CFIJE, 1. JUNIJA 1972 — šTFVTfKA 22. — X\VT — Сепч 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PRIČAKUIEMO VAS KOT BRATE, SESTRE Prihod vlaka »bratstva in en J titüsti« z našimi dragimi gosti in gostitelji iz Srbijo pi-ičakujeino na celjskem ob- močju 6. junija. V pričako- vanju naših draiïîh bratov in sester — gostiteljev naših iz- gnancev v Srbiji, ćutimo ve- liko radost in nemir, saj se ponovno živo spominjamo na težke čase izpred tridesetih let, ko so naši izgnanci dobi- li svoj novi dom v domovih naših dragih in težko priča- kovanih gostih iz Srbiji- Ob pregonu nasili rojakov v Srbijo se je okupator krep ko uštel, misleč, da bodo iz gnanci preganjanim in oropa- nim srbskim družinam v ne zaželjeno breme, -tla ho to povzročilo sovraštvo in raz- kol med Slovenci in Srbi. Uštel se je, ker ni poznal resnične bratske ijnb«~^zp.i, ki vež-a med seboj jugoslovansko narode. Ta ljubezen se je v borbi za obstoj še bolj okre- pila in se tudi v polni meri odrazila v bratskem spreje mu naših pregnancev v Sr bi ji. Naši pregnanci so v vSrbiji našli svoj dom. Bili so spre- jeti kot enaki med enakimi Če je bilo kruha za domače, ga je bilo tudi /a naše. pre- gnance. Resnično bratstvo in prijateljstvo se je tudi takrat odrazilo v polni meri. Ob razmišljanju na tiste čase obujamo spomin»^ ter se zavedamo, da smo našim dra- gim gostom veliki dolžniki. Ves-?li zaradi skorajšnjega srečanja se pa ludi bojimo, da poleg ostalega ne bomo sposobni nuditi toliko iskre- ne bratske ljubezni, kot so jo bili deležni naši izgnanci pri njih. Zavedamo se, da edino z resnično bratsko ljubeznijo lahko plačujemo naš dolg nekdanjim gostiteljem naših izgnancev, zato oomo storili vse, da bodo naši gostje take ljubezni tudi deležni Najbolj se bomo našim pri- jateljem iz Srbije oddolžih. če bomo skrbeli, (ia hoda tu- di mlajši spoznali njihova velikodušna dejanja. Ce no- do tudi oni nadaljevali tradi- cijo Itaravane bratstva in enotnosti v spomin in zahva- lo na vse dobro-ts, .storjene našim pregnancem in za na- daljnjo krepitev bratstva in enotnosti. Dragi prijatelji iz Srbije, težko pričakujemo vaš prihod in želimo, da vas ne sprej memo kot goste, pač pa, kol brate in sestre! \ si občani celjskega območja, kjerkoli bosie hodili ali bivali, vam, drugi prijatelji iz Srbijfi, iz- rekajo iskreno dobrodošlico in prijetno bivanje pri nas! Jože Kos OTROKOM VSEGA SVETA v soboto zvečer je bila v SNG v Celju kul- turno zabavna prire- ditev pod naslovom »Otroicom vsega sveta«. V triumean programu so so- delovali pevci, Igralci, pr- valci ljubljanskega baleta, ansambel Nove zvezde ter ansambel žabe pod vodst- vom Edi j a Goršiča. Od pevcev so nastopili poleg dcmačiiia Ota Pßst- nerja še Edo Krišjak, Na- da Sevšek, Majda Sepe ter mlada, obetajoča Ceijanka Renata Rogeljšek. S svojo pesmijo, zmagovalko Ev- rovizije, je navdušila ob- činstvo tako, da je morala priti ponovno na oder in Jo še enkrat zapeti. Maj- aa Sepe se je od pevcev povabilu najraje odzvala. Povedala je, da že dolgo Ш bila v Celju in da ji bo ta nastop ostal V naj- lepšem spominu. Prireditev »Otrokom vse- ga sveta« je organizirala medobčinska konferenca klubov OZN Celje, v po- častitev 15. letnice obstoja teh klubov. Ves denar, pri- dobljen s pomočjo te pri- leditve, je namenjen rev- nim otrokom Vietnama in Sudana. Seja sveta osmih občin celjskega območja Pretekli petek Je bila v Slovenskih Konjicah redna seja medobčinskega sveta osmih občin celjskega območ ja, na kateri so obravnavali lanskoletne dosežke na področju gospodarstva. Analizirali pa so tudi gospo darska gibanja v prvem četrtletju tega leta. Kljub velikim uspehom ugotovitve kažejo, da regija v dolo- čenih ozirih zaostaja za dosežki v republiki. Na seji pa so obravnavali tudi aktualne naloge pri akciji za izpeljavo referenduma o združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev. Kljub enotnim stališčem se v Šmarju zavzemajo za to, da bi se v Sloveniji ustanovila enotna rizična skupnost. Člani sveta so obravnavali tudi program razvoja srednjega in višjega šolstva v naši regiji v prihodnjih letih. devalvacije (lani smo imeli celo dve!), nadalje še vedno trajajočo zamrznitev cen, re- striktivne ukrepe za omeje- vanje uvoza in druge ukrepe, ki nujno vplivajo na gospo- darske tokove v tem letu. Trenutno naj akutne j ši pro- blem je zamrznitev cen, ki predstavlja anahronizem, ka- terega posledice bodo hude, če ne bo pravočasno ustrez- nih ukrepov. Med pozitivne dosežke lan- skega gospodarjenja moramo omeniti tudi to, da se je spre- menilo delitveno razmerje med podjetji in družbo, in sicer v korist podjetij. Kljub temu, da je celotni dohodek, pa tudi dohodek po razdelitvi, v regiji poraste!, da se je iz- redno močno povečala amor- tizacija (skoraj vsa podjetja forsirajo odpisovanje visoko nad z zakonom določenimi stopnjami), pa ugotovitve ka- žejo, da regija v določenih pogledih zaostaja. Uresničevanja politike po- licentričnega razvoja v Slo- veniji ni mogoče doseči brez ustreznih denarnih sredstev. Podatki kažejo, da je gospo- darstvo celjske regije veliko manj založeno s krediti za obratna sredstva, kot na pri- mer pet občin mesta Ljublja- ne. Vendar pri tem ne gre samo za absolutne številke, temveč so zgovornejše pri- merjave. Medtem ko ustvari- jo podjetja celjske regije na 100 dinarjev kreditov za obrat- na sredstva 208 dinarjev druž- benega proizvoda, ga ustvari- jo delovne organizacije ob- močja mestnega sveta Ljub- ljane le 185 dinarjev. Še bolj zgovorno pa priča podatek, da dobi ljubljansko gospodar- stvo na 100 din družbenega proizvoda kar 54 din kredi- tov za obratna sredstva, go- spodarstvo celjske regije pa le 47 din. Z manj krediti ustvarja naše gospodarstvo več kot gospodarstvo občin, ki imajo najvišji narodni do- hodek pri nas. In še ena pri- merjava. Gospodarstvo Ljub- ljane ustvarja 31 % slovenske- ga družbenega proizvoda, raz- polaga pa z 41 % vseh kredi- tov za obratna sredstva. Celj- ska regija pa prispeva 11,5% slovenskega družbenega pro- izvoda in ima 11,7 % kredi- tov za obratna sredstva. Ker je komentar nedvomno odveč, naj dodamo le še to, da dobi gospodarstvo celjske občine za 0,3 O/o manj kreditov ža obratna sredstva, kot pa u- stvarja družbenega proizvoda! Ko so na seji obravnavali aktualne probleme letošnjih gospodarskih gibanj, so še zlasti opozorili na probleme nelikvidnosti oziroma pla- čilne nesposobnosti naših podjetij. Vzrokov za tako sta- nje je seveda več. največ pa so krive investicije, še vedno m.očno prisotna inflacijska gibanja in seveda tudi razši- ritev poslovanja, ker podjetja skladno s tem ni.so povečeva- la lastnih obratnih sredstev. Nadaljevanje na 4. strani NI POLICENTRIZMA BREZ DENARJA Mnogi gospodarski kazalci za oceno gibanj v lanskem letu, podobno pa velja tudi za prvo tromesečje letošnjega leta, kažejo na obetajoče oživljanje celotnega gospodar- stva. Vendar pa je potrebno ob analiziranju podatkov upo- števati tudi nekatere okolišči ne, ki situacijo osvetljujejo tudi z druge plati, je na seji opozoril SLAVKO VERDEL, direktor SDK, ko je podajal uvodne misli za razpravo o gospodarskih dosežkih. Upo- števati namreč velja vpliv Nekateri bralci so nas vprašali, če smejo postaviti javno vpraša- nje tudi kakšni ustanovi ali zavodu. Seveda lahko. V uredništvu smo se dogovorili, da lahko vprašanja zastavijo tudi posamezne organi- zacije krajevne skupnosti in druge institucije. Na ta način bo riaše javno kramljanje še boljše. Morda bo zajelo še večji krog zaintere- siranih. Danes smo javno vprašanje namenih komandantu celjske garnizije . V današnjem tedniku smo nekaj več prostora namenili karavani bratstvminu, jim je gimnazijski recitacij- ski krožek pripravil majhen recital, pevski zbor pod tak- tirko Cirila Vrtačnika pa je zapel nekaj pesmi. Po končani slovesnosti smo se pogovarjali z mladimi čla- ni Zveze komunistov. Kaj so nam povedali, preberite v mali anketi. Prav gotovo "pa so se vsi zavedali pomembno- sti trenutka in prepričani smo, da bodo zwesto izpol- njevali raloge, ki so jiim bile zadane, saj so šli v or- ganizacijo s popolno zavestjo in pripravljenostjo. 4IiStt- Niiadi govorijo ПШ DOLŽNOSTI Damjana Drofenik Tomaž Mikac Franjo Bobinac Sprejem pionirjev v Zvezo ■ ''Gladine je nedvomno dogo- ki se ga bodo vedno ra- spominjali. Toda sprejem, l^ko lep in prisrčen, kot je j ^^ nedolgo tega v celjskem I r^fku, ni le lepo doživetje, I® še nekaj več: opomin na ^Ižnosti, ki jih novim mla- jncem nalaga njihova zveza, . ^rati pa je sprejem pomenil ' določene pravice, ki so i '' dobili novopečeni mladin- I ; nj'^šli smo na osnovno šolo j J ; celjska četa« in pobarali ' mladince, kaj menijo ob •^sjemu v Zvezo mladine. f^^AMjANA DROFENIK, 7D . y »Da sem bila sprejeta : Јђђ^^^о mladine, mi vsekakor о^^бо pomeni. Vem, da bom imela več pravic, za- vedam pa se, da bodo od mene več zahtevali. Vse, kar zahtevajo od mene, ni pre- težko, če pa bom kdaj poza- bila, bom pogledala v knji- žico: kaj je moja dolžnost, piše tam,« In še to: Damjana je ena izmed najboljših učenk v 7D razredu, zelo rada ima šport, rada pa tudi bere. TOMAŽ MIKAC, prav tako 7D; Že prej, pred sprejemom, sem bil tajnik pionirske orga- nizacije, sodeloval sem pri Kurirčkovi pošti. Rdečem kri- žu, nabiral sem kostanj in star papir, pomeni torej, da mi delo ni neznanka. Kar se tiče Zveze mladine: dolžno- sti se popolnoma zavedam, ker jih tudi poznam.« To- maž igra na violino in smu- ča. FRANJO BOBINAC, 7D je že star znanec naših strani, pa smo ga kljub temu pov- prašali o njegovem mnenju: »Ker smo seday za stopnjo više, bomo morali pomagati mlajšim tovarišem. Navajen sem dela in mislim, da mi ne bo težko, če zahteva organi- zacija od mene delavnost. Naše udejstvovanje je mno- gostransko. Vsi, ki tukaj od- govarjamo na vprašanja, de- lamo v leni od organizacij, vsak izmed nas pa ima sko- raj gotovo še svoj hobi. Vsi pojemo v šolskem zboru, ki je bil na občinski pevski re- viji najboljši, radi se učimo, tu in tam pa krepko popri- memo pri priložnostnih akci- jah.« mst 4. stran NOVI TEDNIK St. 22 — 1. junij 1972 Nadaljevanje s /. strani Največ pozornosti v raz- pravi je bilo posvečeno pred- videnim gospodarskim ukre- pom, še zlasti pa predlogu za- kona, da bodo s 1. julijem vse delovne organizacije, ki bodo blokirane, morale izplačevati 90 O/b lanskoletnega povprečja osebnih dohodkov. Ta ukrep bo za marsikatero podjetje silno neprijeten, zato so skle- nili, da naj SDK v roku ene- ga tedna pripravi seznam podjetij, ki bi se jim znalo kaj takega primeriti. Gre namreč za to, da bi v teh delovnih organizacijah pravo- časno ustrezno politično ukre- pali. Sicer pa smo o tej pro- blematiki v našem časniku že pisali. JE ENOTNOST VPRAŠANJE? Direktor zavoda za socialno zavarovanje Celje, Milan LO- ŠTRK je obrazložil trenutni potek akcije za izenačitev pra- vic zdravstvenega zavarova- nja kmetov in delavcev ter izvedbo referenduma, ki je predviden v mesecu oktobru Ugotovljeno je bilo, da trenutno teče druga faza pri- prav, to je razprave na nivo- ju občin, da pa bo po 10. juniju razprava stekla že v delovnih organizacijah. Naj- prej naj bi do tega vprašanja zavzeli stališče sindikati, nato pa bodo svoje rekli tudi sa- moupravni organi. Glede na to, da so bila do tega izred- no pomembnega vprašanja že predčasno zavzeta enotna sta- lišča (drugače tudi biti ne more!) pa je tembolj prese- netilo stališče šmarskih sindi- katov, ki so menili, da je sedanji trenutek najbolj ugo- den, da se v SR Sloveniji formira enotna rizična skup- nost. Zato so proti temu, da se združujeta sklada le v okviru našega območja, kar pomeni, da bi v bodoče še vedno obstajalo več rizičnih skupnosti. Kaj več od tega, da bodo šmarčani, če bodo pri svo- jem stališču vztrajali do kra- ja, povzročali le težave, prav gotovo ne bodo dosegli. Kaj- ti ravno združevanje obeh se- danjih skladov za zdravsve- no varstvo v enoten sklad po posameznih območjih je po- membna etapa na poti k eno- tnemu nacionalnemu zdrav- stvenemu varstvu. Ce šmar- čani mislijo, da bi v primeru enotne rizične skupnosti denar kar masovno pritekal tudi v njihovo občino, potem so ver- jetno v hudi zmoti! Stališče sveta osmih občin je bilo izrečeno že na pred- hodnih sejah. Glede na stali- šče šmarskih sindikatov pa je bilo sklenjeno, da bodo posamezne probleme enotne- ga nastopanja rešili na pose- bnem posvetovanju, ki bo v Šmarju š v okviru druge fa- ze priprav na referendum. Na seji so navzoči govorili tudi o obeh predlaganih va- riantah za zbiranje dodatnih sredstev oziroma za poveča- nje prispevne stopnje. Gre za približno milijardo in 244 milijonov starih din, kolikor je potrebnih, za izenačitev razlike glede na pridobljene pravice kmečkih zavarovan- cev. Dekončna odločitev še ni bila sprejeta. Kot dodatek k predložene- mu dnevnemu redu so na se- ji sveta osmih občin obravna- vali tudi predlog srednjeroč- nega razvoja srednjega in vi- šjega šolstva v celjski regiji. Obrazložitev je podal profe- sor JOŽE MAROLT, podpred- sednik celjske občinske skup- ščine. Več o predvidevanjih tega načrta orihodnjič. BERNI STRMCNIK Z. DRAGAN ODLIKOVAN Na ponedeljkovi seji komi- teja občinske konference ZKS Celje je Štefan Korošec, sekretar komiteja, podelil Zvonetu Draganu, predsedni- ku komisije za družbeno eko- nomske odnose pri CK ZKS, odlikovanje red zaslug za na- rod s srebrno zvezdo, s kate- rim ga je za dolgoletno druž- beno in politično delo odli- koval Josip Broz-Tito. ZK in gospodarstvo PREMALO JE POVEZAVE v ponedeljek ;e komite ob- činske konj er enee ZKS Ce- lje obravnaval gospodarska gibanja v celjski občini v letu 1971 in rezultate prve- ga trimesečja 1972. Ne gle- de na enotnost ocen o ugod- nih oziroma zadovoljivih re- zultatih lanske aktivnosti celj- skega gospodarstva in ne gle- de na določeno bojazen, ka- ko bo gospodarstvo končalo letošnje poslovanje, moramo iz razprave povzeti ne sta- tistične primerjave, ampak nekaj drugih bistvenih razmi- šljanj. Predvsem zato, ker je tudi na seji komiteja sto- pala v ospredje trditev, tako so menili nekateri gospodar- stveniki. da nestabilni eko- nomski sistem, da torej naj- bolj zunanji faktorji vpliva- jo na sorazmerno neugoden položaj celjskega gospodar- stva, na njegovo relativno za ostajanje. Zvone Dragan, ki je tudi opozoril na vpliv širših eko- nomskih gibanj, pa je usme- ril razpravo v razmišljanje o tem. kaj celjsko gospodar- stvo samo zmore. Ob upo- števanju realnosti sedanjega gospodarskega trenutka in po- ložaja Celja v njem. Menil je, da splošne pri- merjave o gospodarskih gi- banjih malo povedo Vsaka organizacija združenega de- la bi morala razčleniti tudi gibanje produktivnosti, eko- nomičnosti proizvodnje in rentabilnosti, ugotoviti torej interno podjetniško akumula- tivnost, spremljati trg in ugo- tavljati primernost proizvod- nega programa ipd. Pri tem je poudaril, da celjsko go- spodarstvo vendarle v zad- njih letih doživlja kvantita- tivni in kvalitativni vzpon (napori Cinkarne m zelezar. ne. Zlatarna, Aero, Metka, To. per idr ) Zlasti to mora g^^ spodarstvenike spodbujati bodo iskali svoj prostor ^ načrtovani slovenski gospo, darski strukturi. Zvone Dtq. gan je izpostavil nekaj nepo, srednih nalog celjskega go. spodarstva: močnejša ekspa% zija nadpovprečnih organizo, cij, integracijsko povezovanja in poslovno tehnično povezo vanje v občini, regiji in Sit še, večja stopnja povezovanj z bančniki, upoštevanje гпи nosti in znanstvenih dosel kov, kadrovska obnova in po, vezanost med vodilnimi ka- dri v občini, aktivnost