iev 8i. V LfnDlfanl, v čelriei M13. aprila 1922. Leio L Naročnina za državo SHS: aa o«lo iato naprej Dln.120-— s« pol leta „ .. „ 60-— ■a ietrt let« „ .. „ 30 — ■a en mesec „ „ 10'— za inozemstvo: oalole aa.....D u. i 8 — meračno...... 18-— s Sobotna izdaja: s t Jngoalavljl. . . Din. 15 -vmozematvn ... „ 35-— Posamna Hlev. 75 par. 2= Cene lnseratom:si Baoatolpna petltaa rr*U m aH ogla«! po X 4*— ti K 6 veliki oglasi nad 45 ma rP »Lit po K 0 —, po«Uuu itdj po K 12 —. Pri T»č|«m u«ro4U» poprtaV. Izbaja viak dan Isvsomit ponedeljka ln dcsva po praz«' nlka ob 5. ari zjutraj. ■esečna prlloa«: Vtstnllt JKt Uredništvo |e t Kopitarjevi allol iter. 8/IH. Rokopis) ie ae vračajo; nalrsnUlrsn« pismu se ae sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, aprava. itv. 328. Političen list za slovenski narol Opri v« |e t Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. l|ubl|aniia tudi sodnijska cenitev prodane parcele. Cenilna komisija je cenila vrt v Žužemberku na stroške zadruge istočasno, ko se Je mudila radi prodaje kopališča na Toplicah. 2e takrat se je vsem čudno zdelo, da Je šla komisija znatno višje nad pogojeno vsoto, dočim je pustila prodati kopališče Toplice, setojrče iz štirih velikih zgradb z vsem inventarjem vred, dalje iz kopališča samega, mlina z žago in še ene hiše z gospodarskim poslopjem, dalje iz velikegn z zrelimi debli zaraščenega parka in menda še par gozdnih parcel, za smešno nizko ceno 1700.000 K. Kopališče je kupil seveda svak demokratskega prvaka, parcelo v Žužemberku je pa kupovalo protikapitali-stično »klerikalno« strogo zadružno podjetje. Dasi je bila kupna pogodba »Kmetijskega društva« iormelno pravilna in bi po človeški pameti vsaka poštena uprava morala to pogodbo odobriti, je vendar Kmetijsko društvo propadlo, parcelo so dobili pa demokratski kapitalisti v roke. Ko so žužemberški magr.ati začutili, da se pogaja zadruga za vrt, so osnovali za slepilo javnosti tudi svojo zadrugo, ki šteje menda celili šest članov. Člani so žužemberški liberalni kapital isti. Sli so nad kneza Auersperga in ga tako dolgo obdelovali, da je sklenil i njimi drugo kupno pogodbo. Knez je sicer mož-beseda, vedel je pa Iz raznih ■zjav liberalnih magnatov — državnih uraduikov, da »klerikalci« ne dobe odobrenja ca svojo pogodbo. Radi tega njegov zastopnik tudi ni predložil kupne pogodbe Kmetijskega društva v daljno poslovanje. Ce se ie nekateri objestni liberalni uradniki naprej izjavljajo, da »klerikalcic ne dobe nič, ni čudno, če te kupne pogodbe ni torslral. Kmetijsko društvo je nato samo nastopilo pri ministrstvu za agrarno reformo za svojo pravice. Po dolgem obotavljanju je dalo ministru dovoljenje za prodajo, pa ne Kmetijskemu društvu s tisoč člani, ampak žužemberškim magnatom, ki so se združili radi varanja javnosti v zadrugo e par članL Zanimiva je utemeljitev ministrstva. Pravi, da zato oddaja žužemberškim kapitalistom te parcele v prodjo, ker bodo ljudstvu mleli po znižani ceni. Večje ironije že dolgo nismo brali. Torej ljudje, ki io si nagrabili Iz ljudskih žuljev ogromna premoženja, ti bodo v svoji usmlljenosti kmetom in bajtarjem radi njihovih lepih oči mleli kar zastonj ali pa vsaj za polovično ceno! Sedaj vsaj vemo, s kakšnimi argumenti bomo prihodnjič prodrli pri belgrajskl porodlct. Proti tem magnatom Je moralo nastati v Žužemberku Kmetijsko društvo, da ie ljudstvo Iztrgalo iz rok ljudi, ki so sijajno živeli na račun ljudskih žuljev Sedaj bodo 1» U ljudje delili ljudstvu dela krščanskega usmiljenja! Ministrstvo konstatira dalje, da Je tudi občinski agrarni odbor zadovoljen, da se parcele prodajo Splošni gospodarski zadrugi, reete par žužomberškim kapitalistom. To priznanje osvetljuje vso korupcijo, ki se je U ljudje poslužujejo, da dosežejo svoje cilje, žužemberški župan, k! Je predsednik agrarnega odbora, izjavlja, .da ni agrarni odbor nikdar podpisal nobene izjave v prilog žužemberškim kapitalistom Enkrat so mu pač izvabili bianco-podpis, SeS da gTe za aprovi-zacijske zadeve. Ce so svoji vlogi priložili priporočilen sklep agrarnega odbora, more biti to čisto navadna sleparija, s katero se naj peča državno pravništvo. Zupan žužemberški nI nikdar v imenu agrarnega odbora priporočil kupne pogoane Spi. gosp. zadruge. Ker se pa ministrstvo sklicuje na priporočilo agrarnega odbora, mora biti to priporočilo samo ponarejeno. Kdo ga Je ponaredil, ne vemo, državnemu pravdništvu pa ne bo težko izslediti pravega krivca. Tako se zapostavljajo gospodarske koristi množice ljudstva na korist par kapitalistov. To je »agrarna reforma«, ki jo zahtevajo in izvajajo samostojneži. Največja strankarska korupcija igra prvo vlogo, potrebe ln koristi Urokih plasti ljudstva najnesramnejše briskirajo. Ali je potem Čudno, če glne Iz ljudskih vrat zaupanje r pravičnost državne uprave ln v veljavo državne avtoritete? Ali je potem čudno, če »e ljudskih mas prijema vedno hujši radikalizem, ki išče samo ventila, da butne svojo za.ajeno jezo na dan? Mi zahtevamo obnovitev postopanja v tej koruptni zadevi! Nikdar ne bomo pustili, da boste tako nesramno ljudstvo goljufali za njegove pravice. Za take vrste agrarno reformo mi nimamo nobenega smisla in je ne bomo nikdar priznalL Odkrito povedano: ljubši nam je pravičen veleposestnik če je tudi Nemec, ki vpošteva želje ljudstva, kakor pa taki-le podeželski kapitalisti, ki le izrabljajo konjunkturo, da si poln'jo svoje nikdar polne žepe, katerih edlui cilj je brezvestno izžemanje ljudstva. Poslanci si naj zapišejo pa tudi ta slučaj za dan obračuna. PflHtfr^n pmfirg, + Nesoglasje med Pn?ičcm in Ninfifiem. Belgrajska »Tribuna« od torka je objavila sledeči zelo značilen komunike: »Z ozirom na vesti, da