Izhaja ob 2. pop
]
Št 4. V Ljubljani, ponedeljek dne 27. novembra 1922.
Posam. st. 50 par
NAPREDNA LJUBLJANA
GLASILO CENTRALNEGA VOLILNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Minister Žerjav naprednim Ljubljančanom.
Beograd, 25. novembra.
Zlate resnice,
ki jih mora poznati vsak volilec.
1.	) Da je samo ena klerikalna stranka s Korošcem in Gosarjevimi boljševiki — in da je NSS bila celo leto z njimi zvezana ter jih s svojo politiko še sedaj podpira.
2.	) Da je SLS sestavljena iz župnikov, klerikalnih veleposestnikov, pobožnih milijonarjev in tovarnarjev, katerih hlapci so takozvani krščanski socialisti — NSS pa se je zvezala letos z drugimi veleposestniki, bankirji in tovarnarji in se njim udinjala za hlapca.
3.	) Da je SLS najhujša sovražnica zavednega delavstva — NSS pa jo posnema. Obe delavstvo prodajata svoji vrhovni komandi.
4.	) Da je SLS stranka črnih izkoriščevalcev delovnega ljudstva pod varstvom cerkvenih krogov — NSS pa je bila v dosedanjem občinskem svetu z njo zvezana, enako v narodni skupščini.
5.	) Da je klerikalec dr. Brejc kot predsednik deželne vlade na zahtevo vodstva SLS krvavo zadušil 24. aprila 1920. stavko železničarjev — NSS pa, ki mu sedaj to očita, je vseeno bila doslej celo leto s klerikalci zvezana!
6.	) Da je dr. Korošec leta 1920. udaril po železničarjih, razveljavil «Protokol sporazuma» in s tem pognal železničarje v splošno stavko — NSS pa se je vkljub temu ravnotako zvezala s klerikalci, kakor so se jim sedaj prodali komunisti!
7.	) Da sta «Slovenec» in «Večerni list» hujskala proti stavkujočim železničarjem ravnotako, kakor so jih Deržičevi pristaši denuncirali.
8.	) Da je klerikalna stranka nosilka najhujšega terorja, zastopnica izvozne politike, veleagrarstva in visokih cen — NSS pa, ki je bila z njo zvezana, se je sedaj udinjala Jelačinovim veletrgovcem, z SLS pa so namesto nje šli komunisti, da bo dvojno izdajstvo bolj privezalo delavstvo In nižje sloje na dve velekapitalistični skupini.
9.	) Na je druga skrinjica ubijalcev Zaloške ceste, katerim je delavstvo od voditeljev prodano, četrta pa je za one, ki so odobravali leta 1920. klerikalno streljanje, bili leta 1921. z njimi zvezani in so se leta 1922. prodali «Jadranski banki».
10.	) Da je vsakdo, ki vrže 3. decembra svojo kroglico v drugo skrinjico klerikalcev in njihovih komunistov ali v četrto skrinjico velepodjetnikov in njihovih socijalistov, izdajalec vseh nameščencev in delavcev, Ljubljane in samega sebe.
Demokratska manifestacija
v Kazini.
Vsem naprednim Ljubljančanom pošiljam prisrčne pozdrave. Hudo mi je, da ne morem v Ljubljani vršiti svoje agitatorske dolžnosti za napredno Ljubljano. Saj sem bi! agitator narodnonapredne in pozneje demokratske stranke, odkar sem zapustil univerzo.
V to stranko sem vstopil kot «mladin» in četudi sem leta služil kot prost vojak in mi marsikaj ni bilo po godu, kar so delali ali ne delali naši «starini», držal sem se discipline.
Ko je dr. Ravnihar pred leti izskočil iz stranke in poskusil organizirati Ljubljano proti dr. Tavčarju, je bil «mladinu» Žerjavu morda bližji po mislih, ki jih je širil, nego dr. Tavčar sam. Ravniharju se je zdelo samoposebi umljivo, da z njim izskočim tudi jaz s svojimi prijatelji.