gospa darstvenikov pri oblikovanj dolgoročnega koncepta razv^ ja gospodarstva in pri iskC' nju novih proizvodnih razvoj, nih programov. Samoorganiziranost gcspo. darstva in njegova večja vh ga v oblikovanju širših eko- nomskih odločitev bo dak dvoje: integrirala bo prizade- vanja za hitrejšo rast, spod, budila pa bo lahko tudi učin- kovitejše odpravljanje nelo- gičnosti v našem ekonom skem sistemu in v ekonom- ski politiki. Seja komiteja občinske kon- ference ZKS Celje je poka zala, da mora celjsko gospo- darstvo spoznati življenjske nujnost o večji notranji po- vezanosti in organiziranosti. Samo to mu bo omogočilo možnosti za večji prodor nav- zven za močnejšo rast J. VOLFANL Kulinarični teden Po kratkem predahu bo letošnji kulinarični teden zaživel v polni vsebim in Dbsegu. Medtem, ko smo imeli lani samo kulinarič- ne dni v gostinskih obra- tih, bo letošnji spored iz- polnila tudi razstava. Začetek tako imenovane glavne turistične sezone bo oznanil kulinarični te- den. Za letošnjega lahko rečemo, da so ga pripravi- li v drugačnem vzdušju kot prejšnje, gostinski de- lavci so namreč pokazali več zanimanja zanj. Skoda le, da te tradicionalne go- stinsko turistične priredit- ve ne zajamejo celotnega območja, kajti turizem je težko zapirati v meje in na posamezne sektorje gostinske dejavnosti. Na- vzlic tej misli, je letos veliko bolje kot je bilo, zlasti pa je več zavzetosti. Poleg Celja bodo v kuli- narični teden vključeni še Velenje, Rogaška Slatina in Dobrna. Povsem izosta- la je Spodnja in Gornja Savinjska dolina in še ne- katera druga območja, ki bi lahko prav tako lahko prispevala k uspehu iz- redne pobude. Prireditve se bodo zače- le jutri, 2. junija in bodo trajale do 10. t. m. Tako bodo jutri ob 11. uri od- prli v domu .TLA v Celju kulinarično razstavo, po- poldne ob štirih bo po ceHskih ulicah povorka dijakov celjske gostinske šole Pomembno bo tudi posvetovanje srostinskih in turističnih delavcev v to- rek. 6 tunija ob desetih dopoldne v hotelu Мегх. Vsi ostali dnevi pa so re- zervirani za kulinarične specialitete v nekaterih celjskih gostin^^kih lokalih pa tudi v Velenju. Rogaš- ki Slatini in Dobrni V teh lokalih bndo s posebej izbranimi in pripraviieni- mi ledili postregli od 12. do 21. ure Gostinci obe- tajo presenečenja! Šentjur pri Celju SAMOPRISPEVEK CESTAM v teh dneh potekajo v šent- jurski občind razgovori pred- stavnikov družbeno pKJlitič- nih organizacij in občinske skupščine s predstavniki kra- jevnih skupnosti in organi- zacij o krajevnih problemih. Razgovori so že bili na Pla- nini, Ponikvi, Dobju in v Loki. Gre za čimbolj pristen kontakt in spoznavanje ter za dogovore o reševanju vseh aktualnih problemov različ- nih krajev. Poleg tega se po- govarjajo tudi o združitvi za- varovanj oziroma o bližnjem referendumu, o vprašanjih splošnega ljudskega odpora, predvsem pa o no posameznih krajih, saj bi lahko le na ta načm, ob tolikšnem pomanj- kanju sredstev in takšnem stanju cest le te uredili s po- močjo občanov. Tako se na Ponikvi že dalj časa dogovarjajo za uvedbo samoprispevka za izgradnjo ceste Sele—Ponikva. O tem bi se naj odločili občani 11. junija. Na Planini so se domačini dogovorili za dokončno ure- ditev okolice osnovne šole, svečana otvoritev šole pa naj bi bila 25. junija. Na Dobju bi radi kulturni dom. Enotna želja vseh ob- čanov bo verjetno urestfiiče na, potrebno bo le poiskati novo lokacijo, saj je predvi- dena »padla v vodo«. V Loki m več temnih ob- lakov. Odločna zahteva ob- čanov, da štirirazredna šola ostane, bo skoraj gotovo uresničena. Kot smo neurad nO izvedeli, že potekajo razgo- vori o tem na občinski skup ščini. Potrebno bo le zagoto- viti sredstva za adaptacijo. Razgovori v ostalih krajih bodo še v tem mesecu in v začetku prihodnjega. M. S. PODELITEV PRIZNANJ Ob Dnevu mladosti je ob- činsko vodstvo zveze mladine konjiške občine podelilo pi- smena priznanja posameznim mladinskim aktivom, mento rjem in društvom Od mla- dinskih delavcev so priznanja prejeli: Nada Bučar, Roma- na Vipotnik, Majda Lubej, Vlado Delovič in Franc Pod- grajšek. Od mladinskih mentorjev pa so dobili priznanja: Emil Lah iz Zreč, Marija Otorepec iz Loč, Jože Kokot iz Sloven skih Konjic, Oto Marinčiič iz Vitanja in Tadeja Majau iz Slovenskih Konjic. Med mladinskimi in šport- nimi organizacijami pa so dobili priznanja mlad'nski ak tivi v Tepanju, Zbelovem, v Kostroju in nogometni klub Dravinia, ki je vključil v svo je vr.4te večje število mladine. ZA POKAL »SNEŽNIK Preteklo nedeljo so se mla- di celjski planinci udeležiL II. republiškega tekmovanja za pokal Snežnik, ki je bilo ie tos posvečeno 25-obletnici рг; ključitve slovenskega primor- skega ozemlja Ч Jugoslaviji Celjani že vrsto let sodeluje jo na vseh orientacijskih te kmovanjlh, ki jih organiEi rajo planinska društva, tokrs pa so tekmovali v clansË konkurenci, ш sicer s trem ekipami: Celje i, II m III Te ekipe so vključene tud v republiško orientacijsko i go, ki je bila ustanovljen preteklo leto. Kljub zapadlf mu snegu tekmovanje ni bii ovirano in so bili dosežei lepi rezultati. Tako so Celjai osvojili izmed dvaindvajseti članskih ekip 2., 4. in 8. in- sto. MAJCEN DANIE Naši znanci PIŠE: IVI. SENICAR ŽIVETI V SLOGI šentjurska šola je po združitvi z nižjo gimnazi- jo postajala iz leta v leto večja. Priključili so še po- družnici Blagovna in Ka- lobje, posebni oddelek, glasbeno šolo in otroški vrtec. »Vse to zarada enotne uprave, kajti to je precej ceneje,« je povedal ravna- telj Rečnik. »Z vsem tem pa se je sorazmerno veča- lo tudi delo oziroma dodž- ncsti upravitelja. Septemb- ra letos bo dvajset let, kar vodim šolo v Šentjurju.« Dolga je doba dvajset let. Dve desetletji. Vsesko- zi na enem delovnem me- stu, živa priča dvajsetih generacij, ravnatelj'očetov in otrok. Niso se menjali samo o- troci. Tudi učitelji. »V tem obdobju se je menjalo na šoli mnogo kadra. Mnogi so odšli v Celje, kjer učijo še danes. Bil sem zadovoljen z nji- mi. Vedno sem gledal na to, da bo v koiektivu vla- dala harmonija. Jasno, po- vsod pride do manjšJh razprtij, potem pa v redu delajo naprej. Pri večjih kolektivih se rado zgodi, da se formirata dva ali ce- lo več taborov. Tako lahko postane delo neznosno. Spomnim se, da smo se enkrat močno skregali. Pri uvajanju družbenega sa- moupravljanja, ko so ne- kateri mislih: tako, zdaj si bomo pa talali, kot že- limo.« Vseskozi je Ernest Reč- nik gledal, da bi čim bolj demokratično vodil šolo, ni pa se ustrašil tudi uda- riti po mizi. Vseh dvajset let v Šent- jurju je bogato preprede- nih z njegovim delom na kulturnem in političnem področju. Kar petnajst let je vodil moški pevski zbor sklada- teljev Ipavcev. »Nato sem dobil nasled- nika — Edija Goršiča, ki je zbor še oplemenitil. Ve- sel sem, da je prišel zbor v tako dobre гоке. Nekoč smo imeli ogromno nasto- pov, spevoiger, veselih ve- čerov, sneniali smo tudi za RTV LjuDijana. Vsako le- to pa sem jiii popeljal na iziet, laKo da smo si prak- tično ogledali vso Sloveni- jo. Res, veuko veselje sem miel s tem delom.« Toda, star 51 let, je prav- zaprav prenehal z delom na kulturnem področju. Ni bilo več časa. Vpisal se je namreč na filozofsko fakulteto, oddelek pedago- gika. Leta niso bila ovira. V naslednjih štirih letih je končal prvo stopnjo. Kot ravnatelj, razumlji- vo, je bil ves čas aktivno vključen v družbeno živ- ljenje razvijajočega se Šentjurja. Zadolžitev aii funkcij je imel nič koliko. Od predsedniiKa sveta Svobod, tajnika lovskega društva, predsednika pro svetnega društva do od boriiiica občinske skupšči- ne. Vse to zunaj pokiica, zunaj delovnega mesta, na katerem je opravil nešte-to pogovorov à starši svojih maičkov. Ti so vedno radi prmajah k njemu, po na- svet, po tolažbo, zaraai prijazne besede. »Leta so tek^a. Lahko rečem, da smo veliko na rediii. Res, lahko bi b.i kdo drug na mojem me- stu. Morda bi bil slabs:, m.orda boljši, kdo ve. To- da Ob pogledu na preho- jeno pot vidim precej u spehov. Zaradi ljudi. Do- brih ljudi, kot so šenitjur- čani.« (Prihodnjič konec) St. 22 — 1. iunij 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Bralci pišejo ŠE VEČ O ZDRA- VILNIH ZELIŠČIH Tudi v naši hiši imamo naročen vaš časopis No- vi tednik. Zelo mi je všeč. Rada prebiram pisma bralcev. Posebno mi je bi- lo všeč, ko ste objavili zidravilna zelišča, saj teh mnogo raste okrog naših domov. Kmet se bo moral po- svetiti domači medicini, ker so zdravila v lekarnah predraga, pa še prispe- vek za socialno zavarova- nje je. Prosim odgovor: kako plačujemo kmetje prispe- vek za socialno zavarova- nje? Od davčne osnove ali Od članov v skupnem go- spodinjstvu? J. Hladin, Zagorje 72, Lesično Odgovoriü Vprašajne bomo poslali Komunalne- mu zavodu za socialno za- varovanje in prihodnjič objavili odgovor. ZAVOD ODGOVARJA Na vaš dopis z dne 18. 5. 1972 v zadevi pisma bral- ke Hladin J., Zagorje 72, p. Lesično, odgovarjamo naslednje: Za leto 1972 je skupšči- na kmečke skupnosti za kmečke zavarovance pred- pisala »kombiniran« pri- spevek, in sicer v višini 23 odstotkov od katastr- skega dohodka in 430,00 din pavšala na kmečko go- spodarstvo. Ob takih pri- spevkih je enako zavaro- van vsak kmečki zavaro- vanec, brez obzira na to, kakšen je katastrski do- hodek od njegovega pose- stva in brez obzira na šte- vilo družinskih članov na posestvu. Lani pa je bil predpisan del prispevka v enakem znesku na zavaro- vano osebo (družinskega člana). To pa so močno kritizirali tisti, ki imajo številne družine. Letos so torej številne družine »na boljšem« kot lani. Za vsako predpisano zdravilo pa plača polovico stroškov (50 o/o) skupnost, drugo polovico pa tisti, ki zdravilo dobi. V teku pa je postopek, da bi naši skupnosti glede zdravstve- nega varstva pravice de- lavcev in kmetov popolno- ma izenačili. Ce bo refe- rendum v jeseni uspel, bo- do tudi v naši skupnosti prihodnje leto delavci in kmetje izenačeni pri teh pravicah. Pomočnik direktorja dr. Aleksander Hrašovec MOŽJE IZKO- RIŠČEVALCI? Več dopisov z gornjim naslovom smo brali zad- nje tedne v Novem tedni- Ш. Kaj bodo pa rekli bral- ci k temu primeru? Reci- mo. da se je zgodilo nekje na Kozjanskem. Mož hodi na »šiht«. kjer ima v že- lezarni precej težko delo m tudi lep zaslužek De- nar, ki ga zasluži, brez pridržka izroči ženi. 2ena in hčerka—šolarka razpo- lagata z denarjem, kakor hočeta. Pred možem je denar skrit in mu ga žena ne da niti za zdravnika. Ubogi mož mora pri so- sedih prositi, če mu je lenar potreben. Toda ko je treba vrniti, mora vzeti 'Z plačilne kuverte. Potem je pa spet ogenj v strehi, ker se denar v kuverti ne ujema s številom, ki je lapisano na ovojnici. Vrhu vsega pa ima žena še sumljivo prijateljstvo z nekim sosedom, če ji njen mož kaj ugovarja, je te- pen. Ne tepe ga samo že- na, ampak celo hčerka. Kaj je čudno, da je mož že čisto ob živce in v svo- jem obupu popije preveč alkohola; sicer ne v go- stilni ampak pri sosedih? Nekateri ljudje pravijo, da ga le naj tepe, če se pusti, roda, če mu najprej uniči živce z nenehnim zmerja- njem in ljubosumnostjo, je oslabljen cel organizem. Morda bi morali tudi v šoli vplivati na hčerko, ki ima pri materi tako vzgo- jo. Pa organizacije bi naj v takem primeru posredo- vale, ker se uničuje živ- ljenje moža v najboljših letih. No, ali je ta mož tudi izkoriščevalec? T. Š. RUŠEVINE V RO- GAŠKI SLATINI Daleč naokoli je pozna- na vila Sartenovič v Ro- gaški Slatini. Do nje vodi več stopnic, pred stavbo pa je dolgi podporni zid, ki grozi mimoidočim. Dne 15. 5. 1972 v poznih večernih urah se je že tretjič porušil večji del zada. Več kubičnih metrov kamenja je zdrvelo na ce- sto in progo. Velika sreča je bila, da ni bilo takrat nobenega vozila na cesti. Ker v tistem času ni bilo nikogar v službi na želez- niški postaji v Rogaški Slatini, sta pred prihodom vlaka kamenje zvalila s proge Hilda Jerič in Franc Tumšek, sicer bi prišlo do katastrofe. Velika gmota kamenja še sedaj leži ob progi in ob cesti, razvaline pa ka- žejo lep videz zdraviliške- mu in turističnemu kraju, ruji gosti, ki hodijo mimo laše stavbe v hotel Ljubi- jo, se zaustavljajo, opazu- jejo in fotografirajo raz- valine. Nas stanovalce je sram. kajti nas hodijo mimoido- či spraševat, kaj se je pri- petilo. Takoj smo obvestili direktorja stanovanjskega podjetja Alojza Krivca, ki upravlja s stavbo in oko- lico, vendar še do sedaj ni bilo nikogar v našo bližino. Poleg tega je stav- ba, v kateri živi 11 strank, dotrajala, streha prepušča, omet je odpadel, z zadnje strani nam je stanovanj- sko podjetje podrlo stop- nice, drugih nam niso zgradili Otroci so na tem dvorišču v nevarnosti Dve leti že opozarjamo direk- torja Antona Krivca, da nam uredijo stavbo in o- kolico, vendar se podpor- ni zid še naprej podira in stavba propada. Sedaj smo se obrnili na Občinsko skupščino Šmar- je pri Jelšah in upamo, da bodo vplivali na stano- vanjsko podjetje. Poleg te- ga smo tudi primorani pi- sati na sodišče, da bomo tako dosegli svoje osnovne stanovanjske pravice. Vsi stanovalci te stavbe vas prosimo, da nas ob- išče novinar in se bo o zadevi sam prepričal. Predsednik hišnega sveta Rogaška Slatina št. 74 Slavko Jerič KO BI FOVŠIJA GORELA ... Nedavno sem govoril s Terezijo Frece iz Skamic v Dobju, ki mi je pripo- vedovala čudno zgodbo. Ne morem je pozabiti in je prav, da pride v časopis. Naj še tudi drugi vedo, kaki ljudje živijo v vasi škarnice. Pred nekaj leti so napeljavah oziroma de- lali vodovod v Skarnicah, in sicer treh gospodarjev. Kakor je pravila Terezija Frece, so tudi njo obve- stili, če hoče pristopiti k akciji in plačati 100.000 starih dinarjev. A kot za- četnika oziroma mlada go- spodarja nista imela de- narja, da bi plačala takrat sto starih tisočakov, ker mož Ivan ni takrat zaslu- žil več kakor 30 tisoč sta- rih din. V treh letih sta si s skromnim zaslužkom moža postavila novo hišo in si napeljala elektriko. A lansko leto sta se odlo- čila, da bi si napeljala vo- dovod. Voda oziroma vo- dovod pa gre okrog 90 m od njune hiše, kakor mi je pravila Terezija. Šla sta do vseh pet gospodar- jev, ki imajo vodo, in jih lepo prosila, da naj dovo- lijo napeljati vodo iz nji- hove cevi, ker je višek vode še za domačije. Ob- ljubila sta jim plačati vsa- kemu po sto starih tisoča- kov, se pravi 500.000 starih din. A so vsi ogorčeno iz- javili, da ne dajo vode za nobeno ceno, čeravno jim teče- preko zbiralnikov, saj oni ne bi bili nič pri- zadeti. A kljub temu, da jo niso dali oni, ko je Terezija napeljala z druge strani na električni pogon, pa ji fino teče. A jaz se čudim, da je na svetu to- dko fovšije. Mislim po svo- ji zdravi pameti, da ti ljudje niso drugega vredni kot maščevanja. Kakor sem bral v Kmečkem gla- su v rubriki Ljudje med sabo o nekem skopuškem kmetu, ki ni imel nikoli dosti zemlje, so mu, ko je umrl, iz cele vasi vsi go- spodarji pripeljali na grob vsak po en voz zemlje, da bi jo imel dosti. Pa tudi tem kmetom bi prinesel oziroma pripeljal vode, da bi se jo grdo napili. Zvesti bralec iz Dobtja NA TITOV ROJSTNI DAN Vljudno vam spK)ročam, da je moja hčerka Kar- men Veler rojena 25. 5. 1971. Slišala serri namreč po radiu plemenito ob- vestilo. Družina Veler, Studence 13, Žalec Odgovor: Še nekateri drugi so napačno razu- meli naše obvestUo. Ured- ništvo je iskalo predvsem tiste, ki so se rodili na Titov rojstni dan pred osemdesetimi leti. Ne gle- de na to, pa smo za vsa pisemca s tako ali po- dobno vsebino hvaležni in jih ne bomo pozabili. MOŽJE SO IZKORIŠČEVALCI ženska enakopravnost! Kako jo poudarjamo in kako polovično jo izdaja- mo! Medtem, ko v javno- sti še nekako gre, čeprav tudi ni vse v redu, so že- ne p>opolnoma neenako- vredne v družinah. Možje so se hitro navadili, da že- ne enako prispevajo k družinskemu proračimu, da bi oni prispevali svoj delež h gospodinj sikemu delu, to pa ne gre tn ne gre. Nesprejemljivo je, če mož reče ženi: »Saj sem TI prinesel drv, pusti me zdaj pri miru!