško varstvo, kultura, šport in ka-
drovske zadeve; industrija; trgovina, promet
in zveze; obrt in podjetništvo. Poslanci so se
odločili, da o amandmaju razpravljajo, po
razpravi pa so ga tudi sprejeli. Mandatarju
so tako vsilili svoj koncept sestave občinske
vlade, in čeprav je dotlej Janez Lah branil
svojega, je sedaj sprejel novega.
Na vrsto je prišla izvolitev predsednika iz-
vršnega sveta. Opozicija v občinskem parla-
mentu je predlagala, da Janeza Laha poslan-
ci ne izvolijo za predsednika, saj so mu očita-
li več napak v postopku in ocenili, da je nje-
gtovo dosedanje ravnanje neustrezno ter neu-
spešno (očitek SDP). Liberalci so mandatarju
očitali, da se pri izbiri kandidatov ni držal
kriterijev, kot sta strokovnost in poštenost, in
tudi oni predlagali, da se ga ne izvoli za pred-
sednika. Sledile so volitve, in ker je za Janeza
Laha glasovalo 54 (pogoj je bilo 53 glasov),
je bil izvoljen za predsednika.
Ker je odlok o sestavi izvršnega sveta se-
stavljen drugače, kot je predlagal mandatar
oziroma sedanji predsednik, je bilo potrebno
prilagoditi tudi kadrovske predloge. Ko je
predsednik predložil kandidate za posame-
zne resorje, je sledilo predstavljanje, kjer so
lahko poslanci postavljali tudi vprašanja.
Najbolj neprijetna je poslušal kandidat za
predsednika komiteja za kmetijstvo, saj je bil
po trditvah poslancev obsojen prav za prekr-
šek na oddelku, ki naj bi mu bil sedaj pred-
sednik. Poslanci so to dejstvo upoštevali in
kandidata niso izvolili; dobil je samo 31 gla-
sov, drugi kandidati pa od 77 do 81 glasov.
Člani izvršnega sveta so tako postali Metka
Slanic, Peter Vesenjak, Slavko Vamberger,
Franc Ivanuša, Silva Cerček in Kristina Šam-
perl-Purg, Predsednik pa še vedno išče sode-
lavce za najpomembnejša področja, kot so
kmetijstvo, finance in planiranje, industrija,
trgovina, promet in zveze ter obrt in podjetni-
štvo.
Po izvolitvi članov izvršnega sveta so sejo
prekinili; o razrešitvah in imenovanjih pred-
stojnikov upravnih organov ter o vprašanjih
in pobudah delegatov bodo torej razpravljali
v njenem nadaljevanju.
Jože Bračič
UVODNIK-
Poštenost in
strokovnost
Poslušam, gledam in berem. Z večjimi ali manjšimi težavami se v slo-
venskih občinah rojevajo nove vlade. Mandatarji, ki ne postajajo kar tako in
vsi po vrsti predsedniki, obljubljajo. Nekateri obljubljajo hitrejši razcvet svoje
občine, drugi si jemljejo nekaj dni, tednov ali mesecev časa, da sestavijo do-
ber program, l^si pa obljubljajo strokovno in pošteno vlado.
Mariborski mandatar in sedanji predsednik je dal poštenost na prvo me-
sto in strokovnost na drugo. Če bi to cvetko presadili na naša, ptujska tla, se
bojim, da se ne bi prijela. Sicer je tudi naš predsednik obljubil pošteno in
strokovno vlado.
Za te besede so ga držali poslanci na zadnjem zasedanju skupščine ob-
čine Ptuj, opozicijske stranke pa so tudi zaradi tega predlagale, da ga po-
slanci ne izvolijo za predsednika.
Nova občinska vlada, kolikor je pač je, je poštena. Ni dokazov za nas-
protno trditev in nihče si ne želi, da bi bili. Toda senca je padla zaradi enega
predlaganega člana, ki se je izpostavil javnosti in poslancem kljub črni piki.
Majhna ali velika, pika je. V naši demokraciji, kjer ljudstvo vlada po svojih
poslancih, bo to ljudstvo zahtevalo tudi čiste račune svojih predstavnikov v
vseh organih oblasti. Res je, da grehe delamo vsi in da grehi zastarajo. Do-
kler pa so sveži, bodimo pametni in se ne izpostavljajmo.
Tudi novinarji moramo biti pošteni in javnost obveščati pošteno. Zamol-
čati kakšno resnico je nepošteno, res pa je, da nas v to silijo iz dneva v dan. Z
resnico bomo operirali tudi ob grožnjah s 108. in 110. členom Kazenskega
zakonika Slovenije. Navsezadnje oba omenjena člena govorita o poštenosti!
Jože Bračič
7. DELOVNO IN ŠPORTNO SREČANJE DEUVCEV KOMUNAL-
NEGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE
fc-.	..»aEviK;.' ' "	^ .'.iii^	^»■■■'i.	J-nmm:
Kje smo v Komunali
Jutri, v soboto in nedeljo bo v Ptuju pravcati živžav. Ptujsko komunalno
podjetje pripravlja v sodelovanju s komunalnima organizacijama iz Ormoža in
Slovenske Bistrice 7. delovne in športne igre delavcev komunalnega in stano-
vanjskega gospodarstva Slovenije. Pokrovitelj letošnjih rekordnih srečanj, saj
pričakujejo predstavnike 41 komunalnih organizacij Slovenije, je Skupščina ob-
čine Ptuj z delovnima organizacijama TAM Maribor in RIKO Ljubljana. Orga-
nizatorjem se je prijavilo 240 delovnih in športnih ekip, v katerih bo sodelovalo
922 aktivnih tekmovalcev.
V	delovnih tekmovanjih bodo delavci komunalnih organizacij preizkušali
strokovnost pri montaži vodovoda, kanalizacije in javne higiene. Športniki se
bodo preizkušali v streljanju z zračno puško, v teku na 800 metrov, malem no-
gometu, šahu, kegljanju in pikadu, kjer bo sodelovala edina čisto ženska ekipa.
Komunalni dan, v okviru katerega bodo potekala delovna in športna srečanja,
bo v soboto, 23. junija. Nekateri športniki, predvsem velja za kegljače, bodo pri-
čeli tekmovanje že v petek, in to v Ormožu. Druga tekmovanja bodo v Ptuju, na
stadionu Drave.
Rezultate letošnjih srečanj delavcev komunalnega in stanovanjskega go-
spodarstva Slovenije bodo razglasili v soboto popoldne na prostoru pred osno-
vno šolo Toneta Žnidariča, kjer že od srede stoji velik šotor za okrog 1500 ljudi.
Starejši še pomnijo, da so tod nekoč uspešno organizirali nekdanje ptujske go-
spodarske razstave. Morda pa letošnji šotor simbolizira začetek novega razstav-
nega življenja Ptuja?
V	petek bo v Ptuju posvet direktorjev komunalnih organizacij Slovenije.
Ob 9. uri bodo v športni dvorani Mladika odprli razstavo najsodobnejše komu-
nalne opreme in sredstev pod naslovom »ČISTO 90«. Razstava bo odprta do
nedelje, 24. junija, in to vsak dan od 9. do 19. ure. Na razstavnem prostoru, so-
delovalo bo 30 razstavljalcev, bodo prikazali tudi praktično uporabo nekaterih
komunalnih pripomočkov.
Zatem bo v Mestnem kinu v Ptuju že omenjeno posvetovanje, na katerem
bodo govorili o geografski podobi ptujske občine in o aktualnih vprašanjih ko-
munalnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi tri priznanja najbolj-
šim slovenskim komunalnim organizacijam v prejšnjem letu.
V	petek, 22. junija, bo v velikem šotoru velik prireditveni prostor za osnov-
nošolce ptujske občine, ki bodo z živžavom na vesel in prisrčen način končali
šolsko leto 1989/90.
Pod šotorom bo veselo tudi v nedeljo, 24. junija, kjer bodo za zabavo in
ples igrali ansambli Komet, Celjski trio z Zlatkom Dobričem, Ekart, Kmetec in
Prerod. Igrati bodo pričeli ob 15. uri.	mG
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21. junija 1990 —
nman
OLGA MEGLIC IN NJENE TEŽAVE
%r
Čakajoč na razplet
Skoraj -tJO-člunski kolek I i* delu \ i/, redno težkih rn/meruh. Žiro
račun imajo še vedno blokiran. \a sodišču tečeta d\a postopka: posto-
pek, ki na je Slu/ha družbenega knjif>otodst\a predlagala po zakonu po
60. dnevu blokade, in postopek /a prisilno poravnavo, ki ^a je 5S. dan
blokade predlaf;al delavski svet podjetja, (.lede na to da je sodišče zah-
tevalo dopolnilne analize oziroma podatke o stanju podjetja, je pričako-
vati, da bo prišlo do prisilne poravnave, kot je povedal vršilec direktorja
Milan križe, so dopolnilne analize in podatke predložili > ponedeljek.
O trenutnem stanju v podjetju
je povedal: »Delamo z velikimi
motnjami, poslovne funkcije so
pretrgane, stanje v podjetju je iz-
redno kritično. Sklepanje novih
pogodb in pridobivanje avansov
kupcev (pogoj je garancija ban-
ke, ki v danih razmerah ni pri-
pravljena podpreti podjetja) ni
mogoče, ker se le-ti hočejo zava-
rovati z garancijo. Zaradi bloki-
ranega žiro računa podjetje ne
more kupovati osnovnega mate-
riala za proizvodnjo, opravljati
montaž, servisov v garancijskem
in zunaj garancijskega roka ter s
tem povzroča družbeno škodo
drugim organizacijam, izgublja
ime firme, zmanjšuje prihodek
podjetja in nadaljuje delo, ki sa-
mo povečuje izgubo.
Delavci, ki bi s svojim delom
(montaže in servisi) prinašali
podjetju dobiček, so zaradi zna-
nih razmer brez dela. 1'odobno
pa grozi tudi drugim, ki še dela-
jo. Pri tem velja povedati, da
imamo nekatere tržno izredno
zanimive programe, za katere
smo tudi edini proizvajalci v Ju-
goslaviji.
Podjetje, vsaj pretežni del, živi
in dela na manj razvitem območ-
ju in s svojim mladim kolekti-
vom zahteva rešitev. Upati je, da
bo sodišče, če bo ugotovilo mož-
nost prisilne poravnave, le-to po-
spešilo. Na tej osnovi bo mogoče
znova vzpostaviti osnovne poslo-
vne funkcije podjetja in ga reor-
ganizirati. V bodoče naj bi pod-
jetje imelo le eno lokacijo, in si-
cer v Dolanah.«
Da je v Olgi Meglič hudo, so
nekateri opozarjali že lani avgu-
sta; žal brez uspeha, linega de-
lavca so celo suspendirali, ker si
je drznil vprašati, ali so res dol-
žni milijon nemških mark. To se
je zgodilo decembra. Pozneje se
je delavec vrnil v podjetje.
Za Metalno so zgradili dve ha-
li, in to za program, ki sam sebe
ne pokrije. Cisto drugače pa bi
bilo, če za omenjeni program ne
bi bili potrebni dodatni tehnolo-
ški in prostorski vložki. V podje-
tju tudi že pripravljajo socialni
program, saj ni pričakovati, da
bodo vsi delavci lahko ostali. S
Službo družbenega knjigovod-
stva, banko in Izvršnim svetom
so dogovorjeni, da jim bodo za
izplačilo osebnih dohodkov »od-
blokirali« žiro račun. Vprašanje
pa je, kdaj jim bo od kupcev
uspelo izterjati potreben denar.
Že zdaj pa v podjetju vedo, da
bodo v bodoče dali prednost hi-
dravličnemu programu, ki je bil
zadnje leto zaradi Liebherja za-
postavljen. Nujno bodo morali
izvesti kadrovsko sanacijo, saj
jim primernega kadra primanj-
kuje, posebno poglavje pa so re-
žijski delavci, ki jih je preveč.
Zdajšnje razmere v Hiko Olga
Meglič naj bi bile po nekaterih
trditvah celo slabše, kot so bile
pred ukrepom družbenega var-
stva.
MG
Noj išče gospodarja
Zlati noj bodo gradbeniki in obrtniki kmalu zapustili, novega lastnika
pa še ni. (Posnetek: M. Ozmec)
Okrog ptujskega hotela Zlati
noj se spletajo takšne in druga-
čne zgodbe. Kaže, da so mu teža-
ve že vnaprej usojene. Najprej je
vojska odlašala z »izpisnico«,
nato je občina iskala denar za
odkup (nekaterim so se zaradi te-
ga občinski možje zamerili), po-
tem je odpovedal bogati poslov-
než iz tujine. Kot rešitelj seje po-
tem pojavil Mercator Investa iz
Ljubljane in postala investitor.
Na gradbišču v Prešernovi 6
pridno delajo; pričakovati je, da
bodo gradbena in obrtniška dela
končana v slabem mesecu. Za-
tem bo treba popraviti ugotovlje-
ne napake, če jih bodo odkrili.
Po besedah Jožeta Vidmarja,
direktorja Mercator Investe Lju-
bljana, pa se sedaj mučijo in iš-
čejo nove sovlagatelje. Hotel mo-
ra dobiti želeno vsebino, sicer bo
propadel. Mercatorjeva želja je,
da se vključijo v znano medna-
rodno hotelsko verigo. Tik pred
nastopom novega jugoslovanske-
ga predsednika v skupščini je bil
hotel skoraj oddan. Novi lastnik
naj bi bil neki Žid, živeč v j^vici.
Pogodba toliko da ni bila podpi-
sana. Po Jovičevem govoru pa je
bodoči lastnik podvomil v res-
nost jugoslovanske politike.
Kupčija pa je splavala po vodi
tudi zaradi natakarjeve nepazlji-
vosti. Verjeli ali ne; švicarski po-
slovnež je dobil kosilo na ra-
me . . . Dvom v jugoslovansko
politiko in nezgoda v restavraciji
sta naredila svoje. Mercator se
sedaj poglobljeno pogovarja s
predstavniki močnih hotelskih
združenj v Berlinu, Miinchnu,
Italiji in Avstriji. Roki so zelo
kratki, saj bo potrebno čimprej
hotel tudi opremiti. Bodoči last-
-riik ho- bbt^ ^premiT v^.svojem
stilu. Od tega, torej od pridobi-
tve lastnika in opremljanja hote-
la, je odvisen tudi datum odpr-
tja. Z dodatnimi posteljami ima
hotel Zlati noj 78 ležišč. Skladno
z vložkom ptujske občine v novi
hotel ima ta na razpolago 13 do
14 postelj ali drugače povedano:
omenjene postelje bo deset let
koristila po polovični ceni.
Razpis za potrebne delavce bo
sicer objavil novi lastnik, kljub
temu pa se zainteresirani lahko
javijo Mercatorju-Investi, Lju-
bljana, Breg 12.
MG
Tudi v Ormožu nova občinska vlada
\a drugi skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Ormož, ki
je bila 12. junija oh nekoliko skromnejši udeležbi občinskih poslancev,
od 4H jih je bilo prisotnih JS, so izvolili nov občinski izvršni svet ter vr-
sto raznih komisij in svetov. Imenovali so tudi sekretarja skupščine obči-
ne in podaljšali mandat predstojnikom občinskih upravnih organov.
I'red samo izvolitvijo novega
izvršnega sveta, so občinski po-
slanci sprejeli še dva sklepa. Prvi
govori o neprofesionalnem pod-
predsedniku izvršnega sveta (na
prvi skupščinski seji je bil sprejet
sklep o profesionalni funkciji
podpredsednika IS), drugi pa o
razširitvi izvršnega sveta s 7 na 9
članov. Oba sklepa so občinski
poslanci sprejeli skoraj brez be-
sed, nov občinski izvršni svet pa
je bil potem izvoljen brez proble-
mov.
Mandatar Vili Irofenik (prof.
matematike) — strankarsko neo-
predeljen je bil soglasno izvo-
ljen za predsednika nove ormoške
občinske vlade, za podpredsedni-
ka pa dr. Slavko Cregurec, dipl.
oec. Člani so: Anton Luskovič
(dipl. pravnik) — za trgovino, go-
stinstvo in stanovanjsko gospodar-
stvo, mag. Marijan PregI fne-
vropsihiater) za zdravstvo in
socialno politiko, Anton Kizman
(ing. org. dela) za industrijo.
Ludvik Sok (gradbeni tehnik)
/a drobno gitspodarstvo, Branko
Sok (dipl. oec.) planiranje,
Stanko Čurin (vinogradnik) in
Stanko Zadravec (dipl. ing. agr.)
oba /a kmetijstvo, Stanko Zli-
čar (gozdarski tehnik) za pove-
zavo krajevnih skupnosti in komu-
nalno gctspodarstvo ter Janez Za-
dravec (dipl. oec.) za gospo-
darstvo. Vsi člani razen Janeza
Zadravca bodo svoje funkcije
opravljali neprofesionalno.
Po izvolitvi je predsednik no-
vega izvršnega sveta Vili Trofe-
nik podal nekaj smernic za delo.
V začetku je povedal, da ga je pri
izbiri članov izvršnega sveta vo-
dila misel ustvariti ekipo, ki bo
delala brez strankarske pripad-
nosti. To naj bi bili ljudje, ki bi
po svojem znanju in sposobno-
stih pomagal predsedniku izvrš-
nega sveta uresničevati program
dela, ki bo nastal v bližnji pri-
hodnosti. Povedal je, da ob izvo-
litvi čuti veliko odgovornost, ker
natanko ve, da delo izvršnega
sveta v prihodnje ne bo nič kaj
prijetno. Trenutno jih čaka vrsta
kratkoročnih nalog, ki pa žal ni-
so nič kaj popularne. Sem sodijo
zvišanje cen stanarin in komu-
nalnih storitev. Poleg tega je po-
trebno nemudoma preiti k ureja-
nju državne uprave, da se hitreje
spremeni v strokovno službo, ki
bo neke vrste servis občanov s
spremenjenim odnosom do njih,
z večjo strokovnostjo pa preiti
do racionalizacije dela upravnih
organov.
CJovoril je še o drugi proble-
matiki, s katero se ubadajo v ob-
čini Ormož: problemi šolstva
oziroma šolskih prostorov, kultu-
re, informiranja oziroma o ormo-
ški radijski postaji, pa tudi o go-
spodarstvu.
Bolj živahno je bilo ob dele-
gatskih vprašanjih, predvsem
glede urejanja regionalne ceste
Ormož Središče. Ker je cestnih
problemov v ormoški občini veli-
ko, so sklenili povabiti v Ormož
direktorja Cestnega podjetja Ptuj
in se o tej problematiki z njim te-
meljito pomeniti.
Vida Topolove?
Minimarket Ozmec v Cvetkovcih
Dobrih sto metrov od magi-
stralne ceste Ormož—Ptuj je v
Cvetkovcih od daleč dobro viden
napis »GOSTIŠČE«. Od nede-
lje, 10. junija, dalje je ob tem go-
stišču tudi zasebna trgovina. V
pogovoru z lastnikom Francem
Ozmecem smo izvedeli, da imajo
ta kraj, pa tudi sosednja Trgoviš-
če in Osluševci najbližjo trgovi-
no šele v Veliki Nedelji oziroma
v Podgorcih, zato je zasebna tr-
govina za ta kraj brez dvoma ve-
likega pomena.
Samopostrežna trgovina, kjer
imajo 60 kvadratnih metrov pro-
dajnega prostora in dokaj pro-
storno skladišče, je med tednom
odprta od 7. do 19., v soboto od
7. do 14., v nedeljo pa od 8. do
II. ure. Enkrat mesečno, seveda
v dogovoru s Silvo Cajnko, last-
nico samopostrežne trgovine Kr-
pan v Mihovcih pri Veliki Nede-
lji, pa bodo imeli odprto do 19.
ure.
V	trgovini najdete vse, kar po-
trebujete za gospodinjstvo, imajo
dobro zalogo pijač, kupite lahko
tudi otrobe, krmilno moko ter
pakirano meso. Občasno pa bo-
do imeli tudi posebne akcijske
prodaje; o njih bodo kupce ob-
vestili v Tedniku.
Posebnost so tudi krediti,
predvsem za vse proizvode Gore-
nja, uredite jih lahko v samopo-
strežnih, ter za ves gradbeni ma-
terial, ki ga ponuja zasebno pod-
jetje Rimljan v Spuhlji. V trgovi-
ni lahko dobite vsa navodila za
včlanitev v Stanovanjsko zadru-
go Žabjak v Ptuju.
V	samopostrežnem minimar-
ketu delata trenutno dva; lastnik
Franc Ozmec, za blagajno pa je
njegova teta, sicer upokojenka,
vendar se na trgovanje spozna,
saj je bila dolga leta poslovodki-
nja ene od trgovin v Velenju.
Vida Topolovec
Pogled v notranjost nove zasebne trgovine. (Foto: Ema Žalar.)
Butik Torbica v Jadranski ulici
Jadranska ulica postaja vse
bolj obrtniška. Na odprtje manj-
ših lokalov, v katerih bodo razli-
čne dejavnosti, se pripravlja več
zasebnikov.
Samo Glavnik je v Jadranski
ulici 5 prejšnji petek odprl butik
Torbica. Še pred nedavnim je de-
lal kot RTV mehanik v Delti Bi-
romatiki — enoti servis. Z denar-
jem, ki ga je dobil kot nadome-
stilo za nezaposlenost in so mu
ga izplačali za 24 mesecev vna-
prej, je uredil lokal v zasebni hi-
ši. Najemno pogodbo je sklenil
za deset let.
V Torbici prodajajo modele
butične proizvodnje, drobno us-
njeno galanterijo za ženske in
moške. Lastnik pa že v kratkem
napoveduje obogatitev ponudbe.
in to s kvalitetnimi steklenimi iz-
delki Rogaške. Za dobro založe-
nost se ni bati, saj po Glavniko-
vem prepričanju dobavitelj Tor-
bica Ljubljana ponuja več kot
ugodne pogoje.
Začetek novega butika je obe-
taven. Ob odprtju so pripravili
modno revijo z butikom Rabuz-
za in Dano, ki izdeluje hlače po
meri. Kupci so lahko ob odprtju
kupovali 10 odstotkov ceneje. Si-
cer pa prva ugodnost ni zadnja.
Tudi v bodoče se bodo v Torbici
trudili, da bi kupce čimbolj za-
dovoljili. Že sedaj omogočajo
obročno odplačevanje.
V Torbici delajo vsak dan od
9. do 12. ure in od 14. do 19. ure,
ob sobotah pa od 9. do 13. ure. V
lokalu imajo tudi telefon (števil-
ka 771-294).	MG
Samo Glavnik da veliko na kakovost.
(Posnetek: M. Ozmec)
Na licitaciji še avtobusni bife
četudi je bilo na petkovi licitaciji veliko interesentov, je Haloški
biser uspel prodati le bife na avtobusni postaji. Cena je bila 350 tisoč
nemških mark. Grozd in Beli križ bosta še naprej ostala \ lasti in se-
stavi ptujskih gostincev v okviru družbenega podjetja Kmetijski kom-
binat. Bife na avtobusni postaji je kupila družba z omejeno odgovor-
nostjo Žermes iz Podlehnika. Pogodbo o prodaji oziroma nakupu bo-
do podpisali v teh dneh. Novi lastnik bo »prevzel« tudi zaposlene.
Kot je povedal direktor Haloškega bisera Vili Cerovič, licitacije
za Grozd in Beli križ ne bodo ponovili, saj ne želijo prodajati pod ce-
no.
Do sedaj je Haloški biser na licitaciji prodal hotel, kupila sta ga
zakonca Lisjak za 2,150.000 nemških mark. Prvotno seje v nakup ho-
tel vključiti tudi partner iz tujine, sicer jugoslovanski zdomec, ki pa je
imel žal premalo denarja.
