ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 2. * LflSNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI 25. NOVEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 13. r s II ■ V/' .........')_ M'- Današnja naslovna slika je original VI. skupine razglednic »Vojska v slikah". ^ Slovenci, poslužujte se pri vsaki priliki teh razglednic! w S3 STRAN 122. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Besni invalid na fortu Ratonneau. (Dalje.) Po tej grožnji sta oba molče pobrala svoje stvari in sta ostalo pustila pri miru; vedela sta, da je zgoraj velika množina kamenja nakopičena, ki bi mogla pod strmo steno vse razdrobiti. Ko sta prišla v Mar-seille k poveljniku, je bil ta že vznemirjen, kajti Basset mu je že vse povedal; poslal IIHHIIIIIHHIHlIHtlllllHIlHHIIIIHIIMIIIIIIIIIUtMllllimiHnilllllllllHH ILUSTRIRANI GLASNIK 13. ŠTEVILKA ........................................................................................................................................................................................................IMIlllllllllIIDlIllltMlItlllllKSlIlItllllllllllllC 111II1111 lili 11II11111 ( zvečer poslal nekaj krogel, da bodo čez reko zazvenele.« »Resnično, on strelja!« je rekel neki častnik in vsi so tekli k oknu zgornjega nadstropja. Kak prizor! Na vseh koncih forta so topovi odprli svoja ognjena žrela, krogle so brenčale po zraku, v mestu se je množica z velikim vpitjem skrila in le posamezni so hoteli dokazati svoj pogum ter drzno gledali nevarnosti. Pa bili so Avstrijski možnar v »pogovoru« z Italijani. je oba z vozom nazaj k fortu, da bi obvarovala gospejine stvari pred pretečim dežjem, in zopet druge je odposlal, da bi poiskali gospo z detetom. V tem času je pa zbral pri sebi častnike, da bi z njimi stvar pre-rešetal, kaj bi bilo treba storiti. Skrb tega vojnega sveta se je obrnila posebno na izgubo lepega forta, če bi ga oni res pognal v zrak; kmalu je pa prišel odposlanec mesta, kjer se je stvar že tudi raznesla, in je rekel, da je razpad najlepšega dela mesta neizogiben. Vsi so bili prepričani, da se ničesar ne sme s silo storiti, ker časti se ne more doseči v boju proti enemu možu, pač pa se more s popustljivostjo odvrniti grozna izguba; spanec bi Fran-coeurjevo divjost končno le premagal, potem naj srčni ljudje fort preplezajo in njega naj zvežejo. Komaj je bilo to sklenjeno, že sta prišla oba vojaka, ki sta pripeljala Rozalijino posteljo in drugo pohištvo. Prinesla sta Francoeurjevo naročilo, da mu je namreč vrag izdal, da ga hočejo v spanju ujeti, on jih pa svari iz ljubezni do nekaterih tovarišev, ki naj bi se rabili pri tem početju, naj tega ne poskušajo, ker on bo mirno spal v svoji zaklenjeni smodnišnici z nabitimi puškami, in preden bi kdo mogel vrata vlomiti, se bi on že zdavno zbudil in bi smodnišnico z enim strelom pognal v zrak. »Ima prav,« je rekel poveljnik, »ne more drugače storiti, mi ga moramo izstradati.« »Saj je vendar vso zimsko zalogo za nas spravil tja gori,& je pripomnil Brunet, »najmanj pol leta lahko čakamo; tudi je rekel, da mu bodo morale mimo plavajoče ladje, ki naj bi mesto preskrbovale z živežem, veliko carino dajati, če ne, jih bo potopil in v znamenje, da ponoči ne sme nihče brez njegovega dovoljenja pluti, bo zato obilno poplačani. Francoeur je s svetlo lučjo izstrelil sveženj raket iz neke havbice v zrak in zavitek svetilnih krogel iz nekega možnarja, za temi je pa poslal še brezštevilno drugih iz pušk. Poveljnik je Francoeur zasluži že zaradi tega, da je pomiloščen. Ta način razsvetljave je imel drug učinek, katerega noben človeški namen ni imel; rešil je Rozaliji in njenemu otroku življenje. Oba sta v mirno plavajočem čolnu zaspala in Rozalija je videla v sanjah svojo trpečo mater. Vprašala jo je, zakaj tako trpi? In zazdelo se ji je, kakor da bi slišala glasen krik: »Moja kletev peče mene in tebe, in če mogla me ne boš rešiti, morala v večnem bom trpljenju biti.« Hotela je še več govoriti, pa Rozalija je bila ostrašena. Gledala je zavitek svetlobnih krogel, ki so se čarobno svetile, zraven sebe je pa zaslišala nekega mornarja: »Krmite na levo, če ne, potopimo neki čoln, v katerem sedi žena z otrokom.« In že je zabučal mimo nje prednji del velike ladje, ki plovejo po rekah, kakor odprto žrelo kita, obrnilo se je sicer na levo, a vendar je ob strani potegnilo za seboj njen čoln, »Pomagajte mojemu otroku!« je ona zakričala, in kljuka nekega vesla jo je pri-klopila k veliki ladji, ki se je kmalu ustavila. »Če bi ne bilo tega umetnega ognja na fortu Ratonneau,« je rekel mornar, »bi Vas jaz ne bil videl in nehote bi Vas bili potopili. Kako pa pridete tako. pozno in sami na vodo? Zakaj nam niste dali kakega znamenja?« Rozalija je hitro odgovorila na vprašanje in je nujno prosila, da bi jo spravili v hišo poveljnika. Mornar ji je iz usmiljenja dal svojega pomočnika za vodnika. Ko je prišla k poveljniku, je videla, da je vse vznemirjeno. Prosila ga je, naj se spomni svoje obljube, da bo njenemu možu odpustil tri pogreške. On je tajil, da bi bil govor o takih pogreških, tožila je samo o šalah in muhah, to je pa vražja resnoba. »Tako je krivda na Vaši strani,« je mirno rekla gospa, ker je čutila, da ima Vojaško taborišče na doberdobski planoti. rekel, da je to izvrsten učinek, on se ni nikdar upal umetnega ognja spuščati iz metalnih strojev v zrak, a umetnost postaja s tem pravzaprav meteorična, in tudi ona svojo usodo, »saj sem Vam pravila o stanju ubogega moža, vendar ste mu zaupali tako nevarno mesto, obljubili ste mi, da bodete molčali, vendar ste vse iiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiii ŠTEVILKA 13. IIIIIIIIIIIIIIMHIHHIIIIIIIIIHIIHilIHIIIHIIIIIlItllllllllMIllllllll . .................................................................................................................1111111111II1111111111111111| 111| 11 lil ■ III || 111| 11||||| t ■ IIIII lili 111III11 »«l tlllMtHtlltl 11IIIII111 ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii 123. STRAN .........................1..............................................111.....111111.................»"'""............iiiiiiiihiillll..............................................