Vkljub nasprotju z dr. Tavčarjem pa mi nismo hoteli. Nad dnevno strast in prepire smo stavili disciplino in zvestobo. Ostali smo zvesti stranki in kot navadni prostaki smo z vsem ognjem šli v boj za dr. Tavčarja in stranko proti rušilcu discipline uskoku dr. Ravniharju.
Vedno, in če je bilo še tako mučno, smo uvaževali, da brez organizacije, brez discipline in brez zvestobe ni uspeha. Po 17 letih dela za stranko in borbe sem tudi jaz danes po letih bolj starin kakor mladin, če se že rabita ta dva netočna izraza.
Ne morem danes pohiteti v Ljubljano, da bi se z Vami boril za napredno Ljubljano. Veže me težka služba, da stojim tu v srcu
Na sobotnem shodu Demokratske stranke v Katini je posl. Reisner obširneje govoril o vprašanju državnih nameščencev. Njegov govor je popolna obsodba «Slov. Naroda» in vseh drugih demagogov, ki bi radi kovali za sebe politični kapital na račun bede urad-ništva. Istočsno je pa tudi obsodba vseh klevetnikov, ki se drznejo demokratom očitati kakor da ne bi vršili svoje dolžnosti napram uradništvu. Poslanec Reisner je navajal točko za točko, kako in kdaj je demokratska stranki in kdaj so njeni poslanci kaj storili za uradništvo. Poslanec Reisner je prišel v skupščino kot kandidat naprednega ljubljanskega uradništva. Nobenega drugega poslanca ni v državi, ki bi bil specielno uradniški mandatar. Od januarja lanskega leta pa do danes je vse prizadevanje za izboljšanje uradniškega poločaja izhajalo v največji meri od poslanca Reisnerja. Načrt izenačenja plač, vprašanje lanskih draginjskih doklad, vprašanje upokojencev, izdelovanje novega zakona o draginjskih dokladah, načrt nove službene pragmatike, ki bo še v drugi polovici drugega meseca v parlamentu «prejet, vse to in še mnogo več je delo
naše domovine na straži in v delu. Za koga?
Pred vsem za našo državo in za njeno moč. Njena moč je obenem moč naroda in posebej Slovenije. Prav posebno velja to za one. ki so blizu neke meje. tako blizu, da lahko sovražni aeroplan oride v desetih minutah nad naše mesto...
Na delu sem za socialno oravič-nost v vsei državi. V liutem navskrižju interesov skušam čim naiveč izbiti za vse. ki niso bogataši. nri čemer oa me ni nič sram oriznati. da stoiim na stališču, da kdor ne dela. nai tudi ne ie.
Na delu sem za izbolišanie naše valute in zooer draelrtio se borim oroti tisočdavi hidri sebičnosti in požrešnosti naše dobe. Ne vem, če bomo zmaeali že to pot ali nas še enkrat vržeio nazai. a svoio dolžnost storimo do zadnieea. sai vemo. da mora oriti zmaga.
Na delu sem za našo belo Liub-liano. ki bi ii rad pomagal do več-iega blagostanja, na delu za njene gosDodarske in kulturne interese. Prihodnje leto bo 40 let, odkar bivam z malimi oresledki v Ljubljani. tam so mi misli in srce — na si uoaio nekateri trditi, da delam — oroti niei!
Na delu sem za naše uradništvo. za obrtnike in tudi za trgovce, če-orav kratkovidneži med niimi ne iznrevH:;o. da ie naša zaščita kreokeiša od vsake druge.
Pozdravliam «Naoredno Liub-liano». ki nai oreko vseh osebnih in drncih nesoorazumlieni reši Liubliano komunistične in klerikalne orevlade. Demokrati, ousti-mo vsako ceolienie in ooidimo sklenieno v boi! Vsi bomo v nedeljo soustili kroglico v orvo volilno skriniico. oa bo zmagala jugoslovanska. slovenska, naoredna Liubliana.
Dr. Gregor Zeriav.
posl. Reisnerja. Govornik je še posebe poudarjal, da bi njegovo prizadevanje v očigled tolikim oviram ne zaleglo niti toliko, kolikor je, ako bi ne stal s svojim vplivom minister dr. Žerjav, kateremu zlasti gredo zasluge za odpravo maksimiranja, nabavni prispevek, ki ga bo uradništvo sigurno dobilo, kakor tudi zato, da pride na tisoče milo-ščinarjev do svojih pravic. Posl. Reisner je pa tudi povedal, da bi vsa delegacijo slovenskih demokratov ničesar ne zalegla, ako bi ne imela močne zaslombe v veliki demokratski stranki. «Ne baham se z uspehi, vendar pa gremo naprej», je dejal posl. Reisner. «Kateri slovenski poslanec ima pokazati le desetino tega dela in teh uspehov? Kako je to, da dosezamo mi trije slovenski demokrati uspehe, drugih 30 slovenskih poslancev pa nič? Mi nismo nikdar uganjali demagogije, nismo obetali več, kakor smo mogli storiti. Tisti naši prijatelji, ki vedo, kaj se pravi delati, nam bodo priznali, da smo malo obljubljali, pa veliko držali. Resnica je ta, da smo ves čas edini mi in edino mi delali za nameščence in prav nikdo drugi.»
Sobotni shod v Kazini je bila manifestacija medsebojne zvestobe in zaupanja med strankinim vodstvom in organizacijami ter somišljeniki. Odločni demokrati smo prihiteli na shod, še odločnejši smo ga zapustili v zavesti: Niso varali oni nas, nismo se varali v njih, dan 3. decembra bo zato dan demokratske Ljubljane.
Precej obširna kazinska dvorana je bila natlačeno polna, tudi galerija in podij. Vladalo je veselo razpoloženje, živahno smo se pozdravljali somišljeniki med seboj in z veselimi vzkliki in ploskanjem smo pritrjevali govornikom.
Nosilec liste
prof. inž. Vidmar je opisal naše komunalne naloge, očrtal, kakšen je položaj našega mesta in kje vse je treba prijeti za delo; prepričevalno je pokazal, v kako tesni zvezi je naša lokalna ljubljanska politika z občenarodno, občedržavno. Pokazal je na one, ki so zanesljivi delavci, in na one, ki se vsiljujejo in ponujajo le pred volitvami. Primerjal je, koliko kredita moremo dati enim ali drugim, — klerikalci s komunisti, dezerterji, zmešani enesesarji in nekaj ljubljanskih porodic in frakarjev, to je ona pisana družba, ki bi si rada delila Ljubljano, — pa si je ne bo,
ker si jo hoče meščanstvo samo upravljati in pametno gospodaril, da bodo ustvarjeni pogoji za razvoj gospodarstva v našem mestu. Elektrarna, stanovanja, prezidava, javne naprave, — to so prve naloge, ki niso lahke. Mi nič ne obljubljamo, da bomo vse napravili in še zastonj, — obljubljamo pa, da se bomo trudili in brigali in delali!
Notranjepolitični položaj.
Drugi govornik dr. Puc je očrtal obči notranjepolitični položaj. Kon-statiral je popolno edinstvo v stranki, odločno zavrnil lažnivce, ki izkušajo delati reklamo z zlorabo Davi-dovičevega imena, ponovno je preciziral naše stališče v tako zvanem hrvatskem vprašanju ter povedal, da smo za edinstvo, torej tudi za sporazum, in da le odklanjamo vsak separatizem. Povedal je zgodovino de-zercije one skupine, ki se je potem zvezala z NSS v Zajednico, očrtal namene zagrebškega kongresa, ki ni oil nameravan za konsolidiranje države, ampak zgolj v strankarske namene in naperjen proti nam. Zagotovil je, da so se naši dezerterji zmotili, kajti z odhodom starih nazadnjakov in velekapitalistične skupine je stranka očiščena in prejšnji nezadovoljneži se vračajo vanjo, vedoč,
Poslanec Reisner državnim nameščencem.
da je stranka na pravi poti. Kapital smatramo za potrebno sredstvo, kakor je kmetu plug, kovaču kladivo, — od njega mora biti korist splošna, ne pa prepuščena maloštevilnim po-edincem. Občinska uprava je med mnogimi sredstvi eno, ki mora biti v rokah demokracije.
Uradniško vprašanje. Zastopnik uradništva polaga račun
Poročilo poslanca Reisnerja je bilo vrhunec zborovanja. Mnogo shodov je bilo v tem volilnem gibanju. Takšnega poročila ni bilo na shodu nobene stranke. Nič demagogije, nič fraz, nič obljub. Mirno, trezno, resno je g. poslanec formuliral vprašanja in podal odgovore, — sodbo naj si napravijo gg. volila uradniki sami. Povedal je, kako nas je „Slov. Narod“ opetovano napadel, češ, vi ste krivi, da uradnik ni pošteno plačan ...
O. poslanec je podal kratko, jasno in precizno zgodovino, kako je bil od kot zaupnik uradniških organizacij postavljen za kandidata in izvoljen, kako je potekalo delovanje, in kaj je bilo doseženo tekom zadnjih let. S prstom je pokazal: Evo, glejte sami. To je storil dr. Žerjav, to je moje delo, to je vpliv velike stranke, in to so storili drugi. Poglejte., ali je tako, kakor pravim, ali pa ni tako, — prepričajte se sami in potem sodite. Po tej sodbi pa se ravnajmo potem vsi 3. decembra in prej in pozneje. Drug drugemu zvesti! Zvestoba za zvestobo!
Burno pritrjevanje je pokazalo, kako misli ljubljanska demokracija.
Govorili so gg. Šterk, Stare, g. Josip Turk je predsedoval. V ozadju je v prvih minutah motil Rifl, za-jedničarski kandidat, z neslanim obnašanjem. Ker so zborovalci mislili, da je pijan, so mu prigovarjali, naj miruje, ko pa ni nič pomagalo, so ga ekspedirali na hlad.
Obrtnik pere Zajedničarje.
Shod je zaključil g. Fr. Ks. Stare, obrtnik in hišni posestnik, z govorom polnim pristnega ljubljanskega humorja. Obračunal je v svojem govoru z glavnim glasilom „Zajednice“ po zasluženju:
„Slov. Narod“ me napada. Če bi bil jaz starin, bi bilo vse dobro, sedaj mi pa očita, da sem si pred meseci na nekem shodu dovolil poseči v debato. Triller in Ravnihar sta tudi mene vabila, naj dezertiram iz stranke, kateri sem zvest od mladih nog, in sta mi razlagala, da sta nameravala dr. Žerjava že prej zapustiti, pa sta mu prizanašala zaradi slabega zdravja. Jaz jima nisem mogel ustreči, ker ne skačem sem in tja, niti nisem ovca, ki bi skočila, kamor skoči oven, niti ne obračam plašča po vetru. Zvest sem svojim, načelom in prepričanju in ne morem slediti ljudem, ki nič ne delajo, pa si v svojo zabavo izmislijo vsak dan kaj novega. Obrtnik sem, kar imam, sem si pridobil z lastnim trudom. Prepričan sem, da bodo v novem občinskem svetu demokrati storili vse, kar bodo mogli, in da občine ne bodo prodali, kakor to nameravajo drugi, ki bi z delnicami in zadolžnicami želeli iz Ljubljane napraviti Vevče. Naprednjak in demokrat ostane v stranki, ne zajeda nikamor in ne dezertira. Če oni drugi pravijo, da imajo zmago že v rokah, je škoda papirja, ki ga tratijo. J DS pa si bo zmago izvojevala, ne na papirju, ampak na voliščih. — Gospodje, ki so me napadli, pišejo o cvičku. Pravilno! Mi bomo zmagali, oni pa naj po volitvah mirno pijejo cviček, ker bodo imeli ravno toliko časa kakor doslej.
Po shodu.
Ljubljana je imela priliko opazovati nas in druge v volilnem boju. Opazovala je in primerjala. Mnogi so orientacijo tudi šele iskali, ker so jih zmedle laži, s katerimi so dezerterji hoteli prikriti svoje skoke in njih prave vzroke. Danes je jasno. Ljubljana ve: Samo dva nasprotnika sta resna: J DS in klerikalci. J DS je stranka Ljubljane, SLS pa sovražnica mesta, sovražnica naroda. Vse drugo opravlja izdajalsko službo. Zajednica, ki naj bi pomagala bolnim osebnim ambicijam Jelačina, Kneza, Jadranske banke, si je kupila enesesarje, SLS si je kupila komuniste. Bernotovci so za političnega pikola. Za klerikalce imajo vse skupine neprecenljivo vrednost, — one pomagajo njim ali direktno, kakor komunisti, ali indirektno, s tem da skušajo slabiti nas. To vidi danes vsakdo. Zato se je večina Ljubljane že odločila, kako bo volila: Demokratsko!
Naši shodi.
Danes v ponedeljek ob pol 8. zvečer pri Raci za šiško!
Danes v ponedeljek ob 8. uri zvečer za severni del Dvorskega okraja (okolica pošte) pri Slonu, zadnja gostilniška soba. Govori prof. dr. Vidmar, nosilec liste J DS.
V torek zvečer ob 8. uri v hotelu Štrukelj sestanek naprednega političnega in gospodarskega društva J DS za kolodvorski in šentpeterski okraj. Govorijo dr. Kramer, dr. Puc in drugi. Somišljeniki obeh okrajev, pridite polnoštevilno!
Včeraj se je vršil naš shod pri Mokarju na Barju (Ižanska cesta). Ker Zeleni kader prireja zadnji čas le pogoreto-shode, je to pot sklenil, da nam bo našega razbil. Z dvema fijakerjema in enim avtomobilom se je na račun Jadranske banke pripeljalo 15 zajedničarskih agitatorjev vinskoginjenih iz Ljubljane na Barje. Domačih zborovalcev je bilo 43. Predsedoval je g. Grčar, govorila sta dr. Puc in Kramer. Dr. Puc je v poldrugournem govoru očrtal naša stremljenja in naloge ter podal točno sliko borbe, v kateri se nahajamo, povedal pa je tudi zajedni-čarskim reprezentantom kar jim gre, ob burnem pritrjevanju domačinov, ki so tudi zahtevali od vsiljencev odgovora, l.)zakaj ni Trillerja ali Ravniharja prej nikdar na Barje in 2.) zakaj pa prihajajo njuni hlapci na vozovih in pijani motit. Konstatiralo se je, da je vodja zajedničar-ske ekspedicije Zupan od Jadranske banke in njegov brat, ki so si ga naročili iz Maribora, da tu opravlja volilno službo. — Vse te konstatacije so „Jadrance“ tako podžgale, da se je eden celo k besedi oglasil. Vezal je otrobe in je dobil svoj odgovor, nakar so se izletniki zopet odpravili, da prespijo svojega vinskega in zajedničarskega mačka.
Klerikalni shod iv Unionu. Rdeči letaki, lep dan, nedelja, radovednost, agitacija. Vse to je privabilo v Union skoraj 1000 ljudi vseh strank, iz previdnosti in da bo več, so klerikalci pripeljali tudi ženske in okoličane nevolilce. Starejša skupina SLS je ostala doma. Komunisti so poslali močan oddelek za reprezentacijo — na svoj račun pa ni prišel nikdo. Shod je potekel dolgočasno, nekako mrtvo. Od časa do časa so govorniki metali z demagoškimi frazami okrog sebe, pa so kmalu omagali. Videlo se je: ljudje so siti vedno enake melodije o režimu itd., ko pa je klerikalna politika tako prozorna in obenem taktično tako jalova! Ljudje so zapuščali shod pred časom, ker se vidi, kako upada nekdaj vsemogočni klerikalizem, da mu danes tudi takšne demagoške pri-
reditve in zveze Več ne pomagajo. Gosar, Smodej in Remec so bili zato tudi poparjeni, še bolj pa poslušalci, ki se jim je še ves dan zehalo.
Še en dokument za dezerterstvo dr. Ravniharja»
Leta 1907. je dr. Ravnihar prvič skočil iz Narodno-napredne stranke, predhodnice sedanje Demokratske stranke. Takrat je streljal nazaj na dr. Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja in dr. Trillerja ravnotako kot strelja danes nazaj na dr. Žerjava, dr. Kramerja, dr. Puca in druge. Splošna sodba je bila takrat, da je postal dr. Ravnihar uskok iz častihlepnosti ter osebnih ambicij. Programa ni nikdar imel in vse njegovo politično delovanje je vrholilo v sekanju glav osebno mu neljubih oseb, katerim pa nikdar ni dorastel. Leta 1908. so se vršile v Ljubljani deželnozborske volitve. Tedaj šele je pokazal dr. Ravnihar svojo pravo barvo. Dokazal je vso svojo neznačajnost s tem, da je postal kot dezerter kandidat klerikalcev in Nemcev, torej kandidat tistih strank, ki so bile takrat v najhujšem boju z Narodno-napredno stranko. Pri volitvah je sicer sramotno propadel, četudi je dobil, kakor poroča «Slovenski Narod», od 900 300 nemških in 500 klerikalnih glasov. V zadnji številki smo priobčili poziv Šušteršičev, ki je poživljal svoje pristaše k volitvi za doktor Ravniharja, danes pa prinašamo še dokument o tem, kako je takrat nemški volilni odbor v zaupnih pismih pozival na boj za dezerterja dr. Ravniharja. Ta dokument, ki ga je takrat «Slovenski Narod» priobčil,
njegov original pa razstavil v izložbi bivše Češarkove trafike, se glasi takole:
«An die geehrten deutschen Land-tagswähler in Laibach! Der Wahlausschuss empfiehlt den deutschen Wählern unserer Stadt, geschlossen für die selbständigen Kandidaten
Dr. Vinzenz Gregorič,
Landesprimararzt in Laibach
Dr. Wladimir Ravnihar,
Advokaten in Laibach
ihre Stimmen abzugeben. Es gelang uns mit der slovenischen Volkspartei einen Wahlreformvorschlag zu vereinbaren, welcher den Wünschen der Großgrundbesitzer, in deren Vertretung die deutsche Wählerschaft auch ihre Vertreter im Landtage erblickt, nach Möglichkeit gerecht wird.
Wer es mit dem Wohle des Landes ernst meint, der wird seine Stimme für solche Wahlwerber abgeben, die bereit sind, für die vereinbarte Wahlreform einzutreten. Dies trifft bei den beiden empfohlenen Kandidaten zu.
Wir ersuchen die geehrten Wähler, ihre Stimmen auf die zwei namhaft genannten Kandidaten zu vereinigen, deren Unterstützung der deutsche Volksrat für Krain nach reiflicher Erwägung beschlossen hat.
Laibach, 22. Februar 1908.
Der deutsche Wählerausschuß.»
(«Slovenski Narod» z dne 28. fe-fruarja 1908, št. 50.)
«Vnebovpijoče narodno izdajstvo» je takrat temu pisal «Sloven. Narod» in povedal, da takšen človek ne spada na čelo važnih naših organizacij.
Vidi se, da je Ravnihar svoje de-zertiranje opravljal vsakokrat temeljito.
Mojstri v politiki dobičkarstva.
Nedeljski «Slovenec» piše, da se drugim strankam, razen klerikalni, «kakšna splošnokoristna naprava zdi nemogoča in če se kdaj katera ustanovi, jo izračunano gotovo skušajo izrabljati v svoje strankarske in osebne k vrhe». Kdorkoli na vsem svetu bi napisal te besede, bi se mu moglo vsaj nekaj verjeti, da je na njih nekaj resnice, samo klerikalci kaj takega ne smejo pisati. Glavni cilj zlasti slovenske klerikalne stranke je dobičkarstvo. Vse, kar je do sedaj ta stranka napravila, je storila le za svoje osebne ali pa strankarske namene. V Sloveniji ni nobenega zavoda, kjer bi se moglo s klerikalci z uspehom skupaj delati, še celo v čisto nacionalnih in humanitarnih organizacijah ne. Starejši ljudje se še lahko spominjajo, kako stališče so zavzemali klerikalci v Avstriji napram «Družbi sv. Cirila n Metoda». Ker ni služila ta velezaslužna samonacionalna in kulturna organizcija izključno njihovim namenom, napovedali so ji bojkot. Ko so bili klerikalci na višku svoje moči in slave, izkoriščali so brez sramu deželni odbor za sebe na prav klasičen način. Kdor ni bil klerikalec, ni dobil pri tem uradu nobene pravice. Vodovodi in ceste so se zgradili le po političnem dobičkarstvu klerikalcev, po tem principu eo se dajale učiteljem
draginjske doklade. Se celo teleta so se premirala po klerikalnem, ali nekle-rikalnem prepričanju njih lastnikov. Ko so prišli klerikalci v Jugoslaviji po krivdi gospodov okoli «Slov. Naroda» do pokrajinske vlade, sicer niso mogli nadaljevati režima prejšnjega deželnega odbora, a izbili so iz situacije, kar so mogli. Ena njihovih glavnih političnih dobičkarstev je bila ta, da so na nezakonit način obremenili državno blagajno s tem, da si ji obesili na vrat neštete nune, za katere država plačuje velikanske plače. Na Koroškem smo izgubili plebiscit največ zaradi strašne korupcije, ki jo je uganjala klerikalna stranka v teh krajih. Pristaši klerikalne stranke na Koroškem so takrat živeli kakor v raju. Pojem občekoristno-sti pozjnajo klerikalci samo takrat, kadar menijo, da lahko za sebe reklamirajo bonitete, ali pa takrat, kadar potrebujejo občekoristno firmo za svoje izkoriščanje. Znano je, da so usmiljenke celo slepski zavod zlorabljale v svrhe dobičkarstva svojega reda s tem, da so pri uradih izvabljale s slepimi otroci posebne dobrote, ter jih nato na goljufiv način porabljale za svoje zasebne namene. Za klerikalce bi bilo previdnejše, da bi «Slovenec» ne načel poglavja o političnem dobičkarstvu.
Klerikalci so kapitalisti, komunisti, socijalisti in antikristi, samo če jim to kaže in nese!
Volilna skrinjica
«Jutro» ima mlade. Tako nas je pozdravil starinski «Narod». On mladih že več ne more imeti.
Štiri milijone je JDS dobila za volilni fond. V soboto je to tajnost odkrila «Bankoslavija», popoldne jo je prepisal «Narod». Posledice so bile strašne. Delnice «Zajednice» (po Pleteršniku: Zajed-nica-Schmarotzertierchen) SO' zaradi te vesti silno padle, za celih 100 odstotkov. V nedeljo so se neprestano javljali pri centralnem volilnem odboru JDS zajed-
ničarski agitatorji in povpraševali, Če res mi — bolje plačamo.
Uniforma. V soboto zvečer so zajed-ničarski generali na predlog športnika Francita soglasno sklenili, da se osnuje zajedničarska fašistovska organizacija. Člani Z. F. O. bodo imeli bele srajce v znamenju nedolžnosti, sredi prs sliko žabe, simbol energije, hlače žolte ..., za klobukom zajčji rep znak dezerterjev. Na dan volitev in za purgarske večere je predpisan zelen frak. Komandant bo Ravnihar, blagajnik Jelačin, Deržič bo pa igral d’ Annunzija in bo nosil kot častno znamenje košato pavovo pero.