Zunanji lokali Haloškega bisera pa imajo nove najemnike: prev-
zeli so jih njegovi delavci.	.	MG
Makedonci so v soboto pong
vno blokirali mejne prehode n-
grški meji. Vzrok naj bi bila dj"*
kriminacija Makedoncev v Grčj;
in tudi slabost jugoslovanskeg^
vodstva, ki se za njihov položi'-
ne pobriga. Seveda gre tu še ^^
makedonski prastrah, da sta ^e
grško in srbsko vodstvo, se\eda\
davnih časih, dogovorili o vza.
jemnem zatirnaju Makedoncev
Ni torej čudno, če so Makedonci
na meji pretepli poročevalca pg.
litike, ki je pred nedavnim žalji.
vo pisal o Makedoniji. Zvezna
vlada za povračilne ukrepe ni za-
greta, raje se na ministrski ravni
dogovarja za pogajanja.
• • •
V nedeljo sta se sestala oba
nemška parlamenta. Poslanci so
se skupaj spomnili 17. junija
1953, ko so vzhodnonemški
oblastniki s pomočjo sovjetskih
čet zadušili delavsko vstajo. Na
seji so poslanci predlagali takojš-
njo združitev NDR z ZRN, a sta
vladi obeh strani menili, da mo-
rajo pred tem izpolniti notranje
pogoje, to pa je sprememba usta-
ve.
• • •
Svetovna javnost pozorno
spremlja, kaj se dogaja v Sovjet-
ski zvezi. Pribaltske republike so
ponovno jasno povedale, da ni-
ma nihče pravice zahtevati od-
prave sprejetih deklaracij pri-
baltskih republik o neodvisnosti.
Vrhovni sovjet SZ a še naprej po-
ziva k strpnosti in sodelovanju
ter zagotavljanju ravnovesja,
Hkrati so na vrsti tudi velike
spremembe v Ruski federaciji.
Tam so v spremenjeni ustavi čr-
tali tudi določilo o vodilni vlogi
in usmerjevalni moči Komunisti-
čne partije in legalizirali že ob-
stoječe večstrankarstvo.
Čeprav je bilo pričakovati, da
bo po romunskih volitvah prevla-
dalo mirno in ustvarjalno obdob-
je, se strasti še ne bodo tako hi-
tro polegle. Petre Roman, ro-
munski premier, je moral te dni
pošteno dokazovati, da je vod-
stvo demokratično in da kljub
krutemu ravnanju z demonstran-
ti ostaja demokratično. Madžar-
ski pastor, ki ga mnogi označuje-
jo kot pobudnika revolucije v
Romuniji, pa trdi, da še ni bilo
prve revolucije. ZDA so se že
odvzale tem dogodkom. Sklenile
so, da bodo ustavile nehumani-
tarno pomoč Romuniji. Protestu
se pridružuje tudi Švica.
• • •
Albanija pogumno dela kora-
ke »nazaj v svet«. Država, ki se
je leta 1967 kot edina v svetu
proglasila za ateistično in ki je
zaprla ali porušila cerkve in dža-
mije, je te dni najavila, da jih bo
ponovno odprla. V Tirani pa de-
luje tudi klub pisateljev, v kate-
rem se plete pogovor o domačih
in svetovnih temah. Tamkajšnji
ministri izjavljajo na primer tudi.
da je »versko prepričanje stvar
vsakega posameznika.«
• • •
K našem (ne)ugledu v svetu
pripomorejo tudi kulturne stvari-
tve. Zato naj le zapišemo, da
film Krste Papiča »Življenje s
stricem« v Nevv Yorku pritegnil
precejšnjo pozornost. Kljub po-
hvalam seveda ne gre brez pr"'
pombe, da je »jugo dediščina«
morda odrešujoče za jugoslovan-
sko javnost, medtem ko je za ob;
či okus že preveč stereotipna, saj
obravnava staro nasprotje me"
posameznikom in družbo.
• • •
Tudi bolarske volitve ne teko.
kot so pričakovali. V drugen^
krogu je bila volilna udeležba ^^
pičlejša kot v prvem. Študentje
pa javno protestirajo in že nek^iJ
dni stavkajo. Sofijski študentje ^
protestih navajajo številne krči-
tve volilnega zakona, ki naj bi j'!^
zakrivila osrednja volilna kom''
sija.
pripravlja^^d.
tednik - 21. junija 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
V	Agrotransportu bodo
ukinili enoto Agrousluge
v podjetjih se iz dneva v dan bolj zavedajo, da brez bolečih ukre-
pov, med katere gotovo sodi ugotavljanje presežkov delovne sile, ne
tio šlo, če bodo v novih gospodarskih razmerah želeli preživeti. Pone-
kod so jih že ugotovili, drugje se na to pripravljajo. Najhujša pa je ne-
gotovost med ljudmi. Za delavce, ki so že danes ali pa bodo jutri teh-
nološki presežek, je to gotovo velik udarec.
V	družbenem podjetju Agrotransport se že nekaj časa pogovarja-
jo o ukinitvi delovne enote Agrosluge. Dejavnost, tako kažejo eko-
nomski kazalci, že nekaj let ni donosna oziroma prinaša izgubo. Hno-
ta Transport, ki ustvarja nekaj dobička, pa te izgube ni pripravljena
več pokrivati.
V	podjeetju iščejo zakonite poti reševanja presežka delovne sile
in se trudijo, da bi bili ukrepi čimmanj boleči za delavce. V soboto so
se sestali z dvajsetimi strojniki enote Agrousluge, sodeloval pa je tudi
predsednik občinskih svobodnih sindikatov Viktor Markovič. Pogo-
vor je potekal na kulturnem nivoju; delavci se zavedajo, da bo nekaj
potrebno narediti. Direktor Franc Gojčič pravi, da so zanj večji pro-
blem režijci, saj je v enoti skupaj zaposlenih 42 delavcev, kar pomeni,
da na vsak stroj poleg strojnika pride še en režijec.
Delavski svet je v ponedeljek sprejel program opredelitev in na-
čin reševanja presežkov delavcev v podjeteju Agrotransport. Aktivno-
sti bodo pričeli uresničevati po I. juliju. Trenutno se pogovarjajo z
nekaterimi delovnimi organizacijami, ki bi prevzele nekaj delavcev.
Nekaj strojnikov pa je že napovedalo, da bo kupilo stroje in pričelo
zasebno dejavnost.	MG
Jutri otroški živžav
Zadnji šolski dan je že sam po
>ebi vesel in razigran. Letos naj
bi bil še posebej vesel, saj Zveza
prijatelje\ mladine Ptuj skupaj s
ptujskimi osnovnimi šolami za
jutri pripravlja prireditev, ki soji
dali naslov Otroški živžav. Vese-
lo bo na dvorišču osnovne šole
loneta Žnidariča. Kulturni pro-
gram bodo pripravili učenci sa-
mi. Tam bo tudi zaključek na-
gradnega razpisa Komunalnega
podjetja na temo ekologija. To
naj bi bilo do dvanajste ure. Po
dvanajsti pa bodo otroci lahko
na tem prostoru prodajali rablje-
ne knjige; na sejem pa niso va-
bljeni le osnovnošolci, temveč
tudi srednješolci. Upajo, da bo
tam postavila svojo stojnico tudi
Mladinska knjiga. Po petnajsti
uri bo prireditev obiskal čarov-
nik. otroci bodo lahko risali, za-
plesali ob glasbi, se zabavali v lu-
naparku. Društvo nekadilcev bo
prodajalo svoje priponke, otroci
se bodo lahko pomerili v pikadu
in še in še . . .
Organizator pa je poskrbel tu-
di za utrujene učitelje, ki se bodo
lahko sprostili v večernih in no-
čnih urah.
V počitnicah je Zveza prijate-
ljev mladine poskrbela za letova-
nja otrok na morju, v zdravstveni
koloniji v Punatu, kjer si bo na-
biralo zdravje 320 otrok, in v Zi-
danškovem domu na Pohorju za
45 otrok. Novost pa je letos leto-
vanje otrok v Kukljici na otoku
Ugljanu; doslej seje prijavilo že
270 otrok. Odziv na počitnice v
koloniji je bil večji, kot so priča-
kovali, in zaenkrat bodo lahko
vsem ustregli.
Zveza prijateljev mladine na-
črtuje novo obiiko dela, to je
Zvezo družin. Gre za sodelova-
nje, povezovanje družin z name-
nom, da vplivajo na ljudi, ki
odločajo o otrocih, pa naj gre za
bolje urejena otroška igrišča, or-
ganizacijo vzgojnih programov
- predvsem za predšolske otro-
ke, ki niso v vrtcih, varstvo otrok
med počitnicami, boljšo prehra-
no, skratka o vseh vprašanjih, ki
so pomembna za otroka in druži-
no.
Če bo v Ptuju dovolj interesa,
dovolj družin, ki jim ni vseeno,
kako družba ureja ta vprašanja
bo ustanovljena Zveza družin tu-
di v Ptuju. Ta naj bi imela v
skupščini občine svojega pred-
stavnika, ki bi skrbel za uresniče-
vanje programa in zastopal ter
varoval koristi otrok in staršev.
NaV
Predavanje »krščanska demokracija med obema vojnamau
V nedeljo, 24. junija, bo ob 15. uri predaval v ptujskem
Narodnem domu mariborski novinar g. Mirko Niedorfer
o zgodovini krščanske demokracije v Sloveniji. Predava-
nje bo zajelo čas od Kreka, Korošca prek Gosarja do
Kocbeka. Povabil ga je ptujski odbor Slovenskih krščan-
skih demokratov, ki bo imel zatem svoj shod ter obravna-
val svoje mesto v Ptuju in okolici. Predavanje in srečanje
bo-poživil zbor Sv. Vida iz Vidma pri Ptuju ter ptujski ka-
pucinski ansambel »Šalom«. Seveda ni predavanje in sre-
čanje namenjeno le članom SKD, temveč vsem, ki jih za-
nimata zgodovina političnega in kulturnega gibanja na
Slovenskem v preteklosti ter sedanji trenutek večstrankar-
skega življenja v naši ožji domovini — skratka vsem lju-
dem dobre volje.	E. J.
Medobčinsko tekmovanje v potapljanju
člani specialne potapljaške
enote iz Ptuja, ki deluje v okviru
občinskega oddelka za ljudsko
obrambo so minulo soboto, 16.
junija, ob obrežju ptujskega jeze-
ra v Budini (pod spustom Bro-
darskega društva Ranča) izvedli
medobčinsko tekmovanje v pota-
pljanju z orientacijo. Udeležba je
bila zadovoljiva, saj je svoje zna-
nje in sposobnosti merilo več kot
20 potapljačev iz Maribora, Gor-
nje Radgone, Varaždina in Ptuja.
V ekipni konkurenci so pre-
močno zmagali domačini iz Ptu-
ja pred Mariborom, Varaždinom
in G. Radgono. Med posamezni-
ki je bilo podobno, saj je zbral
najmanj negativnih točk Ptujčan
Milan Matijevič pred Francijem
Tošem (Ptuj). Tretje mesto je do-
segel Marko Kolenc (Maribor),
četrto Ivan Svržnjak (Varaždin),
peto pa Ernest Crepnjak iz G.
Radgone.
' -OM
Čeprav je bilo jezero še precej mrzlo, je tekmovanje potekalo brez zasto-
jev. (Foto: M. Ozmec.)
Občinski samoprispevek
po programu
v petih mesecih letošnjega leta
so znašali prilivi tretjega občin-
skega	samoprispevka
5,142.662,90 din, to je mesečno
nekaj čez milijon dinarjev. De-
nar sproti in v celoti nakazujejo
v skladu z referendumskim pro-
gramom, za investicije v zdrav-
stvu, to je za gradnjo porodnišni-
ce oziroma za odplačilo kreditov
in obresti podjetjem z obmčja
ptujske občine, ki so jih ob začet-
ku investicije posodila Zdrav-
stvenemu centru.
O tem je podrobneje razpra-
vljal Odbor za nadzor nad izva-
janjem programa tretjega občin-
skega samoprispevka na seji 19.
junija in je v celoti soglašal s pre-
gledom odplačil kreditov in
obresti podjetjem: KGP Ptuj,
TGA Kidričevo, K K Ptuj, Peru-
tnina Ptuj, MIP Ptuj in Emona
Merkur Ptuj.
Odbor je tudi soglašal s poro-
čilom o poteku gradnje ginekolo-
ško-porodnega oddelka in kriti-
ziral neodgovorne komentarje, ki
se v zvezi s tem pojavljajo v sred-
stvih javnega obveščanja. Predla-
gal je, da naj komisija za nadzor
nad potekom investicije nadalju-
je delo in poroča odboru oziro-
ma občinski skupščini.
Na seji je odbor dal tudi sogla-
sje za financiranje nakupa dviga-
la za porodnišnico; stalo bo
1,460.000 dinarjev in naj se plača
iz rednih mesečnih prilivov sa-
moprispevka. Bolnišnici pa so
priporočili, da naj čimprej pri-
pravi predračun za najnujnejše
opremo za porodnišnico.
Sklenili so tudi, da bo odbor
pripravil podrobnejše poročilo o
izvajanju programa tretjega ob-
činskega samoprispevka doslej
in o programu za leto 1990. S
tem bodo seznanili delegate oz.
odbornike zborov nove Skupšči-
ne občine Ptuj.
FF
Govori se...
. . . da je nekaj delegatov zadnje
seje ptujske občinske skupščine po
skoraj osmih urah zasedanja žele-
lo plačati vstopnino. Že dolgo niso
bili v takem cirkusu . . .
. . . da je nova oblika dela na
skupščini ploskanje. Po tem. kdaj
in kdo si ogreva dlani, je mogoče
spoznati pripadnost stranki. . .
. . . da se v ptujski občini občin-
ska uprava z vlado vred še vedno
(toliko časa po volitvah) ukvarja
sama s sabo. Naravne ujme. blo-
kade računov podjetij, stečaji in
gradnja Zlatega noja. razprodaja
gostiln in zemlje pa gredo svojo
pot. . .
. . . da se ustanavlja nova stran-
ka. Njeni člani so tisti, ki hi v vla-
dajoči stranki radi imeli kakšen
položaj in so pripravljeni »pozabi-
ti« na članstvo v »svoji« stranki.
Stranka, ki se ustanavlja po volit-
vah. se imenuje KVP (kam veter
piha!. . .
... da bomo »• Ptuju dobili štiri-
pasovnico. Progi Rogoznici se lah-
ko peljete oh železnici, proti mestu
pa po Potrčevi. Tistih 100 metrov
vmes pa je zeleni pas . . .
■pismo »od daleč«
Po beograjski »čaršiji« se te dni govori, da je oče
naroda Slohodan Miloševič na dan protestnega
mitinga dobesedno pobesnel ter po izjavah očivid-
cev metal po svoji kancliji v zgradbi srbskega pred-
sedstva v.v? po tleh. medtem ko je pred zgradbo ne-
kaj tisoč mitingarjev zahtevalo, da nekdo z »vrha«
sprejme njihovo peticijo. Da utegnejo omenjene go-
vorice hiti točne, potrjuje tudi posredovanje polica-
jev. ki so pred beograjsko televizijo pretepli s »pali-
cami« kakih sto demonstrantov, ker so zahtevali
zamenjavo glavnega direktorja Dušana Mitoviča.
in tako na sebe nagnali »jezo bogov«.
Poleg številnih »svinjarij«, ki jih je naredila
omenjena institucija poleg Politike v zadnjem času,
je poročanje o »mitingu« petih opozicijskih strank
zaradi nedoločenega datuma večstrankarskih voli-
tev v Srbiji preseglo vse meje »dobrega okusa«, se-
veda pa predvsem objektivnega poročanja. Največ
hude krvi je povzročil poročevalec, ki se je »uštel«
pri štetju udeležencev mitinga, saj jih je naštel sa-
mo osem tisoč, medtem ko je večina sedme sile pri-
segala na številko petdeset tisoč, kar pa je številka
še iz zlatih časov beograjskih mitingov.
Naključno pa sem prisostvoval tudi izbiri slikov-
nega materiala, s čimer so se ukvarjali vsi. od Mi-
toviča do Vitasa. odgovornega urednika, in do zad-
njega montažerja, da hi prikazali miting kot pešči-
co vandalov in senc preteklosti. Zanimivo pa je dej-
stvo, da so dogodek spremljali s številnimi kamera-
mi in da je bilo v'.v£' skupaj posneto na zavidljivi
profesionalni ravni z eno samo napako, da ni bilo
objavljeno. Celotni prizori znotraj televizije, med-
tem ko je policija zunaj pretepala demonstrante, so
me spominjali na še ne tako davne čase poročanja
naše medijske hiše z Roške, kjer so ves dan snema-
li in dežurali novinarji, poročila pa so bila skopa in
dozi rana. Čeprav televizije opozicija torej ni zased-
la. pa je vseeno protestni miting uspel. Opozicija se
namreč zahvaljuje, ker so jo komunisti združili, saj
so menda svojo lojalnost obljubili tudi predstavniki
Srbske narodne obnove iz Nove Pazove. ki so sicer
pomagali na prestol Miloševiču. nato pa po sporu
med Vukom Draškovičem in Vojislavom Šešljem.
samozvanim »četniškim vojvodom«, nekoliko ko-
ketirali z režimom in ne nazadnje poskušali prek
incidentov izničiti prizadevanja opozicijskih strank
v zahtevi za svobodne volitve v Srbiji do konca le-
ta.
V Srbiji sedaj menda po podatkih komunistov
deluje več kot dvainšestdeset opozicijskih strank in
ni se bati za bodoče pretendente na oblasti, kjer bo
slej ko prej nastala velika gneča. Zaenkrat je težko
reči. kdo bo zmagal na teh volitvah, ki bodo po mo-
jih predvidevanjih do konca leta. toda po prvih an-
ketah nedvomno novi lider postaja Vuk Draškovič,
kontroverzna osebnost, za katerega zatrjujejo, da
je še do nedavnega bil zadrt komunist, česar ni tež-
ko dokazati, saj je bil med drugim tudi šef kabine-
ta Mika Špiljka, poleg tega pa je sodeloval že v
prejšnjem »dogajanju naroda« v Srbiji.
Sicer pa je prav neverjetna politična kultura lju-
di v Srbiji, ki že od nekdaj slavijo kol odlični politi-
ki. saj na vsak način hočejo liderja. Ni ga takega
junaka, ki bi še pred nedavnim lahko napovedal
sežig petokrake »zvezde« z likom Slobodana Milo-
ševiča sredi Trga Republike, poleg nekaterih dru-
gih slik liderja Slobe, ki so tako vznemirjale vse
Jugoslaviji: tiste, ki so jih obešali na zid. in tiste, ki
so temu tako oporekali. Ali je ta sposobni politik
nasedel napačnim dogmam in zbral okoli sebe na-
pačne ljudi, kol zatrjujejo nekateri analitiki, bo
kmalu pokazal čas. Srbi navadno niso nikoli nase-
dali raznim ekstremom. če se seveda vrnemo v zgo-
dovino, ko so imeli večstrankarski sistem, toda pre-
laganje volitev bo »povampirilo« ljudi prav tako,
kot je prišel Miloševič na vrh v »povampirjenem«
času.
Čudne so poti demokracije, pravkar poroča (ko
končujem ta teksti novinar beograjske televizije, ki
je spremljal bolgarske volitve. Bile so svobodne vo-
litve. toda partija je zmagala. Se torej potrjuje teza
uglednega francoskega časnika, po katerem mora
biti »fiftv — fift v« oziroma kolje bilo dogovorjeno
na Jalti, saj je objavil tudi skico, po kateri Bolgari-
ja spada v vzhodno interesno sfero tako kot Srbija.
Makedonija in Bosna, medtem ko naj bi bilo »že
vnaprej dogovorjeno«. da bosta na Hrvaškem in v
Sloveniji komunistični stranki morali priznati po-
raz.' Pustimo novinarje in svetovno javnost, ki si je
na Balkanu že nič kolikokrat opekla prste zaradi
tega. ker je napačno ocenila situacijo, predvsem pa
mentaliteto in temperament teh ljudi.
Vladimir Vodušek
Dober den! Najpret malo vremen zašinjiimo. Pravzaprav ga moren
gnes poli voli t i. saj je po 14 dnevih te le dež heja in je zdaj drgoč sunce na
programi. Pa še to: ptujska občina je zodja v Sloveniji zdaj te le dobila
novega župana in vlodo. Eni so zadovoljni, eni pa neso. Tak je pač to.
Vsen liden še bogec neje po volji. Več kak sedem vur smo sejali v Narod-
nem domi, se nacukovali in medstrankarsko nadmodruvali. Rečen vam,
to je bila prova muka. Pa saj smo hteli meti demokracijo. Med skupščin-
skim odmorom so nas tam v okrepčevalnici pri Šnebergerovem Marjani
tudi trije Romi ali po domačen — cigani obiskali. Tak so lepo zaigrali,
da bi človik kar zaplesa s kokšno poskočno odbornico. Lepa je bila tista
njihova melodija: »Opraštam se, cigani, .sa vama . . . « Samo, da še zdaj
neje jasno, kumi je bila tota viža namenjena ta storim ali ta novim
občinskin šefom. Pa saj je vseeno, glavno je, da je bilo veselo in so nam
cigani malo razveselili tisto dugo odborniško popudne. Tudi jaz, odbor-
nik prleški, hi se rad javno zahvola vsen, ki ste mi čestitali ob odhorniški
izvolitvi. Samo če bomo meli stalno tak duge seje, te bon jaz na občini
prosa, ke nam benijicirani staž priznajo in sejnino pločajo. Mica je duma
tak tulila, kak da bi jo sršen piča: »Frdamani ded, prekleti, si se z občino
ožena ali z menoj. . .«
Vidite, tak se mi godi na štora leta. No ja, saj stori še nesen, samo
dugo sen že na sveti. Moren se vam potožiti, da mi je kosilnica crknola,
saj je že skoro tak štora kak jaz. Začeja bon nabiralno akcijo, da hi si
kupa novi stroj, saj moren zdaj kositi ročno s koso japonske firme »jako-
zamaši.« Tota pa več neje za moja leta, .saj .sen jaz že »jakozmantraši.«
Pa naj bo zadosti za gnes. Tistin, ki radi nogomet gledajo na televi-
ziji, naj poven, da lehko »žonglitis« dobijo. Še posebno, če je na sporedi
tekma, na keri tudi naši jugobrci igroji. Pa srečno. Vaš brc LUJZEK.
Maček v žaklju
v ljudeh je še vedno nekaj na-
ivnega, neka prvinska zauplji-
vost, ki je ni mogoče razložiti.
Saj poznate tisto zgodbo, ki je
pred kratkim polnila časopisne
stolpce o možu, ki je pobiral pre-
dujem (v nemških markah) z
obljubo, da jim bo v kratkem iz-
polnil željo imeti avtomobil. O
avtomobilu seveda ni bilo ne du-
ha ne sluha, pa tudi o možu z
markami vred ne.
Nekaj podobnega se je zgodi-
lo tudi na zadnji seji ptujske ob-
činske skupščine. Potem ko so
mu delegati postavili na glavo
organiziranost oziroma sestavo
izvršnega sveta, mu zamenjali tu-
di nekaj predlaganih članov iz-
vršnega sveta (nekaj jih še vedno
ni znanih), so predsednika izvrš-
nega sveta navkljub vsemu izvo-
lili. Pa četudi jim je ponudil knji-
go zgolj s platnicami in kazalom.
Vsebina? Za izvolitev predsedni-
ka vlade delegatom očitno ni bi-
la pomembna.
In predsednik? Ljudje pravijo,
da bi moral po vsem, kar se je
zgodilo na skupščini, odstopiti,
zakaj premalo je želeti si, treba
je tudi vedeti. In na koncu osta-
ne grenak okus, ki spominja na
tisto o dekletu, ki ga nekdo brez-
mejno ljubi, pa pred oltar odpe-
lje nevesto, ki so mu jo izbrali
starši.