„......................................................................................... povedali svojemu služabniku Bassetu, ki nas je s svojo neumno modrostjo in radovednostjo spravil v tako nesrečo; ne moj mož, ampak Vi ste krivi cele nesreče. Vi Francoski general Joffre in italijanski^ kral Viktor Emanuel I. pri južini na avstrijsko-laški bojni črti. se morate zaradi tega zagovarjati pred kraljem.« Poveljnik se je branil proti očitanju, da bi bil Bassetu kaj povedal, ta je pa priznal, da ga je poslušal pri samogovoru, in tako je bila vsa krivda zvrnjena na njega. Stari gospod je rekel, da bi se cel dan rad pustil pred fortom streljati, da bi kralju poplačal krivdo s svojim življenjem, a Rozalija ga je prosila, naj se nikar ne prenagli in naj pomisli, da ga je že enkrat iz ognja rešila. V poveljnikovi hiši so ji odkazali sobo, in spravila je svoje dete k počitku, sama je pa premišljevala in prosila Boga, naj ji pokaže način, kako bi rešila svojo mater iz plamenov in moža prokletstva. Kleče je trdno zaspala in zjutraj se ni spomnila nobenih sanj, tudi nobena pametna misel ji še ni prišla. Poveljnik, ki je že zgodaj poizkusil fort napasti, se je čemeren vrnil. Sicer ni izgubil nobenega moža, a Fran-coeur je izpustil mnogo krogel desno in levo in nad njihovimi glavami s tako spretnostjo, da so se imeli zahvaliti za svoje življenje edino njegovi prizanesljivosti. Reko je zaprl s signalnimi streli, tudi na veliki cesti se ni smel nihče peljati, skratka, ves promet v mestu je bil za en dan ustavljen in mesto je grozilo, če ne bo poveljnik previdno ravnal, ampak bi ga mislil, kakor v sovražnikovi zemlji, oblegati, da bo meščane pozvalo pod orožje in bo z invalidom že kmalu opravilo. Tri dni se je poveljnik tako držal. Vsak večer je mesto okraševal umetni ogenj, vsak večer je Rozalija poveljnika spominjala na njegovo obljubo prizanesljivosti. Tretji večer ji je pa rekel, da je napad določen na drugi dan, mesto je popustilo, ker je ves promet moten in nastane lahko lakota. Sam bo napadel vhod, medtem bo pa drugi del na drugi strani skrivaj poizkusil preplezati zid, tako da bodo ti morebiti prej prišli njenemu možu za hrbet, preden bi mogel skočiti k smodnišnici; to bo stalo precej ljudi, izid je negotov, vendar pa hoče od sebe odvrniti sramoto, da je vsled njegove bojazljivosti besen človek postal tako domišljav, da misli, da more kljubovati celemu mestu; največja nesreča mu je ljubša kakor ta sum. Svojo stvar s svetom in Bogom je spravil v red, tudi Rozalija in njen otrok ne bodeta v oporoki pozabljena. Rozalija mu je padla k nogam in ga je vprašala, kakšna bo usoda njenega moža, če bo v tem napadu ujet. Poveljnik se je obrnil in je tiho rekel: »Smrt neizogibna, njegova blaznost bi pred vojnim sodiščem ne bila priznana, ker je v njegovem dejanju mnogo razsodnosti, preudarnosti in premetenosti. Vrag se ne da postaviti pred sodišče, on mora zanj trpeti.« Rozalija je bridko jokala, vendar se je slednjič pomirila in je rekla, kaj pa, če bi ona fort brez krvoprelitja, brez vsake nevarnosti spravila pod poveljni-kovo oblast, ali bi potem njegov prestopek kot blaznost zadobil pomiloščenje? — »Da, to prisegam,« je rekel poveljnik, »toda zastonj je, Vas sovraži pred vsemi Italijanski vojaki zidajo utrdbe na meji. lo^fe^ol o» Podlistek, o* r^lllllfe lo^fe^ol IIP —' Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Zvijačno so obrnili pozornost Pi-erryjevo na brezpomemben dogodek in v trenutku sta imela on in sestra železje na rokah. Odpeljali so ju. Vendar je bil en stražnik nevarno ranjen. Ko je Debbie šla skozi vrata, je zaničljivo pogledala gospoda Maxwella in dejala: »Jaz vem, kdo ste. Da ste figovec, tega pa nisem vedela. A Vaša ura je prišla.« On je zardel in ni odgovoril niti besedice. Stal je kakor okamenel. Nato so ga surovo potisnili na dvorišče, kjer so stra-žili brata in sestro. Ni dolgo trajalo, ko so izgnali na dvorišče tudi stara dva, očeta in mater. Bila sta potrta, a vdana v svojo usodo. Razdejanje se je, nadaljevalo. Stražniki so zato rabili mnogo časa, tudi se jim ni nič mudilo; z največjo mirnostjo so vršili svoje delo. Velikega škotskega psa so morali poditi vedno iznova od hiše. Potem so šli v stranska poslopja: pure, gosi in kokoši so pregnali. Navsezadnje so še enkrat vse preiskali, da bi pač ne ostalo kje še kakšno živo bitje. Bilo je že tri popoldne in stražniki so že dobili povelje za odhod, ko sta prihajala gospod Hamberton in gospodična Moulton s ceste skozi gosto množico na dvorišče. Čisto slučajno sta bila priča strašnega prizora. Jahala sta popoldne na izprehod, in velika črna množica na polju in na nasipih okoli Lisheena je vzbudila njuno radovednost. Stražniki so ju spoštljivo pozdravili. Gospod Hamberton se je okrenil proti okrajnemu nadzorniku in se kmalu živahno pogovarjal ž njim. Gospodična Moulton pa se je medtem obrnila k Debbie, da bi izvedela za vzrok nesrečnega dogodka. Ko je zagledala jeklene vezi na rokah, jo je pretreslo; močno razburjena je dejala stražniku: »Verig pač vendar ni potreba?« Stražnik ni nič odgovoril, temuč samo pokazal na ranjenega tovariša, ki je nekoliko oddaljen ležal na slami. Debbie je še vsa živela v mučnem odkritju prejšnje noči in v jezi in razburjenosti radi izgona iz domače koče; povesila je glavo in se poglobila v težak molk. Od te strani si ni želela sočutja. Claire je okrenila konja od nje. Debbie je povzdignila pogled in videla, kako se je gospod Hamberton pogajal z biričem in zdelo se je, da mu je predlagal, naj bi smeli izgnanci spet nazaj, In kakor se je zdelo, je bil birič pripravljen; kajti Debbie je slišala govoriti stražnike. Gospod Hamberton je potegnil iz žepa zapisnik in skrbno zapisoval, ko je pristopil k njemu gospod Maxwell in mu nekaj dokazoval. In gospod Hamberton je spet vtaknil svoj zapisnik nazaj in zmajal z glavo, kakor bi bila zadeva neizpeljiva. Debbie je ves dogodek zasledovala z žarečimi očmi in mrmrala med škripanjem zob: .....................................................I.........I.....I..........................................................................Hllllllllllll.....HlllllllligillUlIlf MHIIIII......IttllllllHIlllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimillMillltlllHItllMIlllllItllllll.......................................................................... STRAN 124. ILUSTRIRANI GLASNIK 13. ŠTEVILKA Illllllll IIIIIHIII1IIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I Illllllllllllllll lllll ......................HI ..........................................................................Illlllll.....III.......I.........Illlllllllllllllllllllll.....I........."lili...........Illlllllllll.....III.........................................IIIIIHIIlIlllINtMHItll. in včeraj je zavpil eni izmed naših prednjih straž, da fort preda, če bi mu mogli poslati glavo njegove žene.