je dr. Momčilo Ninčič, minister zunanjih zadev, ruskim beguncem odtegnil nadaljno podporo in odredil, da se vse pomožne ustanove ukinejo, smo zvedeli od merodajne strani, da naša vlada nima ni-kakega razloga, da menja svoje dosedanje držanje napram ruskim beguncem, katerim bo izkazovala še zanaprej bratsko gostoljubnost. Ce res obstoji dr. Ninčičev akt z navedeno vsebino, bo ostal brez uspeha « — »Tribuna« je znana kot poluradni organ ministrstva vnanjih zadev in zato je zgornji komunike zelo zanimiv. Iz komunikeja se da posneti, da obstoj ita v naših merodajnih krogih dve politični struji v politiki napram Rusiji in Italiji. + Priprava na Rapallo II.? V pone-deljek je g. Pašič zopet toliko ozdravel, da je mogel priti v svoj urad. Kot zastopnik odsotnega ministra vnanjih zadev dr. Ninčiča je prečita! tudi poročilo iz Genove o pogajanjih z Italijo Poročila so bila zelo skromna, ker so se pogajanja komaj pričela. Vsebine teh poročil belgrajsko časopisje sicer ne priobčuje, vendar pa trdi navadno dobro informirana »Politika«, »da prvi izveštaj g. Ninčiča nije ni malo opti-mističan«, iz česar bi se dalo sklepati, da nas polagoma pripravljajo na Rapallo IL + Novi »volovk za ministra Puelja. V ponedeljek je ministrski svet sklenil, naj ministrstvo za poljedelstvo organizira prejem živine, ki nam jo mora izročiti Mažarska na račun vojno odškodnine. — Rado-mir Pašič itd. si zopet manejo roke in so prav doLre volje. + Kraljeva poroka. Pri svečanostih ob priliki kraljeve ženitve bo sodelovalo v zna-tni meri tudi vojaštvo. V Belgradu bo tiste dni zbranih 1800 oficirjev in 15.025 mož. Mnogo polkov pride v Belgrad iz vnanjib garnizij. Na čigave stroške? + Spomenica Hrvatskega bloka »St 8« in naša pogajanja i Italijo. Hrvatski blok je izdelal novo spomenico za genovsko konferenco, ki jo zaznamujejo belgrajski listi s »ŠL 8«. V tej spomenici blokaši protestirajo proti postopanju laške vlade, ki noče izvesti rapallske pogodbe. Ta spomenica je bila izročena laški vladi, kakor javlja posebni poročevalec »Zagreber Tagblatta« ii Genove, ravno v najbolj kritični fazi pogajanj med dr. Ninčičem in Schanzerjem zaradi Reke in dr. Ninčič je poročevalcu tožil, da mu povzroča spomenica Hrvaškega bloka mnogo sitnosti in da mu znatno otežuje njegovo stališče. Nasprotno pa piše »Obzor« da je bila spomenica Hrvatskega bloka odposlana baš v najugodnejšem trenotku, da je laški vladi odvzela vsako možnost operi-ranja s »hrvatskim separatizmom«, ker se Italijani ne bodo mogli več sklicevati niti na Hrvatski blok niti na hrvatsko emigracijo. Spomenica Hrvatskega bloka znači Izrai solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev napram inozemstvu in zahteva to, kar zahteva tudi vlada: izpolnitev rapallske pogodbe. »Novi orofniški zakon.« Pod tem naslovom Je »Slovenski Narod« v 73. številki L L priobčil članek katerega autor je brezdvomno orožniški oficir. Pisec trdi v tem članku, da je z novim orožniškim zakonom orot niška služba postavljena na moderen in soliden temelj, in da je ugled orožnikov kakor tudi njihova in njihovih svojcev bodočnost bolje zasigurana kakor pri uradnikih. Clankar trdi, da je z novim orožniškim zakonom dobro zasigurana pokojnina orožnikom, njihovim vdovam in siiotam. No skrajni čas je, da bi »e to res tudi kmalu uresničilo. Radovedni p* smo, če pisec zna, da so v komandi V. orožniške brigade vpokojeni orožniki, ki že 4 mesece čakajo na izplačilo pokojnine in da so orožniške vdove, katere čakajo že mesece na pokojnino, in bi bile te reve, da jim niso priskočili orožniki s svojimi skromnimi plačami na pomoč, žo zdavno obupale. Piscu tega famoznega članka svetujemo, d« nas v bodoče pred zunanjim svetom ne smeši, kakor za to že komanda V. orožniške brigade s svojimi ravnotako faincznimi tolažilnimi povelji itak dobro skrbi. Da pa nas javnost in drugi državni uslužbenci vsled dobrot, ki so z novim orožniškim zak o- Zadnja večerja. V 6tarih časih niso pri jedi sedeli na stolih ali klopeh okrog mize, ampak ležali na blazinah (leclus, >' ). Navadno so bile tri take blazine okrog šlirioglate mizo tako, da je četrta stran prosta zn strežnike. Na vsaki blazini je bilo prostora za tri goste. Ce stoji miza n. pr. tako, da jo gledamo od vrat, je bilo častno mesto zadnje na levi srednje blazine (na koncu mize). Na levi stranski blazini je bil določen prvi prostor poleg častnega mesta za gospodarja. Po teh treh blazinah (:/.<,. ) je dobila obednica ime triclinium, ki je še ostalo, ko so postavljali pozneje okrog okrogle mize samo eno blazino, ki se je imenovala po obliki grške črke C sigma. Ob mizi je bila še druga blazinica, da je podpirala levo roko, z desno so pa jemali jedi. bna stran mize je bila tudi pri tej obliki prosta. Častno mesto na sigmi je bilo prvo na njeni levi strani, da je bil častni gost strežniku na desnici. Gornji del telesa so imeli napol dvignjen, noge pa postrani stegnjene proti zunanjemu robu blazine. V levi roki so držali krožnik, iz katerega so jemali z desno jedi. l'ok*g odličnega gosta so ležali v isti vrsli v polkrogu drugi, da je vsak Begal svojemu sosedu z glavo do prsi. Za gosti so stali sužnji, ki so jih jemali navadno s seboj kot spremstvo. Obeduico so Imeli ne v pritličju, ampak zgoraj, zalo so jo pač tudi imenovali ui'ityiui)i'. V bogatih hišah za mnogoštevilne goste je biiu velika in podol-gasto četverooglata. Pri okrogli mizi je ležalo navadno sedem gostov; če jih je bilo pa več, so pripravili več miz ali so pa podaljšali mizo in blazino. Poseben služabnik, tricliniarcha ali architrinus, podoben našemu prvemu natakarju, je moral opremiti dvorano. Blazine so pokrivali z dragocenimi škrlatnimi, z zlatom