Komentar? Ne vem . . . Morda
ga imajo delegati?
Muce vabijo
Felinološko društvo Lenart bo tudi letos v Klubu mladih v Ptuju
pripravilo razstavo pasemskih mačk. Na njej bodo sodelovale najbo-
lje ocenjene mačke na zadnjih mednarodnih razstavah. Razstava bo v
soboto, 23. junija, odprta pa bo od 9. do ' 3. ure. Na njej bo sodeloval
tudi videoklub TOP 13, presenečenje letošnje razstave pa je žrebanje
vstopnic. Nagrada je vsekakor vabljiva — mladiček z rodovnikom.
Felinološko društvo Lenart je v Ptuju znano po dobrih in obiska-
nih razstavah, letos se je že izkazalo z mednarodno razstavo pasem-
skih mačk v Portorožu. Člani tega društva vabijo v soboto vse ljubite-
lje mačk in tudi starše, da pripeljejo svoje otroke.
d. 1.
Pitna voda ni oporečna!
Vsem, ki ste nas poklicali in želeli izvedeti, kako je z našo pit-
no vodo, lahko sporočimo, da je ta neoporečna. To potrjujejo tudi
redne anali/e. Strokovno oceno je za nas pripravil Zavod za zdrav-
stveno varstvo Maribor, HE oddelek Ptuj. Ker je nekoliko daljša
in zaradi stiske s prostorom za to številko jo bomo objavili čez te-
den dni!
Lredništvo
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21. junija 1990 —
TEDNIK
V vrtu
Ribez, kosmulja, borovnice, maline in druge sadne vrste jagodi-
čevja so \ naših vrtovih vse bolj zastopane. Skoraj ni vrta, v katerem
ne bi raslo vsaj nekaj grmičev teh cenjenih sadežev, ki jih odlikuje
vsestranska prehrambna vrednost, pa tudi njihove zdravilne vrednosti
ni mogoče zanikati. Sicer pa je gojitev jagodičevja koristna predvsem
z naravnega in gospodarskega stališča, saj krepi videz naravnega oko-
lja in z njim smotrno izkoristimo vsako ped zemlje. Ribez in druge
sadne vrste jagodičevja prično v drugi polovici junija zoreti. Pričako-
vati je, da bo zorenje v letošnjih vremenskih prilikah še zlasti pri ribe-
zu neizenačeno. Ribeza ne smemo pričeti obirati prezgodaj. Da bi pri-
delali čimboljši pridelek, ga bomo obirali glede na njegov namen
uporabe takrat, ko bo dosežena popolna zrelost. Za vse vrste jagodi-
čevja je značilno, da ima kot sveže sadje izredno kratko dobo vzdržlji-
vosti in da ga moramo za potrebe trajnejšega hranjenja hitro predela-
ti. F^osebno pri ribezu pa moramo pri zorenju biti pozorni, da doseže
popolno dozorelost, saj jagode na grozdu postopoma zorijo od osno-
ve proti vrhu peclja.
Čas obiranja ribeza odreja namen njegove uporabe. Za predela-
vo v džem in žele morajo biti grozdiči obrani nekoliko pred popolno
zrelostjo, da zadržijo čimveč pektina, ki je neobhodno potreben za že-
liranje. Za predelavo v sok, marmelado, liker ali vino obiramo ribez
šele v polni zrelosti, ko bo dosegel največ naravnega sladkorja. Samo
lepo razviti in popolnoma zreli grozdiči so primerni za uživanje v sve-
žem in za hrambo v zamrznjenem stanju.
Ribezovih jagod pri obiranju ne smukamo s pecljev, ker se iz na-
stale rane izceja jagodni sok, hkrati pa so podvržene hitrejšemu pro-
padanju. Jagode iz grozdičev osmukamo glede na namen uporabe še-
le ko je grozdičje oprano tik pred uporabo oziroma predelavo.
Ob obiranju ali po obiranju jagodičevja je tudi najprimernejši čas,
da opravimo zeleno rez grmov. Jagodičevje kot grmovna sadna vrsta
zeleno oziroma poletno rez bolje prenaša kot zimsko. Poleti obrezani
in razredčeni grmi se do zime dobro obrastejo in okrepijo za prezimi-
tev. Grmi jagodičevja običajno tvorijo večje število poganjkov, pri
malinah in robidi pa koreninskih izrastkov. Zaradi gostote so neena-
komerno razviti, mnogi med njimi pa celo zakrnjeni in zaostali v rasti.
Takšni poganjki so v grmu nepotrebni in jih moramo najkasneje pri
obiranju odstraniti, da ne bodo odvzemali hrane na račun potrebnega
nadomestnega lesa in da bo v avgustu ugodnejša tvorba cvetnega na-
stavka za rodnost v naslednjem letu.
Rez in oblikovanje grmičev je preprosta in enostavna. Poznati
moramo le osnovne lastnosti rasti in rodnosti posameznih vrst ali
sort. Vsak grm jagodičevja mora biti tako oblikovan, da glede na nje-
govo starost, prehranjenost in zdravstveno stanje drži ustrezno raz-
merje med rodnim in nadomestnim mladim lesom.
Rdeči in beli ribez rodi na kratkih poganjkih, ki zrastejo iz dve ali
tudi več let starih ogrodnih vej grma. Stare izrojene veje grma posto-
poma izločamo in jih nadomeščamo z najbolje razvitimi novimi mla-
dikami. Najprimernejši je grm s pet do osem vejami.
Črni ribez obrodi največ in najbolj kakovosten pridelek na dvolet-
nem lesu. To so poganjki, ki so odgnali v prejšnjem letu. Po četrtem
letu rodnosti celo vejo črnega ribeza odrežemo ob najnižjem stran-
skem poganjku, ker je takšna veja izrojena. Pri črnem ribezu torej ne
krajšamo vej, temveč izrezujemo cele in ga tako postopno obnavlja-
mo.
Kosmulje režemo podobno kot črni ribez. Če grm kosmulje ne
tvori dovolj močnih nadomestnih poganjkov iz osnove grma, se pri iz-
rojenem starem lesu poslužujemo krajšanja starih poganjkov.
Maline imajo lastnost močne zgostitve poganjkov iz korenin.
Vzgajamo jih v obliki žive meje, tako da je vzdolž žice 8 do 10 stebel
na vsak meter. Ker maline rodijo na drugoletnem steblu, izrezujemo
po obiranju dvoletna izrojena stebla in pustimo toliko novih mladih
poganjkov za nadomestni les.
Takoj po obiranju grme jagodičevja, seveda ko smo jih tudi obre-
zali, temeljito poškropimo z 0,25 % dithanom ali 0,3 % antracolom
proti ribezovi listni pegavosti in ribezovi rji. Če jih je napadla pepela-
sta plesen, plesnive poganjke odrežemo, škropivu pa dodamo 0,3 %
cosan ali 0.05% karathane. Listne uši in akarinoza nam spomladi pov-
zročajo na ribezu veliko škode, ker je škropljenje zaradi zorenja ne-
mogoče, zato sedaj poškropimo z 0,3% gusathionom ali drugim insek-
ticidom, vsekakor pa je najučinkovitejše temeljito zimsko škropljenje
grmičevja z 1% folidol oljem.
Miran Glušič, ing. agr.
Preživimo prosti čas v naravi
NASVETI ZA VSAK DAN
Svinjsko meso na žaru
Govedina je najboljša za peče-
nje na žaru takrat, ko je dovolj
dolgo in dobro uležana. Ravno
nasprotno pa velja za svinjino;
bolj je sveža, boljša je. Za peče-
nje na žaru so primerni skoraj
vsi deli. Najboljša sta file (ribica)
in zarebrnica. Dobro svinjsko
meso je lepe, svetlo rdeče barve,
kompaktno, maščobna vlakna pa
so bela. Prav je, da maščobo na
mesu pustimo. Pri pečenju se tali
in preprečuje, da bi se meso izsu-
šilo. Svinjsko meso zmeraj pre-
pečemo.
Nabodalca z medom in čebulo
Meso za zrezke narežemo na
2,5 cm velike kocke. Čebulo pre-
režemo na 4 dele. Iz sojine oma-
ke, tekočega medu, čili omake
(omaka iz majhnih ostrih čili pa-
pričic), olja, drobno nasekljane
čebule, curryja in soli naredimo
marinado in vanjo damo za 3 ure
narezane koščke mesa. Nato me-
so odcedimo in izmenoma s če-
bulo nabodemo na 4 nabodalca.
Pečemo na dobro namazanem
žaru 12 15 minut. Med peče-
njem nabodalca obrnemo in pre-
mažemo z marinado. Pečene so-
limo in ponudimo z belim kru-
hom in svežo solato.
Naredili smo jih iz (za 4 ose-
be):
75 dag sv. stegna,
3	manjših čebul,
marinirali pa v marinadi iz:
4	jedilnih žlic sojine omake
2 jedilnih žlic tekočega medu
2 jedilnih žlic chili omake (če
je nimamo, vzamemo lahko ketc-
hup pikant)
1 jedilne žličke belega olja
I jedilne žlice nasekljane če-
bule
1	žličke curryja v prahu
soli
Nabodalca s sadjem
Nabodala iz svinjskega mesa
lahko za spremembo domiselno
nabodemo kombinirano s sad-
jem.
Uporabimo lahko rezine ali
koščke ananasa, jabolk, banan,
oranž in mandarin. Sadje lahko
zaradi boljše arome mariniramo
v alkoholni pijači. Za marinado
lahko uporabimo rum, calvados,
chery in podobno. Alkohol pri
pečenju zgori, tako da nabodalca
lahko jedo tudi otroci!
Nabodala s slivami
Meso narežemo na 2,5 cm de-
bele kocke in ga skupaj s slivami
damo v posodo. Olje, limonin
sok in naribano limonino lupino
dobro premešamo in prelijemo
prek sliv in narezanega mesa.
Mariniramo 1 uro. Meso in slive
medtem večkrat obrnemo.
Odcejane koščke mesa in sliv
izmenično nabodemo na 4 nabo-
dala. Pečemo jih na dobro nama-
zanem žaru okrog 12—15 minut.
Med pečenjem jih večkrat obrne-
mo in premažemo z marinado.
Gotove solimo in ponudimo.
Za 4 nabodala potrebujemo:
75 dag sv. stegna ali plečeta
24 kosov namočenih in izko-
ščičenih suhih sliv
4 jedilne žlice olja
2	čajni žlički limoninega soka
1 čajno žličko naribane limo
nine lupine
sol
Šunkina nabodalca s sirom
Šunko in sir narežemo na 1 cm
debele rezine, ananas odcedimo
in ga narežemo na koščke. Man-
darine olupimo in razdelimo na
krhlje. Izmenično nabodemo
šunko, sir, ananas in mandarine
na 4 nabodala. Olje s poprom in
limoninim sokom umešamo in s
premazom namažemo nabodala.
Nabodalca pečemo na dobro na-
mazanem žaru pri pravilni tem-
peraturi 10— 12 minut oz. toliko
časa, da se sir prične taliti. Med
pečenjem jih obračamo in pre-
mažemo s preostalo marinado.
Za pripravo 4 nabodal smo
porabili:
40 dag kuhane šunke
35 dag sira ~ ementalca
2	kolobarčka ananasa (iz kon-
zerve)
16 krhljev mandarine
3	jedilne žlice olja.
ščepec popra
2 čajni žlički limoninega soka
Nabodalca iz rezin svinjine z zele-
nim poprom
Meso narežemo na 2,5 cm veli-
ke koščke, slanino pa na rezine.
Olje premešamo z vinjakom in
mletim zelenim poprom. Kose
mesa damo v marinado za 30 mi-
nut. Medtem jih večkrat obrne-
mo. Meso vzamemo iz marinade
odcedimo in izmenično z rezina!
mi slanine nabodemo na 4 nabo-
dalca. Pečemo jih na dobro na-
mazanem in pravilno razgretem
žaru 12—15 minut. Med peče-
njem jih večkrat obrnemo in na-
mažemo s preostalo marinado.
Pečene solimo in ponudimo s
svežo zelenjavo.
Za 4 osebe smo jih naredili iz:
75 dag sv. stegna
20 dag prekajene slanine
4 jedilnih žlic olja
3 jedilnih žlic vinjaka
2 čajnih žličk mletega zelenega
popra
soli
Želim vam dober tek, ter obilo
zadovoljstva in uspehov pri pe-
čenju.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov iz svinjine za pripravo
jedi na žaru pod geslom: »PRE-
ŽIVIMO PROSTI ČAS V NA-
RAVI«.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata —
Haloškega bisera Ptuj
NASTAJAIKJE OBČINSKIH UUDSKIH ODBOROV
Ustanavljanje in utrjevanje kmetijskih delovnih zadrug kolhoznega
tipa je za naše razmere pomenilo popolno preziranje ljudskih izkušenj,
vrednot in spoznanj, zato ni čudno, da je temu nasilju nad našim kme-
tom v letu 195! začela že močno pojemati sapa. Tudi krajevni ljudski od-
bori. nastali iz narodnoosvobodilnih odborov, so kot oblika organizira-
nja oblasti začeli zavirati nadaljnji razvoj. S postopnim opuščanjem ob-
veznih oddaj, ukinjanjem nakaznic in bonov v zagotovljeni preskrbi, set-
venih in drugih planov je na KLO-jih postajal odvečen, strokovno slabo
usposobljen administrativni aparat, ki se ga je bilo treba znebiti.
Strategi naše »izvirne poli v socializem« pod vodstvom E. Kardelja
so začeli načrtovali »novo etapo v razvoju naše ljudske oblasti«. Kardelj
je vizionaril o komunalnem sistemu, o komuni kot najpopolnejši obliki
»neposredne oblasti ljudstva«. Seveda je bila pot do tega cilja še dolga.
Držala je prek ukinjanja KLO in njihovega združevanja v občinske ljud-
ske odbore. Treba je bilo ustanoviti občine, ki naj hi bile »zmožne samo-
stojnega gospodarskega življenja«.
O teh vprašanjih je prvič razpravljal okrajni ljudski odbor v Ptuju na
zasedanju, kije bilo 23. oktobra 1951 v Titovem domu. Gradivo za to .se-
jo je pripravila »komisija za komasacije KLO«. na zasedanju pa ga je
tolmačil Borut Carli. takratni tajnik OLG Ptuj. Po predlogu naj hi iz S3
KLO-jev v okraju nastalo 33 občin - »gospodarsko močnih in sposob-
nih. ki bodo ustrezale potrebam prebivalstva«. Toda razprava na seji je
pokazala, da niti odbornikom to ni v vseh krajih ustrezalo. Nekaj predlo-
gov iz razprave:
»Delegat iz Borovec je predlagal, da naj hi Borovci pripadali občini
Markovci. dočim je komisija Borovci priključila Dornavi glede na novo
železniško postajo in druge prednosti.«
»Delegat iz Šikolje menil, da prebivalci .^ikol ne bi bili za priključi-
tev k Cirkovcam. ker .so vedno gravitirali na Pragersko. ki pa je v okraju
Maribor-okolica.«
»Delegat iz Slovenje vasi je zahteval pojasnilo, zakaj bi bil del po-
dročja Slovenja vas priključen Hajdini. nakar mu je bilo pojasnjeno, da
glede na hajdinsko šolo, ki vključuje veliko otrok s področja KLO Slove-
nja vas.«
»Predlog komisije je v večini primerov ugodil želji ljudstva in perspe-
ktivi gospodarskega in kulturnega življenja v predlaganih občinah, zato
je bil z večino glasov tudi sprejet.« (Ptujski tednik, št. 42 z dne
26/10-1951. SI ran 2.)
Razprava o tem za ljudi pomembnem preoblikovanju »najnižjih or-
ganov ljudske oblasti« je tekla naprej organizirano na zborih volilcev.
Marsikje so se ljudje na območja KlO-jev že navadili, zato so bili proti
združevanju. Brez večjih problemov je šlo tam. kjer se je območje predla-
gane občine pokrivalo s šolskim okolišem in območjem fare. Tudi splošne
kmetijske zadruge so se združevale na teh območjih. Težje je šlo tam.
kjer so želeli oblikovali neke nove vaške ali krajevne centre. Ljudje so bili
proti, čeprav so jim aktivisti dopovedovali, da bo »ustanovitev novih ob-
čin pomenila veliko pocenitev lokalne uprave in njeno kakovostno izbolj-
šanje. V teh večjih gospodarskih enotah bo tudi veliko lažje reševati vsa
komunalna, zdravstvena, prosvetna in druga vprašanja, kot je bilo to do-
slej mogoče v malih krajevnih ljudskih odborih. Mišljenje, da je to povra-
tek na staro, predvojno upravno ureditev, je neumestno in nesmiselno.«
(Ptujski tednik, št. 43 z dne 2/11-1951, stran 1.)
Med takratnimi predlogi za ustanovitev občin so bili tudi kraji: Dor-
nava, Sela, Slovenja vas. Stojnci in Strnišče.
Od .septembra 1951 je tudi na območju Slovenije tekla javna razpra-
va o novi teritorialni razdelitvi Slovenije. Med prvotnimi predlogi je bila
tudi ukinitev okraja Ljutomer. V tem primeru bi ptujskemu okraju, kon-
kretneje občini Velika Nedelja pripojili nekaj naselij, vendar je bilo na-
zadnje odločeno, da okraj Ljutomer ostane, zato so tudi meje ostale nes-
premenjene.
Enotno stališče v republiki pa je bilo glede ukinitve okraja Poljčane.
saj je to bila neživljenjska umetna tvorba. Nesporna je bila odločitev, da
.se občina Makole pripoji k ptujskemu okraju, to je območje sedanje KS
Makole. Precej drugače pa je bilo z občino Rogatec, kije obsegala dote-
danje KLO Donačka gora. Sv. Florjan (Stojno selo). Sv. Rok ob Sotli
(Drenovec) in sam Rogatec. V teh KLO je bil v jeseni 1951 izveden refe-
rendum. Za pripojitev k ptujskemu okraju seje izjavilo 1324 volilcev. za
okraj Celje-okolica pa je bilo le 454 volilcev. Odločitev velike večine je bi-
la utemeljena s tem, daje lo del območja Haloz, zato bolj spada k Ptuju
kot pa k Celju.
Po končani javni razpravi v decembru 1951 je bilo dogovorjeno, da
bo v ptujskem okraju 36 občin (skupaj z Makolami in Rogatcem). K prej
navedenemu predlogu 33 občin so torej dodali .še občini iz poljčanskega
okraja, v razpravi pa seje na novo oblikovat predlog za občino Tržeč. To
občino naj bi .sestavljali KLO-ji Tržeč—Jurovci. Lancova vas in Sela
(brez Zgornje Pristave in Popovec), čeprav se ljudje v KLO Sela s tem ni-
so strinjali in so zahtevali svojo občino skupaj s KLO Lancova vas.
Zanimiv je tudi primer prebivalcev naselja Dubrava v LR Hrvaški.
Ljudje so enotno želeli vključitev v občino Zavrč, kije zanje že od nekdaj
naravni center. To hi imelo za posledico spremembo meje med republika-
ma. Organizatorji so s tem nehote dreznili v osir. Nekaj organizatorjev in
zbiralcev podpisov za pripojitev k Zavrču so zaprli, njihovi svojci so .se
obrnili na OK KPS Ptuj po pomoč, ta je problem posredoval na CK KPS.
Pogovorila sta se .Marinko in Bakarič. Ljudi so sicer takoj spustili na
prostost, toda s spremembo meje med republikama ni bilo nič.
V javni razpravi so prebivalci vasi Brstje in Spuhlja tudi zahtevali,
da se jih ne vključi v občino Rogoznica. temveč želijo hiti pod mestno ob-
čino. Vendar njihovim zahtevam niso ugodili z utemeljitvijo, daje to pre-
težno kmetijsko območje in ne spada k mestu.
Razprava o predlogu zakona o razdelitvi LR Slovenije na okraje,
mesta in občine je tekla naprej. Nazadnje so se zedinili. da bo v Sloveniji
.samo 19 okrajev in 378 občin, ne pa 501 občina, kot je bilo dogovorjeno
na zborih volilcev. V skladu s tem zakonom je bilo v ptujskem okraju
ustanovljenih le 24 občin in ne 36. Te občine so bile: Cirkovce. Cirkulane,
Cvetkovci (Podgorci), Destrnik, Gorišnica, Grajena, Hajdina, Juršinci,
Leskovec, Lešje (Maj.šperk, Ptujska Gora in Stoperce), Lovrenc na Drav-
skem polju, Makole, Markovci, Ormož (mestna občina), Podlehnik, Po-
lenšak. Ptuj (mestna občina), Rogoznica, Središče ob Dravi, Starše, Tr-
novska vas, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale.
V	republiki .so šli molče čez referendumsko odločitev ljudi z območja
nove občine Rogatec in .so to območje enostavno vključili v okraj Celje-
okolica. Vendar .so ljudje na to »teptanje njihove odločitve« hitro pozabi-
li, .saj so sodili že prej pod okraj Šmarje pri Jelšah, med okupacijo pa pod
Celje, s katerim .so povezani tudi z železnico. Na referendumsko odločitev
pa je predvsem vplivalo dejstvo, da so v ptujskem okraju bili nižji davki
kot pri njih, ker .so pač primerjali višino svojih predpisov z višino davka
kmetov z območja KLO Žetale in Stoperce.
Sam sem delno .sodeloval v pripravah na ustanavljanje občinskih
ljudskih odborov, ki so začeli uradno delovati 1. majem 1952. Takrat
sem bil imenovan za tajnika občinskega LO Žetale, kjer je bilo tedaj
2.206 prebivalcev. Površina ptujskega okraja je tedaj znašala 82.735 ha
in je bil po velikosti na 15. mestu v Sloveniji: prebivalcev je imel 76.291
in je bil na petem mestu v Sloveniji, prav tako tudi po poprečnem številu
prebivalcev na občino, kije bilo v ptujskem okraju 3.317.
Kol zanimivost naj .še navedem, kako je potekalo nadaljnje združe-
vanje občin v ptujskem okraju. S 1. majem 1955 je bil ukinjen okraj Lju-
tomer in so k ptujskemu okraju bile priključene občine Kostanj (Tomaž).
Ivanjkovci. Miklavž in Kog. Nekaj mesecev zatem .so bile ustanovljene
»velike občine« ali komune. V ptujskem okraju so to bile: Cirkovce. Le-
šje, Videm pri Ptuju, Gorišnica- Bori, Destrnik, Juršinci. Ptuj, Ormož in
Središče oh Dravi.
V	letu 1957je bil ukinjen okraj Ptuj. »Velike« občine .so .se združile »'
še »večje«. To so bile Ptuj, Lešje, Gorišnica. Ormož in Središče ob Dravi
Občini Maribor—Tezno je bilo pripojeno celotno območje prejšnje občine
Starše, občini Maribor- Pesnica pa naselje Vurberk. V letu 1958 seje s
Ptujem združila občina Lešje — s tem. daje območje Makol bilo pripoje-
no občini Slovenska Bistrica. Prav tako se je Ptuju pridružila občina Go-
rišnica — s tem. da je območje sedanje KS Podgorci bilo vključeno v ob-
čino Ormož. Leto za tem se je po velikih težavah z Ormožem združila še
občina Središče ob Dravi. Meje obeh občin pa .so od takrat v glavnem
nespremenjene.
Prihodnjič: SLOVO OD ZADRLŽMŠTVA
TEDNIK - 21. junija 1990
NAŠI KRAJI iN LJUDJE — 5
PIONIRJI - GASILCI
Za pokal Marka Slamerška
To nedeljo pripravljajo gasilci iz Markovec drugo memorialno
tekmovanje za pokal Marka Slamerška. Svojega preminulega vrstnika
je bodo spomnili pionirji gasilci skupine B. Tokrat pa bodo v Mar-
l^ovcih poleg deških desetin tekmovale tudi ekipe deklic in mešane
(jesetine. Spretnostno gasilsko vajo bodo pionirji sklenili s štafetnim
tekom na 350 metrov.