« Ali: »Saj sem TI celo uro pazdl o- troka, kaj bi pa še rada?« Torej, njej vse naredi, njej pazi otroka! Moški nc čutijo nobene odgovorno- sti do gospodinskega dela in vzgoje otrok. To je vse ženina dolžnost! Je pa to čisto navadno izkoriščanje človeka po človeku. Zakaj mora žena prepričevati ali celo prositi moža, naj si tudi sa^m kaj naredi in naj ne čaka, da bi mu ona vse naredila. Odnosi v družini so res stvar moža in že- ne, toda druziba bi jjm morala dati potrebno vzgo- jo, saj je veliko prepirov ravno zaradi dela v gospo- dinjstvu. žene so nerazfK)- ložene zaradi preobreme- nitve, možje pa čutijo nje- no kritiko kot napad na njihovo dostojanstvo, zla- sti, še žene s^ahtevajo od njih naj tudi doma kaj de- lajo. Zato predlagam, naj bd za mladino pripravili teča- je, kjer naj bi jih poučili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok enako dolž- nost za oba zakonca. Naj lïi se nobiin par ne mogel poročiti brez takšnega te- čaja. Stroške naj krijejo mladinci sami, saj bi tudi ne bili tako visoki, če bi imeli tečaj po deset do dvajset parov naenkrat. Prepričana sem, da bi se s tem veLiko izboljšalo in prosim, da na občinah razmislijo o tem. Da bi žene ostale doma, je pa nesprejemljivo, ker bi bil to korak nazaj, ne naprej. A. K. CELJSKE TURISTIČNE RAZGLEDNICE Skoraj vsakdo ve, kako močna panoga gospodar- stva je turizem. Nekatere države sanirajo z dohod- ki od turizma svojo ne- gativno proračunsko bi- lanco. K turizmu spada med drugim tudi izdaja- nje razglednic z vsemi znamenitostmi, ki jih ne- ka dežela premore. Zani- mivo je, da nekatere dr- žave temu posvečajo Lc- redno veliko pvozomosti (zlasti Italija, Grčija, Špa- nija, Francija itd.), ne- katere manj. V drugo skupino spadamo tudi mi. Že večkrat se je zgodilo, da si izletniki po Slove- niji niso mogli kupiti niti ene razglednice, ker jih enostavno ni bilo. Proda- jalec razglednic je pred leti na Muljavi takole od- govoril profesorju, ki je privedel v Jurčičev rojst- ni kraj dijake, pa ni mo- gel dobiti niti ene raz- glednice z Jurčičevo po- dobo ali rojstno hišo: »že pred nekaj tedni so zmanjkale.« Novih ni znal pravočasno nabaviti. To razkriva dvoje: nespo- sobnost in nedelavnost turističnih organizacij, ki so za to odgovorne, pa tudi določeno razvojno stopnjo gospodarstva in trgovine. Koliko turistov v Italiji kupi npr. razgled- nice, ki prikazujejo celo Romea in Julijo, Julijino hišo H balkonom, na ka- terega se vzpenja zaljub- ljeni Romeo, potem njun grob Itd. Nihče v Firen- cah ne pozabi kupiti raz- glednic z Dantejem in Beatrice, z Dantejevo roj- stno hišo, z njegovim srečanjem z Beatrice pri Ponte Vecchio itd. Ne mi- slim naštevati še brezštevil- nih razglednic z umet- nostno zgodovinskimi spomeniki, z zgodovinski- mi osebnostmi in dogod- ki, z mestnimi znameni- tostmi, s posvetnimi in sakralnimi stavbami, kipi tn slikami itd. Koliko je razglednic s širokimi pa- noramami, pa spet z ožji- mi izseki in detajli. Mi vsega tega nimamo (ali pa zelo malo), pravzaprav nočemo imeti ali pa se na to nismo spvomnili. V Celju, kjer živim že več kot 20 let, kupim lahko razglednice z vedno isti- mi motivi; človek čuti do njih že pravi odpor. Ali res ni nikogar pri Turi- stičnem in olepševalnem društvu ali kakem foto- grafskem podjetju, da bi kdaj na to pomislil in spremenil več kot žalost- no stanje? Celje se pona- ša s častitljivimi starina- mi in modernimi prido- bitvami, je zanimivo in razgibano mesto. Koliko gostov ga obišče! Pomis- limo samo na tujce in šolske ekskurzije! Veliko je med njimi zbiralcev razglednic. Radi bi obo- gatili svoje albume in zbirke, toda v Celju bodo našli kvečjemu tele газ- glednice: panoramo z gra- du, celjski grad, gledali- šče, Dom OF, splavarja ob Savinji, plavalni ba- zen, spomenik NOB, po- gled od železniške posta- je proti mestu in morda še kakšno, vsega največ 10 različnih razglednic, ki pa niso vedro na razpo- lago. Ali res ni drugih motivov? Naj pred vami razgrnem svoj predlog. Zdi se mi, da je vreden pomisleka. Predlagam te- le serije razglednic, ki bi jih postopoma izdali: 1. Panorama mesta Ce- lja, izseki in detajli: Ce- lje nekdaj in danes, kla- sični pogled z gradu, morda še z Anskega vr- ba, s kakšne stolpnice, z letala in vseh vpadnic; po- gled na Savinjo; razgled- nice z mestnim tlorisom in skiciranimi znamenito- stmi; zanimivi kotički: stari stolpi. Okopi; Celje 3b povodnji, regulacija Savinje in pritokov; pa- norama mesta v različnih letnih časih; umetniške upodobitve mesta. Možne so tudi kombinacije: po- gled na mesto na eni po- lovici razglednice, na dru- gi kak spomenik ali pe- sem, ki govori o Celju ipd. 2, Cel.te v zgodovini: a) rimska doba: izko- panine v mestu, posode, okraski, novci, svetilke, zid, itd, b) srednji vek: celjski grofje (grad, Friderikov stolp, podobe celjskih grofov, rekonstruirane po lobanjah ali fantazijske: Herman I., II., III., Fri- derik I., II. in Uriih I., II., Barbara Celjska, Ve- ronika Deseniáka; Urlih II. pred Dunajskim No- vim mestom; Friderik, za- prt v stolpu; Herman in Friderik, Friderik in Ve- ronika, Urlih in Teharča- ni. Mlinarjev Janez in Be- žigrad; Urlih m Hunyadi v Bec^radu, uboj Urliha v Beogradu; pc^rebna slo- vesnost v Celju in uniče- nje grba celjskih grofov; Katarina Celjska in Jan Vitovec; razglednica s po- sestmi Celjanov na Slo- venskem; Veronika Dese- niška in cerkev v Jurklo- štru; celjske »zadužbine« (Pleterje!) in gradovi Ce- ljanov drugod itd. Uspeš- ne bi bile tudi kombina- cije: npr. celjski grad na eni polovici razglednice, na drugi pa ix)doba ka^ kega grofa ipd. ali zgodo- vinska listina, rodovnik Celjanov. c) Celje v polpretekli dobi: Celje v stan Avstriji (marčna revolucija, doba narodnega prebujenja, I. svetovna vojna, koroški prostovoljci) in v prvi Ju- goslaviji (dogodki med obema vojnama, boji z Nemci in nemškutarji. delavsko gibanje (Svobo- da!). č) Celje med NOB (oku- pacija, osvobodilni boj, Stari pisker, izseljevanje in streljanje rodoljubov — talcev, boji, spomeniki in spominske plošče z verzi m raznih pesmi ali citati iz proznih del, po- dobe narodnih herojev. Možne so različne kombi- nacije! d) Celje danes: 1. sakralne stavbe, zna- menja in pokopališča z znamenitimi grobovi: celj- ske cerkve in kapele; kuž- no znamenje; najlepši grobovi in grobovi zna- menitih Celjanov. Kombi- nacije: zunanjost kake cerkve in slika kapele ali oltarja ali znamenitega kipa; pokopališče in рк)- memben grob. 2. kulturne ustanove: šole, maizeji, gledališče, likovni salon, knjižnice, kinomatografi. Narodni dom. Kombinacije: Stu- dijska knjižnica in kakš- na dragocena knjiga (uni- kat); protestantika v Stu- dijski knjižnici in Tru- barjev sp>omenik, gimna- zija in Slomšek, Aškerc, Kajuh itd. 3. športni objekti: Kla- divarjev stadion, Glazija, Skalna klet, drsaHšče v parku, plavalni basen, smučišča v bližnji okoli- ci; na dvodelni razgled- nici so lahko tudi slike po- membnih 'celjskih šport- nikov. 4. celjsko gospodarstvo: značilne tovarne in pod- jetja; npr.: zlatarna in njeni izdelki, Emo in emajlirana posoda. Aero in izdelki, Cetis in vrste tiska, celjski časopisi in revije, Toper in Metka, Etol, Cinkarna itd. Obrt- ni sejem. 5. druge markantne stav- be in prostori: upravne zgradbe, sodišče, banke, bolnice, stolpnice, hoteli in gostišča, železn.iška in avtobusna postaja, pošta, tržnica, trgi, nasadi in sprehajališča. Veletrgovi- ne. 6. slike pomembnih Ce- ljanov: tistih, ki so se rodili ali pa živeli in ust- varjali v Celju; razni pe- sniki in pisatelji (Drob- nič, Slomšek, Aškerc, V, Levstik, Kajuh, Terčak, Roš itd.), likovni in glas- beni umetniki (npr.: Sirk, Ščuka, Lavrenčiič, M. in D. Lorenčak, Povše itd; pevski zbori in zborovod- je), gledališki igralci, žu- pam, politiki itd. Različ- ne kombinacije na dvo- delnih razglednicah: pes- nik in njegova najpo- membnejša zbirka, umet- nik in njegovo najlepše delo itd. 7. turistične točke in znamenitosti v bližnji oko- lici: Teharje, Sv. Ana, Štore, Svetina, Celjska koča, Liboje, Petrovce, Žalec, šemp>eter, bližnje toplice itd. Ne vem, če sem zajel vse. Koliko je možnosti! Ali ne bi bilo vredno po- izkusiti vsaj a motivi iz rimske zgodovine, iz zgo- dovine celjskih grofov, NOB in sodobnosti? Ce- ljani bi bili lahko v tem pogledu prvi in tako bi dali še drugim vzgled in pobudo. Kdo pa bi to uresničil? Ob podpori celjske skupščine in raz- nih gosjXHiarskih podje- tij bi bili sposobni pod vodstvom Turističnega in olepševalnega društva ter Zavoda za spomeniško varstvo uresničiti načrt: Fotolik iz Celja, ki že iz- deluje solidne barvne raz- glednice, in morda še kak celjski fotografski stro- kovnjak ter celjski likov- ni umetniki, ki so že več- krat pokazali, kaj zmore- jo. M. S. 6. stran NOVI TEDNIK St. 22 — 1. junij 1972 Žalec ZA ŠE VEČJE UČNE USPEHE v zadnjih letih so bili na področju izobj-aževanja v žalski občini doseženi nekateri pomembni rezultati. Prve rezultate kaže tudi s'amoprispevek, saj so se učni uspehi v novih pogojih že izboljšali. Pozitivne premike pa je pričakovati tudi v bodoče. Občinska konferenca SZDL in občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti sta nedavno tega na skupni seji ocenili dosežke in opozorila na še nezadovoljivo rešena vprašanja. Na seji so bila sprejeta skupna stališča, ki nedvomno predstavljajo pomembno osnovo za bodoče urejevanje problemov s področja vzgoje in izobraževanja. Kvalifikacijsko strukturo delavcev bo mogoče v prihodnjih letih izboljšati le. če bodo doseženi zadovoljivi učno vzgojni rezultati. Pomemben dejavnik pri tem pa je tudi štipen- dijska politika, zato bodo ravno tej posvečali največ pozornosti. Po lîmenjti obeh formnov, ki sta analizirala aktualne pro- bie>me izobraževanja, so rezul- tati zadnjih let vzpodbudni in so med drugim tudi rezultat povečanih naporov prosvetne- ga kadra. Kljub dosežikom pa je seveda odprta še kopica vprašanj, ki jih je možno in potrebno postopno reševati. Veliko več skrbi kot doslej bo na osnovnih šolah potreb no nameniti takoimenovanim svobodnim aktivnostim učen- cev. Ponekod iimajo tovrstne dejavix)sti dobro razvite (os- novna šola C.riž«), Drugod je to delo le minimalno razvito. Vodstvom šol je bilo v zveea s tem priporočeno, da se tes- neje povežejo tAidi s kolekti- vi svojega območja, saj bi te- sno sodelovanje lahko rodilo pomembne rezultate ravno na področju svobodttiih aktivno- sti učencev. Pomemibni so dosežiki pri prehrani otrok, saj ugotovil ve kažejo, da je le-ta рк) šolah dobro urejena. Vsem otro- kom je treba zagotoviti kva- litetno in kalorično prehrano, pri deležu, ki ga prispevajo starši, pa je potrebno uvesti diferencirano plačevanje. Le- tos manjkajoča sredstva za osebne dohodke kuharic in za pokritje raalike med prispev- ki staršev in dejanskimi stro- ški je p>otrebno zagotoviti iz ustreznih sredstev. Gre za približno 26 starih milijonov, ki jih je potrebno zbrati, saij TIS ni v stanju zagotoviti še sredstev za osebne dohodke šolskih kuharic, V zveai s te- mi vprašanji sta fomma tu- di zavzela stališča do možno- stih podaljšanega bivanja o- trok v šolah in ugotovila, da bo potrebno pri tem še po- sebno pozornost posvetiti so- cialno ogrožetnim ot-rokom, katerih starši so celodnevno zaposleni. Precej razprave so posvetili problemom zdravstvenega var- stva šoloobveznih otrok in pri tem opozorili na to, da vsi otroci niso deležni sistematič. nih zdravniških pregledov ta- ko, kot bi to bilo nujno po- Liebno. V neposredni zveai s temi problemi p>a je toidi problematika telesne vzigoje. Urediti bo treba nova šport- na igrišča ter rekreacijske ob. jekte, ki lahko prispevajo k boljšemu telesnemu zdravju otrok. Se naprej je treba razvijati šolska športna dru- štva ter taborniške in planin- ske organisiacije. Med po- membne zaključke s tega pod- ročja spada prav gotovo opo- zorilo, da morajo občinska vodsitva teh organizacij čim prej izdelati ustrezne progra- me za razvijanje aktivnosti v prihodnjem obdobju. Prav gotovo je razumljivo, da je potrebno za kvalitetnej. še učno vzgojno delo v doče v celoti zagotoviti tudi potrebna sredstva, V zveai s t.em sta oba foruma opozori- la na to, da bo potrebno tudi v okviru republiške izobraže- valne skupnosti spremeniti določene principe financira- nja izobraževalnega dela, saj sedanji sistem prav gotovo ni najučmkovitejši. Za izboljšanje kvalifikacij- ske strukture delavcev je nuj. no urediti tudi vprašanje šti- pendiranja učencev in študen- tov, Ta dejavnost mora po- slati pomemben del celotnih dmžbenopoiitičnih prizade- vanj v občini, kajti le tako bo mogoče že od osnovne šo- le naprej zagotoviti mladim enake možnosti za razvoj nji. hovUi sposobnosti, še zlasti bo to omogočilo talentiranim, da kar najbolj optimalno raz- vijajo svoje zmožnosti, v zve- zi s temi vprašanji so opo- zorili v sprejetih zaključkih tudi na to, da je na voljo o^e- malo učnih m&st za dekleta, ki končajo osnovno šolo, prav poseben problem pa so seve- da učenci, ki ne končajo os- novne šole. Tem bo potreb- no zagotoviti dopolnikio šola- nje oziroma jih usmeriti v poklice, ki ne zahtevajo kon- čane osnovne šole. In ob koncu naj povemo le še to, da v žalski otjčini rav- no področju ^izobraževanja po- sivečajo veliko družbeno skrb, zavedajoč se dejstva, da je le uspešno šolstvo pi-vi pogoj za izl^ljšanje strukture v bodo. če zaposlenih delavcev. Vse to pa je osnova za še hitrej- ši razvoj občine na vseh po- dročjih. NEAKTIVNI MLADI UČITELJI? Od nekdaj so bili ravno prosvetni delavci na vaseh tisti družbeni delavci, ki so nosili breme najodgovornej- šega in zelo obsežnega izven- šolskega dela. Bili so funkci- onarji v krajevnih vodstvih družbenopolitičnih organiza- cij, še zlasti pa so se aktivno vključevali v razna društva, med katerimi so bila prosvet. na na pnrem mestu. Tudi da- nes je še v prenekaierem kra ju tako. Pravzaprav so ti kra- ji še vedno v večini, kajti ve- čina prosvetnih delavcev je še vedno ostala v pi'vih vr- stah aiktivnih družbeno poli- tičnih delavcev. Ne moremo pa te.ga v celo- ti trditi za mlad učiteljski ka- der v žalski občini. Poleg te- ga, da je bilo nedavno tega čuti kritiko na račun mladih učiteljev, ki se vse premalo zanimajo za življenje okoli sebe in jemljejo šolsko delo le preveč kot pisarniško opra- vilo, je slušati tudi pripombe na to, da se tudi v šolah sa- mih premalo vključujejo v izvenšoliijko dejavnost učen- cev, Nikakor tega ne moremo posploševati. Vendar je takih primerov dovolj, tako da kaže na problem javno opozoriti. Zakaj se mladi prosvetni de- lavci ne vključujejo v delo iz- ven sole? Kaj je temu vzrok? Jim manjka samoiniciative, interesa ali pa so njihove že- Lje drugačne? Težko bi našli odgovor na postavljena vpra- šanja, vendar pa le kaže, da je pomiuijkanje interesa in o- malovaževanje tovrstnega de- la v precejšnji meri prisotno med mladimi prosvetarji. še bolj kot to, da se ne vključu- jejo v življenje in delo v svo- jem kraju, pa je nerazumlji- vo dejstvo, da se odrekajo tu- di delu z otroki v okviru nji- hovih svobodnih aktivnosti, če drugega ne, b: že zaradi pedago.