vezenimi preprogami. Miz niso pregrinjali, da so se videli bogati vložki. Najbolj so gledali pa na posodo, ki je bila navadno srebrna z umelno vrezanimi lisy ali podobami. Razsvetljevali so sobe z oljem v svetiljkah z enim ali več plameni, ki jih pa seveda ni pokrivalo steklo in s tem zabranjevalo dima. Stale so na posebnih stojalih pri mizi ali pa visele kot lestenec (coronne) od stropa. Ker je gorelo v njih lepo dišeče olje, je bila dvorana lahko dobro ruzsvetljena, ne da bi nadlegoval goste zoprn dim. Jedi je pripravil na posebnih mizah služabnik, slructor imenovan, nato so jih pa nosili strežniki v skledah na mizo. Rabili niso ne noža ne vilic, umpak jedi so jemali s prsti. Da so si brisali usta in roke, so imeli prliče, mappne. V predsobi so odložili togo ali plašč (pallium) in oblekli lahko obleko: synthesis. Tudi Čevlje so zamenjali z nekakšnimi sandalami, soleae, navadno so pa obedovali bosi, ko jim Je suženj umil noge. Pred gostijo su razdelili med goste vence in steklenice z dišečimi mazili (unguentum) za lase. Po obedu, ki se je začenjal okrog tretje ali četrte ure popoldne in je trajal pri slovesnih prilikah več ur. so pričeli piti, avfijiuamr, commlssatio. Pri grškem pisutelju Platonu zapojo gostje najprej v čast bogu. Izbrali so si predsednika, avf utoni tu>%<>:, rex, ki je pazil na navadna pravila in da se je v doiočenem razmerju prav mešalo vino z vodo: % vode, V4 vina. Mešali so v posebni posodi, eratera, iz katere so zajemali z žlico v kozarce. Calix, navadna posoda za pitje je bila čaša s stojalom, podobna našemu kelihu. Imeli so pa tudi večje čaše do dveh litrov, ki so krožile okrog gostov; da so jih laže prijemali, so imele zgoraj dva ročaja. Razen navadnih srebrnih čaš so rabili tudi dragocene iz kristala in umetno narejene iz stekla. Med pijačo so skrbeli za dobro zabavo, da so se učeno ruzgovarjali, brali pesnike in pisatelje ali življenjepise, lau-des virorum illusirium. Manjkalo ni tudi petja s spremljevanjem kitare ali flavte in razuzdanih plesalk. Evangelisti poročajo, da je tudi Jezus pri zadnji večerji ležal nu blazini z učencu Na desni strani okrogle blazine na častnem mestu je bil Kristus, poleg njega Janez, pa Gospodova desna roka je bila prosta, da je lahko jemal jedi. Zraven Janeza jo ležal prav tako Peter in za njim drugi učenci v polkrogu. Z levico so se opirali na blazino, z desnico jedli, bose noge so ležale pa zunaj na robu blazine. Tako luhko razumemo, kuko je mogel Janez ležati na Jezusovih prsih in na Petrovo prošnjo vprašal .Jezusa tiho, kdo ga bo izdal. To se je godilo med jedjo, ko so bili zraven tudi strežniki. Med jedjo je tudi posvetil kruh, vino pa Sele po jedi. Med jedjo je tudi Gospod umival učencem noge. Gospod je odiožil gornjo obleko; torej je ni že prej slekel, kakor se je to navadno godilo, in obedoval v lahki, ampak so prišli vsi v slavnostni obleki. Nato je šel zunaj ob robu blazine od učenca do učenca in umival ležečim bose noge. To je bilo opravilo sužnjev, zato so je Peter branil. Tako je mogla tudi Magdalena v hiši farizeja Simona poljubljati in maziliti Jezusu noge. Da se tudi Janez ni branil, je bil vzrok gotovo v tem, da ga je Gospod presenetil, Peter pa je imel več časa, da je spoznal toliko ponižanje. Med obedom je Juda odšel; zato je bil Jezus sam z enajstimi učenci, ko je posvetil vino. Pili so pa iz velike čaše z ročajema, ker pravi Gospod vsem apostolom, naj pijejo iz nje vsi. Jezus je najprej sam pil, kot jo bila navada, nato je pa krožila časa okrog. Vino, katero je Gospod posvetil, j« bilo seveda mešano z vodo. Namesto navadne zabave pri pijači imamo tukaj no-Blovilni govor Jezusov. Godbe in petja ni bilo, pač so pa zaključili obed z molitvijo, preden &o šli na Oljsko goro. nom i* um predvideni, ne bo zavidala, podajama proUutcŽ k omenjenemu Članku. NI zadostovalo, da so nas povodom sprejema v celokupno orožništvo Icla 1010 degradirali od bivšib okrajnih in štabnih stražmoštrov (gažistov brez činovnega razreda) in slraimoštrov I. razr. v narednike, kajti s novim orožnišklm zakonom smo vsi sedanji naredniki postali naredniki II. klase. Treba je le-še parkrut spremeniti orožniški zakon, pa bomo kmalu samo »rodovi«. V novem zakonu je sicer predviden čin narednika I. klase; toda za dosego tega čina je predpisan izpit Ali nI smešno, da mora bivši okrajni stražmošter, ki ja vršil do prevrata agende sedaj-nega vodnika-oticira, polagati izpit za narednika koinandira oroiniSkc postaje? Dalje je v Členu 45. novega zakona predvideno, da se orožnik iz disciplinarnih vzrokov lahko odpusti od orožništva — seveda brez vsake podpore. Da so duševni očetje tega zakona res pravi demokratje, so to s tem členom v polni meri pokazali. No, mislili so si, kaj je treba orožniftki pari pokojnine? Ko bo doslužil 20 in več let v orož-ništvu. se bo parkral kaznoval in potem neka Ide. kamor ve in zna. Res lepa bodočnosti To pa je Le par slučajev, ki smo jih iz novega zakona omenili. Je pa Jih še mnogo tem podobnih. Omenjeni pisec Je, ko je pisal famozni članek. najbržje mislil na orožnike oficirje, katerim je bodočnost z novim zakonom res zasigurana. Samo neverno, kaj bodo rekli naši davkoplačevalci, ko bodo zvedeli, da se je samo pri štabu brigade tvlial oficirski stalež za 2 višja in 2 nižja oficirja. Sedaj, ko se vrši redukcija uradništva in drugih državnih uslužbencev, se število orožniških oficirjev in moštva povišuje. Merodajni krogi bodo ie vedeli zakaj... Toda dejstvo Je, da želodcev orožnikov in njihovih svojcev ne boste nasitili z novim orožnišklm zakonom in ne z številnimi orožniškimi ofi-drjl ampak le t izboljšanjem našega gmotnega položaja. Kako naj se orožnik v sedanji