Tekmovanje pionirjev B se bo na igrišču v Markovcih pričelo ob
lO. uri, že te dni pa lahko tekmovalno progo pionirske desetine tudi
preizkusijo. Med desetinami bodo nastopili tudi pionirji-gasilci z Bi-
ki so lanskoletni republiški prvaki v svoji skupini in bodo tekmo-
vanje v Markovcih izrabili za trening pred odhodom na tekmovanje v
Avstriji.
Markovski gasilci, ki se radi pohvalijo, da imajo v vsaki družini
svojega člana, obljubljajo tudi atraktivno otvoritev tekmovanja — v
goste so namreč povabili motorne zmajarje. Po tekmovanju pa bo pri-
ložnostno družabno srečanje. Morda še to: najboljše desetine bodo
prejele pokale in diplome, najboljši med najboljšimi pa tudi prehodni
pokal.
(ps)
Mladi čebelarji delavni
Tudi letos so se čebelarski krožki
osnovnih šol udeležili .\111. srečanja
in tekmovanja mladih čebelarjev. To
je bilo 12. maja v Ljubljani v OS Da-
nila Kumarja.
Organizator srečanja je bilo TP
Medex iz Ljubljane v sodelovanju z
Zvezo čebelarskih društev Slovenije
—	komisijo za čebelarski naraščaj.
Tekmovanja se je udeležilo 88 os-
novnih šol iz vse Slovenije s 176 tek-
movalci. Tekmovali so v treh katego-
rijah, in sicer višji, srednji in nižji.
V	višji stopnji je tekmovalo 12 šol
—	24 članov krožka. Rujski čebelarji
so dosegli naslednje uspehe: 2. mesto
OŠ Franja Žgeča Dornava, 6. Sred-
nješolski center Dušana Kvedra Ptuj
in 11. OŠ bratov Štrafela Markovci.
V	srednji stopnji je tekmovalo 40
šol z 80 tekmovalci. Naši krožki so za-
sedli: 7. mesto OŠ dr. Franja Žgeča
Dornava, 21. OŠ bratov Štrafela Mar-
kovci in 25. mesto OŠ Majšperk.
V nižji stopnji (učenci do 10 let) so
med 36 šolami z 72 učenci naši krožki
bili: 7. OŠ bratov Štrafela Markovci
in 17. OŠ dr. Franja Žgeča iz Dorna-
ve. Vsem mentorjem čebelarskih krož-
kov, ki so vložili v pripravo mnogo
truda in prostega časa ter dosegli vid-
ne uspehe, najtopleje čestitamo, po-
sebno pa mentorju Alojzu Valenku z
OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, ki že
več let uspešno, prizadevno pripravlja
in vodi čebelarski krožek v tej šoli.
Ker je tekmovanje zahtevalo mno-
go teoretičnega in praktičnega zna-
nja, so morali biti mladi čebelarji do-
bro usposobljeni.
Krožki na šolah potrebujejo čebe-
larsko literaturo in videokasete, smo
ugotovili iz ankete, ki jo je poslala
ZCD Ptuj osnovnim šolam. Za bolj
kakovostno delo s čebelarskimi krož-
ki pa so potrebna sredstva in podpora
družbe, ki jo čebelarstvo v tem polo-
žaju nujno potrebuje.
S skupnimi močmi bomo v prihod-
nje dosegli še več podobnih in boljših
uspehov, ker volja pri mladih čebelar-
jih in mentorjih je, zato na njih ne
smemo pozabiti.
Srečko Rupnik
Gasilci pregledali svojo usposobljenost
Gasilski center Hajdina je v nedeljo, 6. junija, na lepo
pripravljenem igrišču nogometnega kluba Hajdoše pri-
pravil tekmovanje.
Center šteje šest gasilskih društev: Hajdina, Gerečja
vas, Hajdoše, Slovenja vas, Turnišče in gasilsko društvo
Draženci. V gasilskem centru pa tudi deluje pionirsko
društvo Mladi gasilec iz osnovne šole Hajdina.
Na tekmovanju je bilo največ desetin pionirjev A, ena
desetina pionirjev B (teh je vedno najmanj zaradi zelo
zahtevne vaje), desetina veteranov iz gasilskega društva
Hajdina (vodil jih je predsednih društva Stanko Sitar),
elita v gasilskem centru Hajdina pa je ženska desetina ga-
silskega društva Hajdoše — vodi jo mentor ing. kmetij-
stva Ivan Brodnjak. Na tekmovanju so bili tudi člani vseh
gasilskih društev razen društva Gerečja vas, ti pa so se že
vnaprej opravičili. Težave ima tudi Gasilsko društvo Dra-
ženci. Vodstvo centra jim poskuša čimprej pomagati.
Vse tekmovalne desetine so se zelo dobro pripravile.
Janez Vidovič
Predlog sprememb prometne ureditve v mestu Ptuju
Člani komisije za urejanje pro-
meta pri IS SO Ptuj so v sodelo-
vanju Postaje milice Ptuj, Lokal-
ne skupnosi za ceste, izpitne ko-
misije Ptuj in SPV razpravljali o
sedanji prometni ureditvi mesta
Ptuj.
Ureditev mesta se je pokazala
kot neustrezna in nevzdržna. Z
izdajo nalepk, ki dovoljujejo
vožnjo obrtnikom, OZD, stano-
valcem in kolesarjem, po mest-
nih ulicah poteka dvosmerni
promet, ki bolj ogroža varnost
pešcev kot enosmerna prometna
ureditev. Zraven tega menimo,
da Ptuj ne potrebuje toliko povr-
šin samo za pešce, na drugi stra-
ni pa ugotavljamo bistveno pre-
malo parkirnih mest za občane,
ki se pripeljejo v mesto, omogo-
čiti moramo čim bolj nemoteno
nakupovanje in oskrbo ter večjo
prepustnost sedanjih ozkih grl
(križišče M3—Trg svobode in
križišče M3 — Osojnikova—Or-
moška—Trstenjakova ulica), kjer
so največji zastoji prometa od
5.30 do 7. in od 13.30 do 15.30
ure; takrat stojijo kolone do Sp.
Hajdine in na nasprotni strani
do Spuhlje.
Predlagamo enosmerno pro-
metno ureditev Krempljeve, Mi-
klošičeve, Bezjakove in Prešerno-
ve ulice. Z otvoritvijo hotela Zla-
ti noj moramo uvesti enosmerno
ureditev iz smeri Srbskega trga
po Bezjakovi in Prešernovi ulici
tako, da bodo lahko avtobusi
pripeljali goste do hotela. Ravno
tako si posamezni gost želi pripe-
ljati z vozilom čim bližje hotelu.
Z uvedbo enosmerne promet-
ne ureditve obstaja možnost
uvedbe parkiranja vozil na eni
ali obeh straneh, vendar je po-
trebno parkirna mesta ustrezno
označiti tako, da bo s talnimi
označbami uveden ustrezen red.
Zavedamo se, da s tem pose-
gamo v študijo mirujočega pro-
meta, vendar menimo, da bi, do-
kler ne bo obvoznic in zunajni-
vojskega križanja z železniško
progo, bilo za Ptuj dovolj, če bi
bile zaprte cone v Lackovi in
Murkovi ulici ter delno zaprti
Titov in Slovenski trg ter Trg
mladinskih delovnih brigad. Na
njem bi bilo potrebno označiti
rezervirano parkirno mesto za
razkladanje blaga prodajalne
NAMA v Lackovi ulici in za raz-
kladanje blaga za potrebe proda-
jalne Jelen. Plato okrog spome-
nika na Trgu MDB bi bilo po-
trebno ograditi s cvetličnimi ko-
riti, saj je to edini način, kako
preprečiti neodgovornim vozni-
kom parkirati avtomobile tudi
tukaj.
Menimo, da tako urejen pro-
met omogoča tudi milici normal-
no delovanje ali kaznovanje ti-
stih, ki nevestno vozijo po mestu,
puščajo avtomobile sredi ulice in
križišč ter na zelenicah. Nujno bi
bilo tudi ponovno uporabljati
»pajka«, ki bo odvažal nepravil-
no parkirana vozila.
V komisiji se zavedamo, da
voznik in pešec najbolj vplivata
na ureditev in obnašanje, zato
vas vse prosimo, da o predlogu
premislite strpno, predvsem v
korist vseh, in prispevate še svoj
delež k boljši ureditvi mesta Ptuj.
Miran Lončar
Pijem — ali sem
alkoholik
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
IZGUBA NADZORA NAD KOLlClNO ALKOHOLA (slabo obvla-
dovanje pitja)
Pojav izgube nadzora nad popito količino alkohola bi še najlažje
označil ločnico med svobodnim in odvisnim človekom. SVOBODEN
Človek bo sam izbral količino popitega alkohola
TER ČAS IN KRAJ, KJE BO TA ALKOHOL ZAUŽIL. Človek, kije
izgubil nadzor nad popito količino alkohola, pa tega ne more. Nekaj
se bo v njem spremenilo, da bo po prvem popitem kozarcu nadalje-
val, kot bi ga kaj priganjalo, in bo pil, dokler se ne bo opijanil, ne gle-
de na čas in kraj. IZGUBA NADZORA POMENI, DA JE ČLOVEK
ZASVOJEN, JE ALKOHOLIK, PA ČETUDI JE SPOSOBEN NE-
KAJ ČASA ŽIVETI POVSEM BREZ ALKOHOLA.
Nesposobnost abstiniranja (vzdržnost)
Nesposobnost abstinence pomeni, da človek ne more več brez al-
kohola, da mora piti domala vsak dan. Če ne pije, se pojavijo odte-
gnitveni znaki (znaki abstinenčne krize). Ti so lahko zelo mili (na pri-
mer jutranje ali nočno znojenje, rahlo tresenje rok), lahko pa se kaže-
jo že kot motnje razpoloženja (na primer kot tesnoba, potrtost, raz-
dražljivost). Še hujši so odtegnitveni znaki v obliki prividov (človeku
se prikaže nekaj, česar sploh ni) ali napadov božjasti. Odvisnik se hi-
tro navadi, da ti mučni znaki izginejo z nadaljnjim pitjem alkohola.
Če zdaj vse navedeno povežemo, lahko sklepamo:
Tako kot je izguba nadzora nad zaužito količino alkohola pred-
vsem posledica duševne odvisnosti od alkohola, tako je nesposobnost
biti vzdržen glede alkohola posledica telesne odvisnosti. Nemalokrat
se zgodi, da se pri kakšnem alkoholiku obe obliki združita in imamo
opraviti z najhujšo možno obliko pitja. Takšen človek namreč pije
vsak dan in se tudi vsak dan popolnoma opijanj.
Povezanost med pojavi lahko prikažemo takole:
Jellinek je podal takšno razdelitev glede odvisnosti (oznake so
po grških črkah):
ALFA — ALKOHOLIK je tisti človek, ki pije zaradi duševnih ra-
zlogov. Alkohol mu služi za »odpravljanje« raznih težav. Pije več, kot
je to v njegovem okolju v navadi. Je sposoben abstinirati in ne izgu-
blja nadzor nad zaužito količino. Lahko pa ima že nekatere posledice
pitja, na primer telesne, v družini, na delovnem mestu.
BETA — ALKOHOLIK pri njem se že pojavljajo telesne posle-
dice pitja (lahko zelo hude), ni pa niti telesno niti duševno odvisen.
Pije zato, ker je tako v navadi v okolju, v katerem živi.
GAMA — ALKOHOLIK je tisti, ki kaže jasno napredovanje od
duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okrnjen nadzor nad količino
zaužitega alkohola, hkrati pa ni več sposoben abstinirati. Ko torej ne
dobi alkohola, čuti močno hrepenenje po njem in kaže odtegnitvene
znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja.
DELTA ALKOHOLIK je izrazito telesno odvisen. Takšen človek
torej ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne da bi
se mu pojavili odtegnitveni znaki. Vendar je ohranil sposobnost nad-
zora nad količino zaužite pijače. Posledice so mogoče na vseh po-
dročjih njegovega življenja.
DIPSOMAN je človek, ki po dolgem, večmesečnem obdobju po-
vsem urejenega, mirnega življenja nenadoma postane nemiren, tesno-
ben, živčen in v takem stanju začne nenadzorovano piti. Spije lahko
velikanske količine alkohola, tudi po deset in več litrov vina na dan.
To traja morda teden ali dva, potem pa se tak človek sam od sebe
umiri in neha piti. Uredi se, vtiri v svoj vsakdanji tok življenja in lah-
ko ostane povsem trezen tudi leto dni.
(Ves ta material povzet po knjigah dr. Hudolina, Ruglja, Ziher-
la.) Vsi, ki imate probleme ali želite več vedeti o teh težavah, berite
navedene knjige.
Dr. Z. I.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(35. nadaljevanje)
Med ljudmi je bilo razširjeno
mnenje, da izreka smrtne kazni
in pošilja aretirane v zbirna ta-
borišča ali pa jih izpusti iz je-
tništva naglo vojaško sodišče,
pogovorno »preki sud«. Dej-
stvo pa je, da je bilo posebno
sodišče za politične in kazen-
ske zadeve na Sp. Štajerskem
ustanovljeno šele 1. septembra
1944 s sedežem v Mariboru. V
praksi pa je o smrti še naprej
odločal komandant varnostne
policije in varnostne službe.
Na prvih lepakih z imeni ustre-
ljenih talcev je bil podpisan šef
civilne uprave za Sp. Štajersko
Siegfried Uiberreither. Od 13.
maja 1942 jih je podpisoval ko-
mandant varnostne policije in
varnostne službe OTTO LUR-
KER, ki mu je šef civilne upra-
ve poveril to dolžnost. Usmrče-
nih ni obsodilo nobeno sodiš-
če, ker ni bilo do aprila 1943
na Sp. Štajerskem rednega so-
dišča, ampak je kazenske zade-
ve razreševal kazenski oddelek
pri komandantu varnostne po-
licije in varnostne službe.
O usodi pripadnikov osvo-
bodilnega gibanja je odločal
komandant varnostne policije
in varnostne službe na podlagi
predlogov, ki so jih pripravili
posamezni referenti tajne drža-
vne policije. Ti so predlagali
ali smrtno kazen ali odhod v
taborišče, pa tudi v redkih pri-
merih odpust iz zapora. Kazni
so bile izrečene z odločbami.
Od septembra 1943 je prev-
zel dolžnost odločati o smrtni
kazni Rosener. ki je bil vodja
operativnega štaba za uničeva-
nje band. Na razglasu 14. in 15.
februarja 1944 pa se prvič ome-
nja naglo sodišče, nato pa voj-
no sodišče višjega SS in politi-
čnega vodja v vojaškem okrož-
ju XVIII.
Ko je Himmier, državni vod-
ja SS, izdal januarja 1942 pove-
lje za deportacijo družin ustre-
ljenih talcev, so pričeli na Sp.
Štajerskem povelje kmalu iz-
polnjevati. Lurker je dal febru-
arja vodjem izpostav ukaz za
popis družin ustreljenih talcev
in njihovega premoženja. Na
Bori so pošiljali že spomladi
1942 svojce talcev. Velika akci-
ja pa je bila izvršena, kakor
nam je znano, od 3. do 5. avgu-
sta 1942 in je zajela aretacijo
vseh še nezaprtih svojcev ustre-
ljenih talcev in svojcev partiza-
nov. Središče zbiranja aretira-
nih je bilo v Celju. Aretacije so
zavzele, kot navaja nemški se-
znam, 1260 ljudi, od katerih so
jih kmalu izpustili 292. Tiste, ki
so ostali zaprti, so poslali v zlo-
glasna zbirna taborišča, otroke
pa najprej v taborišče Frohnlei-
ten pri Gradcu, od tu pa v ta-
borišča Vo Mi na Bavarsko.
VO-\H pomeni »Volksdeut-
sche Mittelstelle«. Organizaci-
jo so ustanovili leta 1936, da bi
pridobivala za nacionalsociali-
zem nemške manjšine v raznih
državah. Med drugo svetovno
vojno pa je VO-MI imela gla-
vno nalogo preseliti čimveč
Nemcev iz matične domovine v
okupirane dežele. Med vojno
je bila podrejena neposredno
Himmierju. Poleg otrok so na
Bavarsko poslali tudi starejše
ljudi.
Po veliki aretaciji svojcev
partizanov in ustreljenih talcev
v začetku avgusta 1942 so takoj
po vsakem streljanju talcev
aretirali svojce ustreljenih in
zaplenili njihovo premoženje.
Ko so 15. avgusta 1942 ustre-
lili v Celju 95 talcev, so na le-
paku o ustreljenih navedli, da
so bili svojci ustreljenih areti-
rani. Tak pripis je bil na vseh
letakih o ustreljenih talcih do
I. maja 1943.
Po aretacijah svojcev ustelje-
nih talcev so veliko aretiranih
poslali na Bori. Ker so bile ve-
like aretacije sodelavcev OF že
julija 1942, so Bori tedaj napol-
nili z jetniki do zadnjega koti-
čka. Aretacije sodelavcev Slo-
venskogoriške čete so se priče-
le že junija in dosegle svoj vrh
avgusta in septembra 1942, na-
daljevale pa so se do konca le-
ta "1942. Na Bori je bilo posla-
nih 89 sodelavcev čete, v mari-
borski zapor pa 101.
Viri: Tone Ferenc: Nacisti-
čna politika denacionalizacije
v Sloveniji v letih od 1941 do
1945, Maribor.
- Poslednja pisma žrtev za
svobodo, Maribor 1969 jUvod-
na beseda dr. Milana Zevarta
okupatorjevi ukrepi).
-- Delovodnik zapora tajne
državne policije na Borlu (ar-
hiv muzeja NO Maribor).
V. Rojic: Slovenskogori-
ška četa, Ptuj, 1967 (podatki o
zapornikih).
Boriski talci leta 1941
Od avgusta do konca decem-
bra 1941 je po dosedanjih poiz-
vedbah padlo med talci trinajst
borlskih zapornikov: devet iz
obrtniških vrst, dva študenta,
en uradnik in en zdravnik. Naj-
starejši so bili Tomaž Klepač
(43), Tomaž Meško (41) in dr.
Metod Spindler (35). Drugi so
bili stari manj kot trideset let,
dva v cvetu let, stara komaj se-
demnajst let - Milan Ošlovnik
in Alojz Zajšek.
Čeprav je v vojnem času ko-
sila smrt na veliko, ni bila zato
nič manjša bolečina svojcev, ko
je prispela do njih žalostna
vest o smrti očeta, matere, sina.
hčerke, brata ali sestre, ki so jih
pokončali nacisti na moriščih
talcev.
Ker so talce obvestili, da bo-
do ustreljeni šele na dan ustre-
litve, je bil strah pred smrtjo
krajši. Iz poslednjih pisem tal-
cev spoznavamo, da so šli mno-
gi v smrt ravnodušno, čeprav
so mladi zapuščali življenje.
Skupna smrt številnih talcev pa
je prav gotovo blažila veliko
smrtno bolečino. Za globoka
razmišljanja ni bilo veliko časa,
saj so bili obveščeni o smrtni
obsodbi le nekaj ur. preden so
padli usodni streli.
Koga seje oklenila misel tal-
ca v teh usodnih urah življe-
nja? Po pismih sodeč so se vsi
poslavljali v duhu od svojcev,
od staršev, -bratov, sester, svo-
jih otrok. Glavna misel je velja-
la materi ustreljenega, kar je
dokaz silne prirodne vezi med
otrokom in materjo; velika za-
vest slehernega normalnega
človeka, da je materina ljube-
zen najglobja, najnesebičnejša,
ki jo je deležen človek v svojem
življenju od zibelke do materi-
ne smrti. Zato je v pis/nih tal-
cev pretresljivo slovo od mater,
kakor tudi slovo mater od svo-
jih otrok, posebno še od nedo-
raslih. Ustreljenim mladim ma-
teram se je paralo srce od bole-
čine, ko so zapuščale svoje
malčke. V tem spisu je omenje-
no pretresljivo slovo talke Ge-
novefe Fras iz Trnovskega Vr-
ha od treh predšolskih otrok;
najmlajši je bil star komaj leto
dni.
Tudi očetje izražajo v poslo-
vilnih pismih skrb in veliko lju-
bezen do svojih otrok.
Poslednja pisma talcev so iz-
raz značaja na smrt obsojene-
ga, njegove ravnodušnosti do
strašne usode ali pa hude pri-
zadetosti, njegove ljubezni do
svojcev, do svoje izvoljen ke,
kar vse bomo spoznali ob bra-
nju poslednjih pisem ustrelje-
nih talcev in talk.
Obudimo sedaj v kratkih be-
sedah življenje leta 1941 ustre-
ljenih borlskih talcev.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
21. junija 1990 —
TEDNIK
PRIMER KULAŠKEGA PROCESA
Razlastitev
brez papirjev
Siltun Korošec je eden mnof^ih, ki ljubijo svojo zemljo, ki so srečni
na njej in jo obdelujejo / \so ljubeznijo, kar je premorejo. Po stricu in
materi je podcdotal lepo hišo na Matni 45, gospodarsko Poslopje in 22
hektaro} zemlje. Po koncu drufie s\eto\ne vojne je postal kulak; oblast
ga je obremenila z oh\ezninii oddajami in velikimi davki, okrog leta
1960 pa so ga popolnoma razlastili. Zemlja s hišo in gospodarskim po-
slopjem je postala občinska last, Sihan pa o tem nima niti papirja. Za-
radi ljubezni do zemlje in svoje upornosti je ostal» hiši, zemljo pa obde-
luje še danes. Tudi da\ck plačuje, čeprav zemlja ni njegova last. Pred
tremi leti je od občine odkupil svojo hišo z ohišnico in koščkom zemlje,
kjer si je sin postavil svoj dom.
68-ietni Silvan Korošec s snaho in vnukinjo pred hišo, na kateri so še
obrisi nekdanje lepote.
Posestvo na Malni
45 do konca vojne
Silvan Korošec se je rodil na
cvetočem posestvu na Malni, ki
seje razširjalo na dveh vrhih. Ta-
krat so imeli konje, 18 glav gove-
di in do 40 svinj. Kmetijo so ob-
delovali sami, občasno jim je po-
magala ženska, ki so jo zaradi
pogostih izletov v neznano klica-
li Potepača. Kot nezakonski sin
Marije Korošec in družinska sra-
mota je moral tretji dan svojega
življenja od hiše. Na kmetijo
svojega strica in mame seje vrnil
tik pred drugo vojno, kot edini
potomec je postal lastnik lepega
posestva. Zaradi začetka druge
svetovne vojne je bil vpoklican v
nemško vojsko, v kasarno Karl-
sruhe na Baden-Wurtember-
škem. Zaradi stroge discipline in
strahu ni dezertiral, boril seje po
vseh nemških bojiščih, le v Jugo-
slaviji in Italiji ne. Veliko je mi-
slil na posestvo, ki ga je zaradi
njegove odsotnosti vodila mati.
Leta 1943 se mu je rodila hči Gi-
zela. Ko se je ob koncu vojne vr-
nil, je bilo posestvo še vedno
cvetoče. Hlevje bil poln, njive in
travniki lepo obdelani, mlada
družina Silvana Korošca pa pol-
na volje do dela.
Davki in obvezne od-
daje so siromašili
kmeta
Po tradiciji družine Korošec je
bil tudi Silvan navezan na zem-
ljo, občutek za lastnino mu ni
dopuščal niti misli na razlastitev.