« »Jaz ga morem,« je rekla gospa, »in jaz hočem njemu dati zopet mir; saj bi vendar ž njim umrla, torej je zame le dobiček, če umrjem od njegove roke, s katero sem poročena s sveto prisego.« Poveljnik jo je prosil, naj se dobro premisli, vprašal jo je pa po njeni nameri in upiral se ni niti njeni prošnji, niti njenemu upanju, da bo tem potom odšla gotovemu poginu. (Dalje.) Mali bobnar. Bilo je v švedskem taboru. Solnce še ni izšlo, le svetloškrlatna barva na vzhodnem horizontu je naznanjala bližajoči se dan. Vojaki so še spali po šotorih, le koraki straže so motili jutranji mir. Zarja na vzhodu je postajala vedno bolj rdeča, dan se je vedno bolj bližal. Iz nekega šotora se je prikazal deški obraz. Bil je to Olle, bobnar in ljubljenec cele stotnije. Korje stopil naTplano, je široko zazdehal, pretegnil si ude in pogledal proti vzhodu na nebo. »Vedno pride prekmalu,« je mrmral sam s seboj. Mislil je namreč pri tem na tisto uro, ob kateri je moral vstati. Eden izmed vojakov, ki so stražili, se mu je približal. »Zdi se mi, da gledaš, ali je že čas, ali ne,« je rekel vojak. »Drugega dela nimam,« mu je odgovoril Olle. »Bo li že kmalu dan?« »Ne bo dolgo trajalo, in tedaj pa le boben v roke.« Olle je še enkrat zazdehal, zlezel nazaj v šotor in se takoj vrnil z bobnom v roki. Ko si ga je privezal, se je napotil k straži. »Si že pripravljen?« ga je vprašal vojak. »Jaz sem vedno pripravljen,« reče Olle naglo. »Toda povej mi, ali danes odrinemo?« »Pravijo.« »Za vsak slučaj bi boben napel.« »Jaz mislim . ,. Toda sedaj bi bilo dobro, da začneš, ker solnce že vzhaja.« Olle je pogledal na solnce, ki se je kot ognjena krogla vzdigovalo iznad hori- Zapadno bojišče: Francoski vojaki oblivajo nemške postojanke z gorečimi plini. zonta in pošiljalo žarke na zemljo. Oblački so se razdelili, razpršili v nič in naenkrat je postalo nebo svetlomodro. V daljavi, na poljskem dvorišču, se je oglasil petelin, ptiči v zraku so začeli peti. Olle se je moško postavil in zgrabil za tolkače. »Sedaj začnem.« In začel je. »Taram-ta-tam-taram-tatam.« Paličice so tako hitro udarjale ob boben, [da so se komaj videle. Zdelo se Na italijanskem bojišču: Brivnica pod milim nebom. je, da jih goni stroj. Ollejeve oči so se svetile in ustni sta se smehljali. Kri je krožila hitreje in srce mu je bilo v taktu z udarci na boben. Mislil je, da je on bog jutra, ki kliče ljudi k boju in delu. Zdelo se mu je, da vse misli nanj, ker se zvoki njegovega bobna razlegajo po vsem taboru, se vzdigujejo k nebu in se razprostirajo po okolici, prodirajo v šotore in vzbujajo »Izdajalec in morilec! Vrv ti ne odide!« Ko so stražniki preiskali vsa poslopja in izgnali vsako živo stvar, so prišli nazaj. Po kratkem premišljevanju so se napravili, da bodo porušili kočo. Stara dva, oče in mati, ki sta dotakrat sedela topa in vdana v svojo usodo, sta začela obupno jokati in tarnati. Zadnje upanje je bilo uničeno. Dokler je stala koča, je bilo še zmerom mogoče, da bi se vrnili na staro posestvo, a zdelo se je, da je bilo nepreklicno sklenjeno, da se to nikoli več ne zgodi. Med gosto stisnjeno množico od zunaj je začelo vreti, ko ji je krič in plač prišel na uho, in celo kamen je zašel na slamnato streho, na kateri so bili stražniki. Mračilo se je že in stražmojstra je očividno začelo nekaj skrbeti. Imel je še dolgo pot, in kaj se lahko ne zgodi v varnem okrilju noči. Nemirno je pogledoval na uro. Zopet je jezdil gospod Hamberton k načelniku, najbrž da bi ugovarjal radi razdejanja hiše. Takrat se je zdelo, da je dosegel uspeh; načelnik je že dvignil roko, da bi ustavil razdiranje strehe, a spet je pristopil go- spod Maxwell in nekaj dejal, kar je izpre-menilo uradnikovo namero. Bilo je tako nezaslišno izdajstvo, da je še stari potrpežljivi oče dejal: »Prokleti lopov! Ali je to zahvala, ker smo te sprejeli in te napravili za dostojnega človeka?« Njegova stara žena pa ga je mirila: »Prepusti vse božji pravičnosti. Samo da smo imeli mi dober namen, pa je vse dobro.« Pierry je med policaji glasno zavpil: »Da, pustite lopova Bogu in vrvi, ki mu je že davno namenjena!« Temna rdečica je oblila obraz gospoda Maxwella, ko je videl, da je na tak način postal središče splošne pozornosti. Rdečica se je izpremenila v bledo prepade-nost, ko je zapazil, da ga gospod Hamberton in gospodična Moulton začudeno opazujeta. Toda ni imel časa, da bi se mudil s čuvstvi. Stemnilo se je. Med golim tramovjem se je mudil še zadnji sijaj poslavljajočega se dneva in še enkrat obsijal žalostno raz- dejanje. Okno je bilo takoj iz začetka razbito. Vrata so razbita visela na polomljenih tečajih. Žalostno opravilo je bilo dokončano. Stražmojster je spet pogledal na uro, poslovil se od gospoda Hambertona, dvignil roko v pozdrav gospodični Moulton, potegnil sabljo in ukazal svojim ljudem nastopiti. Gospod Maxwell je zrl z žalostnim in resnim pogledom brata in sestro; zdelo se je, da ne ve, kaj bi storil. Vsled nenadne misli je stopil k Debbie, ki je sedela, obdana od stražnikov, na stari dvokolnici in ravno vstala, da nastopi svojo pot v ječo. Pogledala mu je brez strahu ostro v oči, da je povesil obraz. Vendar je moral nekaj reči. »Ne obsojajte me pretrdo,« je prosil. »Zdaj Vam ne morem razložiti. Enkrat boste razumeli in odpustili.« Ob pogledu na bolestne in trudne poteze na njegovem obrazu se je vzbudila v srcu deklice stara, pridušena ljubezen. Njegovo obličje ni kazalo drznosti in nesramnosti izdajalca, temuč samo prosečo željo po sočutju. Toda prišel je spomin na ■itmiiiiiiiiiiitiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiif iiiiiiii*itti(iaiii«iiiiii«iiiitiiiiii*iiiiti*ii«i*aiii*iiii*i«tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiitii(iiiitiiiiiiiiiiiin» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii iii miiiiiiiiiii 11 um i nn m i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiihm^^ ŠTEVILKA 13. ILUSTRIRANI GLASNIK 125 STRAN iiiiiiiHMiuuiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiHiHH^ ......ii"iiiMiimim»iiiiiiiiiiimiii»ininm miiiiiiiiiihmiii' vojake iz spanja. In kako mu je šlo to opravilo hitro izpod rok! Bobnanje se mu je zdelo najlepše, kar si je mogel sželeti. Ni dolgo trajalo, in učinek bobnanja se je pokazal. Naenkrat je tabor oživel. deli na tem svetu in dodal: »Zgodi se volja božja!