draginji s 25. službenimi leti preživi z mesečno plačo od 2270 K, naj nam pa pisec famoznega članka pove, nkar mu bomo orožniki prav hvaležni Dm\m pmrfee. — Nova maša. Na velikonočni ponedeljek 17. aprila obhaja v baziliki Matere Milosti v Mariboru novo sveto mašo frančiškan 0. Leon Novitskie. Pridigo ima o. Gabrijel Planinšek. — Error In persona. Hrabri splitski ju-gofašisti so te dni doživeli povsem pravilen error in persona r Zagrebški župan arhitekt Heinzel je nastopil 14 dnevni dopust, ki ga je hotel preživeti deloma v Dalmaciji. Odpeljal se je z ladjo v Split. Ko so zvedeli za njegov prihod hrabri jugofašisti, so sklenili, da z njim po svoji navadi obračunajo in so ga pričakovali v luki. O tej nameri je obvestil zagrebškega župana poslanec dr. Trumbič in mu svetoval, naj se ne izkrca, kar je tudi storil. Po prihodu ladje se je s ostalimi potniki izkrcal neki češkoslovaški državljan, ki je županu Heinzlu zelo podoben. Fašistovsko navdahnjeni demokratski avantgardisti so z največjim elanom planili nad njega in ga pričeli prav po djvja-iko pretepati. Izpod njihovih pesti in palic jim jo komaj ušel na češkoslovaški konzulat in se pritožil. Češki konzul je seveda takoj 6toril potrebne korake in tako imamo po zaslugi demokratskih pretepačev diplomatsko afero, ki bo mnenje o balkanskih razmerah v naši državi v inozemstvu ie bolj utrdila in razširila. — Na javno vprašanje odgovarjam tov. Zerjalu in Gregoriču, da me raditega, kar sem dne 10. t. m. ob 18. uri 20 minut pred pričami na izrecno zahtevo ponovno trdil, ZJŽ lahko toži, ker ima priče na razpolago. Za kar sem izjavil in trdil, bom tudi odgovarjal. Ako so moje trditve neresnične, bodite le brez skrbi, da bo ZJŽ storila vse, da dobim zasluženo plačilo. Na vašo zahtevo, da vama javno in jasno povem, ali je bila podpora dana samo društvu ZJŽ in za knk iintiicn, pa sem vama že odgovoril 10. L m., ko sta me osebno vprašala, da tega ne vem. Čudno se mi zdi, da zahtevata od mene kaj takega, o čemur sem vama pred pričami izjavil, da ne vem. Izjavljam še, da je moj namen, da se stvar javno pojasni in upam z gotovostjo, da bo ZJŽ vse storila, da odvrne vsak neopravičen sum od »ebe. — Franc Bcltrara. — Požar ▼ Jaršah. Povodom požara v Maj^ tličevem mlinu v Jaršah je prineslo časopisje vcat, da je pri tera oškodovana cela vrsta trgovcev. Da ne bo napačnega tolmačenja, pripomnimo, da je razumeti oškodovanje trgovcev Je v tem, ker so prišli ob blago, za Škodo P*, ki jo trpe trgovci, odgovarja samo po sebi umevno, mlinsko podjetje, ki je sprejelo lito v mlelev ter je bilo v njegovem lastnem interesu haloge zavarovati. Ce ni bilo blago zadosti zavarovano, bodi to opomin ostalim mlinom, zlasti ker jc to letos že drugi slučaj velikega po-Ura v mlinski industriji v Sloveniji. — Ruska častnika pred sodiščem. Pred par dnevi se je vršila pred sarajevskim sodiščem raz-Ptava proU dvema gojenccma lamošnjcga ruskega kadetskega oddelka Konstaulinu Kisljakovu in Vladimiru Bortdoku. It skladišč sta ukradla 11 1'briiih in zlatih trotnb, ki so imele veiiko zgo-"•^vinsko vrednost Nekalere so izhajale še ir. turnih Uljev, drugo ij Napoleonovih vojen. Trombe razbila in zlato prodala nekemu iidu. Prvi je Ml obsojen na 2 leti, drugi pa oproščen. — vSloronskn stra»a« svojim podružnicam. Spomnite se, da treba od udov • rau članarino letnih 10 kron. Nabrano vsoto -uJlJite čimprej centrali v Ljubljani t Podružuice, ki še počivajo, naj se prehude in začno pridno poslovati. Pomoč je na vseh konceh potrebna, čas je, da se s sna zbudimo k resnemu, vztrajnemu nelul — Za Jugoslovansko Matico ie darovalo uradništvo generalne inšpekciie voda mesto venca na krsto umrle matere Gradbenega svetnika ing. Jurana znesek 135 Din. Iskrena hvala! — Pogrešani se oglasil kot millonar. Fr. Berka iz Konta na Šumavi na ČeSkera ie bil do zadniih dni štet med mrtvece. Zadnie oismo ie oisal iz ruskega uietništva 1917 leta. Od tega časa oa ni bilo o nicm ne duha ne sluha. Te dni pa se ie S"et oglasil s nismom. v katerem niše, da ie na Ruskem mibionar, ampak tudi lačen. Na nierfovem nismu ie bilo sovietskih znamk za 23 000 rubliev. (JnpnmtarRt^f). g Zanimiv spor pri Slovenski Eskomptni banki. Zadeva Slovenske eskomptne banke je stopila v interesanten stadij. Svoječa-sno je skupina delničarjev Trgovske banke imela svoj občni zbor in izvolila nov upravni svet, kljub temu, da je stari upravni svet občni zbor preklical ter odgodil na nedoločen čas in se je vlada postavila na stališče starega upravnega sveta. Medtem so se vršila med posameznimi skupinami pogajanja, ki pa niso privedla do uspeha. V torek pa je trgovsko sodiščp registriralo nov upravni svet, kateremu stoji na čelu trgovec s kolonijalnim blagom Meden (skupina Trgovske banke). S tem je pravno prešla banka v roke novega upravnega sveta, ki je že v torek prevzel banko. Iz banke izključena ravnatelja Bogady in Rus sta zopet prevzela posle. S tem je naslal spor med upravno in sodno oblasljo, katerega bi moralo rešiti državno sodišče. Ker pa sodišča, ki naj rešuje spore med upravno in sodno oblastjo, še nimamo, je zadeva prišla na mrtvo točko, s katero si belijo glave ju-risti in nejuristi. Gotovo je, da bo slari upravni svet napravil proti registraciji pri-ziv in bo o zadevi še spregovorila druga instanca. g Slovenska banka D. D. Pod predsedništvom društvenega predsednika g. Janko Zimniermanna se je vršil dne 8. t m. IV. redni občni zbor Sla-venske banke d. d. v Zagrebu, za katerega je vladalo v krogih delničarjev, z ozirom na zaključek glede fuzije z Jugoslovetisko Union-banko, posebno zanimanje. Po prečitanju poročila ravnateljstva, po predloženju računa bilance in računa izgube In dobička za leto 1921 ter po poročilu nadzornega odbora odobril je občni zbor predlog ravnateljstva glede razdelitve čistega dobitka, glasom katerega se od izkazanega dobička od K 19,480.605.32 določi K 8,000.000 za dividende na delniško glavnico na ta način, da se bodo kuponi št 4 počenši 10. t m. vnovčevali s K 82.