Ob pripovedovanju o zemlji se
mu je tresel glas, lesk v očeh pa
je postal vedrejši. Zaradi ljube-
zni do svoje zemlje in želje po sa-
mostojnem delu ni hotel vstopiti
v zadrugo. Upiral se je vsaki ra-
zlastitvi. Mladi družini pa so vla-
dajoči zato naložili velik davek
in še večjo obvezno oddajo. V ča-
su, ko je slovenska vlada Titu
poklanjala znan »pšenični« avto.
so Silvana Korošca in njegovo
družino pustili lačno, čeprav so
na kemtiji pridelali deset ton
pšenice. Polovico je moral dati
za obvezno oddajo, drugo polo-
vico pa je želel prodati, da bi
plačal davek. Pa je nihče ni ku-
pil, saj so bili ljudje brez denar-
ja. Prišli so rubeži in odpeljali
vse do zadnjega zrna. Družina s
tremi majhnimi otroci pa je osta-
la brez kruha. Ko je vročega po-
letnega dne leta 1950 peljal živi-
no na trg v Lenart, ni Silvan imel
niti za kozarec piva. Za trimese-
čno akontacijo davka je moral
prodati tri krave; če tega tempa
razmere niso dohajale, so prišli
rubeži in odpeljali živino iz hle-
va. Včasih po pomoti še kako
kravo več.
Silvan Korošec pripoveduje,
da oblasti niso imele za vse ena-
kih metod. Ljudje na občini so
bili do nekaterih posebno prija-
zni. Le pravega zaščitnika so po-
trebovali. Družina Alojza Senko-
viča iz neposredne bližine je bila
tudi v najslabših časih brezobi-
skov rubeža. Pri oblasti je bila v
čislih zaradi zaslug med vojno,
ko je v svojih kleteh in hlevih
skrivala Zorana Poliča, takrat
pomembnega človeka.
Pisma Titu
Ker Silvan Korošec ni imel
slabe vesti in ni videl in ne vedel
vzrokov za razlastitev, je zaradi
pogostih obiskov oblasti, ki so
zahtevale njegovo ravninsko
zemljo, o svojem primeru pisal
takratnemu predsedniku Jugo-
slavije Josipu Brozu Titu. Pritiski
nanj so se namreč stopnjevali.
Odpeljali so mu vse, kar je pride-
lal. Nekdo mu je na primer ukra-
del sivnjo iz sivnjaka, in ko je
Silvan Korošec to prijavil, so ga
zaprli v Perhanovi hiši. Ko je pri-
šla naslednjega dne ponj žena
Pavlina, so zaslišali vsakega po-
sebej in ju spustili domov šele,
kos ta obljubila, da bosta o kraji
govorila, da je ni bilo, svinjo pa
da sta morala dati za obvezno
oddajo.
Odpeljali so mu enkrat osem
svinj, drugič les za ostrešje, tret-
jič doma narejene zidake, četrtič
junce. Vsakič, ko si je pripravil
material za popravilo hiše, so z
njim odšli rubeži, hiša in gospo-
darsko poslopje pa sta bila pre-
puščena zobu časa.
Večkrat je pisal Titu in nikoli
ni dobil dokončnega odgovora.
Odgovarjali so mu, da je zadeva
v teku, naj na izid še malo poča-
ka. Vest mu je ves čas govorila,
da bo bolje, če bo pridno obde-
loval zemljo. Ko so mu s silo od-
peljali tri pare juncev, ki jih je
potreboval za delo na poljih, so
mu grozili s pištolo. Odpeljali so
jih z njive, kjer je pobiral krom-
pir. Dal jih je, saj mu je vest go-
vorila, da se ne splača delati ta-
ko, da bi on in družina še bolj tr-
peli. V letih po informbiroju so
namreč v okolici zapirali ljudi
brez pravil. V zaporih so se zna-
šli mnogi, ki so bili med vojno v
partizanih. Pred letom 1960 je ta-
ko izginila družina Bračko.
Pritiskov še ni bilo konec.
Kmetje so imeli občutek, da bi
bilo bolje, če jih sploh ne bi bilo.
Silvanu Korošcu so ljudje z obči-
ne Lenart obljubljali celo lepo
službo na občini, če odstopi rav-
ninsko zemljo zadrugi. Ker so
ljudje iz lenarške občine dojeli,
da Korošec želi ostati kmet in
delati na zemlji, so mu v zameno
za ravninsko zemljo obljubljali
neplačevanje davkov za ostali,
gričevnati svet. Take ponudbe je
dajal takratni vodilni mož obči-
ne, pravnik Rudi Pem, ki je slo-
vel po nespoštovanju zakonov.
Silvan Korošec je bil še vedno
»kulak«; zemljo je pridno obde-
loval in verjel je v boljšo prihod-
nost. Ta pa je bila takšna, da so
ga popolnoma razlastili. Brez pa-
pirjev je Silvan Korošec postal
najemnik svoje hiše in zemlje.
Več o tem pa v naslednji številki.
Tekst in foto: M. Samec
Da si je sin lahko zgradil hišo, je moral zemljo kupiti od lenarške obči-
ne.
Kaj sem doživljal v ptujski bolnišnici
26. aprila 1990 sem imel delovno nesrečo:
oljna cev hidravlike na traktorju je počila in
pri tem mi je brizgnilo olje.v kazalec na desni
roki. Na prstu je bilo videti za šivankino de-
belino veliko luknjico, skozi katero je olje
prodrlo v tkivo. Po par urah sem dobil bole-
čine in stresel me je mraz. Takoj sem šel v
Ptuj v zdravstveno ambulanto, kjer je bila de-
žurna zdravnica, katere ime mi ni znano. Ta
mi prsta sploh ni pregledala, temveč je z raz-
dalje dveh metrov rekla sestri, da dobim
injekcijo, in napisala recept. Ponoči sem imel
močne bolečine, zato sem naslednje jutro šel
ponovno v Ptuj v ambulanto. Tokrat je bila
druga zdravnica in ta me je napotila v ptuj-
sko bolnišnico na kirurški oddelek. Zdrav-
nik v bolnišnici je rekel, da je potrebna ope-
racija, ker pa sem doma popil kavo, sem ča-
kal na operacijo do 14. ure. S tako roko meje
poslal domov, v 16 km oddaljene Haloze.
Nisem nepotrpežljiv človek, ampak teh bo-
lečin nisem mogel prenašati in sem šel na-
slednji dan ob 17. uri nazaj na kirurški odde-
lek. Tokrat je bil v ambulanti na kirurškem
oddelku dežurni zdravnik dr. Kranjc. Ta me
je ponovno operiral, to je drugič, me po ope-
raciji poslal domov ter naročil čez dva dni na
prevez; to je bilo 30. aprila. Ko sem prišel 30.
aprila z groznimi bolečinami na prevez, sem
jih lepo prosil, naj mi pomagajo. Ko mi je
medicinska sestra hotela z odmakanjem od-
straniti povoj z roke. je dr. Toš mlajši s sr-
dom strgal povoj in po roki sta se vlila kri in
gnoj. Roko je prevezal, me ponovno poslal
domov in naročil za prevez 4. maja.
Obupan in z nepopisnimi bolečinami sem
4. maja prišel ponovno na kirurški oddelek,
pa me je dr. Maratič zadržal \ bolnišnici. Še
isti dan sem bil tretjič operiran. Že ta dan si
zdravniki niso bili edini, kaj narediti s pr-
stom, saj je eden izmed zdravnikov bil za od-
stranitev prsta. Tega niso napravili, ampak
sajno prevezali in me obdržali v bonišnici.
Vse od 5. maja pa do 9. maja so me prevezo-
vali in me tolažili s tabletami proti boleči-
nam; te so bile neznosne predvsem ponoči.
Noči sem prebedel na hodniku namesto v
postelji.
9. maja sem bil že četrtič na operaciji.
Kljub neprestanim bolečinam so preveze in
kopanje nadaljevali vse do 30. maja. Takrat
pa je roka že močno otekla in sem pri viziti
ves obupan prosil zdravnika, naj pogleda
mojo roko. Prvič po enem mesecu trpljenja
meje poslal na slikanje. Eno uro po slikanju
sem bil poklican k primariju oddelka dr. To-
šu (star.); navzoč je bil tudi sobni zdravnik
dr. Sebenik. Primarij dr. Toš je začel govoriti,
da ni rešitve in da je treba prst odstraniti. Re-
kel sem mu, da mene ni potrebno prigovarja-
ti k temu posegu, ker sem se že zdavnaj spri-
jaznil z usodo, da bo prst potrebno odstrani-
ti. Kljub temu da sem naslednji dan dobil
zjutraj tablete za čiščenje, sem pozneje dobil
zajtrk in tudi kosilo ~ operacijo pa so hoteli
opraviti okrog 13.30. ure. Pri operaciji je bil
navzoč samo en zdravnik in dve sestri. Ope-
racije niso delali pod narkozo, ampak sem
dobil v prst dve injekciji, te pa zaradi preveč
prejetih injekcij in zastrupljenja niso nič pri-
jele. Zdravnik mi je rekel, naj pogledam
vstran in se močno primem. Tedaj sem začu-
til močno bolečino in videl kr\avi prst. Ker
nisem bil na mizi nič pripasan, sem skočil z
nje in prosil za narkozo. Hotel sem oditi v
bolniško sobo, nakar mi je zdravnik rekel,
naj počakam, da me vsaj obveže. V sobi sem
takoj dobil močno pomirjevalo. Po tem do-
godku mi je primarij rekel, naj se pomirim in
da bodo naslednji dan opravili operacijo pod
narkozo.
Mislim, da je moja trditev, da so hoteli ta-
ko razmerasrjeni in boleči prst odstraniti na
živo, pravilna, saj je sam dr. primarij sogla-
šal, da injekcije niso prijele iz razloga, ki sem
ga že navedel.
Končno je prišel dan, ko je bilo v operacij-
ski -iobi 5 zdra^ nikov in sestre in so mi pod
narkozo odrezali prst. To je bilo 1. junija. Pr-
vi prevez sem imel 2. junija in ponovno 4. ju-
nija. Istega dne so me s krvavo roko odpustili
iz bolnišnice in naročili na prevez 6. junija.
Mislim, da je bil vzrok moje odpustitve iz
bolnišnice maščevanje, ker se je šla moja se-
stra v petek, to je bil dan, ko so mi bili prst
odrezali, informirat, kaj se pravzaprav doga-
ja z menoj v tej bolnišnici. V razgovor pa se
je vmešal tudi moj dobri prijatelj; temu so
živci popustili in jim je očital, da so me zapa-
cali in da nimajo do revežev nobenega usmi-
ljenja. Moram tudi napisati, da imam na dru-
gi roki uničene in porozne žile od preveč pre-
jetih injekcij; bil je celo primer, ko se je sestri
ponesrečilo pri dajanju injekcije in mi je na-
mesto v žilo serum vbrizgnila v tkivo. Roka
mi je močno otekla in naredili so se mehurji.
Ko sem zdravniku pri viziti rekel, naj pogle-
da mojo roko, me je jezno zavrnil, češ nisem
vas vprašal za roko, temveč za prst, in hlad-
nokrvno šel mimo moje postelje. Takoj po tej
ponesrečeni injekciji mi je sestra rekla, da
gre po dežurnega zdravnika, ta pa sploh ni
prišel.
Tako sem bil tretji dan po operaciji na ce-
sti. Sedaj sem v mariborski bolnišnici — od-
delek plastike - pod skrbno bolniško nego.
Tu sem bil II. junija ponovno operiran. Tu-
kaj so mi tudi pregledali kri in vodo in nare-
dili EKG. česar v ptujski bolnišnici niso
opravili, čeprav sem bil njihov pacient več
kot mesec dni.
Po vsem tem, kar sem doživel, ugotavljam
in trdim, da če bi se ob prvem obisku v am-
bulanti in tudi pozneje v sami ptujski bolniš-
nici resneje zavzeli za moje zdravljenje, da-
nes ne bi bil brez prsta na desni roki in tudi
prikrajšane bi mi bile nepopisne bolečine.
Imam občutek, da zgarana kmečka roka v
ptujski bolnišnici ni cenjena.
Janez Šmigoc
Zg. Leskovec 62285
Mala Varnica 7
Znova skupaj
Ko človek konča osnovno šolo, se zanj konča otroštvo. Pričnejo
se skrbi, boj za lepše in boljše življenje.
Tudi na naši sliki so osnovnošolci. Iz vidovske fare. Edina razli,
ka med temi na sliki in onimi, ki v teh dneh končujejo osemletko, jg
ta, da so ti Videmčani šolo končali pred 55 leti. Pa jih to sploh ni mo,
tilo, ko so se prejšnji četrtek zbrali na Gorci in družno obudili spomi-
ne na dobre stare čase. Pesem je zvenela iz njihovih grl vse popoldne.
In obljubili so si, da se ob naslednji okrogli obletnici spet dobijo. Ce
pa je tako lepo skupaj . . .
Posnetek: Giarii
Odgovor na pismo
w
Janeza Smigoca
Vaše pisanje kot predstojnik
kirurškega oddelka, odgovoren
za delo in odnose na kirurškem
oddelku ter postopke z bolniki, v
celoti zavračam, ker je razen da-
tumov pregledov in posegov ne-
resnično -- in žaljivo. To svojo
trditev opiram na to, da letno
zdravimo na kirurškem odd. pri-
bližno 3000 sprejetih bolnikov in
18 000 ambulantnih in naši po-
stopki zdravljenja niso bili nič
drugačni kot pri vseh 21 000 bol-
nikih, medtem ko pa tega za vaše
postopke med zdravljenjem na
tem oddejku ne bi mogel trditi.
Janez Šmigoc je bil sprejet na
zdravljenje na kirurški oddelek
— ambulantno 27. aprila 1990,
to je dan p)0 poškodbi, ko si je
pri delovni nesreči pod priti-
skom vbrizgal hidravlično olje v
kazalec desne roke in spodnji del
dlani. Ob pregledu v ambulanti
je bila vidna poškodba minimal-
na in so bili začetni postopki v
obliki razbremenilnih rezov stro-
kovno upravičeni in potrebni.
Zaradi kemičnega delovanja hi-
dravličnega olja pride do razpa-
danja tkiva. Omenjate, da ste
imeli gnojni prst; to ne drži, ker
so vsi bakteriološki brisi, ki jih
za nas dela Zavod za zdravstve-
no varstvo v Mariboru, negati-
vni. Pri takem stanju moramo bi-
ti v radikalnih posegih konserva-
tivni, da lahko točno določimo
višino razpadanja tkiva. To vam
glede na vaše trditve, da za vas
nismo v laboratorijski in rentge-
nološki smeri naredili nič, ome-
njam zato, da ne boste trdili, da
med enomesečnim zdravljenjem
nismo v skladu z vašo poškodbo
naredili vsega, kar se nam je zde-
lo potrebno.
Po najinem osebnem razgovo-
ru 30. maja sem vam predlagal
(citiram svoje besede): Prst je za-
radi okvare mehkih delov, kar je
posledica vbrizganja hidravlične-
ga olja, tako pokvarjen, da je pri-
šlo do razpada in pregraditve
vseh mehkih struktur prsta. Za-
radi tega bo prst ostal trd in bo-
ste imeli težave pri svojem vsa-
kdanjem delu, ker bodo poškod-
be česte. Prav tako pri delu z
orodjem ne boste mogli skrčiti
prsta. Opozoril sem vas, da po
naših izkušnjah pri takem trdem
prstu pri vašem delu prihaja do
čestih naknadnih poškodb. Prav
tako sem vam povedal, da bi bili
naši predlogi, če bi to bil palec
iste roke, drugačni, ker je funk-
cionalna vrednost palca bistveno
večja od kazalca ob ohranje-
nih drugih prstih. Ob najinem ra-
zgovoru ste me še vprašali, v ka-
teri višini moramo prst odstrani-
ti; takrat sem vam pokazal osno-
vni sklep kazalca.
Drugi dan smo hoteli narediti
poseg v prevodni anasteziji. Po-
sega sploh še nismo pričeli, ker
nanj niste pristali trdeč, da vas
boli.
Ne glede na vaše občutke vam
moram povedati, da je odstrani-
tev kazalca poseg, ki se z lahkoto
in skoraj vedno izvede v prevod-
ni anasteziji, to pa Ste vi odkloni-
li. Na našem kirurškem oddelku
do danes, govorim za zadnjih 25
let, na živo se nismo odstranili
nobenega prsta, posege v pre-
vodni anasteziji pa vzdržijo brez
bolečin tudi otroci. Prst smo od-
stranili naslednji dan v splošni
omami; povem vam, da se manj-
šim posegom v splošni anasteziji
izogibamo, ker je splošna oma-
ma medicinski poseg, obreme-
njen z nekaterimi tveganji. Po
odstranitvi prsta ste bili odpušče-
ni še kasneje, kot odpuščamo po
takih posegih normalne bolnike.
Osebno na vaš dopis oziroma
pismo sploh ne bi odgovarjal —
mislim, ker vas poznam, da ste
samo podpisnik. Postopki vas in
vaših svojcev proti osebju kirur-
škega oddelka so bili pod vsako
kritiko, saj dobro veste, da je pi-
sec članka povedal odgovorni
oddelčni sestri, da spada samo v
kanto za smeti, dr. Šebeniku in
meni pa je zagotovil, da bova
zdravnika samo še dva dni, ker
smo mesarji in na živo režemo
prste. Pričakoval sem, da boste,
če ste prepričani, da so bili naši
postopki nepravilni (to sem vam
v razgovoru tudi predlagaH,
sprožili ustrezni sodni postopciv,
ne pa da blatite oziroma žalite
vse delavce kirurškega oddelka.
Glede na vaš dopis, ki ga poši-
ljate v sredstva javnega obvešča-
nja, mislim, da bi bil postopek,
ki bi ga morali po vaši nezgodi
uporabiti in je medicinsko utr-
jen, takšenle:
Ne glede na vaš poklic bi mo-
rali takoj na dan prvega ambu-
lantnega pregleda odrezati prst
in prve dlančne kosti, rano pusti-
ti odprto, tako da bi bili takoj in-
valid, ne pa se boriti za ohrani-
tev prsta oziroma roke. Olje, ki
ste si ga vbrizgali, povzroča v ce-
lotnem področju, kjer leži, odmi-
ranje tkiva; tega ne moremo na-
domestiti, in bi morali prst od-
straniti. Ker ste kmetovalec, sem
menil, da roko nujno potrebujete
in je potreben konservativni po-
stopek, da lahko točno določimo
višino odstranitve prsta oziroma
dlančnice. Amputacija prsta sa-
mega sploh ne zahteva zdravlje-
nja na kirurškem oddelku, tem-
več v ambulanti, kljub temu da
smo ob — po vašem operativnih
posegih rano samo v živo raz-
čistih oz. odstranili odmrlo tki-
vo. Živite na področju, kjer je
gotovo dosti enakovrednih po-
škodb roke in prstov, in dobro
veste, da se ambulantno in v lo-
kalni anasteziji obdelajo tudi po-
škodbe, ko je odrezanih vseh pet
prstov ali so okvarjene druge
strukture. Ravno glede na v os-
novi minimalno poškodbo sino
vam skušali rešiti večji del prsta
oziroma dlani.
Zadni odstavek vašega pisma
me kot zdravnika osebno priza-
deva, ker predpostavlja našo niZ;
ko etično raven. Ne vem. zakaj
omenjate zgarano kmečko roko
in 16 km oddaljenosti od bolniš-
nice. Živim in delam na področ-
ju, kjer je večina naših bolnikov
kmečkega stanu, pa tudi ti oh
resnejših boleznih, na vsak način
težjih od vaše. nimajo tako niz-
kih misli.
Predstojnik krg. odd.j
dr. Ljubo Toš
tednik - 21. junija 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
Na poti v turistični kraj
(iradišče je hilo celo \rsto let po/nano po tem, dn so se > njem » sa-
jiO leto srečevali mladi, še neuveljavljeni literarni ustvarjalci i/ celotne
Slovenije. Ieh srečanj sicer /e pet let ni bilo in jih najbrž tam tudi več ne
saj je Lenart potem, ko je odvzel organizacijo (iradiščanom, to pri-
reditev, zaradi slabše organizacije, zapravil. (Hradiščanom je seveda za
tako prireditvijo žal. I oda ne glede na to si zadnje čase močno prizade-
vajo, da bi svoj kraj uredili po vzorcu priznanih manjših turističnih kra-
jev ♦ Sloveniji.
Drago Lipič je tajnik te kraje-
vne skupnosti. Za razliko od ne-
katerih drugih prostorov krajev-
nih skupnosti je treba zapisati,
da tako lično urejenega kulturne-
ga doma, v katerem je tudi pisar-
na krajevne skupnosti, zlepa ne
vidiš. Na hodniku imajo vitrine.
v katerih je mogoče v sliki in be-
sedi spoznati utrip tega kraja in
poglavitna prizadevanja tamkajš-
njih ljudi.
Od turizma si največ obetajo,
zato so se nekaj zadnjih let trudi-
li, da bi uredili lastninska raz-
merja ob tamkajšnjem jezeru. To
jim je v zadnjem letu uspelo. Se-
daj je vse pripravljeno, da lahko
jezero z bližnjo okolico ponudijo
zasebniku ali uveljavljenemu tu-
rističnemu podjetju, ki bi iz tega
znal narediti turistični biser. Pri-
čakujejo. da bi bodoči lastnik
lahko na 3,5 hektarjih ob jezeru
uredil rekreacijski center, avto-
camp, gostinski ali hotelski ob-
jekt, kopališče . . . Franjo Holc je
tudi že uredil v Gradišču turisti-
čni biro, v katerem daje obisko-
valcem informacije o značilno-
stih in zgodovinskih zanimivo-
stih tega dela Slovenskih goric,
pripravlja pa tudi turistični pro-
spekt. ki bi turistom pomagal pri
ogledu, luristično društvo je bi-
lo včasih zelo aktivno, a upajo,
da ga bodo letos ponovno oživi-
li.
Cjradiščani se nameravajo v je-
seni pričeti tudi izobraževati, da
bi okolica njihovih domov, ka-
kor tudi njihova gostoljubnost
kazali, da so za turizem v svojem
kraju. Svoje bo prav gotovo pri-
spevalo tudi dejavno kulturno
društvo, ki vsako drugo leto pri-
pravlja prireditev Skozi pesem,
glasbo . . ., na kateri prikazuje
domače običaje, kot so likanje,
cajzanje, luščenje bučničnega se-
mena in folklorne plese. Tudi le-
tos bodo pripravili to prireditev;
tokrat bo v času krajevnega praz-
nika — 9. septembra.
Sicer pa v tej krajevni skupno-
sti kot v večini slovenjegoriških
največ denarja iz samoprispevka
namenjajo ureditvi cest, vodovo-
da, telefonskih priključkov, ja-
vne razsvetljave in urejanju po-
kopališča.
Približno 60% cest imajo ure-
jenih, druge pa nameravajo ure-
diti do leta 1994. Večinoma fi-
nancirajo urejanje cest iz samo-
prispevka in po posebnih pogod-
bah. Trenutno urejajo ceste Gra-
dišče—Elbl, Gočova —Vrh in
Gradišče —Sp. Verjane. Velika
naložba, ki jih še čaka, je gradnja
telovadnice ob osnovni šoli v
Gradišču, drugo leto pa še grad-
nja vodovoda od Cerkvenjaka
do Oseka. Letos bodo uredili tu-
di dokumentacijo za kanalizacijo
od novega dela Gradišča do
Zgornje Senarske. Ob letošnjem
krajevnem prazniku bodo odprli
tudi novo mrliško vežo, pričeli
pa bodo še urejati pločnik v sre-
dišču Gradišča.
Za družabno življenje v Gra-
dišču skrbi predvsem Kulturno
društvo. Kino sekcija se lahko
pohvali, da ima redne predstave
ob vsakem koncu tedna. V dru-
štvu pripravljajo tudi letošnjo že
omenjeno prireditev Skozi pe-
sem, glasbo . . .
Pripravljajo se tudi na ustano-
vitev mešanega pevskega zbora,
v društvu pa so tudi pobudniki
izobraževalnih seminarjev o ure-
janju okolja.