ških ciljev kazalo, da &e temu delu ne izogibljejo, saj sami prav dobro vedo, da je za celovito spoznavanje u- čeaičeve osebnosti tudi njego- vo ravnanje zunaj šolskih klo- pi pomembna sestavina. Te pa ni moč .spoznati, če nisi z otroki! So posamezniki, ki se čez- merno razdajajo v svojem prostem času, vendar je veči. na odsotna in to ni pravilno. Učitelj je in še dolgo bo po- memben dejavnik, posebno v manjših krajih, še vedno bo predstavljal pomemben ste- ber družbeno političnega m kulturnega življenja svojega kraja. To svojo funkcijo pa bo lahko uresničil le z de- lom med ljudmi in z delom tudi zunaj šole. Kdo bolj, kot mladi prosvetni delavci, so prvi dolžni poprijeti za delo tudi še kje drugje kot samo za katedrom? Mar ni tako? BERNI STRMČNIK MARIJA CEHNER Sredi dopoldnem, ko so na šoli ravno imeli obisk svetovalca, ki je opravljal redni obisk, sem zmotil ravnateljico osnovne šole v Petrovčah, Marijo Ceh- nerjevo in jo zaprosil, da sva malo poklepetala o njenem dosedanjem delu in življenju. Razlog moje- ga obiska pri njej je bil preprost, saj je tudi ona ena izmed tistih, ki so pred nedavnim prejeli ob- činsko priznanje OF ¡ta požrtvovalno in nesebično ter dolgoletììo družbeno delo. Marija Cehner je šmar- čanka. V družini je bilo dvanajst otrok, desetero jih še živi, razkropljenih po vsej Sloveniji. Ze od malega se je navduševala za učiteljski poklic, zato se je še pred vojno vpisa- la na učiteljišče v Maribo- ru. Vojna vihra tudi nji- hovi številni družini ni prizanesla, že od leta 1941 so bili izseljeni, in sicer najprej onkratj Sotle, od tam v Liko. Tu je mlada učiteljica kmalu ugotovila kje ji je mesto, že jeseni 1942 se je povezala z od- porniškim gibanjem in od toMrat ima tudi priznano dvojno štetje. Po vojni je službovala v številnih krajih, vse od Sv. Katarine nad Trbovljami, pa preko Šentjurja, Ko- njic in Loč, do Petrovč, ka- mor je prišla 1958, od 1964 dalje pa je na šoli, kjer skupaj s podružnicami po- učuje 27 učiteljev, tudi ravnateljica. Poleg šolske- ga dela, družine (ima če- tvero otrok in ravno na dan mojega nenapoveda- nega obiska se je eden od sinov odpravfljal na odslu- ženje vojaškega roka) jt bila razpeta tudi med šte- viliie funkcije, ki jih je in jih še tudi danes vestno opravlja v najrazličnejših družbeno političnih orga- nizacijah. Najraje dela v Društvu prijateljev mladi- ne, saj ji delo z mladino pomeni nenadomestljivo področje dela. Mladi ljud- je ji posredno vlivajo no- vih in novih moči za na- porno poklicno in izven- šolsko delo. Vsa se je po- svetila poklicu, vsa se raz- daja za mlade, uživa ob njih uspehih in pomaga jim ob njihovih težavah. Mladino ljubi v pravem pomenu besede. To se ji vidi tudi v potezah njene- ga blagega obraza, v pote- zah polnih materinstva, ljubezni in pedagoške po- trpežljivosti. Prepričana je, da mladi krepko stopa- jo po začrtani jioti, prepri- čana pa je tudi v to, da imajo ravno pedagogi pri oblikovanju mladega člo- veka nadvse odgovorno delo, ki se mu morajo po- svečali v ^eloti. Delo vzgo- jitelja ne pozna polivičar- stva, zahteva celega člove- ka, zato je tudi iiaporno. Besedovala sva o polo- žaju prosvetnih delavcev, pa je menila, da je bilo v preteklosti marsikaj, kar je razvrednotilo delo uči- telja, predvsem pa so te- mu krive neurejene mate- rialne razmere. Nekoč je učitelj na vasi veliko po- menil, danes je njegova vloga manjša. Delno je to tudi razumljivo saj se po- javlja nova inteligenca, ki je nekoč ni àilo. Izboljšal se je tudi materialni polo- žaj. Velik napredek pa je po njenem mnenju dose- žen na področju odnosov staršev do šole. Tu je in- teres močno porastel in stiki so stalni ter pristni. še tn še bi lahko zapisal marsikaj, o čemer sva go- vorila. Zal je prostor o- mejen. Tudi Marija Ceh- ner sodi v tisto generaci- jo naših pedagoških delav- čevi, ki jih k mladini ve- že veličina minulih dni, ve- ličina časa, ki ga živimo, in predanost skupnim na- porom. Se veliko uspehov, tova- rišica Marija! B S. SERIJE, DA ALI NE? POGOVOR S PREDSEDNIKOM DELAV- SKEGA SVETA PODJETJA KLIMA, CELJE, LEOPOLDOM KONDO V soboto so bile v Klimi volitve novega delavskega sve- ta. Tako je dotedanjemu pred- sedniku sveta LEOPOLDU KONDA potekel dveletni mandat. 40-letni ključavničar, vodja oddelka ventilatorjev, s stanovanjem na Otoku, last- nik Fiata 850, oče enega otro- ka, je v Klimi že devetnajst let. Takoj ko je prišel z od- služenja kadrovskega roka, se je zaposlil v Klimi. Kot do- ber in vesten delavec je bil član delavskega S'ï-eta, uprav- nega odbora in štiri leta predsednik Ljudske tehnike v podjetju. Z njim smo se po- govarjali prav zdaj, ko je za njim dve leti plodnega pred- sednikovanja delavskemu sve- tu. »Za uvod — kakšna je .go- spodarska ,klinia' v KLL'VII?« »Nekaj srednjega Imamo te- žave kot druga sorodna pod- jetja, vendar če gledam na druge, lahko rečem, da smo še kar dobri. Težave so seve- da z reprodukcijskim materi- alom, Nekaj ga imamo in ne- kaj nimamo Hudo je, če na- rediš izdelek samo do pol ali celo devetdeset odstotno, po- tem pa ti manjka določen del. Vložili smo denar v ma- terial, plačati ga moramo, iz- delka pa ne moreš prodati, ker še ni gotov- Delamo s kooperanti, vendar smo od- govorni mi kot nosilci koo- peracije.« »Kako ocenjujete produk- tivnost v KLIMI?« »Težave s produktivnostjo so zato, ker nimamo večjih serijskih izdelav. Nekdo, ki danes dela to, bo jutri delal nekaj drugega.« »Kako gledate na prete- kli dve leti, ko ste bili pred- sednik DS? Je bilo vaše delo uspešno?« »Težko bi hvalil sam sebe. Na začetku moje mandatne dobe smo imeli težave s pro- stori. Zgradili smo novo halo in zelo hitro pričeli s proiz- vodnjo v njej.« »Koliko sej ste imeli v teh dveh letili?« »Lahko bi jih imeli več, imamo pa člane DS, ki dela- jo na terenu. Zato smo se odločili, da bodo seje red- kejše, vendar bo dnevni red zato obsežnejši. No, sam bi raje videl, da bi bilo obrat- no. Sicer pa smo imeli dva- najst sej.« »Koliko članov šte.je DS?« »Devetnajst, od tega ena ženska. Pri nas je zaposlenih približno 80 žena in 500 mo- ških.« »Kakšna je bila udeležba na sejah in v sami razpravi?« »Udeležba je bila v redu. Nekaten so bili zelo aktivni in so stalno sodelovali v raz- pravi, drugi zopet manj. To je razumljivo, saj lahko naj- bolje sodelujejo predvsem ti- sti, ki so z večino stvari na tekočem, »Kimavcev« pri nas ni bilo, to se lahko pohvali- mo,« »O čem ste največ oziroma na.iostreje razpravl.iali?« »Tu sta dva vidika: gospo- darska vprašanja in osebni dohodki ter s tem stanovanj- ska problematika, V gospo- darskih razpravah je šlo za odločitve o nadaljnjem delu, izboljšavah, uvedbi serij Sta- novanjskih problemov imamo še precej. Mislim, da je tre- nutno približno trideset pro- silcev za stanovanja?« »Je delavski svet bistveno pripomojçel k reševanju sta- novanjekih problemov?« »Določili smo posebno ko- misijo, ki je pripravila (кзе- njevalno tabelo s točkovnim sistemom. Pregledala je sta- nje, prošnje in ocenila - gle- de na dobo v podjetju, de- lovno mesto in podobno — nato pa določila vrstni red.« »Sle morda kaj pojcrešali pri svojem delu?« »Morda malo več sodelova- nja zunaj podjetja. Imeli smo sestanek predsedniki delav- skih svetov in direktorji y okviru občine in se do.govo- rili, da bo še več takšnih raz- .govorov. škoda, ni jih bilo.« »Bližajo se dopusti. .St« razpravljali o regresu?« »Dogovorih smo se, da do- bijo zaposleni najmanj 400 in največ 600 dinarjev. Normal- no je 400 Tisti, ki ima več otrok in nezaposleno ženo, pa lahko dobi tudi 600 dinarjev.« »Kako je bilo .s pripravlja- n,ieni sej?« »Precej gradiva sem pri- pravljal sam, v veliko pomoč pa mi je bil tudi vodja splo- šnega sektorja. Tudi strokov- ne službe so nudile vso po- moč.« »Naše standardno vpraša- nje — kdo podpisuje potni nalog direktorju?« »Predsednik poslovnega od- bora in računovodja pri ob- računu.« »Vrniva se k osebnim do- hodkom. Kakšni so?« »Lani je bil poprečen ose- bni dohodek v podjetju L.590 dinarjev, s čimer pa seveda nismo najbolj zadovoljni, am- pak stanje je takšno. Investi- cije so tiste, ki so vzele pre- cej sredstev, če bi imeli bolj- še delovne pogoje, bi bili tu- di dohodki boljši « »Kakšna je bila pomoč družbeno političnih organiza- cij podjetja?« »Stalno sem sodeloval s se- kretarjem organizacije ZK in predsednikom sindikata, ki sta se oba udeleževala naših sej, jaz pa njihovih. Vsi smo bili seznanjeni z delom dru- gih in si pri tem pomagali.« »Kako pa so bili seznanjeni z delom DS ostali člani ko- lektiva?« »Mesečno je izhajal interni časopis, zaradi pomanjkanja gradiva in problemov tiskanja pa smo se odločili, da bo iz- hajal enkrat v dveh mesecih. Sicer pa smo se posluževali oglasne deske, pa tudi člani DS so sproti seznanjali čla- ne kolektiva o delu in raz- pravi na delavskem svetu.« »Je bilo težko biti preooo ... in vedeli smo, da je ondi popotnik, ki želi na ta breg.« »Omenili ste partizane. Kaj pa Nemci, ste imeli kaj opravka tudi z njimi?« sem povprašal. »še vpra-šate! Preveč oprav- ka smo imeli, preveč. Hčerko so mi zaprli, ker je bil njen mož v partizanih, meni pa so tudi vlili strahu v kosti. Bilo je avgusta 1944. Odha- jala sem k sestri, ki živi vi- še gori, ko je pričelo poka Nemci so udarili z one str ni, na tej pa so bili naši. î šo, obdelovali z obeh pia Pol soda jabolčnika je iztf lo, ker so ga navrtale krc le. Rafal pa je v zgornji ! bi prerešetal omaro in veda tudi vso obleko. Zur poglejte, še danes se poz na jablani, kako so jo z' lale krogle. Tudi ob hčer ni poroki so nas obiskali pobrali vse, kar se jim vredno zdelo. Hudi časi bili, veste!« je še dodala. »No, pa veselja verjetno di ni manjkalo?« sem doc »O, seveda ne. Pri hiši bila tudi gostilna, vsa 1 p>a so se pri nas ustavi, gornjesavinjski flosarji. ' so dobro vedeli za gosti »Na ladji«. Bili so naši i ni gostje. Takrat pa je ^ veselo, da se nič bolj ne če. Z opustitvijo flosarije smo tudi gostilno zaprli, se izplačalo.« Teče Savinja čez tis drobnih kamenčkov, t drobi prod in liže breg Teče Savinja in odnaša • mine, teče čas in briše godke davnih, minulih df BERNI STRJSiC Ana ŽGANK pred domačo hišo. Z roko kaže proti Savinji, kjer je nekoč, davno je že tega, odrivala velik čoln v čistp in kalne vode deroče Savinje . .. Foto: B. Strničnik St. 22 — 1. iunij 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo NA TAVERH ZA Prva stvar, ki sva jo u- gotovila z JOŽEFO KA- KER IZ Luč ob Savinji, je bila to, da nikoli v živ- ljenju, odkar se je leta 1929 poročila, ni bala brez otrok. Najprej so se lepo po vrsti rojevali njeni o- troci, dvanajst jih je bilo in devetero jih je še sedaj živih, potem pa so prišli otroci otrok, to je vnuki. Nikoli ni bila sama, vedno so se okoli njenega krila vrtela otroška telesa, ved- no so se ponavljali prizori otroške igre, moledovanja, prošnje in ... vsega pač, kar prihaja z otroki. Z globokim vzdihom se je spomnila minulih let, let v stari Jugoslaviji, ko je bila pri hiši kopica o- trok. Mož je delal med gozdnimi delavci in se je domov vračal le ob sobo- tah in več ali manj sama je morala skrbeti za vsak- danji kruh. Bili so dnevi, kaj dnevi, tedni so bili, ko pri hiši ni bilo skorje, da bi jo pogledal, kaj šele pregrizel. Otroci so tarna- li za kruhom, kruha ni bilo in ni jim ga mogla dati. Pa je rano zjutraj zadegala na pleča koš üi se podala v »taverh« (tako v ondotnih krajih imenli- jejo dnino). Od kmeta do kmeta in največ v času žetve. Domov je prinesla otrokom kruha, suhega, je- seni p>a tudi svežega sac^a in zopet je bi'lo pri hiši veselja in radosti na pre- tek. še ena stvar je bila, ki je pestila družino Kaker- jevih. Kot mnogi v tej gorski dolini so bili tudi oni brez svoje hiše, pa se je Jožefa z možem in o- troki preseljevala z vrha na vrh, od slabšega birta k boljšemu, pa tudi k slabšemu. Huje kot v Vo- lerski bajti menda ni bilo nikje. Brez vrat, brez o- ken, v kuhinji pa je manj- kala celo stena in izza šte- dilnika je bil prelep po- gled na zahodno steno Ra- duhe. Bila pa je streiha nad glavo in otroci so či- li in zdravi poskakovali okoli bajte, ne meneč za slabo vreme, trnje ali sneg. Pred šestindvajseti- mi leti pa se je številna družina priselila na Hri- ber in tu je Jožefa še da- nes. Kot nikoli tudi sedaj ni sama. Z njo je eden izmed sinov, k stari mami pa seveda radi zahajajo tudi številni vnulî-i, kar o- semnajst jih je že, pa še dva pravnuka povrhu. Pobaral sem jo, kdaj je bilo v vseh letih, ko prav- zaprav nikoli m bilo raz- košja pri hiši, najbolj hu- do. Ne da bi kaj posebno premišljevala, mi je takoj povedala, da je bilo v le- tih vojne. Kdaj, se točno niti ne spomni. Bilo je pač takrat, kO so Nemci prišli čez Belo peč m se v kolo- nah valili ob Dupelniku proti glavni cesti doli ob Savinji. Vse, kar je moglo, je bežalo pred njimi, kajti glas o grozotah je dosegel tudi njih, кд so takrat sta- novali na Pogorelcu. Dvo- je fantov je steklo po cesti pri Mlinu ui tu so ju Nem- ci zajeli ter ju vodili ob sebi kot nekakšna talca. Mati je- dolgo čakala, ko pa nikogar ni bilo, je po- ložila najmlajšega v koš, stisnila dvoje otrok k se- bi in zapustila dom ... Vso noč ni spala v stra- hu, kaj se je zgodilo s fan- toma. Neizmerno veselje je nastopilo drugi dan, ko sta jo zdrava in čila prima- hala domov. Nemci so ju izpustili. Danes živi Jožefa Kaker v svojem prostornem do- mu in kar težiio si pred- staivlja, da bi bila kdaj sa- ma, brez otrok. Otroci ji pomenijo vse, nikoli ji ni bilo žal, da jih je bilo dva- najst. B. STRMCNIK 80 LET KOSMA- ČEVE še danes se spominjam velike, z narodnimi orna- menti ob robu okrašene glinaste sklede, v kateri je Kosmačeva mama iz Re- čice ob Savinji, pravza- praiv se piše ANA VENIN- ŠEK, pred mnogimi leti postavila pred nas kade- čih se ajdovih žgancev. Bil je jjoletni čas in kot ved- no-je bilo tudi takrat ve- liko dela pri hiši, pa še hmelj so obirali povrhu. Z Janezom, najmlajšim od desetih, ki se jih je rodilo na Kosmačevem, sva se odločila, da bova poma- gala pri obiranju hmelja. Kot je običaj, so tudi na- ju vprašali, ali bova pri obiranju pri njih tudi na hrani ali bc»ra ob svojem. Seveda, šlo je za šalo, kaj- ti Janez je bil itak domač, jaz pa njihov oziroma nje- gov gost. Pa se je oglasila Kosmačeva mama in rek- la: »Kar hrano si izgovo- rita, saj še za jabolčnik ne bosta zaslužila.« Ni se zmotila! Janez je ves dan nabral en škaf, jaz pa pol škafa hmelja. To še za sol ne bi bilo, da o hrani ne govorimo. Vedno dobre volje, ved- ao vesela in razpoložena, tudi v dneh, ko je bilo največ dela in ko je bilo treba garati od ranega ju- tra dO poznega večera. Najhuje je menda bilo pred mnogimi, mnogimi leti, ko je takrat še »is- dik in frej« kupila s svo- jo mamo današnjo Kosma- čevino v prepričanju, da bo svoje prispeval tudi oče. Savinja je odnesla les, z lesom denar in žen- ski sta z garanjem prigo- spodarili vse, da sta po- krili dolgove. Sami, prav sami sta delali in gospo- darili. Ne zaman, napori So rodili sadove. Ana se je poročila in na domačiji je pop rij eia tudi moška roka. Prihajali so otroci, petero jih je p^obrala smrt, Francija med njimi, je pobrala vojna ... Pred leti je Kosmačevo mamo prizadela kap. Ni popustila in s trdno voljo je vzdržala. Potem pa je narava le terjala svoj ne- izprosni dolg, položila jo je v posteljo. Ze dve leti bo tega, kar je privezana na posteljo in v postelji je zadnjega maja, to je včeraj, slavila swj osem- deseti rojstni dáñ. Vsi so se tega dne zbrali ob njej, VSi so ji stisnili žulj avo in Od dela zgarano, pa ven- dar tako nežno in toplo roko. Tudi jaz bi jo rad stisnil, pa tega ne bom mogel stonti, pa naj vo- ščilnico opravijo tele vr- stice. še na mnoga leta, Ко^ smačeva mama! BERNI STRMČNIK CEYTON PLACE v. nadaljevarnje Marsikdo je v Ceytonu preživel pre- tekle dni v znamenju binkoštnih praz- nikov. No, veliko niso imeli od njih, saj je to eden redkih praznikov, ko nismo oproščeni dela. Za trenutek so si odah- nili le farmarji, ki so se pripeljali praz- nično oblečeni v mesto, da bi poleg ti- stega obveznega naredili še tisto, kar jim je še bolj všeč — pojedli kislo župco in popili frakeljček. Nekateri pa so se vseeno znašli. Po- tovanje čez »lužo«, preko meje, je po- stalo že povsem običajno. Kljub temu pa si je skupina iz GG (General CJene- ral) omislila prijetno potovanje v sve- to mesto. Vsa pota vodijo v Rim. Vsaj enkrat, ker običajno vodijo v Trst. Odpotovali so. Navdušeni nad bin- koštmi in drugim. Za njihovo idejo jih je pozneje slavil ves Ceyton. Namreč, bili so še edini, od meščanov Ceytona, ki so videli še nepoškodovan slavni kip »Pietà«. Samo malo pozneje mu je zli- kovec s kladivom odbil roko. Vse ča- sopisje tostran luže in onostran je stra- hovito obsodilo dejanje. Mnogo bolj kot tista dejanja, ko v vojni sekajo ro- ke in noge ter vtikajo ženskam bajone te v mednožje. Kip je kip. Kultura je kultura. No, Ceytonovci niso imeli še druge sreče. Ni rečeno, da so odšli na leto- vanje, da bi videli vodjo ^vseh verni- kov, papeža, saj imajo v Ceytonu vsak dan priložnost viideti veliko »nezmotlji- vih«. Baje pa so videli njenovo sobarico. Zlobni jeziki vsaj širijo takšne govo- rice. Vrnili so se obsijani z rimskim soncem in se znova vneto vrgli na de- lo. Nasploh je v Ceytonu kar prijetno. Morda še najmanj upokojencem. Tistim, ki niso bili za časa svojega aktiivnega in pridobitniškega dela nič, oziroma ne visoko, še kar gre. Drugače je s tistimi, ki so nekaj predstavljali in so se jih »za njih časa« klanjali ter li- zali pete mnogi. Potem so odšli. Danes so še redki, ki jih pozdravlja- jo na ulici, АИ pa primer direktx>rja, ki je za svojo fabriko resnično ogromno nare- dil. Potem pa je bilo samo malo naro- be — nič z denarjem — in je odšel. V pokoj. Tisti, ki so še dan pred tem slavili njegove sposobnosti, so ga potem ogo- varjali. V lokalu. Na ulici. Pozabili so na tisto resnično delo, ideje, na vse, kar je vložil v svojem dolgoletnem obdobju v izgradnjo fab- rike. Ker je odšel, je postal kriv za vse. Za poznejšo slabo situacijo, za blokira- nje žiro računa, skratka za vse. Celo »spomenik«, nova tovarna ni bàia več njegova zasluga. Vidite, celo pes se spomni človeka, če mu je kdaj pomagal. In mnoge dru- ge živali tudi. Le človek se ne spomni človeka, čeprav večkrat pravijo, da je tudi človek žival — saj veste, človek človeku volk. (nadaljevanje prihodnjič) V Celovcu Društvo slovenskih zdomcev v Celovcu, ki je sedaj sre dišče avstrijske koroške p( krajine, je zaposlenih mnog Slovencev, posebno iz okolic Slovenskih Konjic, že neka časa razmišljajo o tem, d bi ustanovili Društvo slover skih zdomcev v Celovcu. Lc skovar Vid, ki je doma v Pf rovcih pri Tepanju, je že n« kaj let zaposlen kot zidarsk mojster v Celovcu, nam j povedal naslednje: Slovene v Celovcu se že dalj časa se stajajo, kajti čutijo potrebi po organizaciji, ki bi jih t€ sneje povezala. To bi naj bi lo društvo, ki bi vezalo naši zdomce s kulturno prosvetni mi prireditvami, bodisi da b jih sami naštudirali, bodis da bi vabili v goste kulturna skupine iz matične Slovenije Imajo že prostor, kjer se se stajajo ,a večinoma k igranji kart in čitanju dnevnih čase pisov. Jugoslovanski konzula v Celovcu jim je dai na raz polago nekaj slovenskih ii hrvaških knjig, vendar je t( premalo, želimo, da bi jin pomagali pri Zvezi kultum< prosvetnih organizacij, pr Kulturni skupnosti ali pr Občinski konferenci SZDL ' Slovenskih Konjicah. Prav oc tod želijo povabiti v naj kraj šem času v goste najboljše dramsko skupino, vokalne insti4imentalni ansambel Ju rija Zdovca in morda še okte iz Loč. Za dvorano so se ži dogovorili. Pogovoriti se š( morajo za prevoz in kritji ostalih nujnih stroškov, k bi nastali s tako prireditvijo Pripravljeni so seči globo ko v lastne žepe, upajo pa n£ pomoč iz domovine. V veči ni so sami delavci, za seda. se jüi zbere ob večerih in so botah ter nedeljah od 40 dc 50, mislijo pa, da bi z igra mi iz »domačih logov«, ki jil poznajo že nekoiiko z doma pritegnili k sodelovanju tud ostale Slovence in Jugoslova ne, zaposlene v Celovcu al bližnji okolici. Konrad Sodin NERAZUMUlVO RAVNANJE Ni še dolgo tega, ico smo v našem tedniku pi- sali o dosežkih in delu ob- čanov na Vranskem. Veli- ko so ustvarili v teh le- tih, ostali pa so tudi še problemi, tudi takšni, ka- terih reševanje je naveza- no na pomoč občine. K predsedniku občinske skupščine v Zalcu je pri- šlo kratko vabilo, da bo naslednjega dne na Vran- skem širši sestanek, mea drugim tudi v zvezi z rio- vim vodovodom. Kljub te- mu, da termin ni bil do- govorjen in da so občin- ski možje za naslednji dan že imeli široko zastavljen program razgovorov in se Stankov, so se odločili, da bodo le odšli na vra'ucix,^ če že drugega ne očitkov ne bo. In so šW Predsednik občine, predsednik m načelnik od- delka za gospodarstvo. Prišli so dobrih deset mi- nut pred riapovedanim ča- som. Da ni bilo še niko- gar, jih ni čudilo, zelo pa se jim je čudno zdelo, da tudi po eni uri čakanja ni bilo nikogar od krajevnih funkcionarjev... Stopili so na krajevni urad in poprašali tajnika krajevne skupnosti, kako je z napovedanim sestan- kom. In glej, smešno prav- zaprav, toda tajnik krajev- ne skupnosti ni nič vedel o kakšnem sestanku! Po eni uri čakanja, občinskim možem se je mudilo na- zaj, kajti čakale so druge obveznosti, je prišel vran- ski odbornik in se opravi- čil za zamudo. Toda kje so bili ostali? Zakaj tudi njih ni bilo na napovedani sestanek? Je to bilo na- menoma ali je bil le zgolj slučaj? Le težko bi rekli, da je bil le zgolj slučaj, saj se je to v zadnjem le- tu primerilo že tretjič. Trikrat so »sklicali« sesta- nek krajevni funkcionarji in trikrat so prišli pred- stavniki občinske skupšči- ne in trikrat sestanka ni bilo, ker so manjkali skli- catelji. Takšen odnos ver- jetno ne more roditi kon- struktivnega in delovnega vzdušja. Tako obnašanje je vredno kritike, bodisi da so si to zaslužili sklica- telji ali pa tisti, ki na se- stanek niso prišli... Ne, Vranšani, tako pa ne gre! BERNI STRMČNIK ZNAMKE IN OTROCI Osnovna šola Dušana Jereba je za teden dni nudila gostoljubje Zvezni pio- nirski filatelistični razstavi. Njeno le- tošnje geslo je bilo MOJA DOMOVINA — VČERAJ DANES JUTRI Razstavlja 68 razstavljalcev na 1800 listih. Zasto- pane so vse tematike in vsa področja. Sodelujejo iz vse države, največ pa Za- greba in iz Slovenije zlasti manjši kra- ji. Iz konjiške občine pa sodelujejo na razstavi vse šole razen Zreč in Vitanja. Lansko leto je dobila pokal šola Duša- na Jereba, za letos pa še ni odločeno, komu bo prišel v roke. Iz Dolenjske je največ poslala mala vasica Vavta vas, ki se odlikuje tudi po izvirni ureditvi. Izredna je zamisel malega filatelista is Novega mesta Smiljka Pavišiča, ki pripravil izbor zruimk na aktualno te- mo — 30 let pionirske organizacije. Morda zbirka ni najlepše urejena, a je po svoji zamisli originalna, zato zaslu- ži vso pozornost. Izredno lepo in okus- no so urejne zbirke pionirjev iz Slo- venskih Konjic. Tudi te izstopajo po estetski ureditvi, čeprav je velikokrat poleg botrovala morda tudi očkova ro- ka, A kaj za to! Prisotni so bili otroci, ki s svojo domišljijo razgrnejo spekter barv, ujetih v malih slikicah — znam- kah. S čem se vse ne srečamo! Z umetnostjo, floro, živalmi do družbene ureditve in prikaza človekovega poleta na Luno. Zal^ prireditev ni bila tako obiskana, kot bi zaslužila. Panoji se bodo izpraz- nili in napravili prostor drugim raz- stavljalcem. Tokrat bodo na vrsti otro- ci osnovne šole Dušana Jereba s svoji- mi likovnimi in tehničnimi izdelki. Upajmo, da bo zdaj obisk večji, saj otroci to zaslužijo. Z. S. Ta del ceste na Stari grad je sicer asfaltiran, vendar je sčasoma pričel nagajati plaz. Zdaj delavci utrjujejo hrib z betonskimi vezmi in odslej bo pot na priljubljeno izlet- niško točko Celjanov še bolj varna in prijetna. foto: dm Laško POMLADNA SETEV SKUPŠČINE Torkova, 23. seja r;kupšči- ne občine Laško je imela spet maratonski dnevni red. Kar 10 točk je bilo na seznamu, med temi peta, Id je naniza- la kar deset zadev s področ- ja sveta za finance, in deve- ta ,v kateri je komisija za vo- litve in imenovanj.i predlo- žila sedem zadev. Če izvzamemo lazpravo ш sklepanje o osnutku družbe- nega dogovora o osnovah kad- rovske p>olitike v občini, je bilo težišče na seji posveče- no kmetijstvu in vprašanjem, ki neposredno zad-^vajo kme- tijsko prebivalstvo. Tako so najprej razpravljali o predlo- gu ustanovitve enotna skup- nosti zavarovanja delavcev in kmetov. Nadalje je svet za go- spodarstvo predložil akcijski program razvoja kmetijstva za leto 1972, hkrati pa predlo- žil skupščini osnutek odloka o ustanovitvi posebnega sveta za kmetijstvo, ki je imelo do- slej svoje mesto le v okviru sveta za gospodarstvo. Nadalje so na seji ustano- vili komisijo za reševanje pri- tožb zoper odločbe davčne- ga organa o odmeri prispev- ka za starostno zavarovanje kmetov, posebno komisijo pa za to, da bi ugotovila, kakšne so sploh zmožnosti kmetov za plačilo prispevka za starost- no zavarovanje kmetov. Ker je seja potekala na dan zaključka redakcije NT, bomo o tem obširneje še poročali. Pomembno se zdi še to, da so na torkovi seji ustanovili komisijo, ki uq ugotavljala iz- vor premoženja v primerih sjima neupravičenega bogate- nja. j. k. mali intervju Sprašuje- Milenko Strašek Odgovarja: Peter Skoberne Na gimnaziji v Celju je skorajda že tradicija, da vsa- ko leto njeni dijaki dobe vsaj eno nagrado na kakršnemko- li področju. Dobro znani so nam uspehi pevskega zbora, biološkega krožka in še bi se dalo naštevati. Tudi to leto ni minilo brez priznanja. Ne- dolgo tega je v Ljubljani, na republiškem tekmovanju iz biologije, ki ga vsako leto or- ganizira gibanje Znanost mla- dim, dijak celjske gimnazije Peter Skobeme dosegel prvo mesto. Jasno je^ da je bila ponosna na njegov uspeh ce- la gimnazija s pedagogi vred, »Peter, povsem navadno vprašanje: Kako si prišel do te nagrade?« »Pred tekmovanjem smo morali poslati v Ljuliljano svoje delo v obliki seminarske naloge in še en izdelek, že dve leti sem obdeloval var- stvo flore v Sloveniji in takšen je tudi naslov moje naloge. Priložil sem 116 barvnih di- apozitivov. Nalogo, ki sem jo poslal v Ljubljano, sem mo- ral tam tudi zagovarjati, za rezultat pa tako veste.« »Zanima me, če ti je kdo pomagal pri uresničitvi tvo- jega dela?« »Gotovo. Poleg domačih pe- dago.gov, sploh še prof. Mire Križnik Gričar j eve so mi po- magali strokovnjaki na tem področju, univerzitetni asi- stent Tone Wraber in prof. Stane Peterlin, vse ostalo pa sem dobil po raznih revijah, tako v Mojem malem svetu. Planinskem vestniku, Prote- usu ter Varstvu narave. Seve- da sem osnovne misli do- dal sam.« »Gotovo boš po končanem gimnazijskem študiju šel v Ljubljano na biolo.gijo?« »Najbrž, uspeh me je pre- senetil. Biologija me veseli. Mojega uspeha je bila vesela vsa gimnazija, saj je to pri- znanje tudi zanje in ne samo zame. še ©mkrat bi se rad zahvalil prof. Gričarjevi, ker me je vseskozi usmerjala in mi pomagala pri delu.« VEČ AKCIJ P^LADINSKEGA ODREDA Vsi odbori splošnega ljud- skega odpora v velenj siki ob- čini so zelo delavni. V sploš- ni ljudski odpor se uspešno vključuje tudi mladinski od- red s svojimi vodi. Le-ta je izvedel več akcij, kot so po- hodi, seminarji iri drugo. Vse to je opravil v sodelovanju s specialiizira.nimi nnladinskiiTii organizacijami. VSE NARED ZA SPREJEM GOSTOV IZ SRBIJE Tudi v Velenju se skrbno pripravljajo na prihffd kara- vane bratstva in prijateljstva iz Srbije. Tu so za drage go- ste pripravili Doseben pro- gram. Tako bo 6. junija do- poldne na Titovem trgu slav- nostni sprejem gostev Sed- mega junija, ki je spominski dan slovenskih izseljencev, pa si bodo gostje najprei og- ledali mesto, popoldne pa se bodo odpravili v Bele vodß, V Velenju in Šoštanju bo- do nastopile tudi kulturno umetniške skupine iz Vrnj.ač- ke Banje, Trstenika in Kru- ševca ter domači zabavno glasbeni ansambli. Zadnji dan bivanja bo ^o- ste sprejel predsednili občin- ske skupščine, Nestl Zgank ZA LEPO OKOLJE Hortikulturno društvo je tu- di letos razpisalo tekmovanje v okrasitvi in uraditvj okolij stanovanjskih hiš, balkonov, oken in podobno. V Velenju in Šoštanju je takšno tekmo, vanje tradicionalno, vse več je ljudi, ki se zavzema i o da bi okolja hiš čim lepšR ure dili. V tem prizadevanju se uveljavljajo tudi pionirski hi- šni sveti. Za najboljše v tem tekmo- vanje je hortikulturno dru- štvo pripravilo različni mate- rial za sajenje. PIONIRSKI PRAPOR Pionirji osnovne šole To- i>olšica so končno le dobili svojo zastavo. Razvili so jo na dan mladosti. Ob tej pri- ložnosti so pripravili lep kul- turni spored. Svoj pionirski odred so imenovali »Deveti maj« v spomin na dan, ko je bila 1945. leta v Topolšici podpisana brezpogojna kapi- tulacija nemških sil. Denar za prvi prapor je prispeval kolektiv šoštanjske- ga Polypexa. ARHEOLOŠKI KROŽEK v tem šolskem letu so na gimnaziji na novo ustanovili arheološki krožek. Vodi ga prof. Omahova, vanj pa je včlanjenih okoli 40 dijakov. Da bi svojo dejavnost pred- stavili dijakom in profesor- jem, so v mladinski sobi uredili razstavo in na njej zbrali star denar, ostanke stare keramike in amfor ter nekaj literature o izkopava- njih v celjski občini ZBIRALNA AKCIJA Zadneja zbrama akcija Rdečega križa v preteklem letu je pokazala, da vsako- letno zbiranje oblačil posta- ja že tradicionalno. Ljudje so pripravljeni pomagati in to so dokazali tudi letos, ker so darovali kar 4.1};0 kg oblačil ter obutev. Najbolj pa je bilo razveseljivo dej- stvo, da so vse nabrane stva- ri izredno kvalitetne. Prebi- valci so pripravili čiste in zašite obleke ter lepo pove- zane čevlje. Manjkalo tudi ni posteljnine, ki je sicer redka na spisku darovan- cev. V tej akciji so se zelo iz- kazali aktivisti Rdečega kri- ža. Sodelovalo je okoli 1009 aktivistov, 400 odraslih m 600 mladih. Zlasti zadnji so bili pri zbiranju zelo prid- ni. Vel'ko pripravljenost za sodelovanje so pokazala tu- di podjetja, ki .«o s svojimi prevozi omogočila hitri tran- sport. Zavzeto so delale tudi socialne komisije pri ivra- jevnih skupnostih in mentor- ji po šolah, ki -iO usmcviali mali podmladek pri RK! Vsem iskrena hvala, pa še gasilcem, ki so pomafrali skladiščiti z ljubeznijo da- rovano in nabrano blago! KORAK NAPREJ Na predlog sveta za teles- no kulturo ter komisije za volitve in imenovanja «;o od- borniki celjske občinske skupščine imenovali priprav- ljalni odbor za ustanovitev telesnokulturne skupnosti. V odboru so: Mitja Pipan kot predsednik ter inž, Jože Ger- šak, Karel Jug, Jože Luoej, Franc Ramskugler in Bons Rosina. NAGRADE DELAVNIM Pretekli teden je bilo v Kokarjih blizu Mozirja skro- mno vendar prisrčno slavje, združeno s podelitvijo pri- znanj oziroma mladinskih plaket najzaslužjiejšim tova- rišem, aktivom in dmštvom, ki so se na kakršen koli na- čin ukvarjali z delom v mla- dinskih organizacijah. Navzo- če goste je pozdravil Milan Bratec, sekretar Zveze mla- dine Slovenije Celje in med drugim tudi spregovoril ne- kaj besed o delu vsakega odlikovanca, njegovih uspehih in hotenjih. Za njiim je povzel besedo namestnik sekretarja občin- ske konference Zveze komu- nistov Celje in nekdanji mla- dinski funkcionar Stane Se- ničar. Izrekel je nekaj misli o povezavi Zveze mladine z Zvezo komunistov in o vklju- čevanju Zveze mladine v delo komunistov. Po podelitvi pri- znanj, ki je sledilo takoj za tem je bil kratek družabni večer. Mladinske plakete je do- bilo enajst pošamemikov, ali- ti vov in delovnih organizacij. Roman Palhartingir iz Libele, Jože Planine iz Metke, Adolf žvižej iz EMA, Marjan Zdol- šek, prav tako iz EMA, Zdrav- ko Melanšek, bivši član pred- sedstva Zveze mladine, Hil- da Vrhovšek iz AERA, Milena Zupančič iz šole za zdrav- stvene delavce, Milan Seni- čar, dolgoletni mladinski funkcionar in novinar Nove- ga Tednika in Radia Celje, Izletnik Celje kot aktiv Zve- ze mladine v delovni organi- zaciji, Ekonomski šolski cen- ter za kulturno umetniško društvo Zarja iz Tmovelj. MLADINA POJDE NA POHOD Kot v vseh drugih občinah se tudi mladina laške občine pripravlja na proslavo tride- sete obletnice ustanovitve slo- venske partizanske vojske. Ena takšnih akcij v progra- mu oživljanja tradicij NOV bo pohod po sledeh borcev iz minule vojne. Pohod bo po- tekal pod geslom »Kozjan- ski odred 1972«. Nedavno ustanovljen občinski štab, v katerem so predstavniki ob- činske konference ZM3, ob- činske organizacije ZB NOV in dru.gih političnih organiza- V ponedeijeik je bila v dvo- rani ESC v Celju redna letna zaključna konferenca mladin- skega aktiva te šole. Na njej so podali posamezni dijaki • poročila o delavnosti krožkov in ugotovili, da so bili najbolj obiskani krožki v tem letu dramski krožek, literarni kro- žek ter hortikulturno in šport- no društvo. Lepe uspehe je dosegel predvsem dramski krožek, ki je sodeloval tudi na Naši besedi 72 in zasedel II. mesto. Dobro je delal tudi pevski zbor in krožek Rdeče- ga križa. Šolska skupnost, ki šteje 28 dijakov, je ustanovi- la komisijo za red in discipli- no, organizirala prodajo srečk ter sodelovala pri Titovi šta- feti. Na konferenci so sprejeli nov statut, ki ga je soglasno osvojilo vseh loe prisotnih- začrtal smer polioda mi program. Obiskali jčico, Sedraž, Kojzico, Toplice, dolino Grač- aziše. Vrh, Breze m ter, od tu pa bodo kre- Planino, kjer se bodo Ihodom v Ljubljano se- mladino iz ostalih ob- velikem mitingu. Po- bo začel 30. jumja, ko mi izročena tudi zasta- ičal pa 4. julija na vse- kem zborovanju pri ni. >loni »Kozjaaskega od- i72« iz Laške občine bo tdincev in mladink iz skih organizacij v ob- ajboljši seveda, poleg a po deset mladih z imskih občin Vrbovec aške in Trstemka iz in še deset mladili vo- iz celjske garnizije. Za pripravljajo posebno liško skupino, ki bo la mitinge v Sedražu, 1, v Brezi, kjer bo isto- tudi proslava občinske, iznika in nato na skup- mitingu na Planini. ZUNANJI TRGO- Jl IN DEVIZAH okriljem delavske uni- V Laškem se bo v po- ek, 5. t. m. začel štiri- i seminar o zunanji tr- in deviznem poslova- Sodelovali bodo preda- 1 iz republiškega sekre- Î za gospodarstvo, zve- sekretariata za zuna- trgovino, gospodarske ice, deviznega inšpekto- Narodne banke, Ljub- ke banke in drugi. ŠLI BODO NA KOZJANSKO bo vse po načrtu, bodo ijanski študentje in dija- oleti pomagali Kozjancem gradnji njihovih vodovo- in postavitvi drogov za trično napeljavo. Takšen fflireč sklep občinske kon- aca Zveze mladine občine jljana-Center.- Skupina pet- -tih dijakov in študentov bi odšla v naselje Vetrnik Bohorju, hkrati z njimi pa o šli na akcijo tudi štu- tje in študentke višje me- inske šole ter šole za so- toe delavce iz Ljubljane, 'od strokovnim vodstvom - Ruže Vreg iz Kozjega |o študentke višje rnedi- šole proučevale zdrav №o stanje prebivalstva na fc koncu Kozjanskega. Bo- li socialni delavci pa bodo ■Naprej predvidenem pro- raziskovali socialno »blematiko ljudi. Iz tako •^i^iega gradiva bodo štu- delali seminarske na- delo na Kozjanskem pa 'jim bo štelo kot opravlje-. ^ praksa. zaključku konlerence so г^ИЦ priznanja najbolj ^im tovarišem v letoš- ^ šolskem letu. Priznanja J tobili prof. Ljuban Sega, P'Meta Cafuta, prof. Stan- V Lorger za delo mentorja ' miad'nski organizaciji, Gustav GrobeLnik za de- pevskim zborom, Olga za delo na kulturnem Г^убји, Podplatan Bogdan «f, ° pri literarnem krožku. Meh za delo v šolski ter športnem društvu, ^aurič za delo v mladin- ''ganizaciji in Helena No- ^^ neutrudno in požrtvo- v mladinski orga- l^ij^inski aktiv EŠC je le- );i4 I?'', ^dini dobil priznanje j^^^bolj aktiven srednje- aktiv v občini. Darja Glančnik V Rečici ob Savinji je bilo minulo nedeljo consko tekmovanje članskih gasilskih desetin iz občin Velenja, Žalca in Mozirja. Nastopilo je vsega skupaj 17 desetin. Pri članih je zmagala desetina iz Velenja — mesto pred Šalekom, Družmirjem, Levcem, Šoštanjem, Gorenjo vasjo itd. Pri članicah je bila najboljša desetina Prebolda, ki jo vidimo tudi na sliki. Tekst in foto- T Tavčar Velenje ZELO USPEŠNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE 15. jubilejno srečanje gle- daliških skupin Slovenije je bilo od 22. do 27. maja v Kulturnem domu Velenje. Osem kvalitetnih predstav si je ogledalo nad dva tisoč pet- sto ljudi. Gotovo je bila med vsemi predstavami najboljša Can- karjev komedija Za narodov blagor. To je potrdila v ne- deljo dopoldne republiška ži- rija, ki so jo sestavljali stro- kovnjaki, režiserji :i:,epubli- škega sveta kulturnoprosvet- nih organizacij Slovenije. Komedijo Za narodov blagor je naštudiralo Prešernovo gledališče Kranj, reži ral pa Janez Povše. Ta skupina bo predstavljala Slovenijo na Ju- goslovanskem festivalu ama- terfikih odrov, če le ta ne bo tekmovalnega značaja. Druga najboljša skupina je bila po mnenju žirije Slava Klavora iz Maribora. Velenjski publi- ki se je predstavila z Brech- tovo Beraško ор-зго. Zelo ekspresivna je bila drama Mihe Remca Mrtvi Kurent, ki ga je naštudiralo Amater- sko gledališče 2elezixr Celje Štore. Ta skupina bo odšla na srečanje igralskih skupin v Prizren. Strokovna žirija je v nede- ljo dopoldne naglasila velik: napredek slovenskega gledali- škega amaterizma. Reperto- arni izbor je bil dober, sce- na domiselna, interpretacija igralcev dovzetna. Iz.ginjajo tudi plotovi med profesional. no gledališko in amatersko dejavnostjo. Gotovo je naj- lepši primer za to Slovensko ljudsko gledališče Celje. Mir-- no smemo zapisati, da je tu di tokrat organizacija velike prireditve bila breznibna. Ve- lenje je tudi tokrat dokazalo, da je v vseh velikih kultur- nih in gospodarskih akcijah enotno. Vsaj ni bilo človeka ali podjetja, ki bi zavrnilo pomoč. Fanfare so že v soboto zve- čer naznanile konec jubilej- nega srečanja. V nedeljo do- poldne je zamrl živahni živ- žav v Kulturnem domu Ve- lenje. Igralci, ljubitelji gle- dališča, so se razšli. V. ZLATOPOROČENCA IZ BOVŠ — 20. maja dopoldne je bilo v celjski poročni dvorani živo, kot že dolgo ne, saj je pred odbornika JAKO MAJCNA stopilo kar 27 ženinov in nevest. Vendar niso bili vsi mladi. Po petdesetih letih skupnega življenja sta ponovno sklenila zakonsko zvezo, zlato poroko, 80-letni FRANC HUDEJ in JOŽEFA HUDEJ, rojena REGORŠEK, oba doma iz Bovš 3 pri Celju. Za njima je petdeset let, let prijetnih, pa tudi žalostnih trenutkov, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Sve- čano napravljena, obkrožena 's svati, sta si znova stisnila drhteče roke. Imela sta deset otrok, od katerih jih sedem še živi. Danes imata že deset vnukov, kot nam je zaupno povedal eden od svatov, pa je na poti že pravnuk. Njuni otroci in vnuki so se v soboto popoldne zbrali v Bovšah, na njunem domu, da bi skupaj proslavili zlato poroko matere in očeta, dedka in babice. Foto: bs КИсаН so jih po pnmikih. Večmoma mladi ljudje. Vsi nekoliko zardelih obrazov so stopali pred oder in po- nosni sprejeli dirobno, rdečo knjižico, v kateri piše, da so postali člani Zveze komunistov. Postali so člani organiza- cije, ki je toliko pretrpela jn toliko naredila, organizacije, ki zahteva od posameznika delo, vedno boljše delo, zahteva vzornost, pravico, poštenje in borbo za uresničenje ciljev in nalog. 58 jih je bilo. Iz celjskih šol in delovnih organizacij. Ta,ko stopajo v vrste Zveze komunistov nove, sveže, mlade moči. Hočejo s svojo mladostjo osvežiti delo, pripravljeni so nanj. Tako so tudi povedali. Pet od njih. RUDOLF PAVLIN, 24, pod- jetje Steklar Celje: »Vstop v Zvezo komunistov mi pome- ni še večjo aktivnost, še več dela. Dve leti sem že član delavskega sveta. Zakaj mi članstvo v ZK pomeni več dela? Zato, ker se zavedam, da moje članstvo ni samo na papirju, ampak bo to resno delo. Ne bo se mogoče izmi- kati nalogam, treba jih bo izvrševati, pomagati drugim. Tudi na to sem ponosen.« JANEZ FEDRAN, 24, Tr- govsko podjetje Merx Celje: »To je velika prelomnica v ži- vljenju in tudi zaupanje Zve- ze komunistov. Čutim se dol- žnega, da to zaupanje opra- vičim, vsaj v okviru možno- sti, katere imam. Kot član ZK želim uresničevati zada- ne naloge, stalno spremljati delo v Zvezi komunistov in pri tem seveda kar najbolje sodelovati. Vsekakor pa je delo prvo.« DARINKA OVNIĆEK, 18, učenka na šoli za zdravstve- ne delavce Celje: »Zame po- meini članstvo v Zvezi komu- nistov veliko odločitev, še to- liko bolj pomembno zato, •ker na šoli nismo imele or- ganizacije m smo tako pre- malo poznale delo ZK. Na se- minarju sem pridobila del znanja, praksa bo dala več. Vesela sem, ker sem z vsto- pom po mojem prepričanju aktivne j šli del družbe. Treba bo resneje poprijeti za delo.« CVETKA DROZG, 25, Ob- činska skupščina Celje: »To je pomembna odločitev in prelomnica v življenju mla- dega človeka. Odločitev za- radi tega, ker se bo potrebno sedaj še aktivnejše vključe- vati v delo, ne samo v ZK, ampak tudi drugod in pov- sod. Zavedam se, da sem stopila v vrste naprednih sdl in da bo potrebno narediti še mnogo za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog.« JURIJ POSINEK, 29, Služ- ba družbenega knjigovodstva Celje: » S tem mi je zaupa- no pomagati uresničevati ideje in smernice naše socia- listične družbe in nadaljnje- ga razvoja naše države. S svojim delom in nazorom bom še naprej delal ter iz- vrševal vse naloge, odprav- ljal pa bom povsod nepra- vilnosti. Menim, da komunist mora biti takšen. Komimist ima več dolžnosti kot drugii, mora biti vzor drugim.« Delo in znova delo. Tega se jasno zavedajo. Tudi po- nosni so, ker so postali člani Zveze komunistov, še odloč- neje bodo lahko za.govarjali svoja stališča in iskah pravilne rešitve. Saj so postali komunisti. M. S. — M. ST. 12. stran NOVI TEDNIK St. 22 — 1. junij 1972 Kmetijstvo CENA POD VREDNOSTJO ODERUŠTVO PRI KUPČIJAH Z ZEMLJO — KRIVE SO TUDI RAZMERE, NE LE POSA- MEZNIKI — KAKO ZAGOTOVITI »PRAVIČNO« CENO? lOnet je v stiski prodal zemljo za ceno, ki je bila glo- boko pod pravo vrednostjo. Sosedje so obsojali kupca, češ kako brezsrčen je, ko iz- rablja stisko reveža in ga po- tiska v še večje težave. Kmet si bo z denarjem, ki ga je dobil, pomagal namreč le ne- kaj časa — a kaj potem? Ali je vreden obsodbe res le liupec zemljišča ali posest- va, ki ni plačal prave vred- nosti? Ali morda nekateri, ki pomagajo revežu pri obsoja- nju takega kupca, ne posku- šajo s tem prikriti širše kriv- de? Ko se pogovarjaš z opehar- jenimi reveži, vsi povedo, da bi prodali tistemu, ki bi jim več plačal. Ker pa ni bilo boljšega kupca, so morali prodati za ceno, ki jo je bil nekdo voljan plačati. Kaj po- maga ugotavljati in trditi, da je zemljišče vredno več, če liko?! Lastnik ga pa mora prodati. pa nihče noče plačati zanj to- V tem grmu tiči zajec. Ode- ruhi kmetov — kakor neka- teri imenujejo take k^pce — se lahko redijo le takrát, ko so za njih ugodne razmere. Spremeniti je treba razmere, kajti le z inšpekcijami in so. dišči ali moralnimi obsodba- mi ne bomo uspeli preprečiti delovanja takih izkoriščeval- cev. Pred zakonom se jim namreč ni težko zavarovati. časopisi so poročali o pri- meru na Razboru. Vodja go- zdarske enote pri kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici Franc Repar je kupil od Amerškovih lep kos gozda, ki je po poznejši oceni komisi- je bil vreden 300.000 din. Zanj je plačal lastniku le 25.000 din. Amerškovi so povedali, da so gozd morali prodati, ker so bili v stiski za denar. Repar pa je kupljeni gozd po- nudil svojemu podjetju, ki njem posekal za 100.000 din naj bi mu dovolilo, da bi v lesa. Pogodba je bila ^dogo- vorjena — morda tudi skle- njena v pisemski obliki — uresničitev pa se je zataknila, ko sO Reparja obdolžili iziko- riščanja. A glej čudo! Reparja so ob. dolžili, da je izkoriščal svojo delovno organizacijo, ko je pobiral denar za posekan les v kupljenem in hkrati podar- jenem gozdu, a ne Amerško- ve. Od katerih je gozd kupil za beraško ceno. Morda se bo tudi ta kupčija začela razple- tati. To p>a gotovo ne bo lah- ko, kajti v kupo-prodajno po- godbo se navadno zapiše, da se obe stranki odpovedujeta pravici izpodbijati jo, četudi bi se pogodbena cena prikrad- la nad polovico prave vred- nosti. Zakaj je Repar poskusil za- služiti pri nakupu gozda od Amerškovih 75.000 din? Zato, ker so mu to omogočale oko- liščine. On bi zaslužil le 75.000 din, njegova gospodarsika or- ganizacija pa — če upošteva- mo vrednost gozda, ki jo je ugotovila posebna komisija — poleg iega še 200.000 din. A- merškovi pa so dobili le bo- rih 25.000 din. AÍi je torej lahko kriv le kupec — v tem primeru Re- par — ali je krog tistih, ki se okoriščajo na račun kme- tov, kadar so v stiski, vellico širši? Vsekakor bo treba odpravi- ti razmere, ki dovoljujejo ta ko izkoriščanje, če imata zemlja in gozd določeno, ko- misijsko ugotovljeno vred- nost, je treba omogočiti last- nikom, da prodajo po ustrez- ni ceni tudi takrat, kadar so v stiski. Potrebni so kupci, ki bodo voljni plačati pošteno ceno. Dokler pa ne bo takJa kupcev, pa bo cvetelo ode- ruštvo. Morda Se beseda oderuštvo zdi komu prehuda. Toda če smo pred zadnjo vojno lah- ko imenovali stvari tako, za- kaj ne bi podobnih primerov smeli tudi zdaj? JOŽE PETEK V vsak dorn NOVI TEDNIK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE VEGRAD VELENJE razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA INTERNE KONTROLE 2. PROSTO DELOVNO MESTO V ODDELKU SALDAKONTI POGOJI : 1. Gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s strokov- nim izpitom in večletno prakso. 2. Višja ali srednja ekonomska šola, zaželene de- lovne izkušnje pri delu v saldakontiju. Za vodjo interne kontrole preskrbljena garsoniera. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in doka- zili o strokovnosti, sprejme SGP »VEGRAD«, Ve- lenje, odbor za kadrovske in splošne zadeve, 20 dni po razpisu. Januš Goleč 30 Dne 10. maja so izdali deželni oskrbnik grof Volk s Tuma in Križa, deželni upravitelj, Krištof baron Turjaški z vsemi deželnimi odborniki oklic, ki se je prečital na prižnicah po vseh okrožjih Kranjske. Oklic je omenjal težave obo- roževanja zaradi bližnje žetve, lakote, draginje in kuge, ki preti neprestano de- želi, a je vendar določil sledeče: »Konjenica mora bitá do 20. maja v Zagrebu. Gospostva naj narede takoj zapisnike pešcev z ozirom na ognjišča in kmetije. Zapisniki naj se pošljejo deželnemu oskrbništvu, da dobe stotniki četrtin pre- pise. Izberejo naj se za tridesetega, desetega in petega moža najbolj močni in pripravni ljudje. Kadar se bodo prižgali kresovi in dali ukazi s streli ali s pisa- nimi oklici, naj trideseti, deiseti in peti mož precej odide na določeno mesto, kakor se bo ukazalo.« — Tudi cesar Rudolf se je pričel bolj zanimati za obmej- no vojsko in jo podpirati z denarjem. Tekom enega leta je dovolil za kranjske čete 234.053 gld. 43 krajcarjev. Medtem ko se je zbirala krščanska vojska, tudi bosanski paša ni držal kri- žem rok. že zgodaj na spomlad so začele napadati turške čete Hrvatsko krajino. V tolpah po 150 mož so divjali krvoloki med Kolpo in Savo in odvajali prebi- valstvo v sužnost. Sredi aprila je prišel Hasan paša z delom vojske v Petrinjo. Ukazal je popraviti most čez Kolpo in če je mogoče narediti še enega preko Odre. Vse je kazalo, da se bliža napad na Sisak. S strahom so hodili Siščani gledat gradnjo mostu in turške ognje, ki so žareli vse noči od Vinodola do Krastovice. »Poskrbite za nas,« sta pisala upravitelja trdnjave zagrebškemu kapitlju, »da vsi skupaj ne poginemo.« Vendar velika turška armada še ni bila zbrana. Zato je bila določena Ko- stajnica kot zbirališče, kjer so se tudi izvedle priprave za obleganje Siska. 2e 20. maja so vedeli v Zagrebu, da vozijo po Savi proti trdnjavi velike topove. Kmalu potem so prihajale vesti, da se zbirajo pri Kostajnici tudi drugi turški poveljniki s svojimi četami. Šiški sandžak beg Ibrahim je stal z veliko vojsko pri Zrinju ob Drinu; zvomiški sandžak Memi beg se je utaboril pri Strigovlju, kliško-hlivanjski sandžak Apardi beg pri Savi in na Bilajskem polju. Pilštajnski orožarji so se lotili z vso vnemo pregleda orožja, streliva in topov. V trdnjavi je bilo 300 mož posadke, ki je bila po mnenju nemških stro- kovnjakov precej preskrbljena za krajšo obrambo. Treba pa je bilo še marsikaj popraviti. Predvsem so morali spraviti topove na prava mesta in jih po možno- sti obvarovati pred sovražnimi kroglami. Siščanom so se prikupili Némci že prve dni. Bili so mirnega obnašanja, trezni, marljivi ter vestni pri delu. Za pregledom ter popravo orožja in topov so prišli na vrsto trije obrambni stolpi. Stolpe so posebno utrdili, da bi kljubovali najtežjim topovskim krog- lam. Kakor že omenjeno, je bila zgrajena sisačka trdnjava na polotoku podob- nem kolenu, katerega tvori Kolpa pred izlivom v Savo. Iz Kolpe sta bila izko- pana v obrambo trdnjave dva jarka ali kanala. Spodnji je bil širok, zgornji ozek, a oba sta bila globoka. Med obema kanaloma je bil ozek prehod po su hem. Tokrat so kanala poglobili, da bi bila dovolj velika ovira. Jabolko nespo razuma med vrhovnim poveljstvom v Zagrebu in med branitelji je bil lesen most preko Kolpe, ki je tvoril zvezo trdnjave proti Zagrebu in Karlovcu. Sisač ka kanonika — poveljnika sta predlagala, da se naj most poruši pred oblego, da no bo kakor nalašč pripravljen za vsestransko gibanje turških čet. V Zagrebu pa so odločili, da mora most ostati, saj bo prišla oblegancem pomoč, ni pa mogoče določiti v naprej, iz katere strani. Pravi praznik za Siščane so bile vojaške vaje na ravni krog trdnjave, pri katerih je kazal Pavel svojo moč in sigurnost v loku. Ne smemo pozabiti, da se je bil proslavil med Hrvati tudi Toplišekov Miha. Kakor smo že povedali, je dal Hasan paša povelje, naj se popravi razdrti most čez Kolpo pri Petrinji in če je mogoče, naj se zgradi še nov most preko Odre nad Siskom. Siščane je bilo resno strah pred novo zgradbo čez Odro, ki bi bila omogočala čisto prosto premikanje turških bojnih sil na vse strani. Tudi preko popravljenega petrinj- skega mosta so vdirale turške patrulje, neprestano ropale in si ogledovale z drugega brega Kolpe utrjevalna dela pri Sisku. Nemški orožarji so izdelali na- črt za uničenje mostu pri Petrinji. Za izvrševanje nadvse drzjie nakane se je javil prostovoljno Pilštajnčan Toplišek. Nekoliko nad turško trdnjavo Petrinja je zbilo in zveealo vojaštvo iz Siska ob levem Kolpinem bregu splav. Hlodovje splava so polnili na debelo s smolo. Na splavu sta bila dva soda: eden z železjem obit ter zaprt, poln smodnika; drugi do vrha napolnjen s smolo. Splav je bilo treba spraviti neopaženo v noči po Kolpi navzdol proti petrinjskemu mostu in ga pritrditi k eni izmed mostnih soh ali koz. Ko bi obtičal splav ob kozi, bi se morali zažgati s smolo pomazani hlodi in sodček s smolo. Ogenj bi zanetil smodnik v močno zadelanem sodu, ki bi se razpočil in most raztrgal. Povrh bi še zgoreli leseni deli mostu. Da zaigrajo Turkom to neprijetnost, so si izbrali branilci Siska deževno temno noč Turčini v Petrinji niti slutili niso take nevarnosti ali drznosti. Splav je bil pripravljen, opremljen z vsem potrebnim in Miha je skočil nanj kot kr- mar. Vse je šlo po sreči, kakor je bilo zamišljeno. Junaški splavar je zadel ob kozo, zanetil smolo, skočil v vodo in se rešil s plavanjem. 2e je bil na suhem, ko je gorel splav s polnim plamenom, da je bila razsvetljena reka daleč na okoli, vendar zaželjene eksplozije smodnika še ni bilo. Plamteče prasketanje smole, ki je užigala most od spodaj navzgor, je vzbudilo pozornost turške po- sadke v trdnjavi. Nočno tišino so prekinili klici, kletvice od leve in desne in že se je usula cela jata Turčinov preko mosta, da si ogleda, kaj da gori tako mo- gočno sredi reke. Ko je bila polovica mosta natrpano polna radovednežev, je močno zablisnilo, puhnilo kvišku in med silnim pokom se je prelomil most in je frčalo po zraku tramovje z nekaj deset Turki vred. (Dalje prihodnjič) St. 22 — 1. iunij 1972 NOVI TEDNIK stran 13 Plavanje v Celju... Ker v Celju še veihi.) ni zimskega l)azena in s tem v zvezi primernih ¡)')g(',iev, za gojitev plavalnega sporl.i pre- ko celega leta, so hlli celjski plavalci primorani hoditi na treninge v Velenje in v zad- njem času v Rimske Toplice. Nekaj dni pred začetkom glavne tekmovalne sezone bo- di) odšli tudi na skupne pri- prave. Vprašanje triMier.irv so »e- tos zadovoljivo rešili, saj bo- do trenirali celjske plavalce le domači trenerji, ki so zra sli v klubu in so torej s sr (4>m navezani na ta plavalni kolektiv. Največjo skrb na- meravajo posvetiti množično sti in bodo v ta namen orga- nizirali testiranje vseh osnov nošolcev celjskega obmof^ia, da bi tako lahko pritegnili v vrste kar največ mladine Po zabili niso tudi na vaterpoli- ste In kogar bo zamikal ta šport, se ga bo lahko naučil pod strokovnim vod.stvinn va- diteljev. Tako torej v Olju. ...in Laškem Pla\iilnemu športu se v la- ški občini po napovediii te- Jesno-vz.gojnlh funivOÙHiarjev obetajo lepši časi. Po večlet- ni stagnaciji te.ga zdravega športa bi bil to že zares skrajni čas. Kar dva bazena v občini (Radeče, Rimske Toplice) bi nedvomno ustre- zala skromnejšemu pro.içnimu teknìovanj in plavalnih ieča- .¡ev, ki bi spodbudili mlaae in dali nove talente, ki jih je nedvomno precej, če bodo turistična društva, k! bazene upravljajo zapirala telovad dnim organizacijam vrata in jim zaračunavala koriščenje bazena v času treninga. г/О tem bo plavalni šport kot to- liko let nazaj spet zapadel v stihijo Upajmo, da ne bo tako. B. Л A M. Trim teden - šport za vsakogar eljali do konca. Gigantsko delo je bila nape I j ava vodovoda in tudi njihov največji uspeh. Misliti nanj so pričeli že 1966. leta m iz- računali so, da bi zanj ra- bili 55 milijonov. Stopili so skupaj in se pomenili. Z de- lom so pričeli 1969. leta. Ob- čina jim je dala nekaj več kot 12 milijonov, ostalo pa so razdelili na gospodinjstva. Na vsakega je prišlo 2Ò0.000 di narjev ali 110 m izkopa Plju- nili so v roke in s pomočjo zreških kovačev, ki so jim tudi nekaj posodili, je bil v dobrih štirih mesecih zgra jen glavni, 4 km dolg vodo- vod. Danes imajo vodo vsa gospodinjstva razen enega. Sodelovala tudi ni Stanovanj, ska skupnost, ki ni plačala prispevka za svoje stranke. Te zajemajo vodo iz Dravi- nje, ki teče kalna tod mimo. GASILCI NAJBOLJ PRIDNI Vsi za enega, eden za vse — to ie rek. ki га tu nrav dobro poznajo. Zlasti gasilci so pripravljeni takoj prisko öiti na pomoč, kar vaščani zelo sp>oštujejo. Ce pa so v zadregi, jim tudi pomagajo. Zgodilo se je takole: gasilci so imeli star in dodelan av to. Ker je imela občinska zveza na razpolago novo mo- torko, tu pa so jo krvavo ra bili, so se domenili, da jim jo odstopijo. A bili so čisto brez denarja, ker so ravno končali z obnovo fasade na gasilnem domu. Začeli so z nabiralno akcijo in v treh le- tih nabrali skoraj tri milijo- ne, dinarjev. Odborniki so dajali tudi po 20.000 dinar- jev. Tako imajo zdaj novo motorko in prijetno zavest, da so v stiski na5!i prijatelje — vaščane. DELOVNA SILA — KAM? štirideset otrok tukajšnje štirirazrednice nima velikih perspektiv. Sami so delavni, prirejajo proslave, a pravega odziva ni. Cim odrastejo, od lete. Kam? Zaposlujejo se v Ločah, Slovenskih Konjicah, Zrečah in v Mariboru. :\'o- stalgija za predvojnimi časi tu udari na dan. Takrat so se zaposlovali doma. Ne vsi, ne kaj pa. Imeli so tovarno po- hištva in ban'arno. kjer so dobili kruh. Danes pa je v domačem kraju premalo za- služka. Stari ljudje ostajajo П!» Ir-rrkoV* Tomlio rr-ïloiii hajajo v tujino. Okoli 3(i zdomcev imajo, a mladi pra vijo, da bodo še morali iti ... Kakšna je rešitev? Pravijo, da bi vsaj v Ločah odprli kakšen predelovami obrat, ker je potreba po zaposlitvi še velika. Se 300 ljudi bi ra do kruha. Doma, ne v tujini. Gube kmečkih očancev se po globe, ko govorijo o tem. Ali pa — usposobite nekdanjo tovarno! Utopija ali resnič- nost? Naj odgovorni povedo! - MILIJON ZA KULTURNI DOM Ko govorijo o žeijah za pri- hodnost, se ZbeÎT'cem obra- <7.1 ro^.SiTiin Tmni"* vplio fi. he, ki kdaj pa Kdaj že udarijo na dan. Žeja jih po prostoru, kjer bi se zbirali, kjer bi zvečer modrovali o starih in bodočih časih. Zato so pričeli misliti in računati. S starini milijonom v žepu. Tako! In upajo, da bodo uspeli, ker je preteklost poka.zala, da česar se lotijo, narede do konca. Ne vprašujejo se, če bodo zmogli, skrbi jih sama to, čc bodo imeli dovolj mladih mo- či za delo. Kulturni dom, urejeno termalno kopali šče, kanalizacija, asfaltir.nnje cest, telovadnica pri šoli — vse tx> še mislijo narediti. Odločili so se, dii bodo po vzgledu Gorenja razipisali ла moprispevek. Potem smo do- bri, pravijo. Potem bodo pri- hajali k nam turisti, potem ne bomo tako odmaknjeni od sveta Potem ne bomo imeli samo en traktor v vasi kot doslej. Lepše bo, morti biti, dovolj smo žrtvovali za to. Pod Zbelovsko goro živi je- klen rod, prekaljen od dav- nih dni. Še od takrat, ko je po njihovih plečih žvižgal valptov bič iz zbelovskega gradu. Takrat se hrbet ni upognil, pa bi se zdaj? ZDENKA .STOPATI Ta^kole smo pokramljali nekega večera v Zbelovem. To je edini prostor, kjer se vaščani zbero. Soba gasilskega doma, ога1,ј§апа z diplomami dolgoletnih prizadevanj. QUIZ OB TEDNU MLADOSTI v počastitev praznika mla- dosti je občinska konferenca klubov OZN v Velenju pri- pravila quiz, ki je veljal kot izbirno tekmovanje za sesta- vo občinske ekipe, ki bo so- delovala v nadaljnjem tek- movanju v Celju. USPELA AKADEMIJA Velenjska mladina je lepo počastila življenjski jubilej predsednika Tita Ko so pre- brali čestitke maršalu Titu, so podelili priznanja najbolj- šim mladim družbenim de- lavcem in mentorjem. Pro- gram so izpopolnili s telovad- no akademijo, na kateri so nastopili velenjski in šoštanj- ski mladinci. MOJ FANT JE VOJAK Imam fanta, ki je te dni od- šel k vojakom. Lepo sva se poslovila in jaz sem mu ob- ljubila večno zvestobo. Zdaj pa me v službi neprestano hecajo in pravijo, da nisem moderna, če mu mislim biti zvesta. Ali je zdaj že res na- vada, da se ima med tem ča- som druge, ko je fant pri vojakih? Sem v dvomih, ka- ko je s to stvarjo! Rezika Draga Rezika, kaj pa ljubezen? Ste nanjo čisto pozabili? Ce jo ni, po- tom so vaše obljube fantu prazne. Da bi bili zvesti sa- mo zato, ker mu morate biti, i/ navade, ,је odveč. Vse sku- paj pustite in boste »moder- na«. Moderna ali zvesta — razmislite o tem! Nataša PREVEČ ZARDEVAM šestnajst let mi je, pa ob najmanjši stvari zardim, da je kaj . . Ni nujno, da je govora o čem spolzkem, lah- ko je čisto nedolžno vpraša- nje o moji starosti. Tako se mi zdi, kot da bi me bilo sram povedati, koliko sem stara. Prijateljice so že veli- ko več doživele kot jaz, pa to spretno skrijejo, jaz pa se kar škrlatno obarvam. Nepri- jetno mi je, zato vas prosim za nasvet, kako se rešiti te nadloge. Kako? Tanja Draga Tanja, Vendar še eno dekle, ki'zar- di, sem pomislila, ko sem pre- brala tvoje pismo. Obenem pa me je bilo kar strah odgo- voriti, ker vse tvoje težave izvirajo iz pomanjkanja samo- zavesti. Lahko pa je motnja tudi v krvnem obtoku, zato bi ti priporočala pregled pri zdravniku. S tvojimi prijate- ljicami pa je tako; če so že veliko doživele so jim ta do- živetja vtisnila pečat navade, zato ne zardevajo več. Nataša MOZOLJI! Sem pubertetnica in polna mozoljev. Pa ne začnite s tem, da bodo izginili, naj po- trpim. Vse tolažbe so lepe, a nič ne pomagajo. Jaz pa bi rada nekaj takega, kar bo zaleglo. kar bo pomagalo Svetujte mi! Mama pravi, da sem neumna, ker se seki- ram, jaz pa mislim, da mo- ram skrbeti za svojo zuna- njost. Kaj mislite vi? Marija I)ra.ga Mari,ja, Mislim res, da moraš skr- beti za lepši videz, a ne s tako ihto, da zahtevaš recept za vsako ceno. Tega ni in ga ne boš nik.icr dobila. Dosti- krat pa .je že pomagalo umi- vanje z žveplenim milom ki akne vsaj malo zapre. Ne bi bilo napak, če hi skočila po nasvet še v kozmetični salon. Nataša Dva ljubka vzorca za živahno poletje, ki se obeta v modi. To so parole za letošnje spomladanske tn poletne mo- deme linije. Najbolj domisel- ni in prefinjeni so spet Fran- cozi, ki za najpreprostejšo pričesko zahtevajo najboljše- ga mojstra. Njihove linije so z;elo strogo rezar-e ali pa mo- čno razgibane. Kratke pričeske so spet iz- razitp deške, lasje na vratu so lahko daljši ali pa čisto prirezani^ Zopet se pojavlja- jo valovi in to pri daljših in pri krajših laseh. Ob sencaJi ali za ušesom lahko v val pri- pnemo okrasni glavnik. Modne linije nekaterih pa- riških kreatorjev nas spomi- njajo na pričeske tridesetih' let. Lasje so rajvečkrat rezani; topo, s škarjami, znotraj ma- lo izstriženi. Barve so sveže,', živahne, tople, St. 22 — 1. iunij 1972 NOVI TEDNIK stran 15 MLADOST V MAJU Na predvečer dneva miado sti je Celje doživelo priredi- tev, kakršne že dolgo ni bilo v mestu ob Savinji. Park, po navadi tih in miren, je bil ta večer razigran in ves mlad. Na stotine mladih se je zgr- nilo na drsališče, rja stotine mladih prišlo, da bj pozdra- vilo svojega dragagi prijate- lja, tovariša Tita, prosla'àlo svoj praznik. Prepolna je l'ila tribuna in mnogokje je bilo slišati željo: »Zakaj ni kaj ta kega v Celju še večkrat. To si želimo, to nam je všeč.« Tako so govorili mladi v celjskem parku tisti večer. »želimo prispevati svoj de- lež, družbo, ki bo takšna, kot si jo želimo. Hočemo uresni- čiti svoja stališča, hočemo, da upoštevajo naše mnenje. Vsi mladi se morajo sezna- niti s problemi, ki so proble. mi nas vseh, s samoupravlja- njem, mi pa hočemo in mo- ramo biti tisti ustvarjalni del družbe, ki na svojih ramenih nosi odgovornost. Sposobni smo in se čutimo sposobne za to.« Tako je govoril v svojera govoru Viki Krajne, predsed- nik Zveze mladine Celje m med ostalim spregovoril z nekaj besedami o veliki in pomembni vlogi našega vodi- telja, tovariša Tita. »Tito, to smo mi. Njegove izkušnje naj preidejo nad nas, naj bodo del nas. našega ustvarjanja,« je dejal ob kon- cu svojega govora predsednik mladine. V gozd nad pai'kom je iz mnogih grl zadoneLi pesem, čudovita pesem celjskih gi- mnazijcev, za njo pa je rned mlade zaplavala beseda, moč. na, otožna, žalostna kot spo- min. Spregovorili so v majh- nem recitalu gimnazijci, nji- hova ritmična skupina pa je izvedla vajo s trakovi, za nji mi pa so nastopili rn^adi z osnovne šole Hudinja s ioJk- lornimi plesi. Ob tej priliki je treba pripomniti, da je hn- dinjska folklorna skupina edi. na v Celju in da je Celja po dolgem času zopet dobilo ne- koga, ki se'ukvarji s to zvr- stjo. Za slovo so mladim v celj- skem parku gimnazijci zapeli še eno pesem, potem pa so se začeh razhajati: na večerjo, v kino in še kam drugam. Vendar ne za dolgo: v par- ku je kmalu završalo — ш prizorišče so prišli ljubljan- ski gostje, ansambel Unioni in začel se je ples, ki je nav- dušil celjsko mladino. Ne bi mogel reči, da je traini pozno v noč, ker bi iagal. Prav nič I>a ne bom lagal, če bom re- kel, da je bilo nadvse prijet- no in na koncu še to: takš- nih prireditev si celjska mia dina še želi, toda ne samo za dan mladosti. -mst KLJUB VSEMU DOBRO? KAJ PRIČAKUJEMO OD LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE Toliko neznank, toliko agi banj in preogrinjke, da bi tako simbolično izrazili svojo zah vaio in hvaležnost človeku, ka- terega ime pomeni tudi brez- skrbno starost, pomeni topel dom, pomeni kruh... Da, kruh! Mnoge med njimi po- znam že več deset let, po- znam njihovo življenje nekw, poznam ga danes. .Srečni so, ponosni hkrati ter radostni in zadovoljni. Dvignili so čaše in nazdravili, nazdravljali so Ti- tu, nazdravljali za brezskrbna stara leta. Nekaj posebnega se je utrnilo v človeku ob po- gledu na te zgubane, pa ven- dar vesele obraze, na te skro- mne in srečne ljudi.. Bili so srečni, srečni tudi zaradi misli na človeka, ki nam vsem toliko pomeni! Srečni pa so bili tudi organi- zatorji tega srečanja in imeli so se česa veseliti. B. Stnnčnik S CEUSKE TRŽNICE Nakupovati po celjski tržnici je postal velik pro- blem, alasti ob sobotah in nedeljah. Ta dva dni se nabere toliko kupcev in prodajalcev, da se človek težko prerine mimo stoj- nic. Tudi v preteklem tednu j« bilo na trgu meeta Ce- lja vsega dovolj. Primanj- kovalo je le češenj, zato so bile tudi drage. Proda- jal jih je samo en pro- dajalec pO 14 dinarjev. Ko .smo že pri sadju, povej- mo še ceno jagod — po 10 ali 20 dinarjev smo jih lahko kupili .odvisno od kvalitete in sreče. Zelenjave je böo y pre- teklem tednu dovolj. So- lato so prodajali od 4 do 7 dinarjev, špmačo od 10 do 15, grah po 6, kumari- ce od 8 do 10, čebulo po 8, kolerabdce po 4,80 Ih krompir. Novi je p>o 4 di- narje, sitari pa je pO 1,40. Na trgu je bilo prejšnji teden dovolj jajčk po ali 70 para. ODLOČEN PROTEST Zahteveik družbenih organizacij v Stranicali, naj župnika Bogdana štiberca odstranijo. Protestno pis- mo je bilo poslano v roke dr. Držečniku. Prebivalci Stranic, Bukovelj in Križevca, so zaradi zadnjih dogodkov, ki so se zgodili na pogrebu za pokojnim Albertom Pristovškom, razdvojeni. Eni so poslali protestno pismo škofijskemu ordinariatu v Maribor, drugi pa so odšli sami k škofu in obrazlo žili dogodke po svoje. Odgovor dr. Držečnika, kateremu so osebno po- slali pismo, še ni znan. Zanetena verska nestrpnost Dne 24. maja 1972 leta je bil v Stranicah pogreb petin- sedemdesetletnega člana ZB Alberta Pristovška. Sorodniki pokojnega so naročili cerkve- ni pogreb pri upravitelju župnijskega urada Bogdanu štibercu. Ta je pristal na cerkveni obred pri pogrebu. Pristal je tudi na zvonjenje v i cerkvi v Stranicah. V pone- deljek, dne 22. maja in v to- I ^ rek, dne 23. maja so v cerkvi pokojnim Pristovškom res zvonili. Tretji dan pa žu- pni upravitelj zvonjenja ni več dovolil, rekoč svojcem ümrlega: »Pokojni Albert ni hodil v cerkev, na sestanke Zveze borcev pa je prihajal.« Na dan pogreba, dne 24. 'Паја popoldne je župni Upravitelj pričakal pogrebni Sprevod pri kapeli v naselju Lipa in ga spremljal do cer- Ze pri kapeli je zahte- val, da nosijo žalno črno za- stavo za križem, kar ni obi- čajno. Pevcem cerkvenega abora v Stranicah je pred- hodno naročil, da bo ш dan pogreba ob 16. uri le »tiha« cerkvena maša, kar je v teh krajih ob pogrebih izjemen primer. Po končarem obredu v cer- kvi, kjer so pevci cerkvene- ga zbora po maši zapeli, so se zunaj zbrali pogrebci za žalni sprevod proti pokopa- lišču. Gospod štiberc zvonje- nja ni več dovolil, kar je navzoče močno razburilo. Za- htevali so, da naj takoj za- pusti nadaljnje sodelovanje pri pogrebu in so glasno ter s ploskanjem izrazili svoja čustva. S tem so tudi odo- bravali njegov odhod iz po- grebnega sprevoda, iz kate- rega se je umaknil takoj, ko je uvidel, da je nezaželjen. Tako je bil zadnji del pogre- ba opravljen brez prisotnosti župnijskega upravitelja Bog- dana štiberca. Ves potek dogodkov smo povzeli iz protestnega pi- sma, ki so ga poslale druž- bene organizacije v Strani- cah v občini Slovenske Ko- njice. Na protestnem zboro- vanju v Stranicah se je zbra- lo 18 predstavnikov političnih in družbenih organizacij, ki so v imenu stotih pogrebcev obsodile početje in ravnanje župnijskega upravitelja Bog- dana štiberca. Ljudje v teh krajih so ob- čutljivi. Sam kraj Stranice je dal 22 borcev in tu so množično grobovi stotih obe- šenih talcev. Ti še vedno go- vore . . . ZDENKA STOPAR POPRAVEK razpisa prostih delov- nih mest Cestnega pod- jetja Celje objavljene- ga v št. 21 NT. Drugi odstavek se pravil- no glasi: Kandidati naj vložijo pi- smene ponudbe v 15. dneh od objave ra74T)isa v splo- šni sektor podjetja. s Čestitamo i JUG JURIJU ^ — magistru filozofije ; s za uspeh pri študiju. V VSAK DOM NOVI TEDNIK 16. stran NOVI TEDNIK St. 22 — 1. junij 1972 Dramlje Pred kratkim so imeh v D rami j ah sestanek politične- ga aktiva, katerega so se udeležili Miran inž. Marus- sig, Franc inž. Rainer, oba predstavnika republiškega cestnega sklada, direktor tr- govskega podjetja MERX Celje Franc Petauer in pred- sednik CK SZDL Šentjur Franc Ogrizek. Že dalj časa so bili v kraju v negotovosti, kako je s pri- ključkom na hitro cesto v Dramljah, z asfaltiranjem ceste v Dramlje in z izgrad- njo nove samoiK)Strežne tr- govine. V kratkem se bodo začela dela na hitra cesti Hoče—Le- več. Predstavnika republiške- ga cestnega sklada sta poja- srdla, da bo priključek na hitro cesto zgrajen v drugi fazi gradnje ceste. V prvi fazi bo hitra cesta asfaltira- na do polovice, a v drugi še ostali del ceste. Takrat bo tudi zgrajen priključek v Dramljah. Zemljiišče je že odkupljeno. Drameljčani si od t«ga priključka precej obetajo zlasti pri razvoju tu- rizma. V srednjeročnem planu je tudi asfaltiranje ceste Šent- jur—Dramlje—Slovenske Ko- njice. V tem letu je v načrtu asfalt do Sel, okoli 3 km ce- ste. Pripravljena so tudi sredstva v višini treh milijo- nov nováh dinarjev. Rekon- strukcija ceste od Sel do Dramelj je v planu čez ne- kaj let. Trgovina v našem kraju je v zelo slabem stanju. Mnogo je bilo že govora o tej trgo- vini, a se še nič ni ukrenilo. Sprva so mislili odkupiti se- danjo staro stavbo in jo adaptirati. Direktor trgovske- ga podjetja MERX je pove- dal, da se je podjetje dokon- čno odločilo za gradnjo nove samopostrežr« trgovine. V tem letu bodo naredili načr- te in določili lokacijo, a v prihodnjem letu bi bila tr- govina gotova. Po sestanku so bili Dra- meljčani zadovoljni. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri ob-, ljubah, ampak se bo vse rea- li7ii'ralo, kot je predvideno. Nesreča ponovno terjala življenje Tovornjak je obležal prevmjen na bok. Prizor, ki se je v ponede- ljek nudil potnikom na cesti Celje — štore, je bil straho- ten. Zelen tovornjak je ležal prevmjen na bok. Na cesti kup odtrgane pločevine. še minuto pred tem je 32- -letni EDVARD VODUSEK, doma iz Celja, mirno vozil svoj tovornjak. Približno 500 metrov pred odcepom ceste za Lipo se je pričel srečevati s tovornjakom LUDVIICA GMAJNERJA, doma iz Voj- nika. Tik pred srečanjem obeh tovornjakov je Vodušak iz do- sedaj še nepojasnjenega, vzro- ka zavil na levo. Vozili sta se oplazili. Voduškov avtomobil je pe- ljal naprej še trinajst metrov. Bilo je očitno, da je voznik izgubil oblast nad krmilom. Nato je avtomobil treščil v breg in obstal prevmjen na desni bok. Vozniku ni bilo več pomoči. Bil je mitev na kra- ju nesreče. Zakaj je Vodušek nenado- ma zavil na levo, še ni pov- sem pojasnjeno. Neuradno pa smo izvedeli, da je bilo z Voduškom v tre- Foto: D.M. nutku srečanja nekaj narobe. Njegov sopotnik MIHAEL GORJUP, iz Kranjč, ki je bil laže poškodovan, je baje po nesreči povedal takole: »Med vožnjo sva normalno govorila. Nenadoma sem se začudil, ker Vodušek ni od.go- voril na moje vprašanje. Utih- nil je. Znova sem ga vprašal, toda bil je še naprej tiho. Ves začuden sem ga pogledal in takoj po barvi obraza ugoto- vil, da je nekaj narobe z njim. V tistem trenutku pa sva že treščila v kamion.« Kaj je bilo, bo pokazala še preiskava. M. S. UŠEL IN VLOMIL Ko so pred dnevi pri§i¡ uslužbenci poslovalnice Ko. teks na Cesti v Trnovlje y službo, so bili začudeni. Po pisarnah je bilo vse razmeta- no, manjkala pa sta pisalni stroj in električni računalni stroj. Pozneje so ugotovili, da manjkajo še nekateri drugj predmeti, skupno v višini 8.000 dinarjev. Jasno, ponoči jih je obi- skal neznanec, ki je razbil šip>o na oknu in se skozi odpr- tino splazil v notranjost. Toda delavci milice so zelo hitro odkrili, kdo bi naj bil nočni obiskovalec. Tako je vloma osumljen •-.'2 — letni STANKO STAROVAŠNIK, doma iz Celja. Starovašnik je bil na pre- stajanju kazni v celjskih za- porih. Ko je bil na delu zunaj zaporov, je izkoristil prilož- nost in pobegnil. 5e 'sto noč je vlomil pri Koteksu. Mladeniča so prijeli že na- slednji dan zjutraj in ga vmi- li v zapore. -čar ELEKTRIKA JO JE UBILA v soboto se je hiša NUN- CICEVIH, v kraju Sotensico, zavila v žalost. Elektrika je ubila 34-letno gospodinjo ANO NUNCIC, ki je pustila same na domačiji moža in pet otrok. Mož je v hlevu nekaj urejal. Tu sta imela ogrevalnico za piščance. Sam je montiral — nestrokovno — veliko luč za ogrevanje. Ker je potreboval pomoč, je poklical ženo. Tu pa je ona prijela za svetilko, v kateri je bila napetos. Elektrika jo je vrgla na tla in vsaka pomoč je bila pre- pozna. St. 22 — 1. iunij 1972 NOVI TEDNIK stran 17 18. stran NOVI TEDNIK St. 22 — 1. junij 1972 gtj2 — 1. funi] 1972 NOVI TEDNIK SPREJEM V ZM — V žalski občini so minuli teden ob dnevu mladosti sprejeli v članstvo ZM okrog 500 pionirjev. Vse sprejeme je obiskal predsednik Občinske konference zveze mladine Žalec Janez Kroflič ter jim podelil mladinske izkaznice. Na posneiïtu sprejem pionirjev v Preboldu. V nedeljo je bilo v Braslovčah veliko pevsko slavje. Na reviji odraslih zborov žalslj, občine je nastopilo deset zborov, med njimi s precejšnjim uspehom tudi moški zbor Petrove pod vodstvom Jožeta Gostečnika (na sliki). VESELO ŽIVLJENJE Tako sem zapisal zaradi tega, ker mi je med smehom dejal Martin Kunej, da je bil celo življenje vesel in še v hudih trenutkih ni pozabil na humor. Le tako je lahko pre- maga! tisto, kar je bilo težko. Veselja mu tudi zdaj ne zmanjka, čeprav se že bliža devetemu križu. Kakor ima Bistrica ob svojem gornjem toku pre- cej mlinov ali točneje po- vedano, imela jih je, tako jih ima tudi blizu svojega izliva v Sotlo. Videti je, da si hoče še v teh časih, ko z mlinarji odmirajo tu- di mlini, še pridržati nekaj svojih starih prijateljev, ki so delili cela stoletja dobro in slabo. Eden izmed takšnih zve- stih spomenikov ob vodi je mlin Martina Kuneja v Zagorju št. 19, a ko se je Martin rodil 1888 leta je bila na hiši še številka dve. V sami družini je kar precej Martinov, saj je tu- di njegov oče bil Martin in sin, pri katerem živi zdaj, je tudi Martin. Pred mano sedi človek, ki mu nikakor ni videti, da nosi osem križev. Do- brodušen, malce okrogel in s sivimi kocinami po- raščen obraz se kar često razleze v nasmeh in ni mu posebej poudarjati, da je veseljak. Vendar bi mar- sikdo po pripovedovanju mlinarja Martina lahko sklepal povsem . drugače. Ko mu je bilo devet let in pol, mu je umrl oče in z materjo so ostali sami. Pri hiši je bilo sedem otrok, Martin je bil tretji. Prišli pa so strici in po- magali pri mlinu, ki ga je zgradil očetov stari oče, za katerega pa se Martin nikakor ni mogel spomni- ti, kako se je pisal. Na mlinskih vratih je letnica, ki označuje datum 1862, vendar je poudaril, da je to letnica, ko je bil mlin obnovljen. Pravzaprav ga ni lahko najti. Potisnjen je med hrib in Bistrico, vendar je kraj sam izred- no lep in ob mlinu je ve- lik jez, ki mu tudi popla- va 1954. leta ni prišla do živega. Zato pa ga je prizadela 1926. leta, katerega označu- je Martin za leto nesreče. Takrat so utrpeli največjo škodo. In ko mi je Mar- tin to pripovedoval, se mu je za hip zresnil obraz in videlo se mu je, da mu je res težko. Pa je kaj hit- ro prešel na druge stvari, bolj vesele. Med prvo svetovno voj- no se je bojeval na Tirol- skem in kot mlinar je bil med peki. Ranjen sicer ni bil nikoli, vendar so gra- nate kaj pogosto švigale mimo njihove pekarije, a kakor je med smehom de- jel, vedno so imeli čas, da so se umaknili. Po voj- ni je delal doma in mlina- ril, saj je bilo dela več kot dovolj, ljudje pa so nosili pšenico, koruzo in zmes tudi z Bizeljskega in preko Sotle, s hrvaške strani. Takrat mu je po- magal mlinar Matija Vaj- dič, ker sam ni zmogel vsega dela. V mlin so zaha- jali najrazličnejši ljudje in med njimi tudi kržan- ska Urša, ki se je s fanti kar dobro razumela in če je bilo slabo vreme ali pa sneg, so bili žaklji od mo- ke najboljša odeja ... Martin se smeje, prižge cigareto in srkne kozar ček rdečega, ki ga je pred nas postavila snaha Pepea, pa domače salame in do- ber kruh. Pa Martin nada- ljuje: »Z ženo sva se hit- ro spoznala, saj sva bila soseda. 1923. sva se poro- čila, leto kasnje se nama je že rodil sin. Tako smo živeli v delu, veselju, ho- dil sem po številnih ohce- tih, le leta 1926. se nerad spominjam. Ko je prišla druga vojna, me niso vze- li, ker sem bil doma edini, pa tudi »oberlajtnant« je bil dober človek. Pri sose- du je bilo težje. Tam so gospodarja z bolnimi no- gami, iz katerih mu je te- kel gnoj, vrgli po tleh Veliko je pretrpel. K nam so ponoči prihajali parti- zani, podnevi pa Nemci. Prišlo je več oficirjev in so risali kake načrte. Ko se je vojna bližala h kon- cu, je neki major, ki je malo pred tem na zid obe- sil zemljevid, nekega dne zmajal z glavo in dejal: »Deutschland ist shon kaput...« Ustaši niso pri- šli do nas, v sami vasi — V Bistrici ob Sotli — pa so bili in počenjali stra- hovite zločine in to ne sa mo ljudem, še živini niso prizanašali in so jo mno- žično pobijali, brez vsake potrebe in vzroka.« Po vojni je Martin še miei do približno 1950. leta, potem pa so se ko lesa vse redkeje zavrtela in danes melje le še zase kakšno malenkost. Dve ve liki mlinski kolesi sta u- trujeni ždeli v raki in razločno se je videlo, da se že dolgo nista zavrteli. Zraven stare hiše, v ka teri je mlin, stoji nova in tam domu j e Martinov sin z družino. Ko bo oče Mar- in umrl, bo sin podrl sta- ro hišo in mlina ne bo več. Ne bo ga več. Težke besede za ljudi, ki so de- setletja in stoletja živeli v slogi z vodo, lažje za mladino, ki v vrtenju mlinskih koles ne vidijo več bodočnosti. Martin Kunej Podrli ga bodo ... NOVI TEDNU' — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina m ^lasi. Trg V. kongresa 10 — Glavni tn o'dgovomi urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Edi Goršič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrte^ - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljublj ana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 CGP iDELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi m naročnine 28-00