—, to je 8 odstotkov nominalne vrednosti delnic, medtem ko se iz ostanka dotira rezervni fond s K 1,000.000, a pokojninski zavod s K 648.000. — Iz obširnega poročila ravnateljstva je razvidno, da se je zavod tekom leta 1021 izvunredno ugodno razvil, kar najbolje dokazuje dejstvo, da so narasli vložki od 180 milijonov na 327 milijonov kron, vkupnj promet pa je nara-stel od 11 milijard na 54 milijard kron. Mreža po-družnih bank se je razširila v letu 1921 z otvoritvijo nadaljnih podružnic v Belgradu, Brodu na Savi, Sibeuiku, Bjelovaru in na Sušaku, kakor tudi z otvoritvijo ekspoziture v Monoštru (Baranja), medtem ko se je v BudimpešU olvorila samostojna afi-lacija »Balkanska banka d. d.< Na zahtevo naših izseljenikov v južni Ameriki otvorjena glavna agencija v Buenos Airesu (Argentinija) se je razvila nad vse povoljno, ter se je razširila z eno pod-agencijo v Rosario de SL Fe, medtem ko je v provajanju organizacije osnovano v vsakem važnejšem središču Južno-amerikanskih držav po eno poverjeništvo. — Nato je podelil občni zbor jedno-glasno ravnateljstvu in nadzornemu odboru abso-lutorij ter je na predlog predsednika z živahnim odobravanjem sprojel jednoglasno zaključek gledo fuzije z Jugoslovansko Union-banko. Vsled tega zaključka razširi se poslovanje zjedinjenega zavoda, kateri se bode ludi nadalje vodil pod Imenom »Slavenska banka d. d.« na SIoyenijo, kjer obstoje od prej podružnice Jugoslovanske Union-banke v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti, Radgoni ln Celju ter ekspoziture v Škofji loki in Rogaški Slatini in podružnica v Velikovcu na Koroškem. V zvezi z zaključkom glede fuzije z Jugoslovansko Union-banko je sklenil občni it r tudi potrebne spremebe pravil, ter je med ostalim predvideno v spremenjenih pravilih nadaljno po višanje delniške glavnico od 200 milijonov na 250 milijonov kron. Občni zbor je pooblastil ravnateljstvo glede roka in načina izvršitve tega povišanja. Z ozirom na novo nastalo konslelaeijo v zavodu je slavilo celo ravnateljstvo, kakor tudi nadzorni odbor svoje mandate na razpolago občnemu zboru ter je bila provedena Izvolitev celega novega upravnega sveta, kakor tudi nadzornega odbora. V upravni svet so izvoljeni per acclamationem gg.: Janko Ziminermnnn, veletrgovec ln posestnik v Zagrebu, Ivo Antitcvič. glavni ravnatelj Zadružne zveze v Splitu, dr. Branko Arko, odvetnik in posestnik v Zagrebu, Vladimir Arko, industrijalec v Zagrebu, I»r. Fran černo, ravnatelj Mestno hranilnice ljubljansko v Ljubljani, Fmil pt. Kisncr, arhitekt nn Dunaju, Dr. Rudolf Frani, industrijalce v Mariboru, Viktor Glaser, industrijalce In powilnik v Rušah pri Mariboru, Ivo Grgurlna, vclctrpovcc na Reki—Zagreb. Dr. Milo Kali*, pnmarlj bolnice v Dubrovniku, Anion Kristan, glavni ravnatelj državnega posestva v Beljah, Dr. Albert Kramrr v Ljubljani, Dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru, Vinko Majdi«, industrijalec v Kranju, Dr. Milan Majrer—Marič od ti Hinko Mayer t drug v Zagre- bu, Stjepan Hihna, posestnik t Zagrebu, Peter Oreplč, industrijalec v Dubrovniku, Franjo Pave-llč, velelržoc v Zagrebu, Lovro Bctovar, posestnik v Ivanjkovcih, Ciril Pire, župan v Kranju, Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj Slavenske banke d. d. v Zagrebu, Albort Rnpp, veletržec v Osijeku, Dr. Edo Radoševič, zobozdravnik v Zagrebu, Dr. Rudolf Rodanič, odvetnik v Zagrebu, Dr. Andro Svilokos, gcueialni konzul SHS v Valparaiso (Chile), Dr. F riti Srlierbuum, industrijalec v Mariboru, Ante Sntej, industrijalec v Zagrebu, Vladimir Trešfecc-Branjskl, vel. župan V p. v Zagrebu, Ervvin Weiss, veletrgovec v Zagrebu, Gustav Wo-sten, industrijalec v Celju, Filip Supančič, posestnik v Ljubljani; — v nadzorovalni odbor pa gg.: Makso Bauor, veletrgovec v Zagrebu, Franc Dor-wnsfhek, industrijalec v Mariboru, Dr. Fmanuol Kovačič, mestni fizik v Brodu na Savi, Milan Kre-kovič, geomeier v Zagrebu, Dr. Janko Olip, odvetnik v Beogradu, V. Spasojevič, vseučiliški profesor v Beogtadu. Oton Seliwarz, veletrgovec v Zagrebu, Ivan Veselič, trgovec v Ormožu. — Po občnem zboru se je konstituiral upravni svet ter je bH za predsednika istega izvoljen g. Janko Zimmer-mann. za podpredsednika pa g. Vladimir Arko in g. Dr. Rudoll Rodanič, Za načelnika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Milan Krekovič, za njegovega namestnika pa g. Ivan Veselifc. f; Anglija zahteva od Jugoslavije phfllo dol-l Londonu jo došla na našo vla 'o nota, v kateri se zahteva plačilo dolgov, katere dolguje Jugoslavija Angliji Dolgovi so sledeči: Za časa vojno najetje posojila v gotovini pri Frmelji in Angliji v (-kupnem iznosu 936,035.-160 frankov. Amerika je posodila 12 milijonov dolarjev. Glede dolgov. nara«Uih iz raznih dobav .manjkajo še posamezni podatki. Po dosedanjih podalkih znaša vojni dolg približno 1,099 195.466 frankov. — S svojo zahtevo glede plačila doleov je ho tri a brsz-dvomno napraviti pritisk na naciionalne države še pred genovsk" konferenco ter 'im povedati, da so od Anglije odvisne. g Jiezaposlenosl r češkoslovaški V Češkoslovaški se nahaja 21:0.000 nezaposlenih delavcev. g Cone lila v Berlinu. V Berlinu so sledeče cene žitu (za 50 kgi: pšenica 615—620 mark, rž 623-628 mark, ječmen 720 mark, oves 625 do 630 mark, pšenična moka (št 0) 1400—1520 mark. — g Sladkorna repa. Cene sladkorni repi se v Jugos'aviji povišajo. g Češkoslovaško posojilo t Angliji. Češkoslovaška je sklenila z angleško bančno grupo pod vodstvom Baring Brots posojilo. Prvi obrok v znesku 2 800.000 funtov je bil podpisan že dve uri po otvoritvi podpisa ln sicer po tečaju 90 z 8 odstotki obresti. Druga dva obroka pa bosta razpisana v Newyorku in Holandiii. g Tromet papirnatega denarja v Češkoslovaški. V Češkoslovaški reivibliki se nahaja danes za 10.757,125.000 Č3l K papirnatega denarja v prometu. BORZA. Zagreb. 