V družabno življenje pa se
vključujejo tudi tri gasilska dru-
štva, Lovska družina Dobrova in
TVD Partizan, ki nastopa v ligi
malega nogometa in ima odboj-
karsko in košarkarsko sekcijo.
Prebivalci Slovenskih goric se
dobro kosajo z oddaljenostjo od
večjih središč in si urejajo življe-
nje v svojem kraju dostojno. K
temu je morda pripomogla tudi
njihova delavnost, pa tudi zavze-
tost. Po nekaj letih so na primer
dosegli, da imajo poleg družbene
trgovine, ki prejšnja leta ni imela
kdove kako veliko posluha za
njih, tudi zasebno. In če verjame-
te ali ne: sedaj obe skupaj delata
dobro. Predvsem družbeni je
uspelo, da ima odprto tudi do
večera in ob dnevih, ko to zanjo
ni bilo običajno.
dl
Možnosti za turizem je dovolj	(Foto: MS)
Tajnik KS DRAGO LIPIČ
IZ RAZISKOVALNE NALOGE IGORJA ZEMUlČA
__w
Narodnjak Dominik Golnik
Učenec drugega letnika SERŠ v Mariboru, sicer pa Lenarčan Igor
Zemljič je pod mentorstvom arheologinje Mire Strmčnik-GuUč izdelal
raziskovalno nalogo o Dominiku Čolniku, nekronanem kralju Sloven-
skih goric. Predstavil jo je na srečanju mladih raziskovalcev v Mariboru
in na področju zgodovine dobil prvo nagrado — izlet na Dunaj. Z razi-
skovanjem življenja tega velikega človeka se je ukvarjal dve leti in na-
stalo je strnjeno gradivo, iz katerega izvemo vse o pomenu in življenju
Čolnika.
O mladosti in
zrelih letih
Dominik Čolnik se je rodil
3. avgusta 1830 pri Treh kraljih,
pri Benediktu v Slovenskih gori-
cah, premožnemu in napredne-
mu kmetu Mitji Čolniku. Oče ga
je poslal v gimnazijo v Maribor,
ker je bil dober učenec, pa še v
Ljubljano na Podkovsko in rano-
celniško šolo, ki jo je vodil teda-
nji narodni voditelj Slovencev
Janez Bleivveis. V tem času so bi-
le Slovenske gorice nerazvito po-
dročje, kjer so ljudje živeli skoraj
neodvisno od časa. Kmetovali so
tako kot njihovi predniki, idej o
zavednem slovenstvu skoraj niso
poznali. Jezik jim je služil le kot
sredstvo sporazumevanja.
Čolnik se je v Ljubljani navzel
naprednih idej, saj je tam preži-
vel tudi revolucionarno leto
1848. Pomlad narodov je v Čol-
niku pustila velike sledove, ideje
iz tega časa je dosledno izvajal
vse svoje življenje.
Po končanem šolanju se je
Dominik vrnil domov, kmalu pa
je ugotovil, da mu pridobljeno
znanje ne zadošča. Potoval je. da
hi si pridobil novih izkušenj.
Udeleževal se je kmetijskih raz-
stav po Evropi in doma. tudi
sam je razstavljal.
Leta 1861 seje poročil s hčer-
ko lenarškega trgovca, zato in za-
radi velikih načrtov in potreb je
?ačel graditi dom na Drvanji.
Mislil je. da bo tod nekoč vozil
vlak. Načrte za hišo je dobil na
enem svojih potovanj. Zgrajena
je v neogotskem stilu, ima štiri
stranske stolpe in je zelo prostor-
na. Zaradi tega so jo okoličani
"Tienovali grad. Zgradil je se
^ilev in edinstveni kozolec.
Posestvo je bilo veliko, na
njem je Dominik Čolnik gojil
vinske trte r.nznih dežel, imei ic
Poizkii^nij ^ado'r;i:ke, \ niur-
»plemen« trsov je želel opisati v
knjigi Trsoznanstvo, a je ni niko-
li dokončal zaradi finančnega
propada. Vzorce trsov so mu po-
šiljali od vsepovsod, tudi on je
trsne sadike pošiljal naokrog za-
stonj, naročniki so plačali le po-
štne stroške. Učiteljem in tistim,
ki so se ukvarjali z izobraževa-
njem, je sadike pošiljal zastonj.
Prizadeval si je, da bi gojili svilo-
prejke revnejši kmetje, zato jim
je črviče sviloprejk delil zastonj.
Sviloprejstvo pa je v naših krajih
hitro propadlo zaradi nekaj sla-
bih letin, kasneje pa še zaradi
odkritja cenejše umetne svile.
I.otil se je akcije izobraževanja v
sadjarstvu in vinogradništvu, saj
je opazil pomanjkanje tega zna-
nja. O rezultatih tega poizkusa
ne vemo veliko, saj je po odprtju
šole veliko potoval.
Colnikovo publicisti-
čno in javno delovanje
Dopisoval jr v Blr " cisovo
K:i' r kodelske novice,
bi -..M^vt. ■ S'-r ; '^--le
matice in poverjenik za dekanijo
Lenart, dopisoval si je z njenimi
Bil je soustanovitelj Slo-
venskega gospodarja, v katerega
je prav tako dopisoval. Govoril
je tudi na besedi v Ljutomeru 6.
septembra 1863, ki sojo pripra-
vili v počasitev spomina na pri-
hod Cirila in Metoda v te kraje
pred 1000 leti. Pol leta po tem je
bil v Ljutomeru shod severov-
zhodnih Slovencev, na katerem
je prav tako govoril. Shod so or-
ganizirali v spomin na domolju-
ba Krempla. Pri Benediktu je
ustanovil kmetijsko čitalnico,
eno prvih v Sloveniji, a ni delo-
vala tako, kot je pričakoval Do-
minik Čolnik. Benedikt je bil ta-
krat majhna vas, ljudje pa so bili
preveč zaposleni z gospodar-
stvom.
Na Čolnikovi gostoljubni do-
mačiji so gostili mnoge zavedne
Slovence in šolajočo mladino,
gostoljubnost pa so mnogi izko-
ristili in se zabavali na račun do-
mačina.
Sodeloval je še na volitvah v
deželni zbor. vendar ni bil izvo-
ljen. Zato pa je vso podporo dal
nemško -govorečemu Mihaelu
Hermanu, ki je /el.- ogovarjal
Slovenre in se trudil -'/d njihov je-
zik v šolah.
Čolnikov propad
Z ' i p: Mra- t giijubix.-
Drvanji zašlo v dolgove, Čolniku
je leta 1877 umrla žena Ana in
mu zapustila sedem otrok. Po-
tem mu je dvakrat pogorel hlev,
še večje zahajal v gostilne. Kljub
prošnjam prijateljem za pomoč
so mu ti v stiski obračali hrbte.
Posestvo so mu 1880 prodali na
dražbi; otroci so se razkropili:
dva sinova sta odpotovala v
Ameriko, hčerki sta se poročili,
trije najmlajši otroci pa so mora-
li na služenje k premožnejšim
kmetom.
Potem ko je Dominik Čolnik
moral zapustiti dom na Drvanji,
je iskal priložnostno zaposlitev,
a je ni dobil. Preživljal seje s po-
močjo ljudem, pri tem pa je upo-
rabljal živinozdravniško znanje
iz Ljubljane. Še vedno je pisal v
časopise. Svoje življenje je tragi-
čno končal v viničariji trgovca
Fišerja, kjer je padel po stopni-
cah v klet. Pokopali so ga pri lie-
nediktu. kjer so mu prijatelji na
poziv Holza postavili spomenik
na dan mrtvih 1896. leta. Spome-
nik je izginil med drugo sveto-
vno vojno in danes se ne ve, na
katerem koščku zemlje je poko-
pan ta veliki narodnjak.
Po njem se ne imenuje nobena
ulica ali trg. čeprav je veliko na-
redil za ra/voj sadjarstva in vino-
gradništva ter razvoj slovenr-tv-j
na tem koncu.
P':	Igorja Zv-mljiča .n-
n- Hi ! M. S^]meo,
Avtor raziskovalne naloge Igor
Zemljič
Dvorec na Drvanji danes; lastnik Agrolenart je stavbo in hlev pustil
propasti
ZABELEŽENO NA SREČANJU OSNOVNIH
ŠOL LENARTA IN CMUREKA
Praznovanje
dneva radosti
Občini Lenart in avstrijski C murek že več let sodelujeta na kul-
turnem, zabavnem in gospodarskem področju. Sodelovanje je nastalo
iz tesnih vezi med obrtniki na naši strani in prijatelji v C mureku. Tudi
mladi Lenarčani v sodelovanju ne zaostajajo: z osnovnošolci na drugi
strani meje se srečujejo na športnih srečanjih, se obiskujejo, prirejajo
razstave in zabavna srečanja.
Da so zelo družabni, so osnovnošolci Lenarta in Cmureka poka-
zali tudi na srečanju v osnovni šoli v l.enartu. kjer so se srečali na
proslavi in družabnih igrah. Prišli so vodilni šole in mesta Cmureka z
županom in direktorjem šole na čelu.
MS, foto Milan Krautič
Pesmi in glasbe na srečanju ni manjkalo
Cmureški osnovnošolci so na razstavi predstavili svoje delo in izdelke
Ravnateljica osnovne šole iz Lenarta je od direktorja cmureške šole pre-
jela šopek v zahvalo za lep sprejem
Svilent rute >o rokah cmureških osnovnošolcev postale prave umetni-
ni
8 - OGLASI IN OBJAVE
21. junija 1990 - TEDNIK
f EDNIK - 21. junija 1990
OD TU IN TAM - 9
Dan prosvetnih delavcev občine
Slovenska Bistrica
v viteški dvorni slovenjebistriškega gradu
so se v petek, 8. junija, popoldan dobili vsi
jelavci vzgoje in izobraževanja občine Slo-
venska Bistrica, da se spoznajo in pomenijo
g problemih pri svojem delu. F^ovabiii so tu-
ji dr. Petra Venclja, novega šolskega mini-
stra, da jim pove nekaj svojih vizij o nadalj-
(ijem razvoju šolstva. Zaslužnim prosvetnim
(jelavcem, petim upokojenim in devetim še
aktivnim, so podelili Novakova priznanja za
uspehe pri pedagoškem delu. Prejeli so jih
Nlagda Kavčič, Danica Korošec, Mara
Krajnc, Jelka Sernec, Marija Verle, Anka
CvahttS Vida .Janež, Rudi l.evart, Doroteja
Miklo/ič, Franc Pliberšek, Anton Potočnik,
Milena Sabata, Nežka Satler in Majda Stepa-
nič.
Za razvedrilo in umetniški užitek je poskr-
bel siovenjebistriški Študentski mešani pevski
zbor Jurij Vodovnik. Mladi so brezplačno za-
peli svojim nekdanjim učiteljem v spoštova-
nje in zahvalo za njihovo vzgojno delo. Pro-
svetni delavci so pokazali, da visoko cenijo
glasbeno delo mladih, pa so potem samoini-
ciativno organizirali zbiranje prostovoljnih
prispevkov. Zbral seje kar lep kupček, ki bo
mladim pevcem dobrodošlo darilo.
Po uradnem delu zborovanja so se siove-
njebistriški prosvetarji zbrali v grajski kleti
ter ob glasbi in pogrnjenih mizah posedeli
dolgo v noč. Ob tem so se spomnili, da so se
podobno srečevali pred desetletji, potem pa
so jim občinski sindikalni dan prosvetnih de-
lavcev ukinili. Pričakujejo, da prinašajo novi
časi ponovno pravilno vrednotenje učitelje-
vega dela na Slovenskem in ponovno oživi-
tev stanovskega sindikata.
Želimo jim, da bi se njihova pričakovanja
uresničila in da bi še veliko naredili za slo-
venske otroke, ki so jim zaupani v šoli.
Dan prosvetnih delavcev je organiziral ob-
činski odbor sindikata delavcev vzgoje in
izobraževanja.
Vida Topolovec
Poznam in ljubim svojo domovino
že leta učenci jugoslovanskih oddelkov
dopolnilnega pouka po Evropi tekmujejo v
znanju raznih tem pod geslom Poznam in
ljubim svojo domovino. Vsakič je bilo tek-
movanje razpisano z namenom, da bi kar
največ naših otrok na ta način spoznavalo
domovino in navezovalo medsebojne stike.
Prav gotovo dober namen!
Letos smo se prvič vključili tudi učenci do-
polnilnega pouka v slovenskem jeziku s po-
dročja Frankfurta. Malce obotavljivo in prav
gotovo brez zmagovalnih ambicij! Pa seje iz-
teklo drugače. Iz množice učencev se je izlu-
ščila tekmovalna ekipa: Ivan Erceg, Kristina
Jager, L.ovrenc, Andreja in Robert Sinur ter
rezerve Benjamin Grešak, Daniela Nadj in
Gregor i^lohl vsi učenci iz oddelkov Of-
fenbach, Darmstadt in Frankfurt.
Tako smo kar nekaj sobot nenadejano pre-
živeli skupaj. Na tekmovanju za področje
Hessna smo v Frankfurtu zasedli prvo mesto
ter se nato na vsenemškem srečanju v Frei-
burgu uvrstili za finalno tekmovanje v TiYtu
v Črni Gori. Tja smo poleteli 18. maja. Žal
skoraj nismo imeli priložnosti spoznati dru-
gih udeležencev. V soboto smo se pomerili
kar dvakrat in končno »pristali« na drugem
mestu. Prav po nepotrebnem se je malce za-
taknilo pri zadnjem odgovoru! Ampak učen-
ci so bili zadovoljni z izletom spoznali so
ta košček črnogorskega primorja, se bežno
ustavili tudi v Dubrovniku, se namočili v Ja-
dranskem morju, večinoma prvič poleteli z
letalom - pa seveda dodobra spoznali snov
Kulturno bogastvo Jugoslavije.
Da smo lahko postavili piko na i in sploh
poleteli v domovino, so nam omogočila
predstavništva naših podjetij in bank, pa
društvo Sava, svet staršev in združenje jugo-
slovanskih učiteljev v Frankfurtu. Hvala
vsem!
Mira Turk
Franc Jug — novi predsednik
slovenjebistriškega izvršnega sveta
Po pet in pol ur trajajoči skupni seji vseh treh zborov skupšči-
ne občine Slovenska Bistrica so med drugim izvolili predsednika in
člane izvršnega sveta. Dokaj dolga je bila razprava o zapisniku pr-
ve skupne, predvsem k zvezi s sklepom okoli gradnje hlevov mlado-
pitane govedi v Laporju.
Ob visoki sklepčnosti na drugi
skupni seji vseh treh zborov
skupščine občine Slovenska Bi-
strica je ob potrjevanju zapisnika
prve skupščinske seje podal dele-
gat zbora združenega dela Bojan
Fajs, sicer direktor KK Sloven-
ska Bistrica, ugovor zoper sklep,
da občinski upravni organi do
imenovanja novega izvršnega
sveta ne smejo izdati nobenega
dovoljenja v zvezi z gradnjo hle-
va mlade pitane govedi v Lapor-
ju, medtem ko aktivnosti pri in-
vestitorju vodijo nemoteno dalje.
Bojan Fajs je sicer poskušal de-
legate prepričati, kako je takšen
sklep neumesten, saj bo farma za
mlado pitano govedo, ki jo bodo
v glavnem hranili z doma pripra-
vljeno hrano, kot projekt stroko-
vno neoporečna z ekonomskega,
ekološkega in tehnološkega vidi-
ka. Omenil je tudi socialno var-
nost za 182 delavcev Kmetijske-
ga kombinata in njihovih družin.
Vendar vse to ni omajalo občin-
skih poslancev, celo tisto ne, ko
je vprašal, kdo bo odgovarjal, če
ne bodo izkoristili sredstev iz
fonda za manj razvite in če far-
ma ne bo zgrajena. Dobil je od-
govor, da vsakdo, ki prične novo
naložbo, gre v poslovni rizik, ta-
ko da stroški potem ne morejo iti
v breme skupščine. Po dolgotraj-
ni razpravi, delegati pa očitno ni-
so kazali preveč veselja, da bi
hlevi v Laporju bili, so sprejeli
sklep, da se bodo o tej problema-
tiki odločali na podlagi ustreznih
strokovnih mnenj na prihodnjem
zasedanju.
Precej pozornosti so namenili
tudi delegatskim vprašanjem, ki
so se vrtela okoli po vojni s spor-
nimi sodbami odvzete zemlje, o
prodaji kmetijskih zemljišč, de-
lovnem času upravnih organov,
o primeru Slavka Pahiča, o pre-
majhni pokritosti občine z neka-
terimi sredstvi javnega obvešča-
nja, predvsem z Večerom in TV,
in o pobudah sveta KS Zgornja
Polskava o skladu za manj razvi-
te krajevne skupnosti pohorske-
ga in haloškega območja.
Razrešili so tudi dosedanjejga
sekretarja skupščine Staneta Se-
ga in imenovali Jano Gajškovo,
diplomirano pravnico s pravo-
sodnim in upravnim izpitom, za
novo občinsko sekretarko.
Po predstavitvi programskih
izhodišč mandatarja za sestavo
novega izvršnega svela Franca
Juga se je pričela razprava o nje-
govi primernosti oziroma tudi
neprimernosti za funkcijo pred-
sednika slovenjebistriške vlade.
Liberalci so dali že pred volitva-
mi vedeti, da Franca Juga ne bo-
do volili, in opozorili so predla-
gatelja — DEMOS, da bo nosil
vse posledice, če se bo izkazalo,
da so imeli nasprotniki Jugove
kandidature prav. Proti manda-
tarju je zelo ostro nastopil posla-
nec ZKS — SDP in povedal, da
so ga ljudje pogosto klicali po te-
lefonu, pisali anonimna in tudi
podpisana pisma, da pač ne želi-
jo Franca Juga za predsednika
občinskega izvršnega sveta, ter
ob tem opozorili na predvolilne
obljube, ki so jih posamezne
stranke dajale.
Svoje so odločile volitve. Od
58 občinskih poslancev jih je za
Franca Juga glasovalo 39, kar je
še zadostno število glasov, da je
lahko bil izvoljen. V celoti so iz-
volili tudi vse člane izvršnega
sveta. Za Franca Kocipra, sekre-
tarja sekretariata za občo upravo
in družbene dejavnosti in pod-
predsednika izvršnega sveta za
splošne zadeve, je glasovalo 52
poslancev. Janko Kolar, pod-
predsednik izvršnega sveta za go-
spodarstvo in finance, je dobil
47 glasov. Za Janeza Bradana,
sekretarja sekretariata za varstvo
okolja in urejanje prostora, so
glasovali vsi (od 58 volilnih listi-
čev je bil eden neveljaven). Sreč-
ko Gorišek, sekretar sekretariata
za notranje zadeve in ljudsko
obrambo, je dobil 45 glasov,
Martin Modic, direktor uprave
za družbene prihodke, pa 54 gla-
sov. Jožef Brečko, nepoklicni
član novega slovenjebistriškega
izvršnega sveta, ki bo odgovarjal
za sekretariat za kmetijstvo in
gozdarstvo občine Slovenska Bi-
strica, je dobil 41 glasov. Član iz-
vršnega sveta je tudi Brane Go-
dec, direktor geodetske uprave.
Po končani skupni seji se je
novoizvoljeni siovenjebistriški
izvršni svet sestal na svoji prvi
seii.
Vida Topolovec
V mestnih slovenjebistriških krajevnih
skupnostih uspešno uresničujejo delo
Mesto Slovenska Bistrica z najbližjimi zaselki Je razdeljeno
na štiri krajevne skupnosti: Pohorski odred. Dr. Jagodič, Alfonz
Sarh in Impol. Program dela^ ki so ga sprejeli ob izglasovanju
zadnjega krajevnega samoprispevka, ta se bo sklenil 31. decembra
letos, dobro uresničujejo, kljub temu da se Je ob njegovem spreje-
tju zdel marsikomu preobširen. 60 odstotkov zbranega denarja
uporabijo za skupna dela, 40 pa za vse tisto, kar potrebujejo v vsa-
ki izmed štirih mestnih krajevnih skupnosti. Ob slednjem ne sme-
mo pozabiti, da krajani predvsem za ceste in urejanje domov za
krajane prispevajo veliko denarja po pogodbah. Veliko dela Je
opravljenega tudi s fizičnim delom.
Ker se samoprispevek ob kon-
letošnjega leta sklene, smo
Vprašali Marjana Germa, vodjo
^Kupnosti krajevnih skupnosti
^lovenska Bistrica, kako naprej,
■ovedal je, da bo v kratkem skli-
can sestanek s slovenjebistriški-
strankami, kjer se bodo dogo-
vorili o enotni akciji, ker potrebe
po urejanju v posameznin mest-
Ijih krajevnih skupnosti brez
^oma so. Sprva je bil govor o
^■^upnem delu krajevnega samo-
prispevka in o delih, ki so jih že
Opravili. V letošnjem letu so že
,'nansirali dela na mestnem po-
l^opališču, kjer so urejali okolico
[■i mrliško vežo. Računajo, da
jOdo lahko še tlakovali okolico
sploh uredili vse. Trenutno de-
^Jo pločnik na Titovi cesti med
^Pravnim poslopjem Kmetijske-
P kombinata in do vrha Jožefo-
hriba.
,. Poseben problem za slovenje-
'striške mestne krajevne skup-
I^Psti pomeni poletno kopališče,
j ga v letošnjem letu namerava-
usposobiti, kjer pa bodo mo-
vložiti znatna sredstva. Sode-
"Jejo pa tudi pri ureditvi vodar-
^ 'n obnovitvi starega vodovod-
omrežja iz Ošlja. Skozi ves
'erendumski program pa teče
s^adnja objekta B pri slovenjebi-
f^'"'škem zdravstvenem domu.
objekta so sofinansirali še v
letošnjem letu. Do konca leta na-
meravajo v skupnem programu
sofinansirati še napeljavo kanali-
zacije oziroma_gradnjo kolektor-
ja v mestu. Če bodo našli ša
kakšnega sofinanserja, namera-
vajo narediti še nadstreške na av-
tobusni postaji v Slovenski Bi-
strici.
Če pa pogledamo dela, ki so
jih v minulih petih letih opravili,
lahko mirno rečemo, da je bilo
narejenega veliko: sofinansiranje
vodarne, širitev vodovodnega
omrežja iz Zgornje Nove vasi
prek Nove Cjore, Zgornje Bistri-
ce, Kovače vasi, Devine do Sen-
tovca. Sofinansirali so tudi širi-
tev telefonskega omrežja v vseh
štirih krajevnin skupnostih, ure-
janje pokopališča in poletnega
Kopališča, obnovili kinodvorano,
kjer so prispevali kar 90 odsto-
tkov vsen sredstev, sofinansirali
pa so tudi klub mladih v slove-
njebistriškem gradu, o katerem
pa ljudje zadnje čase vedo pove-
dati, da naj ne bi več bil za ta na-
men.
Krajevna skupnost Pohorski
odred je izrazito blokovsko nase-
lje, sem spadajo tudi osnovna šo-
la Pohorski odred, nova športna
dvorana, park in še kaj. Tu so
urejali okolje blokov, tlakovali
dvorišča in dovozne noti, asfalti-
rali nekaj ulic, uredili otroško
igrišče ter sofinansirali gradnjo
dveh trafo postaj.
V krajevni skupnosti dr. Jago-
dica je v tem času v sklepni fazi
urejanje doma krajanov na Ci-
gonci; gradijo ga skupno s kraja-
ni in tam naj bi bila tudi trgovi-
na. Če bo širši interes in s tem se-
veda tudi denar, bodo uredili tu-
di tržnico ter z asfaltom pokrpali
nekatere mestne ulice. V naselju
Cigonca bodo ob avtocesti sofi-
nansirali napeljavo vodovoda in
uredili nekaj manjših kanalizacij,
kjer pa sodelujejo tudi krajani s
pogodbami, v minulih letih so
uredili v tej krajevni skupnosti
vse ceste ter zgradili dva pločni-
ka in nekaj javne razsvetliave.