« In res smo nekaj dni potem dobili žalostno sporočilo, da je v hudi bitki junaško žrtvoval svoje mlado življenje za domovino. Ta žalostna novica je dohitela smrt krepkega in vrlega mladeniča; služil je pri 27. domobr. pešpolku. 14. decembra 1914 je padel za domovino v najlepšem cvetu mladosti. Rojen je bil 21. septembra 1893 na Župi št. 16 v do- Voma. of t Mihael Koiol, rojen 22. septembra 1896. v Drobočniku, pri Sv. Luciji ob Soči. Ravno se je bil izučil za čevljarja, ko je dobil poziv k naboru. V službovanje je odšel aprila 1915. Domov je pisal večkrat, da se mu dobro godi in da ga imajo njegovi višji radi. Že po kratkem času se je moral podati na bojišče, A tudi z bojišča je večkrat pisal svojim domačim in pripovedoval: »Klical sem na pomoč Boga in Marijo, in moje klicanje ni bilo zaman. Po končani bitki sem ostal zdrav in nepoškodovan, ako-ravno je tekla kri v potokih.« — Pisal je še par ur pred smrtjo pismo, v katerem je izrazil, da se bomo težko še kdaj vi- Anton Fašalek padel pri Lvovu. Anton Pilar padel .ob Dnjestru. t Mihael Kovač. Na sneženih galiških planjavah, Vinko Kolenc padel pri Varšavi. Jože! Goličnik pa^el januarja 1915. pretresla vse domače, njegove prijatelje, ter vse sorodnike in znance; vsakdo ga je rad imel, ker je bil jako priden, varčen in zgleden mladenič. Zato je bil povsod priljubljen in spoštovan. Počivaj v Bogu! bo- rečega'se v hudih bojih za domovino, je Pogled na goriško deželno umobolnico v Št. Petru pri Gorici. bovški fari. Naj mu bo Bog 'plačnik za vrlo izpolnjeno dolžnost v brambi domovine. Počivaj mirno, dragi Miha! Na svidenje nad zvezdami! Ti kličemo žalujoči ostali starši, bratje in sorodniki. Na tuji zemlji zdaj leži neznan, nemilovan; ne križ, ne kamen ne stoji, kjer on je pokopan ... t Anton Fašalek iz Hrastja v ljutomerskem okraju je služil od novembra lani pri trenu na Goriškem; letos, aprila meseca, pa je bil dodeljen kot infante-rist 47. pešpolku. Dne 22. junija je bil ujet v Galiciji, blizu Lvova. Ko je hotel ubežati Rusom, je dobil od zadaj strel v glavo, padel je in s klicem: »Jezus, Marija, pomagajta mi!« izdihnil. Bil je najstarejši sin, star 25 let. Njegova* smrt je domače, ki imajo ve- Povsod so hiteli vojaki iz šotorov. Še popolnoma omoteni od spanja so letali med šotori semtertja. Vse je bilo polno gibanja in življenja, ves tabor je bil podoben razdraženemu mravljišču. »Prokleti pritlikavec, kako ti bobna,« so kleli vojaki med seboj. Toda Olle je bobnal nemoteno naprej. »Ali ne boš takoj nehal!« »Ne bom še ne'; tako bobnanje se mi zdi zabavno. Storite svojo dolžnost, in jaz storim svojo!« (Dalje.) Mihael Koiol padel na sev. bojišču. Mihael Kovač padel v Galiciji. preteklo noč in zadušil vsako toplo čuv-stvo. — »Tam gori je, ki Vas bo sodil. Vi že veste, zakaj!« »Jaz ne vem, kaj mislite. Bog mi je priča, da Vam in Vašim nisem storil najmanjše krivice. Kmalu boste razumeli in vse se bo razjasnilo.« »Svoje dni, ni dolgo od tega, sem Vas pridržala, ko ste hoteli v svet. Bog mi odpusti! Pojdi svojo pot, vrag naj bo Tvoj spremljevalec!« In sunkoma si ogrnivši šal čez glavo, pri čemer ji je pomagal stražnik, se je pridružila bratu. Za njima sta stopila oče in mati, da bi se poslovila. »Bog z Vama in naj Vaju čuva,« je dejala mati ihte. »Nikoli še ni imela mati boljšega sinu in boljše hčerke. Bog z Vama in naj Vaju čuva, vrnita se kmalu! Vsi smo v božjih rokah.« In poljubila je večkrat jokajočega sina in ihtečo hčerko. Stari oče pa ju je poljubil molče in jima bolestno stisnil zvezane roke ter se solznih oči obrnil v stran. Gospod Maxwell je bil sedel daleč proč v kotu dvorišča na razbito samokol-nico. Okusil je človeško bedo v najglobo-kejših nižinah. Povesil je glavo in si jo podprl z obema rokama. Tako je sedel in premišljeval, ali je še kdo bolj nesrečen na svetu od njega; medtem se je vedno bolj mračilo. Odšel je bil z doma na velikansko podjetje; vse se mu je uničilo. Usoda mu je bila protivna. Sovražne so mu bile razmere, kar je bilo še hujše, in napram njim je bil popolnoma brez moči. Njegova namera, ljudi gmotno in duševno dvigniti, se mu je zdela tako neumno smešna, da se je moral trpko nasmejati. Sesti k obedu, ko nad mizo visi Damoklejev meč, bi bila predrznost. Blaznost pa je bila, hoteti dvigniti ljudstvo, na katerem leži strašni pritisk veleposestva. V koči irskega kmeta ni prostora za knjige, te-muč samo za kramp in lopato, ki kopičita bogastvo drugim. V to strašno temo žalosti in bolesti mu je vendar posvetil svetel žarek: možnost, v drugih razmerah in na drugi podlagi delovati z boljšim uspehom. Gospod Max-well ni bil samo mrzel teoretik ali prena- pet sanjar, da bi bil vse popustil ob prvem neuspehu. Dogodki niso povzročili, da bi bil njegov položaj nevzdržljiv, vendar so mu ga napravili strašno težkega ob trpki bolesti, ki jo je čutil ob trpljenju družine Mc Auliffe, družine, s katero je kolikor-toliko srečno živel. Ob misli na očeta in mater je čutil globoko pomilovanje, ravno tako s sestro in bratom, ki sta bila postala tudi njemu sestra in brat. Globoko mu je seglo v srce razdejanje in opustošenje doma njegovih dobrotnikov. Najbolj ga pa je (vendar bolela misel, da so ga smatrali iz kakršnegakoli vzroka za izdajalca. Vedel je, da so napačno razlagali par besed, ki jih je dejal gospodu Hambertonu in biriču; toda to ni bil zadosten vzrok za nenadno izpremenjeno obnašanje družine proti njemu. Besede Petrove in Debbie so namiga-vale na nekaj posebnega, skrivnostnega. On se je poslovil od njih poln hvaležnosti, njihova srca so pa bila žaljena in sovražna. V njihovih očeh je bil izdajalec, nehva-ležnež, brezdomovinec! Resnično, resnično, noč se ni sklonila nad nobenim ne-srečnejšim, kakor je bil on. um ..........................................................i.......................................................................................................................................................................mul iiKiffin f (initf iiikii urii i mi i mi ihiiiiiiiiii f imiitif frdiittiivttit (f if vt it it ki in