12. aprila. (Izv.l Devize: Berlin 108-111. Milan 1640—1660. London 1355 do 1365. Newvork 302—303. Pariz 2775-2825, Praga 625—627, Švica 6000—6100. Dunai 4 do 4 075, Varšava 0—9. Budimnešta 39.75—40.25. Va'ute. Dolar 299—302.50. avstr. krone 4.50 do 5. Kč 605—610, antfl funti 1360. naoobondori 900, nemške marke 112. lire 1625—1650, ma-žars''e krone 45. Belgrad. 12. anrila. (Izv.) Devize. London 343—345. Pariz 710—713. Nevvvork 78 60, Ženeva 1540—1550. Milan 415—419. Praga 156 to 156 50. Dunai 1—1.01, Bukarešta 60 50, So-fiia 52—56, Budimpešta 9.70—9.80, Valute, bolgarski levi 50—53.50, Cnrih, 12. aprila. (Izv.) Rerlin 1.75, Newyork 515, London 22.70, Pariz 47.40. Milan 27.70. Praga 10.35, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.65, Dunaj 0.066, avstrijske krone 0.07. Berlin, 12. aprila. (Tzv.) Dt naj 3.903, Budimpešta 37.70, Mi an 1588, Praga 594.25, Pariz 2730.55, London 1318.35, Newyork 293.63, Curih 5782.75. Praga, 12. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5475. Berlin 16.70. Him 269, avstrijske krone 0 60, italijanske lire 206, Budimpešta 6.225, Pariz 460.50, London 220.75, Newyork 49.5-15, Curih 970..r0. Dunaj, 12. apr. (Izv.) Devize: Zagreb 2434.50 do 2140.50, Belgrad 9728 - 9752, Berlin 2595—2605, Budimpešta 971—977, London 34.025- 31.075, Milan 41.320-41.380, Ne\vyork 7C94—7706 Pariz 70.930 do 71.050, Praga 15.180—15.500, Sofija 2295-2305, Curih 149.625-149.875. — Valute: Ameriški dolarji 7641—7656, bolgarski levi 5240 5250, nemško marke 2620—2630, andeški funti 33.925- 83.975, francoski franki 70.630—70.750, italijanske lire 40.870—10.r30, jugos'ovanski dinarji 9718—9742, romunski leji 5614—5656. švicarski franki 118.875 do 149.125, češkoslovaške krone 15,435—15.475, madžarske krone 971—977. IJtlhltanelttni pivfpfi. lj Še enkrat malomarnost vojaške komisije. Z ozirom na našo notico, ki je izšla 1. aprila, nam je komanda Dravske divizije poslala popravek, ki smo ga sicer priobčili, obenem pa se še nadalje informirali. Po naših informacijah, ki so absolutno točne, popravek ne odgovarja resnici. — Dne 81. marca t. 1. je bilo poklicanih na rekrutova-nje 12 mladeničev (imena v uredništvu na razpolago), ki so bili točno ob 10. uri pri komandi vojnega okruga. Da bi se rekru-tovanje vršilo vedno le od pol 12. ure dalje, kakor to trdi v popravku Dravska divizija, vsaj v tem slučaju ne drži, ker je bilo rekrutovanje izrecno določeno ob 10. uri in jo tudi zdravnik ob tej uri že čakal na re-krutovance, da jih pregleda. Zdravnik, ki ima gotovo manj časa kot gg. častniki, gotovo ne bi prišel že ob 10. uri, če bi bilo , rekrutovanje določeno šele ob pol 12. uri I in no bi celo poldrugo uro sedel v brezde- I lju in čakal na gg. častnike — Krivda, da so lorej rekruti, nc da bi bili pregledani, cdšli, ne leži na rekrutih, ampak na strani komisije samo. Kakor smo zvedeli, je gosp. častnik, ki bi moral voditi pregledovanje, j odšel kupovat konje. lj Velikonočne razglednice Slov. Straže so prodajajo na drobno v prodajalni ! KT1) (Ničnian), v prodajalni gdč. Vchovec I na Kongresnem trgu, v trafiki g. ModiVove in v prodajalni Nove založbe v Solen govi ulici. Komad stane 1 krono 50 vin. Ker bodo v kratkem pošle, naj si jih vsakdo hitro preskrbi. lj Svetovna popotnika, g. -rof. Casali-Vudave in njegova soproga bu dospela te dni v Ljubljano. 28. avgusta 1909 sta odpotovala iz Milana, da obideta ves svet v znanstvene svrhe proučevanja gospodarskih in socialnih razmer. Z njimi je bilo izpo-četka tudi 5 dijakov. V Albaniji so bili napadeni ter sta soproga ostala sama. Nadaljevala sta svojo pot ter obšla skoro vso Evropo, severno Ariko, južno in severno Ameriko. V S. Frančišku jih je iznenadiia svetovna vojska in njihovo potovanje za štiri leta prekinila. Zdaj sta se ga zopet lotila in hočeta prepotovati še vso Jugoslavijo, odkoder se skozi Romunijo po-dasta v Rusijo, potem čez Kitajsko in Japonsko v Avstralijo. Če vse to dovršita, se vrneta po prepotovanih 72.000 kilometrih v Italijo. Imata s seboj priporočila in želje za srečno pot od oblasti, konzulov, načelnikov, poliiikov. urednikov etc. iz večjega dela sveta. G. Casali je tudi korespondent >Tribune« in je v zasebnem razgovoru z nami obžaloval, da so naše razmere v Italiji tako malo znane in pravično ocrnjene. Tako od naših oblasti, kakor od prebivalstva, koder sta prišla z njim v dotiko, sla bila popotnika najvljudnejše sprejeta in imata visoko mnenjo o našem ljudstvu in njega kulturnih razmerah. lj Vitomirja Jclenea poslednja pot Včeraj ob pol 5. uri popoldne se je vršil slovesen pogreb časnikarja Vitomirja J e 1 e n c a. Na njegovi poslednji poU so ga spremili skoraj vsi ljubljanski tovariši, pokr. namestnik g. Hribar, generala Do-kič in Majster, dobrovoljci, častniki, častna stotni-ja, vojaška godba ter mnogobrojno občinstvo. Krsto so peljali na topovski lafeti, ob straneh je korakalo po šest dobrovoljcev-častnikov. Občinstva je bilo zelo veliko in je po vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod, tvoriio gost špolir. »Ljubljanski Zvon« je pred hišo ln na Martinovi cesti zapel pretresljivi žalostinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«. Od Martinove ceste so ga spremili še vsi