. V krajevni skupnosti Alfonza
Sarha bodo ob že omenjenem
pločniku do vrha Jožefovega bri-
na zgradili še vodovod v naselju
Ritoznoj za okoli 50 gospodinj-
stev in asfaltirali štiri krajše ce-
stne odseke. V minulih letih so
delno uredili Trg Alfonza Šarha,
zgradili kanalizacijo do vrha Jo-
žefovega hriba ter v lanskem letu
asfaltirali Travniško in Blažičevo
ulico, ki je ob sedanji zapori ce-
ste na potoku Bistrica zelo po-
membna povezava med cesto
proti Šmartnem na Pohorju in
m^istralno cesto. Na Devini so
sofinansirali večnamenski vaški
dom, uredili v nekaterih ulicah
javno razsvetljavo in uredili vo-
dovod na Klopcah.
V krajevni skupnosti Impo! bo-
do v kratkem asfaltirali velik del
ceste na Tirgot, na Novo Goro in
še na nekaterih mestih v Zgornji
Bistrici ter uredili kanalizacijo
na cesti proti Visolam. Zgradili
so dve trafo postaji in v Kovači
vasi kupili prostore za potrebe
vaškega sveta. V Visolati bodo
uredili še dve avtobusni postaja-
lišči. V naselju Zgornja Bistrica
so uredili nekaj javne razsvetlja-
ve, asfaltirali cesto in uredili ka-
nalizacijo. V naselju Tirgot so
kupili zemljišče za dorn kraja-
nov, ki ga bodo zgradili, ko bo
za to dovolj sredstev.
O načrtih in zbiranju denarja
bodo brez dvoma morali razmiš-
ljati tudi na sestanku slovenjebi-
striških strank, kjer bodo govori-
li o nadaljevanju (ali pa ne) kra-
jevnega samoprispevka, je med
drugim menil Marjan Germ in še
doclal, da delajo načrt razdelilne-
ga sistema za 2000 novih naro-
čnikov kabelske televizije v Slo-
venski Bistrici.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Marjan Germ — vodja skupnih
služb
Petelin
»Še eden. ki gaje povozil čas.« mi je dejal Feliks, ko sva se zadnjič
peljala proti domu.
»Koga je povozil!« sem odvrnil pogled s Plavstarove reportaže za
nepismene in začel z ugibanjem: »A misliš kakšnega politika? Precej po-
litikov starejše generacije je čas zares neusmiljeno povozil.« Jasno mi je
namreč bilo, da ho Feliks, preden bo prišel s pravo barvo na dan, kar ne-
kaj časa segreval mojo radovednost na počasnem, a žgočem ognju.
»Kakšnega politika neki. Če ne bi zijal v ta Playstar, bi videl, da je
v jarku ležal povoženi petelin,« je ironično prekinil moje tipanje v megle-
nih .sferah bolj ali manj visoke politike.
»Kaj pa če ga ni povozil čas, temveč čisto navadni avtomobil? AH pa
mogoče še niti to? Kaj če ga je povozil kak fičo ali yugo?« sem sprejel
njegova pravila igre, vedoč, da mi bo spet povedal kakšno »tehtno« štori-
jo.
Niti malo se nisem zmotil, saj je Feliks takoj potegnil naslednjo po-
tezo: »Res je. Skoraj gotovo je, da je to bil kak avtomobil. Povsem mogo-
če je celo, da je bil v skrajnem primeru to kak fičo ali pa yugo. Vendar je
ta avtomobil bil samo orodje v rokah časa. Čas je namreč, kakor verjet-
no veš, tisti, ki s sabo prinaša nove stvari, ki jim je treba slediti. Kdor to-
rej ne teče vsaj vštric s časom, če že ne pred njim, bo neusmiljeno povo-
žen. Pa čeprav ga ho povozil čas v obliki avtomobila.«
Že sem hotel nekaj pripomniti k temu Feliksovemu traktatu, a sem
si premislil. Feliks je namreč globoko zajel sapo, se zazrl skozi umazano
šipo na ovinkasto cesto pred nama in kakor kak biblijski prerok nadalje-
val svoje izvajanje: »Ja, tako je končal tudi moj Gusti. Povozila sta ga
čas, pa tudi napuh in . . .«
A še preden je uspel dokončati svojo misel, sem ga previdno preki-
nil: »Poslušaj no, Feliks . . . a ne hi mogoče malo ustavil? Tako no .. . Bi
se šla malo osvežit. . . Meni nekako ni dobro... Pa verjetno tebi tudi
ne?. . . Kaj praviš?«
»Kaj pravim, me sprašuješ? No, pa poslušaj, kaj pravim. Pravim, da
v tem trenutku nisem prav nič manj zdrav kot ti,« mi je počasi, jasno in
glasno dal vedeti, naj ne skrbim za njegove mentalne higienske razmere,
in nadaljeval: »In nauči se že enkrat za vselej, da se človeka ne prekinja
sredi besede.«
»No, pa da ne boš ugibal, kdo je Gusti, ti povem, da je to bil eden iz-
med petelinov v moji kurji jati, zaradi katere sva imela z Nacetom spo-
pad pri O. K. kurniku,« je kljub vsemu hitel pojasnjevati. Ob tem sem do-
bil neprijeten občutek, da manj zato, da bi me prepričal, da ni nor, in holj
zato, ker seje hal nepredvidenih reakcij norca, ki seje peljal z njim in ga
imel za norega.
»Po tisti nesrečni epizodi s sosedom Nacetom nisem želel pri hiši vi-
deti več ničesar pernatega. Ker pa kokoši kljub vsemu še nisem želel po-
klati, sem se s stricom Jakom dogovoril, da jih vzame »v najem«. Pri
njem je namreč znatno več prostora, pa še na politiko alergičnih in vroče-
krvnih sosedov nima. Rečeno — storjeno. Kokoši so šle k Jaki. No in
med v.so to brezoblično in brezosebno pernato maso je bil tudi petelin, ki
sem mu, edinemu med kurami, zaradi njegove izstopajoče pojave dal
ime. Gusti. A boš rekel, da ti še nisem pravil o njem?« me je nejeverno
pogledat Feliks.
»Na žalost. Ne da hi vedel.«
»No, prav. Zato pa je sedaj skrajni čas in idealna priložnost, da ti
ga predstavim,« mi je veselo oznanil.
»Veš, da velja med ljudmi prepričanje, da so kure neumne. Zato
sem dosti opazoval svoje kure, da hi videl, koliko ta trditev drži. No, in
pri tem opazovanju mi je v oči padel — Gusti. Bil je namreč težek kali-
ber. Pravi petelinji hohštapler. Pa zelo zelo zvit. Pravi petelinji politik. S
prilizovanjem močnejšim in kljuvanjetJi po šibkejših — z obračanjem lepe
rdeče rože po vetru, hi lahko metaforično dejal — je uspel postati glavni
petelin na domačem dvorišču. Tudi kar se kur tiče. Tudi tu je hotel hiti
glavni. Kakor tisti Balaševičev petelin. In česa vse ni naredil, da hi impo-
niral kuram . . . Prav hecno gaje, na primer, bilo gledati, kako je ves giz-
dav poskušal leteti. Ne vem, mogoče je svoje prhutajoče skoke imel celo
za letenje. Kdo ve. tega na žalost zaradi jezikovnih ovir nisem mogel ni-
koli izvedeti. Imel pa je še eno tipično človeško, bolje rečeno politično
lastnost. Kadar ga je kaj zamočil.je prav po nojevsko skril glavo v pesek.
Pa še bi ti lahko kaj povedal o njem. A hodi dovolj. Zato ti povem le še
to. kako ga je povozil čas.
Ko seje »na.selil« pri Jaki. ni takoj pogruntal. da ni več na svojem
dvorišču, kjer je hil neomejen gospodar. Zato jih je, ko je po svoji navadi
oblastno zakikirikal, dobil po kljunu od Jakovih petelinov. Pa tudi Jako-
ve koko.ši ga niso sprejele, svoj harem pa je s svojo nepremišljeno potezo
tudi zapravil. Zato je začel hirati in lepa rdeča roža mu je začela bledeti.
Ko mi je Jaka to povedal, sem se odločil, da ga kljub Načelu vzamem
nazaj domov. S svojim originalnim obnašanjem mi je bil namreč kar ne-
kako prirasel k srcu.
Prav zanimivo je. kako hitro si je opomogel. Roža mu je spet lepo
pordela in spet je hodil okrog hiše našopirjen kakor nekoč. Pa čeprav je
hil tokrat .sam. To pa je bilo zanj usodno. V svoji samozaverovanosti ni
opazil, kako razrita ulica izpred dveh mesecev ni več relativno brezskrben
raj za razkazovanje in promenado, temveč kar precej prometna asfaltira-
na nevarnost. No, in leden dni po tistem, ko sem ga prinesel domov, se je
zgodilo, kar se je zgoditi moralo. Povozil ga je čas. No, dobro, avtomobil,
če ti je tako bolj všeč,« je zaključil Feliks svojo ganljivo pripoved, medtem
ko je ustavljal avtomobil.
Ko sem si odpiral vrata, sem se Feliksu avtomatično zahvalil za vož-
njo. in .šele ko je že izginil za prvim ovinkom, sem .se .spomnil, da ga ni-
sem vpra.šal. zakaj mi je pravzaprav sploh razlagal to petelinjo storijo.
Fnedi
10 - OD TU IN TAM
21. junija 1990 —
TEDNIK
KARATE POKAL JOŽE LACKO '90
Domačini drugi
v organizaciji SKK JOŽF LAC KO Ptuj je 9. junija v Duša-
na Kvedra potekalo že drugo karate tekmovanje za Lackov pokal.
Nastopile so štiri ekipe; pomerile so se v borbah ekipno in posame-
zno. Poseben gost večera je bil najuspešnejši slovenski karateist Lju-
bo Javoršek, generalni pokrovitelj tekmovanja pa Servis Izolacije
Slavka Debelaka.
SKK Jože Lacko si je kljub pogostim in resnim poškodbam izbo-
ril odlično 2. mesto. Zmagal je SKK Boris Kidrič iz Maribora, ki je že
vrsto let eden najmočnejših klubov v Sloveniji. I retjeuvrščena ekipa
K K Limbuš pa je presenetila s starejšo zasedbo tekmovalcev. Za ptuj-
sko ekipo so nastopili: Saša Ceh, hrane Širovnik, Danilo Leber, An-
drej Cafuta, Zdenko Petrovič, Gorazd Cančar in Drago Furek.
V konkurenci 18 tekmovalcev je v disciplini borbe posamezno
zmagal Robert Viraj (B. Kidrič), ki je v borbi, polni preobratov, pre-
magal izkušenega klubskega tovariša Bojana Perša. Tretje mesto je
zasedel izvrstni Anton Kos (B. Kidrič), 4. perspektivni Saša Čeh (J.
Lacko) in 5. mladi Gorazd Čančar (J. Lacko), ki je prvič nastopil.
Za korektno sojenje sta zraven dveh republiških sodnikov skrbe-
la Silvo Vogrinec in Slavko Debelak-Jaka (J. Lacko).
Tekmovanje je bilo popestreno s številnimi demonstracijami ka-
rateja, kenda, sai in tameshivvarija v izvedbi domačega kluba. Kot po-
seben gost večera seje z izjemnimi demonstracijami predstavil Aikido
klub Branik Maribor, najmočnejši klub te vrste v Sloveniji.
Vsa prireditev je ob glasbi potekla v prijetnem in delavnem vzdu-
šju. Zmagovalci so odnesli pokale, medalje in priznanja, gostje pa
dragocene nagrade. Prijetno je presenetil tudi številen odziv gledal-
cev.
Izpit za karate nazive
v oš dr. Ljudevita Pivka Ptuj je dne 5. junija pred strokovno ko-
misijo SKK JOŽE LACKO PTUJ izpit za karate nazive polagalo 19
članov. Izpitni program je zajemal: kihon (osnovno tehniko), kate
(vezano tehniko), kumite — programirani sparing in kumite — prosto
borbo športnega in tradicionalnega karatea. Enajst članov je položilo
6. kyu (zadnji beli pas), štirje 5. kyu (rumeni pas^ trije člani — Zden-
ko Petrovič, Sonja Žumer in Gorazd Cančar — 4. kyu (oranžni pas),
Andrej Cafuta pa je položil 3. kyu (zeleni pas).
Utrinek s tekmovanja: Danilo Leber (SKK »Jože Lacko« Ptuj) v akciji
(desno)
■ Z EVROPSKEGA PRVENSTVA V
JADRALNEM LETENJU
Kolarič šesti
član ptujskega aerokluba Igor Kolarič seje kot član jugoslovan-
ske državne reprezentance udeležil evropskega prvenstva v jadralnem
letenju, ki je bilo v Lazsnem na Poljskem. Kot najboljši jugoslovan se
je uvrstil na šesto mesto. Letel je z jadralnim letalom DG-300, ki so ga
izdelali v tovarni Elan. Priznanih je bilo le šest dni, saj so večji del ča-
sa, namenjenega tekmovanja, letala ostala na tleh zaradi slabega vre-
mena.
Podobne težave so imeli tudi jadralni piloti, ki so se udeležili re-
publiškega prvenstva v jadralnem letenju prejšnji teden v Rakičanu
pri Murski Soboti. Zaradi slabega vremena so tekmovali le dva dni, to
pa je premalo za veljavnost republiškega prvenstva. Izvesti bi morali
vsaj tri discipline. V dogovoru s tekmoval^ seje vodstvo tekmovanja
odločilo, da morajo letalski klubu LetalsKi zvezi Slovenije sporočiti,
ali so za izvedbo še dveh disciplin in s tem dokončanje republiškega
prvenstva v jadralnem letenju. Takrat bodo znani tudi rezultati.
MS
V Podgorcih razvili
prapor Rdečega križa
Prve aktivnosti Rdečega križa
v krajevni skupnosti Podgorci se-
gajo že v leto 1947, ko sta bila v
Cvetkovcih in Osluševcih usta-
novljena krajevna odbora, nekaj
let kasneje v Bresnici in tudi v
Podgorcih. V takšni sestavi, kot
dela krajevni odbor Rdečega kri-
ža Podgorci danes, pa je bil usta-
novljen 1984. leta. Danes šteje
več kot 420 članov. Okoli 50 kr-
vodajalcev daje kri dvakrat let-
no: januarja in julija.
Spadajo med najbolj dejavne
krajevne organizacije Rdečega
križa v občini. Med drugim ima-
jo organizirano sosesko pomoč
starejšim krajanom, letošnjo zi-
mo pa so v krajevni skupnosti
opravili tečaj nege bolnika na
domu. V vsaki vasi imajo eno do
dve omarici prve pomoči, napol-
njene s sanitetnim materiajalom,
v vsaki vasi pa so tudi usposo-
bljeni ljudje, ki imajo opravljen
tečaj prve pomoči in ki lahko v
primeru nezgode pomagajo. Na
pobudo predsednice občinskega
odbora Rdečega križa Gabrijele
Kuhar imajo od lanskega leta tu-
di postajo Rdečega križa, ki je v
prostorih krajevne skupnosti.
Zadnjo nedeljo v mesecu meri
medicinska sestra v tem prostoru
vsem, ki to želijo, krvni tlak.
Minulo soboto pa so ob pri-
sotnosti več kot 120 članov razvi-
li prapor. Največ zaslug, da so
prišli do svojega prapora, imata
Marjeta Petek i/ Cvetko\cev in
predsednik krajevne organizacije
Rdečega kri/a Podgorci Stanko
^skrlec. S prostovoljnimi prispev-
ki so zbrali za prapor več kot
9()()() dinarjev; na njem je 105
zlatih žebljičkov in trak pokrovi-
telja Krajevne skupnosti Pod-
gorci.
Ob podelitvi je govorila pred-
sednica OO RK Ormož Gabrije-
la Kuhar in ob tej priložnosti po-
delila tri republiška in pet občin-
skih priznanj. Republiška so pre-
jeli: Krajevna skupnost Podgorci,
Turistično društvo Podgorci in
Stanko Škrlec, dobitniki občin-
skih priznanj pa so Rozalija Kor-
par iz Osluševec, Marjeta Petek
iz Cvetkovcev, Milica Toporič in
Stanko Šumenjak — oba iz Pod-
gorcev ter Rudolf Lah iz Sodin-
cev.
V kulturnem programu so so-
delovali člani KPD Osluševci,
učenci osnovne šole Podgorci,
skupina ljudskih pevcev Albine
Nemčeve iz Sterjancev, priredi-
tev pa so sklenili »Veseli upoko-
jenci« iz Velike Nedelje; pro-
gram je povezovala Martka
BombeL Večer so nadaljevali v
prijetnem družabnem srečanju.
Vida Topolovec
Foto: Lavra
Custi Crof, predsednik ABC Pomurka, pozdravlja športnike
ORMOŽ
Uspele igre delavcev
ABC Pomurka
Po nevihti, ki se je minuli pe-
tek zvečer razbesnela nad Ormo-
žem, je bilo sobotno jutro, tik
pred pričetkom 12. poletnih
športnih iger delavcev sestavlje-
nega podjetja ABC Pomurka,
kot umito. Ta dan je bilo v Or-
možu kar 750 prebivalcev več;
toliko je bilo namreč športnikov,
ki so tekmovali v desetih špor-
tnih disciplinah v brezhibni or-
ganizaciji Tovarne sladkorja Or-
mož.
Dobrodošlico jiiti je v Mestni
grabi med drugimi zaželel dr. Jo-
že Bevšir, predsednik Skupščine
občine Ormož. O organizaciji
iger je govoril Franci Polič, mag.
Vinko Stefančič je prisotne po-
zdravil v imenu Tovarne sladkor-
ja Ormož, v imenu ABC Pomur-
ka pa Gusti Grof.
Tekmovalci so prišli iz 24 pod-
jetij tega velikega sistema, lahko
rečemo iz skoraj vse Slovenije.
Razpoloženje je bilo veselo že
pred pričetkom tekmovanja, ob
koncu pa so se zbrali po skupi-
nah vsi, ki so ta dan postali prija-
telji in navezali pristnejše stike.
Po razglasitvi rezultatov in ob
fanfarah (igral je Pihalni orke-
ster Ormož) so se potem še sreča-
li na družabnem srečanju v pro-
storih Tovarne sladkorja Ormož.
Najboljši športniki so bili tr-
govci: člani Veletrgovine Potroš-
nik so v desetih športnih pano-
gah zbrali skupno 132 točk in s
tem dosegli ekipno zmago. Dru-
gouvrščena ekipa KZ Panonke iz
Murske Sobote je dosegla 130,
tretjeuvrščena ekipa Napredka iz
Domžal je zbrala 121 točk, ekipa
gostiteljice 12. poletnih športnih
iger iz Tovarne sladkorja Ormož
pa je zbrala skupaj 115 točk in
zasedla četrto mesto. Sledijo eki-
pe Trgovskega podjetja Vesna iz
Ljutomera, Agromerkur iz Mur-
ske Sobote, Loka iz Škofje Loke
in druge.
Omenili smo že, da je ekipa
Tovarne sladkorja Ormož dose-
gla četrto mesto. Zmagala je mo-
ška ekipa v krosu, ženska pa v
streljanju z zračno puško. Dose-
gli so tudi druge lepe športne re-
zultate ter se na sploh dobro iz-
kazali v vsem.
Vida Topolovec
Tekmovanje v malem nogometu	(Foto: Hozyan)
Preventivni tehnični pregledi uspeli
Kljub slabemu vremenu z ob-
časnim dežjem je akcija Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu SO Ptuj prejšnjo sredo,
6. junija, zelo dobro uspela. V
sodelovanju s tehnično bazo Av-
to-moto zveze Slovenije so na-
mreč v popoldanskem času v de-
lavnicah ob Raičevi ulici opra-
vljali brezplačne preventivne teh-
nične preglede motornih vozil.
Obisk je bil nad pričakovanji, saj
so v treh urah pregledali kar 36
osebnih vozil. Testirali so delo-
vanje motorja, pregledovali sta-
nje vseh bistvenih sklopov, pred-
vsem krmilnega mehanizma,
svetlobnih teles in zavor. Poleg
tega pa so zaradi čistega okolja
preverjali tudi vsebnost ogljiko-
vega dioksida v izpušnih plinih.
Pri pregledih so vse manjše
napake strokovnjaki brezplačno
odpravljali, sicer pa so ugotovili
še kar precej napak, zaradi kate-
rih so posamezne voznike napo-
tili na resnejša popravila. S to
akcijo so se člani ptujskega Sveta
za preventivo in vzgojo ponovno
vključili v akcijo 10 odstotkov
manj prometnih nesreč.
Strokovnjaki AMZS med pregledom enega od 36 avtomobilov
(foto: M. Ozmec)
Švicarji na letališču v Moškanjcih
Člani ptujskega aerokluba so
navezali prijateljske in seveda tu-
di poslovne stike s švicarskimi
letalci. Pred nedavnim sta se na-
mreč na letališču v Moškanjcih
praktično urila v letenju s špor-
tnim letalom Roland VVechIi in
Michel VValtenspiil gojenca švi-
carske letalske šole Alfenrhein,
bodoča kontrolorja letenja. Njun
inštruktor Valte Baer, pa tudi
oba bodoča letalca na nebu in
zemlji so bili navdušeni nad go-
stoljubjem ptujskih letalcev in
možnostmi praktičnega urjenja
na letališču in v zraku.
Valter Baer. inštruktor, in Ot-
mar Gaiser, sekretar ptujskega
aerokluba, sta povedala, da pri-
čakujejo v tem in prihodnjem le-
tu v Moškanjcih še več gostov iz
Švice. Otmar Ciaiser je še pose-
bej pohvalil Zvezni komite za
promet in zveze, ki jim je razme-
roma hitro odobril takšen način
gostovanja Švicarjev in s tem po-
vezan pričetek letalskega deviz-
nega turi/.ma. Rujčani -e bodt^
rKitri dili. da -im iijarski franki.
ki jim pravijo tudi -frančeki-.. ne
bi odleteli kam drugam. Ob tem
je .-nana resni- a. d," '.i mora o tu-
di člani A K Ptu; zaslužiti kar
najv>:č denarj;: z:i -voje potrebe
-Mri.	1=
Ob švicarskem letalu na letališču v Moškanjcih: z leve letalski mehanik
Vili lomažič, inštruktor V alter Baer, Otmar (;aiser, sekretar AK Ptuj,
pilota — učenca Roland \Vehcli in Michel \\altenspiil in Janko Žnida-
rič, letalski modelar.
Posnetek: JOS
w	w
Milan Seruga zmagal, Jožetu Ciču
karta za Novi Sad
Obveznosti novega predsednika Šahovske zveze
Jugoslavije Milana Kneževiča. ki je pred kratkim
prevzel tudi odgovorno delovno dolžnost direktor-
ja slovenske Zadružne kmečke banke v Ljubljani,
so njegovim tovarišem iz Šahovskega društva Ptuj
šele 14 dni po izvolitvi dovolile, da so mu čestitali
k prevzemu tako odgovorne šahovske funkcije. Ob
tej skromni slovesnosti se je v prostorih ŠD Ptuj
zbralo lepo število članov, podpredsednik društva
Slavko Brglez pa je ob izročitvi skromnega darila
Milanu Kneževiču zaželel v novi funkciji vsaj toli-
ko uspeho\. kot jih je imel pri vodenju Šahovske
zveze Slovenije in domačega društva.
Milan Kneževič seje najprej zahvalil za izkaza-
no pozornost, nato pa za vso pomoč društva, prek
katerega mu je bilo omogočeno napredovanje ta-
ko do -.Knenske Šahov-.ke zveze kot Ša hovske zve-
ze Jugo.lavije. Obljubil jo, da se bo kot predsed-
nik najvišje šahovske organizacije v Jugoslaviji
zavzemnl. za ter, cTd.i^ugofnovarisV; šijh obdrži korak
s svetinTiim vrhom, nri em na nikakor ne bo r-o-
zabil na pomoč matičnemu društvu, od katerega
tudi sam pričakuje pomoč in podporo.
V spomin na to skromno slovesnost so prisotni
odigrali priljubljeni hitropotezni turnir. Zmagova-
lec si je pridobil vozovnico za olimpiado v Novi
Sad. Na tej olimpiadi bo ŠD Ptuj v organizacij-
skem delu eno najmočnejših iz Slovenije, saj bo
zraven samega predsednika ŠZJ Milana Kneževi-
ča sodelovala še sodniška trojka: mednarodni sod-
nik Janko Bohak ter zvezna sodnika Milan Šerug^
in Boris Rojic.
Milan Šeruga je sicer zmagal na hitropoteznern
turnirju s 7 točkami, vendar je vozovnica za N-
Sad pripadla drugouvrščenemu Jožetu Ciču, ki
zbral 6,5 točk: to so mu vsi prisotni resnično pri-
voščili glede na njegovo privrženost hitropotezne-
mu šahu ;Milan Seruga že ima vozovnico za N-
Sad kot sodnik). Tretje mesto na turnirju je zased-
la Narcisa Mihevc s 6 točkami. 4. Anton Butolen
5. 5 —7_^^Milan Kneževič^ Ivo Mihevc, Borj_ Zl^^'
der twcke.^td. '	c" ^^ , 'k."." c ' c'
TEDNIK - 21- junija 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
NAMIZNI TENIS
Strašek premagal
državnega prvaka
V soboto, 9. junija, je Namiznoteniški klub TEMPO VELENJE
slavil petnajstletnico delovanja ter skupaj s slavnostno sejo pripravil
tudi revijo najboljših igralcev severovzhodne regije. Revije sta se ude-
ležila tudi Urh Strašek in Breda Mojsilovič. V ekipnem delu sta Stra-
šek i n Rihtarič iz Radgone (igra za M. Soboto) zasedla drugo mesto;
v finalu sta izgubila od članov Ingrada iz Celja s 3:2. Poudariti mo-
ram, daje Urh pionir in Boris mladinec. Popoldan je Rihtarič prema-
gal Plohla iz Strojne Maribor z 2:1. To sta najboljša mladinca iz naše
regije (6. in 5. na državnem prvenstvu). Poslastica dneva pa je bil dvo-
boj državnega pionirskega prvaka Tancerja iz Strojne Maribor proti
najboljšemu mlajšemu pionirju Jugoslavije Strašku iz Petovie. Urh je
že z dopoldanskimi igrami - igral je zares odlično - najavil mož-
nost presenečenja. Tako se je tudi zgodilo. Po izredno borbeni tekmi
in raznovrstni igri je slavil z 2:1. za kar je bil nagrajen z gromkim
aplavzom. V ekshibiciji je nato gladko opravil z domačimi pionirji.
Odlično je igrala tudi mala (po igri pa velika) Breda; premagala je vse
pionirke domačinov, fantom pa delala z zares dobro igro velike pre-
glavice.
Obema čestitke in želje za še boljšimi rezultati.
Ivan Pšajd
Prvi »polčas« Jožetu Čiču
s šestim hitropoteznim turnirjem so člani šahovskega društva
Ptuj in ljubitelji šaha končali prvi del hitropoteznih turnirjev za leto
1990. Med 13 udeleženci je tokrat zmagal Rado Brglez z 11 točkami,
2.	Janko Bohak 10,3, 3. Jože Čič 8, 4. do 5. Boris Žlender in najboljši
mladinec — še pionir Matjaž Plajnšek s 7,5 točkami (Matjaž je med
drugimi premagal J. Čiča, J. Bohaka, B. Žlendra itd.), 6. do 7. Franjo
Lazar in Igor Iljaž 7 točk, 8. Milan Šeruga 6 itd.
Po prvem »polčasu« je tako v skupnem seštevku posebnega toč-
kovanja vrstni red naslednji: 1. Jože Čič — 75 točk, 2. Igor Iljaž — 67,
3.	Milan Šeruga ~ 57,5, 4. Janko Bohak — 47, 5. Rado Brglez — 36,5
točk itd.
Poletni meseci bodo dali nekoliko oddiha neumornemu sodniku
Jožetu Voglarju, ki je vzorno vodil vse turnirje, kakor tudi hitropotez-
nikom, saj bo nasledili turnir šele 7. septembra ob 19. uri, to je tik
pred odhodom ekipe Šahovskega društva Ptuj na tekmovanje II. zve-
zne lige, ki naj bi se pričelo 9. septembra v Pulju.
Silva Razlag
v
Šport v nekaj vrsticah
šestega maja so v Ormožu go-
stovali rokometaši zagrebškega
Medveščaka in po ogledu mesta
v Mestni grabi pred 500 gledalci
z 28:24 premagali domačega re-
publiškega Ugaša.
V	soboto so v Rokometnem
klubu Drava z družabnim sreča-
njem končali zelo uspešno sezo-
no. Ob zahvali vsem igralcem,
igralkam, trenerjem, vodstvu in
drugim so posebna priznanja in
medalje podelili ekipi članov za
uvrstitev v l.SRL ter priznanja
starejšim pionirjem za_ republiški
naslov v tekmovanju ŠŠD.
Člani RK Drave se v l.SRL ni-
so uvrstili po 20, temveč po 15 le-
tih. Za neljubo napako se opravi-
čujemo nekdanjim igralcem, ki
smo jih postarali za pet let.
KMN Smoki iz Ormoža bo v
soboto, 23. junija, v Mestni grabi
izvedel nočni turnir v malem no-
gometu. Prijave sprejemajo uro
pred začetkom ali pa v agenciji
Holermus. Nagrade so 4500,
3500 in 1500 dinarjev.
V	torek nekaj pred poldnevom
je bil v Ptuju eden letečih ciljev
na 45. dirki kolesarjev po Jugo-
slaviji. Tekmovalci trinajstih re-
prezentanc so to etapo končali
na Rogli.
Poročali smo, da so se nogo-
metaši Impola Osankarice uvrsti-
li v območno ligo. Za uvrstitev
pa se v kvalifikacijah potegujejo
tudi igralci Boča iz Poljčan, Dra-
va pa je po zadnjih informacijah
izpadla v medobčinsko ligo.
Najboljši strelec medobčinske
lige je nogometaš Boča iz Polj-
čan Sandi Težak z 18 zadetki,
drugi je njegov klubski tovariš
Franjo Grajf (15), na tretjem me-
stu pa sta s 14 zadetki Miran
Ljubeč (Stojnci) in Borče Djurov
(Irnpol Osankarica). Najbolj
športna ekipa so Bukovci, naj-
manj pa Bratstvo.
1. k.
Mednarodni
JUDO
turnir
v Ptuju
v športni dvorani Cen-
ter bo v soboto, 23. junija,
ob 15.30 pričetek borb ju-
niorjev, ob 17.00 uri pa v
članski konkurenci. Na-
stopili bodo tekmovalci
PSV Miinchen, JK Želez-
ničar Maribor, SV Usin-
gen Frankfurt, JK Impol
Slov. Bistrica in domači-
nov — Drave. Nedvomno
si bo kvalitetno prireditev
ogledalo veliko število
simpatizerjev judo športa.
Dopoldne bo ob 10. uri
slavnostna seja s podelit-
vijo priznanj, ob II. uri
pa demonstracijski na-
stop članov kluba.
12 - TV SPOREDI
21. junija 1990 - TEDNIK
f EDNIK - 21-junija 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 ^ OGLASI IN OBJAVE
21. junija 1990 —
TEDNIK
TEDNIK - 21. junija 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
. . . vendar. Mar/anca. : nami poJJe.š le še tokrat, pa čeprav
se Je slikovnega materiala nabralo najmanj .še za dve številki
Tednika. Pravijo namreč, da čez teden ali dva ne boš več aktual-
na in da le bodo »preglasili« že drugi dogodki. Eden lakih so
n. pr. avdicije za letošnji ptujski festival, ki ravnokar potekajo.
Za avdicije pa sama da so zadnje dejanje pred veliko pred-
stavo. Tistih nekaj »tisoč drobnih« organizacijskih prijemov, ki
temu še sledijo, pa tako in tako ni »omembe vredno«. Vrh vsega
pa. tako pravijo, se boš na valovih Radia Maribor in MM 2 ogla-
sila šele septembra. Dotlej pa boš baje dopustovala. lenarila ali
se pražila kje ob morju . . . V glavnem: molčala boš. Navsezad-
nje je tudi to počitek. Naj ti ho lepo!
Nekaj spomina na tvojo zadnjo sklepno prireditev pa le .še
dovoli. . .
Med mnogimi nastopajočimi — tujimi seveda — vsekakor velja
omeniti ljubko sedem- ali osemletno dekletce Alexandro. Na Šimekovo
vprašanje, kaj si ta trenutek najbolj želi, je odgovorila: »Želim si, da bi
skupaj L mano sedel na sončni žarek!« Na videz otroška nepredvidljiva
želja, v resnici pa naslov pesmice, s katero se je predstavila številnemu
občinstvu v mariborski dvorani Tabor. S to isto pesmijo pa se je mala
Alexandra predstavila tudi na letošnjem Crand Prix der Volksmusik
(Evrovizijski festival domačih viž), ki je bil v nedeljo, 17. junija, v Saar-
briicknu. Vsi tisti, ki so ji napovedovali lepo uvrstitev, se niso zmotili.
Med mnogimi prekaljenimi ansambli in pevci iz različnih dežel je mala
Alexandra zasedla tretje mesto. Za dekletce, ki je komaj začelo, brez.
dvoma velik uspeh!
... in še Alpski kvintet z Ivanko Kraševec, Otom Pestnerjem in ma-
lo pihalno godbo. S skladbico avstrijskega skladatelja Roberta Stolza
(nekoč tudi dirigenta mariborske Opere) Naj valček ta bo za naju dva
so triurno predstavo zaokrožili v celoto. Sledilo je le še ...
Andrej Blumauer je proti koncu šestdesetih let še kot fant zapustil
rodno Ljubljano in s svojimi orglicami krenil po svetu. Kar precej časa o
njem ni bilo slišati ničesar, dokler se po Ljubljani niso razširile govori-
ce, da je v Argentini, da je postal farmar, da je lastnik tridesettisočglave
črede govedi, da je sila bogat in da ... no, saj sami veste, kako to gre!
Pa ni bilo vse skupaj nič res. Andrej se je s svojimi orglicami potepal po
svetu, igral zdaj tu, zdaj tam (tudi v Argentini), veliko snemal, nastopal
v vseh največjih televizijskih predstavah Evrope in Amerike, dokler ni
postal to, kar je: svetovni prvak v igranju na orglice. Svoje resnično moj-
strstvo je pokazal tudi na Marjanci.
... slovo vseh nastopajočih. Prijazno mahanje z odra in na oder ...
besede v pozdrav ... zatemnitev reflektorjev ... in konec. Nasvidenje
prihodnje leto!
Kaj reči ob koncu? Bilo je lepo ... pravzaprav zanimivo! Nastopilo
je veliko odličnih ansamblov, pa tudi nekaj tako imenovanih »hibridov«,
ki pa s svojo pojavnostjo niso preveč motili. Enostavno so se izgubili v
kakovosti drugih. Triurna predstava je tekla brez predaha, in kar je naj-
pomembnejše — brez napake, torej zares profesionalno. Priznanje si pri
tem prav gotovo zasluži celotna ekipa Radia Maribor in pa seveda vodi-
telj — Vinko Šimek. Čestitamo!
Še vprašanje: Ali je prihodnjo sklepno prireditev Marjance mogoče
pripraviti še boljše!	I. C.
Krajani po površini največje
krajevne skupnosti občine Or-
mož Tomaž so konec minulega
tedna praznovali osmi praznik.
Njegove korenine segajo v leto
1941. ko so mladinci tega kraja
15. junija prekinili telefonsko
povezavo med Ptujem in Toma-
žem, kjer je ravno ta dan poseb-
na rasna komisija razvrščala lju-
di v razne kategorije.
Letošnje praznovanje je bilo
po besedah predsednice skupšči-
ne krajevne skupnosti Anice
Rajh bolj skromno po številu pri-
reditev, po dosežkih pa pestro in
bogato, kot je delavno, pestro in
bogato za ljudi te krajevne skup-
nosti leto 1990.
Januarja letos so izglasovali
nadaljevanje novega krajevnega
samoprispevka. Največ sredstev
so namenili za modernizacijo in
vzdrževanje krajevnih cest, nekaj
od tega so že naredili v minulem
mesecu na delih cest Koračice,
Savski Vrh, Pršetinci, Nova vas
in Senik v dolžini 7 km.
Razvoj in napredek v tej kraje-
vni skupnosti še vedno preveč
sloni na posameznikih, še vedno
pa je — po besedah Anice Rajh
— veliko takšnih, ki jim je napre-
dek kraja manj pri srcu in mno-
gokrat delo celo ovirajo. V kraje-
vni skupnosti se zavedajo težke-
ga gospodarskega položaja pre-
bivalcev, saj je zaposlenih le 425,
število upokojencev pa celo pre-
sega število zaposlenih. Velika in
pomembna naloga je tudi pove.
zava krajev s telefonskim omrež-
jem. Med pomembnimi prispev.
ki razvoja krajevne skupnosti so
tudi pridobitve posameznih ga.
silskih društev, ki so bogatejša za
avtocisterno in sodobnejše vozi-
lo.
Ob praznovanju krajevnega
praznika so pri Tomažu odprli
štiristezno avtomatsko strelišče,
ki so ga dogradili kot prizidek
doma kulture s pomočjo kraje-
vne skupnosti. Občinske strelske
zveze Ormož in prostovoljnim
delom okoli 60 članov Strelske
družine Katja, ki deluje že nad
30 let.
Na proslavi, povabili so tudi
starejše občane in jih kasneje po-
gostili v prostorih osnovne šole,
so podelili posebno priznanje
Alojzu Hergulu, ki je bil polnih
25 let predsednik sveta krajevne
skupnosti in ki si je vseskozi pri-
zadeval za razvoj kraja.
Med pomembne pridobitve ob
praznovanju osmega krajevnega
praznika sodi tudi nova kmetij-
ska trgovina z mešanim blagom.
Krajevni praznik so sklenili v ne-
deljo z razstavo domačih jedi in
nekaterimi športnimi prireditva-
mi.
Vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Alojz Hergul, dolgoletni predsednik sveta, je prerezal vrvico pri novi za-
družni trgovini Tomaž
ŠEST LJLDl UMRLO PRI
ZLATOLIČJU
V soboto, 16. junija, ob 6,15 se
je na magistralni cesti pri Hi-
droelektrarni Zlatoličje zgodila
ena najhujših prometnih nesreč
na našem območju v zadnjih
dvajsetih letih. V zastavi 101, ki
je pred mostom zgrmela v kanal
SD-1, je umrlo šest ljudi. Kako
je prišlo do nesreče? Po magi-
stralni cesti od Hajdine proti
Mariboru je vozil osebni avto
stoenko 33-letni Ibrahim Dervi-
ševič iz Zenice, kjer je avto bil
tudi registriran. Z njim je bilo še
pet sopotnikov. Domnevajo, da
so bili namenjeni obiskat Avstri-
jo. Kaže, daje bil voznik utrujen,
v blagem desnem preglednem
ovinku ni zaviral, temveč je zavo-
zil kar naravnost na makadamski
parkirni pas, po katerem je vozil
še kakih 20 metrov in z levim
prednjim delom silovito trčil v
ograjo mostu nad kanalom. Vo-
zilo je odbilo v desno in je potem
letelo še dobrih 30 metrov po
zraku, padlo na streho pri obrež-
ju kanala in nato v kanal, kjer je
hitro potonilo, in to na kolesa.
Iz bližnje HC" Zlatoličje so ta-
koj poklicali stalno službo v Ma-
ribor in gasilci iz Zavoda za ga-
silsko in reševalno službo iz Ma-
ribora so, kljub gostemu prome-
tu, prihiteli na kraj nesreče že
čez 12 minut. V elektrarni so za-
prli zapornice, da se je tako zni-
žala gladina vode v kanalu, gasil-
ci pa so iz hladnega objema vode
potegnili le trupla. Poleg voznika
so umrli še: 56-letni Hajko in 24
letni Samir Rožajac iz Sarajeva,
i7-letni Sa.ša Pajkič iz Kučeva,
14-letna Nataša Pajkič iz Piljuge
in 7-letna Nadina Mešič iz Zeni-
ce. Podrobnejše vzroke in okoli-
ščine nesreče še raziskujejo.
TRČENJE V HAJDOŠAH
Prejšnjo sredo, 13. junija, ne-
kaj pred 5. uro zjutraj je grški dr-
žavljan Apostolos Angalekakis
vozil osebni avto od Maribora
proti Hajdini. V Hajdošah je pre-
hiteval vozila pred seboj in pri
tem trčil v zastavo 750, ki jo je
nasproti po svojem voznem pasu
pripeljal Juraj Hrženjak iz Zlaga-
nja v občini Ivanec. Pri trčenju je
bil Hrženjak hudo poškodovan
in so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
KOGOVČANA ČELNO TRČl-
l.A
Drago Pevec s Koga 46 se je v
sredo, 13. junija, peljal z oseb-
nim avtomobilom proti Stročji
vasi. V naselju Presika je ob
13,10 v blagem levem ovinku za-
peljal na sredino cestišča in trčil
v osebni avto, ki ga je nasproti
pripeljal njegov krajan Franc Ci-
merman s Koga 77, ki je bil pri
trčenju huje poškodovan. Zdravi
se v rakičanski bolnišnici.
Z AVTOMOBIL OM V MOPED
Po cesti od Stanovskega proti
Poljčanam se je v četrtek, 14. ju-
nija, nekaj po 14. uri z g^ebnim
avtomobilom peljala Margareta
Mali. Ko je v Poljčanah pripelja-
la do križišča z regionalno cesto,
je zadela v kolo z motorjem, ki
ga je z leve strani po prednostni
cesti pripeljal Branko Drobir iz
Zgornjih Poljčan. Z umikanjem
v levo se je sicer skušal izogniti
trčenju, vendar ga je Malijeva za-
dela, padel je in se pri tem hudo
ranil. Malijeva ga je sama zape-
ljala ^ v bistriško ambulanto
Zdravstvenega doma, od tam pa
v mariborsko bolnišnico.
MOPEDIST V ZADNJI DEL
TOVORNJAKA
V	križišču regionalnih cest pri
Poljčanah seje v petek, 15. juni-
ja, voznik kolesa z motorjem,
15-letni S. D., zaradi prekratke
varnostne razdalje zaletel v zad-
nji del tovornjaka, ki ga je vozil
Janez Lesnikar iz Poljčan. Fant
se je hudo poškodoval in so ga
prepeljali na zdravljenje v mari-
borsko bolnišnico.
TRČENJE ZARADI NEPRE-
VIDNEGA PREHITEVANJA
V	petek. 15. junija, ob 16. uri
se je Andrej Vrečar iz Jablovca.
KS Podlehnik. peljal z osebnim
avtomobilom od Kozmincev pro-
ti Podlehniku. V blagem desnem
ovinku zunaj naselja ZakI je za-
čel prehitevati pred sabo vozečo
zastavo 101. Med prehitevanjem
je trčil v osebni avto, s katerim se
je pravilno po svoji desni pripe-
ljal nasproti Stanislav Vogrinc iz
Žetal. Pri trčenju se je hudo po-
škodoval sopotnik v Vrečarjevem
avtomobilu Janez Kolar iz Žetal
in so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
HUDO POŠKODOVANA PE-
ŠKA
Anica Habjanič iz Markovcev
18 je v ponedeljek, 18. junija,
okoli pol desete končala delo na
njivi in stopila čez cesto proti do-
mu. Pri tem ni bila pozorna, ali
je prehod čez regionalno cesto
varen. Po cesti se je prav tedaj
peljal z osebnim avtomobilom
Anton Sluga iz Kicarja 43, KS
Rogoznica. Kljub zaviranju se tr-
čenju ni mogel izogniti. Hudo
poškodovano 58-letno Anico
Habjanič so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
SMRT NA TIRIH
. Delavci za vzdrževanje želez-
niških prog so 18. junija zjutraj v
bližini cestnega prehoda čez že-
lezniške tire v Starem Logu pri
Pragerskem našli truplo starejše-
ga moškega. Delavci UNZ Mari-
bor so ugotovili, da gre za 71-let-
nega Albina Šetarja iz Starega
Loga 17. Po poizvedbah je ta v
nedeljo zvečer med 22. uro in
polnočjo na zavarovanem želez-
niškem prehodu prečkal tire.
Vanj je trčil vlak, ki je pripeljal s
Pragerskega. Strojevodja ga očit-
no ni opazil, saj je vlak z nez-
manjšano hitrostjo peljal naprej.
Lokomotiva je pešca zadela, vr-
glo ga je 25 metrov daleč, obležal
je na progi in ga je vlak potem še
povozil.
FF
Rodile so:
Ivanka Gabrovec, Cirkovce 1
—	Denisa; Dragica Sluga, Kicar
43 — Majo; Suzana Kralj, Or-
mož, Dolga lesa 3 — Diano; An-
tonija Vidovič, Vel. Varnica 33
—	Davida; Marta Kramberger,
Kajuhova I — Reneja; Kristina
Plejnšek, Muretinci 44 — Andre-
jo; Renata Zelenko, Ziherlova
pl. 16 — Benjamina; Ivanka
Jaki, Središče ob Dravi, Sloven-
ska cesta 54 — Luka.
Poroke:
Janez Šprah, Pobrežje 27, in
Angela Milošič, Slatina 65; Mi-
lan Petrič, Svetinci 37, in Majda
Vajt, Dolič 15; Stanko Majcen,
Savci 27, in Anica Arnuš, Kicar
75; Miran Artič, Prepolje 37, in
Anica VVeingartner, Starše 76/d;
Davorin Lubej, Ul. 5. prek. bri-
gade II, in Marjana Rodošek,
Ul. 5. prek. brigade II; Jožef
Lužnik, Hrastovec 28, in Brigita
Jurgec, Hrastovec 28.
Umrli so:
Marija Kurež, Moškanjci 15,
roj. 1903, umrla II. junija 1990;
Ivan Kolarič, Godeninci 15, roj.
1911, umrl 1 1. junija 1990; Mari-
ja Plojer, Frankovci 27, roj. 1907,
umrla 12. junija 1990; Neža
Bernhard. C M D 8, roj. 1931,
umrla 9. junija 1990; Viktor Ber-
lak, Gabrnik 39, roj. 1925. umrl
12. junija 1990; Rozalija Žnida-
rič. Gregorčičev dr. 5. roj. 1934,
umrla 12. junija 1990; Ivana
Krajnčič. Spuhlja 29. roj. 1912.
umrla 8. junija 1990; Marija Ke-
lenc. Dom upok. Ptuj, roj. 1914,
umrla 14. junija 1990; Matilda
Brodnjak, Cesta kurirjev NOV
44, roj. 1920, umrla 14. junija
1990; Jožef Slameršak, Markovci
75, roj. 1912, umrl 14. junija
1990; Franc Obilčnik, Ormož,
Ptujska cesta 2/a, roj. 1920, umrl
14. junija 1990; Jožefa Kolednik,
Kajuhova 1, roj. 1916, umrla 15.
junija 1990; Feliks Čuček, Cesta
kurirjev 10, roj. 1914, umrl 16. ju-
nija 1990.
TEDNIK
TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika if^
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože, Bračič, Ivo Člani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarjev,
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proizvode^
za katere se temeljni davek n«
plačuje.