ikiii ii ii iiiiiiiiiiii intntiiiitnntnf ti»ttiii itiif iiiiiftt nt itMtntmmiimtitt ............................................. STRAN 126. ILUSTRIRANI GLASNIK 13. ŠTEVILKA .................................................IIIIIIIIIIII........Illlllllll Iiko posestvo, hudo zadela. Bog daj, da se veseli snidemo ob vstajenju! f Anton Pilar je padel na severnem bojišču 10. avgusta 1915, Rojen je bil 31. maja 1878. v Vele- Od vojakov udomačeni divji prašiček. sovem, v župniji Šenčur pri Kranju, po domače pri Šimencu. — Že prvi dan mobilizacije je bil poklican pod orožje; 14. avgusta se je odpeljal iz Ljubljane v Galicijo s 27. pešpolkom. Zelo težka je bila ločitev od treh bratov in treh sester, od znancev in prijateljev, posebno težko se je ločil od svoje šele malo časa poročene in ljubljene žene. Pisal je vedno veselo, da se počuti zelo zdravega. Dva dni pred smrtjo je pisal ženi: »Počutim se še vedno zdravega in dobre volje, v kratkem času na veselo svidenje!« Žalibog, ni mu bila usoda mila, da bi še enkrat videl svoj domači kraj: v najhujšem boju ob Dnjestru mu je priletela v čelo sovražna krogla, zgrudil se je in bil je na mestu mrtev. Celo hudo TRETJI DEL. XIV. Na odru. Pred Dublinom stoji lepa vila. Velika trata pred njo počasi pada proti moiju. Ob poletnih večerih je moral biti razgled nad Dublinskim zalivom in nad obrežjem do tam, kjer sega v morje Breay Flead in obdaja celo sliko z zelenjem in zlatim sijem, brez primera na svetu. Tistega večera pa, ko se odigravajo sledeči dogodki, je mrzel veter podil dim parnika kakor raztrgane cunje po zalivu proti suhemu, in trata je bila v medli svetlobi žalostno mračna. Le na velikem balkonskem oknu v prvem nadstropju se je lahko videl prizor, ki je dajal sliki nekoliko luči in lepote. Velika, lepa gospa je v družabni toaleti obračala liste velikega albuma ter pri tem zabavala malega, plavolasega dečka. Kodri so padali na njegovo temnomodro obleko in na široki, fino vezani ovratnik, ki mu je zakrival prsi in rame. Deček je bil pri tem ves zadovoljen in srečen, dama trudna in izmučena. Toda v hipu je pregnala s svojega obraza trudni izraz, oči- vidno z velikim naporom. Vzpela se je v vsej svoji velikosti, nasmehnila se lahko in se igrala s prstani. Stopil je namreč k njej gospod. Rekel je par prijaznih besed, potegnil rahlo dečka vstran in spustil zavese, na katere je od znotraj padla mehka, rubinastordeča svetloba kandelabrova. Posestniki vile so bili povabili k sebi v goste. Bil je še ravno četrt ure pred večerjo, tisti hudi trenutki, ko se še gostje z vsemi oziri obnašajo drug napram drugemu, ko je še gospodinja vsa nemirna in v skrbi radi pokvarjenega mesa, nesreč v v kuhinji, zehajočih odmorov med posameznimi jedrni in vseh mogočih strašnih možnosti pri večerji. Gospa Mabel Outram, ki je ravno stopila iz zaščite in varstva line pri oknu, kjer se je lahko igrala s kodri dečkovimi in pozabila samo sebe, se je prikazala na odru. Na licu ji je počival mrzel, umerjen izraz, ki ni prav nič izginil, ko je zapazila, da jo vsi občudujejo, tudi ni izginil, ko je slišala šepetati majhno staro damo, ki jo je motrila s svojim v Želvino roževino vdelanim lornjetom. »Hčerka bogov, nebeško lepa!« In mrzel in gladek kakor kača je bil gospod Outram. Slonel je na marmornatem okrasku ob kaminu in z zasmehljivim izrazom poslušal plitkosti profesorja etnologije, ki mu je nepoklican brbral v uho veliko, veliko brezpotrebnosti o Indiji, iz katere se je bil gospod Outram ravno vrnil. S povzdignjenimi obrvmi in z razdraženo napetimi ustnami je poslušal načitano modrost prijaznega, toda nadležnega gospoda, ki je sipal besede in končal svojo modrost: »O eni točki Vas prosim, da mi jo razložite, in sicer samo z narodopisnega stališča — ne zgodovinskega, bogoslovnega ali modroslovnega, temuč samo z narodopisnega stališča — kajti izvzemši narodopisje ni nobene znanosti, o kateri bi se splačalo govoriti — kaj sem hotel izvedeti? Da! Narodopisno razlago skrajno čudnega dejstva, da peščica ljudi — recimo petdeset tisoč — kroti nekaj sto milijonov — o tem sem se prepričal v svojih zelo razsežnih študijah — najinteligentnej-ših in najbolj kultiviranih narodov na svetu?« (Dalje.) zimo je prestal v Karpatih, skozi celo leto se je boril v Galiciji in bil je mnogokrat v hudih bitkah. 24. junija se je boril na vse moči pri Kolomeji, in tam bil odlikovan s hrabrostno svetinjo I. razreda. Bil je mož, pri vsakem zelo priljubljen in blagega značaja; pri njegovem polku ga je vse ljubilo in spoštovalo; bil je odkritosrčen in zelo blaga duša. Zelo nas je pretresla ta žalostna vest, ki so jo sporočili njegovi znanci, da je tako hitro prelil kri za cesarja in domovino. Ljubi Tone, težko Te pogrešamo, toda vdali smo se v voljo Večnega, Bog daj, da se enkrat vidimo nad zvezdami v rajskem veselju. Tvojo ženo, ki si jo nad vse ljubil, pa naj Bog tolaži v njeni veliki žalosti, lahka pa Tebi zemlja gališka! t Vinko Kolenc iz Dobrne pri Celju, padel pri Varšavi, 15, avgusta 1915. Bil je še v aktivni službi pri dragonich. S pogumnim srcem slovenskega junaka je sledil klicu cesarjevemu na sever. Skozi celo leto je bil izpostavljen sovražnemu ognju; in to dolgo, usodno leto mu ni škodoval mraz, ni bilo za njega bolezni, tudi ni bilo za njega smrtne svinčenke. Zdrav, čvrst in pogumen, je izpolnjeval z veseljem dolžnost do domovine. Navduševal in tolažil je v pismih domače, da naj vztrajajo v hudih časih, saj oni tam na bojnem polju bodo že zdržali. Vsemogočni, dobrotni Bog je hotel drugače. Ravno na veliki Marijin praznik je v svoji nedogledni previdnosti namenil tri svinčena zrna, ki so upihnila mlado, nam drago življenje. Prav gotovo ga tudi Marija ni pozabila in mu je kazala pot pred obličje božje. Predragi naš nepozabni, bil si z vso ljubeznivo iskrenostjo vdan svojim staršem, bratom in sestram. Nenadomestna bi bila izguba, ako bi ne bilo tolažbe v sv. veri: Dobro si se vojskoval, svoj tek si dokončal in sedaj uživaš, kakor upamo, plačilo pri Bogu! hčerko ter svoje ljube starše in sestre. Potrtega srca žalujemo za njim; težko nam je, ker smo se morali tako naglo ločiti. Ljubi Jožef, počivaj v miru! Svetovna vojska. Minuli teden je bilo prelite mnogo krvi. Vršile so se skoro na vseh bojiščih hude bitke. Na laškem bojišču so po dovršeni tretji veliki bitki oznanjali vojni preroki, da je to zadnji laški napad pred zimo, a so se varali, ker sedaj se bije tam teden dni že četrta huda bitka. Italijani, ki niso dosegli v tretji bitki nobenih uspehov, hočejo izsiliti nekaj zmag, posebno se Cadorna trudi, da bi mogel položiti laškemu parlamentu, t Jožef Goličnik, doma iz Šoštanja pri Celju, je služil pri 87. pešpolku ter padel januarja 1915. Bil je star ravno 27 let, ko je moral zapustiti svojo drago ženo in Francoska iznajdba, s katero se more slišati že iz daljave prihod sovražnega aeroplana. iiiiiiiiiiiiiiiiinii.......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ŠTEVILKA 13. ILUSTRIRANI GLASNIK 127. STRAN 'MIHIH......Illlllllllllllllllllllllllll.....IIIIIIIU lil IIIIIIIU llllllll..........IIIIIIIIMIIIII.............Illllllllllll........Iltlll..............................................................IIIHIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUHI.............................................................................................................................................. ki se zbere začetkom decembra, na zeleno mizo poročilo, da je solnčna Gorica v laških rokah. To bi bila vaba za laške poslance, da bi jih vodilni krogi zopet pridobili za vojsko, katere so Lahi že naveličani, ker se vojska snuje povsem drugače kakor so pričakovali. — Gorica je bila v zadnjih bitkah zelo obstreljevana. Sovražnik ji je povzročil hudih poškodb. Vse cerkve, samostani, javna poslopja so zelo poškodovana in tudi mnogo drugih hiš. Trpela je zlasti tudi Sveta gora, kjer sta cerkev in samostan zelo porušena. Tako si Lah hladi svojo jezo, ker vkljub svoji neizmerni premoči ne more nikamor naprej. Naši vojaki na laški meji stojijo kakor nepremagljiv zid v obrambi domovine. Uradno naše poročilo pravi, da se ponekod boji vrše noč in dan, posebno pri gori sv. Mihela, kjer so Lahi vzeli nekaj naših jarkov, a so jih jim naši večinoma zopet iztrgali. Sovražnik se zadnje dni trudi z napadi pri Plaveh, a napadi so odbiti, in vsi upi, obiti naše čete, splavajo Lahom po Soči. Visok sneg, ki je zapal na tirolski in koroški meji, zadržuje Lahe, ki se morajo boriti proti mrazu. Tudi bojišče od Sv, Lucije proti Krnu je bolj mirno zaradi snega in mraza. Poročila vojakov, došlih s tega bojišča, pravijo, da so naši dobro preskrbljeni za zimo s hrano in obleko. Vkljub mrazu so vojaki prav dobre volje. Na srbskem bojišču gredo naši zavezniki hitro naprej vkljub strašnim težavam, ki jih provzročajo slaba pota in visoke gore, koder je treba preganjati sovražnika, ki se umika — a vedno obupno brani. Stare Srbije ni skoro nič več v srbskih rokah. Iz Višegrada so prodrle naše čete do reke Lim, od severa in vzhoda pa prodirajo zvezne čete proti Novemu Pazarju. Prišli so v Koršumlje. Na jugu pa prodirajo Bolgari proti Kosovemu polju, druge čete pa so v borbi s francosko-angleškimi četami, ki streme za tem, da bi dobile stik z umikajočo se srbsko armado. Zadnji teden je bilo ujetih nad 20.000 Srbov. V najkrajšem času se odloči usoda srbski armadi. V borbi proti Rusom so priborile naše čete po štirinajstdnevnih trdovratnih bojih lepo zmago pri Čartoriskem, kjer so prodrle ruske postojanke in vrgle Ruse daleč nazaj. — Pred Rigo in pri D vinu se položaj ni spremenil. Rusi zbirajo številne čete v Besarabiji, kjer čakajo, kako se odloči Romunija, ki še vedno igra dvoumno vlogo, enako kakor Grška. Pritisk na ti dve državi od strani Angležev in Francozov je silen in v najkrajšem času pade tudi tukaj kocka, upajmo, da v našo korist. Na nemško-francoski fronti ni bilo odločilnih bojev, Francozi napovedujejo tam veliko ofenzivo, a se zdi, da je grozdje prekislo. Pri Dardanelah hočejo sovražniki baje ustaviti boje in se umakniti, ker se boje zavezniških naših čet od severa. Na morju nemški in naši podmorski čolni pridno potapljajo sovražne ladje. Velike bojne ladje vseh držav pa se drže na varnem. Da pri sovražnih državah ni vse v redu, kažejo spremembe v ministrstvih. Na Francoskem so sedaj zastopane pri vladi vse stranke, le stari Clemenceau ni pri koritu, zato pa tem živeje zabavlja vladi, Tudi na Angleškem so se izvršile razne spremembe, Churchill je moral zopet k armadi, ker ga niso sprejeli v bojni svet, V zbornici so govorniki poudarjali, da bi ne bilo nečastno poizvedeti, pod kakimi pogoji bi bil mogoč mir, Angleži namreč pravijo, da so rezerva zaveznikov. To je res, kajti zanje krvave Rusi in Francozi, Srbe so takoj pustili Angleži na cedilu in tem bi se lahko odprle oči, kaj jim je pričakovati od takih zaveznikov. Glavno skrb imajo Angleži sedaj za Egipt in za kanal Suez. Po železnici Belgrad—Niš--Sofija—Carigrad, ki je sedaj v rokah Avstrije in Nemške, imajo naši prosto pot v Turčijo, odkoder lahko postanejo nevarni angleški posesti v Egiptu. Zgodnja zima nas je iznenadila in tudi našim armadam obtežila vojskovanje. Naše vzorne čete bodo veliko trpele, toda zavest, da zmagujejo, jih bo krepila in vodila do novih zmag. Mi pa doma moramo skrbeti, da bodo armade z vsem potrebnim dobro opremljene. Skromni moramo biti v svojih potrebah, vse moramo potrpeti; posebno pa moramo s krepostnim življenjem in gorečo molitvijo podpirati naše armade. Na bojni črti, dejal je nemški vojskovodja Hindenburg, se vedno čuti, kako ljudje doma molijo za vojake. O kugi. Trnovo, stara bolgarska prestolica. (Po~Manzoniju — »I promessi sposi« — prosto prevedel Konrad Theuerschuh.) " (Dalje.) »Monatti« (ime je najbrž nemško, ker so te ljudi najemali v kantonih Švice, in sicer le za mesec, ker niso vedeli, koliko časa bo trajala kuga) so imeli najnevarnejše delo; iz hiš in bolnic, po cestah in trgih so pobirali mrliče in jih zagrebali, okužence so vozili v lazarete, sumljive predmete in okuženo obleko so sežigali. »Apparitori« so hodili pred mrtvaškimi vozovi in zvonili ter opozarjali ljudi, naj se umikajo. Oboje pa so nadzirali komisarji, ki jih je za to postavil zdravstveni svet. A v splošni bedi in občem neredu so odpovedale vse vezi discipline. Hudobnežem, katerih kuga ni strašila, je splošna zmeda nudila mnogo prilike za malo-pridnosti. Najgrozneje so gospodarili monatti in apparitori. To so bile popolne propalice, ki jih je bolj vabila nada na rop, kot plašila smrtna nevarnost. Komisarji in stroge naredbe niso zmogli mnogo. Prvi so večinoma pomrli, se izselili ali postali brezbrižni, ko so videli, da so pravzaprav brez moči. Tako so posebno monatti postali neomejeni gospodarji. Vdirali so v hiše in so nalašč okuževali zdrave: otroke in starše, može in žene. Ljudje so se morali odkupiti, sicer so jih zdrave vlačili v lazarete. Tudi za svoj pravi posel so zahtevali de- ........ m i,„ .................................................................111111MII11 •• M ..........111IIIIKMI1111III11 ..........||||||IHIIIIIMIIIMimmillllllllllllllllHIIMIII»IIMIHIIIIIIIIIIMIIII|l^^ STRAN 128. ILUSTRIRANI GLASNIK 13 ŠTEVILKA .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................""................. prešerni smeh pasantov na večerni promenadi. Samo včasih je zmotil smrtno tišino hrum mrtvaških voz, stokanje bolnikov, grgranje umirajočih in tuljenje monattov. In zjutraj, opoldne in zvečer so se oglasili v stolnici zvonovi, katerim so odgovarjali zvoniki vsega mesta. Zdelo se je, da je oživelo ozračje, zganilo se neka] silnega in nedopovedljivega, kot dih smrti in da nekaj prosi in ječi v nebo. Tedaj so prišli ljudje k oknom in so skupno molili; čulo se je samo skrivnostno šepetanje in pritajeni vzdihi, iz katerih je vela žalost, ublažena s tolažbo vere. V tem času je že pomrlo več kot dve tretjini prebivalcev; veliko jih je odšlo, mnogo jih je bilo bolnih. Pa-santi na cestah so bili redki in so se nekako čudno, nenavadno kretali. Najvišje plemstvo je hodilo brez pla-ščev in ovratnikov, duhovniki brez talarjev, menihi brez kut. Vsak je obleko po moči privil nase, da bi ma-začem ne dal prilike in da bi se z robom ne dotaknil okuženih predmetov. Zunanjost vseh je bila podivjana in zanemarjena. Vsi so nosili dolge brade, tudi oni, ki so se prej vedno brili. Tudi lasje so bili dolgi in nepočesani, ker niso zaupali briv- —- cem, češ, da so z mazači v zvezi. Nekateri so nosili okovane palice, drugi pištole, da bi se jim nihče ne mogel bližati. (Dalje.) narja, drugače niso hoteli odnašati trupel, čeprav so že gnila in razpadala. Z mrtvaških voz so namenoma metali okužene stvari, da bi umetno širili kugo, ki jim je postala dobičkonosno rokodelstvo. v Manzonijevem romanu, samo par naj-pretresljivejših. Zdravje in življenje je v tem času postalo že prava redkost; tako je kuga pravila spremenila v izjemo. Mnogi deli mesta sama, neizmerna mrtvašnica. Bali so se samo umetnega okuženja in so bili neza-upni do vseh, do sosedov in znancev, sorodnikov in prijateljev. »Bali so se celo družinskih vezi, domače mize in zakonske postelje,« pravi Rippamonti. Samo eden stan ni izgubil zavesti: duhovniki. Sami onemogli in umirajoči so tolažili in krepčali bolnike in s smrtjo se boreče. Samo v Milanu jih je umrlo nad 60; od devetih osem. Vse pa je vodil in izpod-bujal slavni kardinal Federigo, sorodnik sv. Karola Boromejskega. »Ne bojte se kuge, če morete Kristusu oteti le eno dušo!« — je pisal svojim duhovnikom. V nezgodi, ko so odpovedala najbolj človeška čuvstva, se je sijajno izkazala moč religije. Ko je šio poletje h koncu, je sredi in koncem avgusta kuga dosegla svoj višek. Iz dolge vrste temnih prizorov, ki se vrstijo bolj podobne potom velikega pokopališča, kjer svečan mir moti le samoten človek, če pride molit na grobove, kot pa mestnim cestam. Vsa vrata zaprta, zapečatena ali zabita z žeblji; samo popolnoma zapuščene hiše so bile odprte in poznalo se jim je, da so v njih gospodarili monatti. Na mnogib so bila z ogljem narejena znamenja, da bi monatti vedeli, kje se nahajajo mrliči ali bolniki. Vse ceste pokrite s cunjami; povsod gnojne obveze, ki so jih pometali raz mrliških voz, in postelje ter posteljna oprava, ki so jo ljudje vrgli skozi okna na cesto. Trupla — komaj umrlih, razpadajoča in že razpala; bolniki in umirajoči, ki so na cesti onemogli in obležali. Vse to je čakalo na mrtvaške vozove in na dobro voljo mo: nattov. Davno že je umolknil ropot v delavnicah, drdranje voz, klici prodajalcev in Skupina romunskih častnikov. Še bolj kot hudobija je naraščalo praznoverje. Strah pred mazači je bil naravnost blazen. Ljudi niso vznemirjali kupi mrličev, ki so ležali v takih množinah, da so hodili po njih; vse mesto je bilo ena so bili tako okuženi in kupi razpadajočih mrličev so razširjali tak smrad, da živa duša ni mogla strpeti v njih^okrožju. A tudi obljudenejše ulice, kjer je še ostalo par zdravih in živih ljudi, so bile Skoplje, od Bolgarov zavzeto mesto v Macedoniji. Druga efektna loterija »Slovenske Straže«. Javno žrebanje 26. oktobra 1915 je izpadlo tako-le: Dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka številka 57.361; 1000 K št. 29.728; 500 K št. 65.689; 300 K št. 76.739; 200 K št. 91.787. — Vsaka teh številk ima po pet pred- in pet za-dobitkov v vrednosti po 20 K; to se pravi: pet številk od navedenih številk navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 K. 10 dobitkov v vrednosti po 100 K so zadele srečke št. 2.322, 21.776, 26.163,40.695,45.155,50.839,51.424, 74.373, 85.084, 96.811. — Vsaka teh številk ima po pet pred- in pet za-dobitkov v vrednosti po 10 K. 50 dobitkov v vrednosti po 50 K so zadele srečke številke 6.847, 8.339, 10.812, 14.486, 15.708, 18.894, 18.985, 21.692, 21.811, 23.622, 24.259, 25.644, 29.824, 32.660, 34.277, 37.322, 37.373, 39.593, 40.822, 42.243, 44.092, 45.964, 48.836, 50.835, 51.310, 54.646, 56.099, 56.714, 59.130, 62.511, 63.238, 63.896, 69.355, 69.778, 74.129, 77.591, 80.160, 83.128, 84.071, 86.365, 87.831, 88.668, 92.925, 93.263, 93.681, 93.804, 96.733, 98.245, 98.506, 99.469. — Vsaka teh številk ima po 15 pred- in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K. — Kdor želi imeti celoten zapisnik izžrebanih srečk, ga dobi proti odškodnini 10 vin. v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vsak ima pa zapisnik na razpolago tam, kjer je kupil srečke. — Dobitki so se pričeli deliti dne 10. novembra. ŠTEVILKA 13- ILUSTRIRANI GLASNIK ..........II.....111111 ■ 111 < it 1111 1111 ■ i............................M m .....................MM m.....mi................................m 11 lllllllllllllllll lili lllllll IllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIlllllllllllllllllllllllllllllMilili ms ot lllllllllllllll STRAN 130. lllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'.. ILUSTRIRANI .................................................Illllllllllllllllllllll.....Illlll....................................... GLASNIK ......................................................................... 13. ŠTEVILKA danes dobil, ako bi bil gledališki igralec. Prosim, povejte po pravici!« Haase se je nekoliko obotavljal ter je slednjič na prigovarjanje vojvode odgovoril: »Visokost — jaz mislim —« »No torej, kaj mislite?« »Mislim — 800 dolarjev — pri srednjeve-likih gledaliških odrih.« Med splošnim smehom je rekel vojvoda Ernst zadovoljen: »No, potemtakem še nisem popolnoma zanič.« Trije pastirji. Neki turist pripoveduje: »Prišel sem pred kratkim v samotno gorsko kočo, v kateri so živeli trije pastirji Blaž, Janez in Peter. Živeli so skupno že dolgo časa v slogi in miru. V njihovi koči je vladala vedna tišina, ker so bili vsi trije prijatelji molčečnosti. Največ, kar so govorili, je bilo »dobro jutro« ali »lahko noč«. Nekega večera so sedeli ob ognjišču pri večerji. Janez je naenkrat pretrgal molk ter izpregovoril: »Danes sem videl na sosedovem travniku vola.« Po dolgem odmoru reče nato Peter zelo počasi: »Jaz sem tudi videl, pa tisto ni bil vol, temuč krava.« Tiho so jedli vsi trije naprej. Približno četrt ure je poteklo, ko je vzel Janez pipo iz ust in rekel: »Jaz bi pa vseeno trdil, da je bil vol.« Razprava je bila pri kraju. Vsi trije so se podali spat in meni ni preostajalo drugega, kot da sem isto storil. Bil sem namreč truden od potovanja ter sem pogrešal vesele družbe. Sredi noči me je vzbudil iz spanja nenavaden šum. Zapazil sem, da je Blaž vstal in začel spravljati vso svojo imovino. Ko sem ga vprašal, zakaj dela nemir, me je prosil oproščenja in razjasnil: »Spravil bom svoje reči skupaj in si poiskal zjutraj drugo domovje; tu se preveč prepirajo.« gt Zdravstvo, gt lillUL Mazilo za bljuvalni krč, ščipanje, napetost in dolgotrajne bolečine v črevih. Raztopi i/, kg koštrunovega loja in 1/s kg rumenega voska, 10 g kadila, 10 g benzoeve smole, žlico muškatovega masla, žlico terpentinovega in žlico žbičnega olja in žlico olja poprove mete. Ko se je vse razprostilo in si dobro zmešala, spravi v dobro zaprt lonček. O potrebi segrej noževo konico in namaži mazila na debelo platno. Za bljuvalni krč ga naveži na želodec, za druge bolezni na trebuh. To mazilo segreje in razžene vsled prehlada zastale snovi. gospodinja. c* plllllllMii H -II IIIIF Mali nasveti. Pri večini receptov za g o 1 a š in podobno se nasvetuje, da se opeče najprej meso na masti, potem napraši z moko in zalije. Nekatere kuharice pa devajo moko malo prej, ko je jed kuhana, in trdijo, da je to bolje, ker se ne prismodi jed tako lahko, ker se ne prime moka kozičinega dna in ker se prebavi taka moča lažje. Te kuharice pod-metejo malo moke na sladkem ali na kislem mleku in denejo k jedi kakih 10 minut, predno je kuhana, jed ima potem okus po kisli smetani. To je že res, ali marsikdaj se pomaga ravno z naprašenjem moke, da se zarumeni meso hitreje in ima prašek prepečene moke svoj osobiti okus. — Jajca in moka so draga. Za rezance vzame gospodinja lahko pol jajca, pol vode, namesto same moke pol moke in pol krompirjevega ali koruznega škroba in malo soli. Da se lažje mesi in valja, deni v testo drobec masla in zamesi z mlačno vodo. — Magijeva juha je boljša, če raztepeš kocko na malo mrzle vode, prepečeš malo moke na masti, zliješ stepeno vanj, pustiš malo kuhati in zaliješ z vodo, na kateri se je kuhala zelenjava. Kjer ni moke, se zgosti juha s praškom krompirjevega škroba. — Jedem iz sesekljanega mesa se primeša navadno nekaj pšeničnega kruha, in sicer, da se drži meso bolj vkup in da ga je manj treba. Zdaj, ko je malo belega kruha, se deva namesto njega krompir. Na kg mesa po 2—3 krompirje; ako je meso od kuhanih ali pečenih ostankov, mora biti zraven tudi jajce. — Ako hočeš spraviti ostanke kuhane ribe, da bi jih segrela, jih ne smeš pustiti v vodi, na kateri se je kuhala riba, vzemi kose lepo iz vode in spravi v suhi pokriti skledi, ribjo juho spravi posebej. Ko je čas, da segreješ, zavri najprej juho, zlij jo na ribo in pusti zavreti še enkrat počasi. Ako bi pustila kose ribe ves čas v njeni juhi, bi postala riba pre-slana in nevžitna. — Zdaj, ko je zabela tako draga, je treba kuhati zvečer bolj sadne in mlečne juhe. Riban ržen kruh in žlička čokolade, prevreta na mleku, je dobra večerja, — S kruhom bo treba tudi letos varčevati, kakor z vsakim drugim živilom — leto do druge žetve je dolgo, pred gospodinjo je novo vojskino leto varčevanja. — Dveh jedi ni treba zabeliti; ako imaš kaj od pečenega mesa, vzemi meso vun iz kožice in deni vanjo prikuho, da popije in poplakne mast. — Voda, na kateri se je kuhal fižol, rezanci ali vohrovt, ima v sebi redilne snovi, mora se porabiti za juho. — S 1 a n i k operi, namoči, snemi drob in kožo in razreži v kosce. Tako ga porabiš lahko namesto sardel. — Slani- Tristo kamel! Spal sem uro dlje kot sem nameraval; — nič za to, smo pa eno uro bližje — miru. Dobro je imeti kaj takega doma v sedanjem času, ko napada ljudi rad krč vsled vojne hrane in ni mogoče dobiti takoj zdravnika. Za klanje in bruhanje. Vzemi vsaki dve uri žlico toplega olja, zavri na kisu par pesti vinske rute in naveži gorko na trebuh in želodec. Za notranje gnojitve. Stolci lesno oglje in jemlji po tri žličke na dan na medu. Rane po piku žuželke maži večkrat s toplim maslom. Za dremavico. Kuhaj na kisu rožmarina in pelina, ožmi do dobrega in naveži na glavo; noge teri s kisom. kovo okostnico kuhaj in porabi vodo za omake, ali zalij ž njo zelenjavo, ki dobi tako izboren okus. — Limonove in jabolčne lupinice naloži med sladkor v steklenke. Jabolčne lupine posuši za čaj, za jabolčno juho ali porabi za kis. — Storže in s t or žice vsake vrste zelja porabiš lahko za juho ali za solato, ali za kisanje. — Jabolčno osrčje in peške posuši in spravi za juho ali skuhaj za mezgo, tako tudi ostanke češpelj in drugega sadu. — Tudi posušene špargeljnove lupine dajo okusno juho in dišavo. — Zelene luskine fižolovega stročja otrebi vrhnje trde plasti in kuhaj z izruženim fižolom ali skuhaj posebej juho ali omako iz njih. Lahko se skuhajo cele luščine in pretlačijo skozi sito, posolijo in skuhajo do gostega, kar se rabi za dišavo in omake. Luskine se skuhajo tudi za kompot. — Kosti od pečenke razseci in prevrej, dobiš dobro juho za ješprenj, kašo ali zelenjavo. Živo srebro poloviš. Teri srebrno reč ob volneni obleki, da se ugreje, in lovi ž njo srebro. frdllllfe e*