tovariši in mnogobrojno občinstvo na pokopališče, kjer so po končanih molitvah govorili g. Virant, v imenu tovarišev iz uredništva, g. dr. Pivko v imenu dobrovoljcev in v imenu JNU g. F. Sinode j, predsednik ljubljanske sekcije JNU. Ob ganljivih govorih je oroselo marsikatero oko in z žalostjo je vsakdo zapuščal mesto, kjer so shranili zemeljske ostanke prerano umrlega tovariša Vitomirja Jelenca. Na svidenje nad zvezdami! lj Umrl je družini Kregarjevi na Sv. Petra cesti 3 letni sinček Peterček. Naše sožalje! lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši letešnji občni zbor dne 26. aprila 1922 ob 17. url v sodni dvorani št. 15 (sodnijsko poslopje, pritličje na levo) s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov; 2. volitev dveh računskih preglednikov; 3. slučajnosti. Ako ta društveni zbor no bi bil sklepčen, vrši s? pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je pa sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. IJ Razpis služb pri mestnem poklicnem gasilstvu. Ker je občinski svet sklenil osnovati v Ljubljani oddelek poklicnega gasilstva, razpisuje mestni magistrat za sedaj tri službena mesta in sicer: gasilskega vaditelja, mehanlka-profesionista in pomožnega mehanika-neprofeslonista, ki imata biti obenem šoferja. Pogoji za te službe so razvidni iz razglasa ki je nabit na mestnem magistratu in na Mestnem domu. Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu do konca tega meseca. lj Medvedek, ki je bij dne 29. marca L L ujet v Kompoljski gori pri Dobrepoljah v lastnem lovišču g. Ivana Modica, trgovca iz Nove vasi, jo razstavljen na vrtu hotela Union. Vstopnina 1 Din. Medvedek, ki je približno 2 meseca star, je prav živahen, se prekucuje in igra se prav rad, pusti so božati. Prijazno živalico kaže Alojzij Hočevar iz Kompoli št 104, ki je našel brlog in katerega je medvedka potem napadla in ugrizla. Od vstopnine pripade 10 odstotkov »Zelenemu križu«. k jj Očala je pozabila včeraj zjutraj v stolni cerkvi stara ženica. Kdor jih je našel, naj jih odda v Ljidskem domu pri hišnici. li Dežnik ie bil naiden v nunski cerkvi. Dobi se Kongresni trd 17. 1. nad. Cerkveni vestnik. RED BOŽJE SLUŽBE IN CERKVENTK OBREDOV V LJUBLJANSKIH CERKVA U. Stolnica: Petek: Zjutraj ob pol 6. uri križev pot, ob %9. uro dnevnice, poleni slovesne molitve, pe-vanje pasijona, odkritje in češčenje i-v. križa, maša »praesanctificatorumt. Popoldne ob 4. uri jutranjice in havlnice. Zvečer ob 7. uri pridiga, po pridigi se pojo na koru žalostinke. Corkei Marijinega Oznnnenja. Potek: Ob 8. uri ijutraj sv. opravilo, popoldne ob 3. uri pridiga, ob 4. uri jutranjice. Cerkev «v. Jakoba. Fctcli: Ob 8. uri zjutraj sv. opravilo ln prenos sv. Rešnjega telesa v božji grob; popoldne ob 4. uri molitve. Zvečer ob po) a uri se pojo žalostinke. Cerkev sv. Tetra. Petek: Ob pol a uri sv. opravilo; prsnn? sv. Rešnjega Telesa v božji grob. Ob 3. url popoldne moHtve, ob 7. uri zvečer pridiga, ob pol a uri pelje na koru. Trnovo. Četrtek: Ob 4. uri popoldne jutranjice; »d 8. do 9 ure zvečer skupna ura inolilvi. Tetck: Ob 4. uri popoldne jutranjice; oh 7. url zvečer roini vonec pred božjim iur «a inoze. msm. Dijaški vestnik Cerker sv. Jožefa. Petek: Ob pol 7. uri zjutraj sv. obredi velikega petka; ob 4. uii popoldne žalnice; ob 7. uri zvečer pridiga. Cerkev Jezusovega Srcn. Petek: Sv. opravilo ob 7. uri zjutraj. Uršulinska ecrkev. Petek: Ob */tB. uio se prično obredi velikega petka. Poje se troljenje Jezusovo po sv. Janezu. Med počeščenjem sv. Kriza se pojo: Očitanja in Crux fidelis koralno, isto tako tudi: Vexilla regis. Križnnskn cerkev. Petek: Ob 6. uri zjutraj slovesno opravilo. Narodno gledališče. Is gledališke pisarno. Velikonočno nedeljo zvečer, dne 16. t. m. igra grofa Leicestra v »Mariji Stuartc g. Rogoz. Isti večer se izvaja v operi »Ma-dame Butterfly< z gdč, Thalerjevo in gospodoma Levarjem in Kovačem v glavnih vlogah. Na velikonočni ponedelifk, dne 17. aprila 1922, se vpri-zori »Trubadur« z gospema Lovšetovo in Thierry-Kavčnikovo ter gg. Drvoto in Romanowskim v glavnih vlogah. ni čuda, če je kot Olimpija najbolj blestela. Tudi igralski je bila njena lutka-umeten človek, človek-avtomat — verjetna, v marsičem naravnost prepričevalna. Občinstvo je gosta odlikovalo z množico zaslužonega evotja. K. pr II koncertu gospe Dane Golia. Vsled popolnoma nepričakovanih nepremostljivih ovir se ga nisem mogel udeležiti. Pač pa sem poizvedel pri glasbenikih, na katerih sodbo se morem mirno zanesti, da je bil koncert izboren in zlasti v drugem delu kar sijajen. K. pr II. umetnostna razstava bratov Kralj v Jakopičcvm paviljonu je odprta le Se čez velikonočne praznike t. j. do 19. aprila — nakar se občinstvo opozarja. III. umetnostna razstava »mladih« se otvori par dni nato. pr Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani je sklenilo na svojem izrednem občnem zboru, ki se je vršil dne 5. L m., da se udeleži kot skupina jugoslovenske razstave ter je izvolilo v juryjo gg. Vesela, Sternena, Vavpotiča in Kambiča. Odbor uj>a, da se člani udeleže razstave polnoštevilno. Vsa dela morajo biti do 15. t. m. v Jakopičevem paviljonu. pr XXXIX. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil ob obilni udeležbi v soboto, dne 8. aprila t. 1. v društvenih prostorih. Za prihodnje leto je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Ivan Dražil, podpredsednik g. Lu-dovik Fratina, tajnik g. Boris Roš, blagajnik g. Ludovik Baraga in odborniki gg. Oblak Matej, Zamljen Ivan, Bogataj Maks, Smerkolj Alojz iu Lebar Avgust. Predsednik g. Dražil Ivan, ki obhaja 80 letnico predsedstva, je bil izvoljen častnim članom. Češkoslovaške republike prirede namreč v drugi Dolovici meseca aDrila koncertno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije od Maribora oa do Solita. Kot drutfi koncert na tei niihovi turneji bo koncert v Liubiani. Pevsko društvo Smetana velia danes kot drugo najboljše češko pevsko društvo in to takoi po pevskem zboru moravskih učiteljev. Društvo deluic od leta 1909. dalie in sicer naioreie kot pevski krožek meščanske besede v Smihovem pri Pragi. V letu 1911. na so spremenili svoie ime v naslov »Pevska šestnaistka« ker ie zbor štel ravno 16 članov. V letu 1918. oa so si nadeli svoie današnje ime no slovečem češkem skladatelju Smetani. Pevski zbor ie iako delaven in pri Čehih na naibolišem glasu. V teku prvetfa desetletja svoietfa delovania sodelovalo ie oziroma priredilo ie društvo 119 javnih na-stonov, medtem 55 koncertov ter izvajalo v tem času 116 skladb 53tih avtorjev in to 630 krat. Obeta se nam torei koncertni užitek prvega reda Več na plakatih. pr Gostovanje gospe Vesel-Polla v naši operi nam je mnenje o njeni nenavadni pevski izurjenosti, ki smo si ga stvorili lansko leto ob njenem koncertnem nastopanju, samo potrdilo. Ona je kot pevka pred vsem — najraje bi skoro rekel: samo — koloraturka. Kakor dve umetniški duši — se zdi — sta v nji: ena odičena z vso prevejanostjo pevskih umetelnosti vražje gibkega grla (opozarjam samo na njen iz ozke tesnobe v nezaslišano širjavo se razvijajoči trilec), druga, nastopajoča v petju, v kolikor je čuvstveni, v glasbo dvignjeni govor. Ker prva drugo odločno nadkriljuje, zato d Podružnica S. D. Z. v Mariboru. Občni zbor podružnice SDZ v Mariboru se vrši v sredo, dne 26. aprila ob pol 2. uri popoldne v dvorani JSZ, Splavarska ulica. Dnevni red obsega poleg obči-čajnih točk tudi referat o reorganizaciji SDZ iu o našem počitniškem delovanju. Udeležba za člane obvezna; gg starešine iu čč. duhovščina uljudno vabljeni! — Odbor. MeteoroSogično poročilo Ljubljana 306 m n. m. vls. lornio. motor v C f.iurom ilitoroncn v O Ca. opuco-vnni\ Ji ODO, vetrov fanavmu v mer Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepilno deluje lekarn. Fetler-ja prijetno dišeči jEtsalluid«. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože. las in ust, priljubljen že 25 let. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugcn V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 13-1, Hrvatsko. Prosta or Pevsko društvo Smetana iz Prage v Ljubljani. Dne 19. aorila priredi slavno pevsko društvo Smetana iz Prage svoj koncert V veliki dvorani hotela Union. Naši bratje iz Najboljše vino iz slovenskih vinskih goric naše Dolenjske in Štajerske, liter po 40 K. Prvovrstni ljutomerčan po 52 K nudi gostilna »Pod Trančo«, Stari trg štev. 1. za praznike čez ulico vsa vina 1 K pri litru cenejc. — Pričakujoč obilnega po-seta, želim p. t. gostom in odjemalcem prijetne velikonočne praznike ter bilježim z odličnim spoštovanjem JOSIP OLUP, gostilničar. ! Gostilno na račun! ali v najem išče pridna oseba. Kraj poljuben. Cenj. ponudbe pod »POŠTENA« na upravo lista. 1390 SVETILO-KOPIRNE ODTISE (PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI KEISEJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE FOTO-tITOGHAFSKA DELA PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA ZDRAVI: Trganje, revmo, isehlas itd. — Sezona je že v polnem teku. Izvrstna brzovozna zveza. - Thermia Palače kopališnt hotel je zgrajen nad izviri. — Grand hote! Royal v zdraviliškem parku. Zdravil, gostie iz države SHS dobijo za izravnanje valute znatne popuste. — Pojasnila tudi za domače zdravljenje z orig. zdrav, glino ,,Pi. Qua" daje: Tourist Office, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 in zdrav, ravnateljstvo Pi5tany. — Dalje Medjunarodna banka d. d. Zagreb. Nikoličeva ul. 7, ki preskrbi tudi denarna nakazila, čeke in kreditna pisma. za promenadne in Sportue obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. Gospodarska zveza kupuje po najvišji ceni :-: dobro ohranjene :-: Žito v mletev prejema večjo množino, cele vagone: pšenico, rž, koruzo in ajdo. IVAN KURAIT, valjčni mlini, Domžale. v Mariboru na najprometnejši ulici, blizu kolodvora, dvonadstropna, z dvema lokaloma, pred 9 leti zidana, se zamenja za hišo ali vilo v Ljubljani ali tudi proda. — Ponudbe pod »Trgovski lokali« na Anončni zavod Drago BESELJAK in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1391 od kisove kisline, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno-Ijubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, tast in svak, gospod Zahvala enonadstropna, lepa, se išče v Ljubljani ali predmestju, s takojšnjim prostim stanovanjem, vsaj s tremi sobami in kuhinjo, event. se vzame tudi stanovanje v najem v kaki vili ali lepi hiši in se najemnina plača tudi 2 do 3 leta naprej. Ponudbe pod : TESANI LES. 1330 PLETIIKE na stroj izurjene, iščem takoj pod ugodnimi pogoji. — Nadalje pri|>oročam raznovrstne plotenine lastnega izdelka, kakor: DAMSKE MAJICE in BLUZE. JOPE, OTROŠKO PERILO, GAMAŠE, DOKOLENICE, SVI-TERJE, CEPICE itd. 1300 Izdelujem tudi po naročilu! Ciril Vajt, pletenine, Kranj trgovca in posestnika SviSene klobuke, čepice in slamnike | v najnovejših oblikah in po znano nizkih cenah. ■ Modni salon STUCHLV-MAŠKE, Ljubljana, g ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 3. S B Vsa popravila se sprejemalo in najbolje izvrše. — 2alni « klobuki vedno v zalogi. :-: n za mnogobrojno in častno spremstvo, za poklonjeno lepo cvetje izrekamo vsem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 12. aprila 1922. žalujoča rodbina Kanceva Jzdaja konzorcij >Slovencat, Odgovorni urednik Mihael Moškcro v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL