Posamezna številka stane 20 vinarjev. “•*
Maribor, julija iOlft.	L.etntk 11.
MILE NOVICE,
lakajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja
Poziv mestnemu prebivalstu i
' Mestni magistrat' mariborski razglaša:
Dne 12. julija t. 1. praznuje se rojstni dan Njegovega Veličanstva Petra I., 'kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, na slovesen način po celem krajjestvü.
Tudi naš Maribor bo imel prvikrat v zgodovini veselo priliko, proslaviti ime velikega našega kralja. Na predvečer tega državnega in narodnega praznika se vrši mirozov z vojaško godbo po mestu, v sobota zjutraj se bo Petrov dan oznanil s Streli iz topov in ob 9. url bo v stolni in mestni cerkvi slovesna pontifikalna maša, katere se korporativno udeleži državno uradništ-vo in javni zastopi.
Vabim mestno prebivalstvo, da na kar najbolj sijajen način proslavi kraljev rojstni dan in" da mestu praznično lice. V prvi vrsti vabim vse državne urade, da razobesijo na'vseh javnih poslopjih državne zastave (modro-belo-rdeče), pre-
pričan pa sem, da bodo enako vsi lojalni hišni posestniki okrasili hiše z državnimi ali vsaj narodnimi zastavami ter da bodo iluminirali poslopja povodom vršitve mirozova. Državni uradi bodo dne 12. julija zaprti. Trgovce in obrtnike poživljam, naj žapro trgovine ta dan od 8. do
10.	ure. Nadalje opomnim, da se vrši ta dan tudi dobrodelna prireditev za invalide in vabim občinstvo, da to akcijo po najboljši moči podpira z darovanjem denarnih prispevkov.
Uverjeri sem, da se bo vse prebivalstvo z radostnim srcem odzvalo temu pozivu in da bo prvi rojstni dan našega heroičnega kralja, kateremu se ob vsaki priliki klanja ves civilizirani svet v globokem odkritem spoštovanju, v Mariboru slavljen na način, ki bo pokazal pravo razumevanje tega važnega in slavnostnega zgodovinskega dogodka.
Vladni komisar.
Rešena uganka. Razkrinkani zagovorniki lutrovskih Švabov.
Včerajšnja „Straža“ ; je prinesla senzaeijo-nelno vest, da sta se dva Slovenca — dr. Jenič in Gilčvert — zavzela za „preganjane“ Švabe v Št. liju in okolici. Imela sta z njimi tajne sestanke ter sestavila spomenico na našo vlado, V tej spomenici pravijo Švabiv da niso prišli iz germanizatoričnih ozirov v te kraje, ampak samo kot vinogradniki. Pravijo, da se hočejo posloveniti, samo če smejo tukaj ostati. Spomenico, ki obsega več ^strani, so zanesli k županu Thalerju in ga po površnem prečitanju spomenice pridobili, da jo potrdil spomenico s svojim podpisom. Ko so naši ljudje to zvedeli, je nastalo veliko razburjenje. Da se najdejo Slovenci, člani bivših Narodnih svetov, ki prirejajo s privandranimi Švabi tajna zborovanja in pišejo neresnične spomenice, a ne povejo, da so to ljudje, ki jih je poslala velikonemška propaganda v naše obmejne kraje, da bi germanizirali ozemlje ob železnici od Špilja do Maribora, da slovenski ljudje smatrajo to početje kot nekaj čisto nedolžnega, |to je škandal brez primere. Kdor je zasledoval 'borbe šentiljskih Slovencev
v zadnjih 20 letih, ve, koliko so trpeli naši bratje na vročih- obmejnih tleh ravno vsled krivde privandranih Švabov. Zgodovina naših ljudi v tej dobi je pisana s krvavimi solzami. . .
Tajno zborovanje. — „Krst4*. — „Novi pastor“.
Bilo je nekega dne preteklega tedna. Na postaji v Št. Uju je bilo živahno. Švabi so pričakovali visok obisk. Bili so vsi praznično oblečeni. Pravili so: Pri Hemplu (kjer imajo svojo lutrovsko molilnico) bo krst. Pride nov pastor. Švabi so bili izvanredno Židane volje. Polakova natakarica je pridno nosila liter za litrom. Vlak iz Maribora pridrdra. Med drugimi izstopita dva elegantno oblečena gospoda. Eden ima trgovski kovček; drugi, velik mož z dolgo črno brado in finimi gamašami ima v rokah odvetniško torbico za akte. Švabi stiskajo obema roke. 0 možu s črno brado govorijo, da je nov pastor. Prvi s trgovsko torbico je bil „doktor“ Jenič, drugi, ki so ga nazivali pastor — pa solicitator Gilčvert. Odšli so v Cirknico k Evaldu Hempel, kjer so bili zbrani vsi naseljenci iz cele okolice. Po daljšem posvetovanju so si izbrali odposlanstvo petih mož, ki je takoj odšlo k gerentu Šentiljske občine g. Thaleiju. Dr. Jenič in Gilčvert sta jih spremljala. Nameravanega krsta ni bilo.,, 4 f/ 1
„Nedolžna zadeva“.
Thaler prvotno ni bil dostopen za podpis. Ko pa jsta mu Jenič in Gilčvert „pojasnjevala“, da se gre tukaj za čisto „nedolžno zadevo“ in se vlado samo vpraša, ali smejo Švabi upati, da jih vlada ne bo izgnala, je Thaler pritisnil na švabski memorandum občinski pečat in pridjal svoj lastnoročni podpis. Podpisali so še nato Švbbi: Öhm, Scholl, Kübler in Schnepple. Gilčvert je spravil akt v svojo torbico ter so odšli.
Švabi pobirajo denar.
Do sem bi bila uganka rešena. Dvojica Jenič—Gilčvert je imela srčno željo, naj bi ti „vrli ljudje“, ki „niso prišli.iz hudobnih namenov“ v St. lij, ki „niso imeli nobenih zvez s Südmarko, Heimstattom, Schulvereinom ali vsenemško propagando“, da se te „dobre jugoslovanske državljane^ ne odganja proč, ampak naj se jih pusti tukaj na naši zemlji. A nerešena je še uganka, zakaj so Švabi s posebno polo zbirali denar. Dobro bi bilo, če bi kdo razpisal nagrado, v kake svrhe in za kake „žegne“ so Švabi porabili zbrane tisočake...
Kje je švabska spomenica?
Spomenica, pisana v nemškem, slovenskem in srbskem jeziku, je še včeraj bila v Gilčver-tovi torbici za akte. Gilčvert je bil celo tako „prijazen“, da nam bo preskrbel prepis sporne-' nice. Ali je spomenica že danes odpotovala v Ljubljano in Beograd, bomo poročali.
Zà danes pristavimo samo tor Mariborski Slovenci in vsi drugi, ki ste bili priče nepopisno hudih borb, ki so jih bili teptani obmejni Slovenci pri volilnih bojih v zadnjih 10 letih ravno s temi priseljenci, Vas vprašamo: Kakšnega imena so vredni Slovenci, ki se na ta ali drugi način potegujejo za privandrane Švabe?
Izjava župana Thalerja.
Župun Franjo Thaler izjavlja, da preklicuje svoj podpis na ta memorandum, ker mu niso ne Švabi, ne Gilčvert in Jenič natanko pojasnili zakaj se gre. Njemu se je reklo, da hočejo samo vprašati vlado, kakšna usoda bo zadela naseljence.
Vprašanje Celovca.
Beograd, 6. julija.
Z ozirom na razne neutemeljene vesti, da bo^to morali Jugoslovani zapustiti Celovec, se sporoča, da ostanejo jugoslovanske čete tako dolgo v Celovcu, dokler bodo imeli Italijani tozadevno železniško progo Beljak—Št. Vid in sicer brpz ozira na eventuelno rešitev celovškega vprašanja po mirovni konferenci. („Jugoslavija“)'
Ententa zasede Budimpešto.
Berolinski listi so dobili iz Basela in Pariza poročilo, da bo ententa v. bližnjih dneh od južne
Ogrske prodirala proti Budimpešti ter Budimpešto zasedla. Kot vzrok se navaja dejstvo, da sedanja madžarska boljševiška vlada ni v stanu vzdrževati red in mir v državi. Ker boljševiki ovirajo prosto plovbo po Donavi, se mora temu narediti konec. Px*odiranja proti Budimpešti se bodo udeležile tudi srbske divizije.
Razne nmhm*
J SZ Skupina vajencev vabi vse svoje člane, naj se zanesljivo udeleže seje v sredo, dne 9. t. m. ob 19. uri. Na dnevnem redu je posebno važna stvar, zatorej se prosi, posebno odbor, da še udeleži tega sestanka. — Načelstvo.
Predavanje o Vidovem dnevu. V soboto zvečer je priredilo mariborsko splošno žensko društvo prvo in zadnje splošno ljudsko predavanje v tej sezoni. Predaval je prof. dr. P. Strmšek o Vidovem dnevu. Predavatelju in prirediteljicam bi želeli večjega zanimanja od strani občinstva, kajti udeležbe je bilo ravno za dober kavarniški obisk Opazili smo dva moža v vojaški suknji in menda tri civiliste, dobro so bile pa zastopane slovenske dame. To ne razodeva velikih kulturnih stremljenj mariborskih Slovencev. Predavanje je bilo zelo temperamentno ter se je prijetno poslušalo. Predaval je prosto, kar jé bilo razmeram najbolj primemo. Na splošno veljaj načelo, da ljudska predavanja naj se vrše prosto, znanstvena se pač morajo čitati, za napol poljudna, na pol znanstvena bo pač treba najti srednjo pot. Kot začetek kulturnega gibanja v Mariboru pozdravljamo to predavanje z odkritosrčnim veseljem. Ako hočemo okrepiti slovenski živelj ob štajerski meji, moramo v Mariboru potom napornega in počasnega kulturnega delovanja ustvariti močno kulturno ognjišče.
Izlet na Uršulo. Mariborska podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 14. julija izlet na Uršulo. Odhod v soboto, dne 12. julija, ob pol 16. uri popoldne z vlakom do Guštanja, odtam peš na Uršulo (1700 m); krasen razgled čez slovenski-Korotan in štajerske gore. V nedeljo dopoldne na gori planinska veselica s petjem planinskega oddelka, sodelujejo razna narodna društva. Popoldne odhod na postajo. Provijant se naj vzame s seboj. Mariborsko partijo vodi g. dr. Brence.
Velika razstava v Ljubljani. Odseki trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so v svoji skupni seji dne 3. julija soglasno sklenili, predlagati zborničnemu plenumu, da se prihodnje leto v Ljubljani priredi velika razstava, ki naj bi bila izhodišče za vsakoletne industrij a I n e in trgovske semnje v Ljubljani, po vzoru takozvane „Messe“; kakor jo vsako leto prirejajo v Lipskem, Utrehtu itd. z velikimi praktičnimi uspehi za industrijo in trgovino.
Omejitev cenzure. Ministrski svet je razpravljal o odpravi cenzure ter sklenil, da se cenzura odpravi z ozirom na vprašanja notranje politike, vzdrži se pa glede vprašanj zunanje politike, vojaških zadev in zagovarjanja protidržavnega gibanja.j
Ljubljanska garniz. godba, ža garnk godbo
v Ljubljani sprejemajo se godbeniki za vsa godala na lok in pihala proti plačam, katere so za vojaške godbenike v kraljevini SHS sistemizirane. Prijave nujne pismeno ali osebno sprejema kapet. dr. J. Čerin, Ljubljana, Marije Terez, cesta 14/1.
Potreba stavbnega materijala za Beograd. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od dobro informirane strani sporočilo, da potrebuje „Odbor'za obnovo stanova v Beogradu, Jugoviča ulica I“ različnega stavbinskega materijala. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na omenjeni naslov.
Izkaznice in potna dovoljenja. Dobivamo pritožbe, da uradi, ki izdajejo izkaznice in potpa dovoljenja sami mnogokrat niso prav poučeni, katera oblast je merodajna za izdajo potnih li-stijh. Priprost človek hodi iz pisarne v pisarno, a še vedno ne dobi pravilne legitimacije ali potnega lista. Zakaj oblast ne pouči ljudstva o potnih predpisih?
Hišni posestniki, oziroma njih namestniki, se ponovno opozarjajo, da pustijo dohode k vodomerom odprte vsi ed pregledovanja istih, ker se pregledovanje sicer ne more dokončati do predpisanega časa. Eer se vkljub že izdanemu tozadevnemu razglasu hi pustilo dohode k vodomerom Odprte, se bodo vršile nadaljne vizitacije po zato pooblaščenem uradniku. Opozarja se, da se bodo posestniki, ki kljub ponovnemu opominu ne pustijo dohode k vodomerom odprte, občutno kaznovali.
Ameriksnska pomoč tudi za okoliške otroke! Prosimo g. okrajnega glavarja, naj stori potrebne korake, da bodo tudi ubogi slovenski otroci iz okoliških občin, t. j. iz Pobrežja, Tezna, Nove vasi, Studenc in Krčevine-Leitersberg deležni amerikanske pomoči. — Ubogi stariši iž okolice.
KrallkOVa tiskarna ima slovenski napis. Le besedilo „Marburger Zeitung“ je še tiskano v nemških pismenkah.
Kdo je naganjal naše ljudstvo v klavnice ?
Dosedaj ni nihče dvomil in še celo pariška mirovna konferenca je bila prepričana v tem, da je naše ljudstvo naganjal nemški in madžarski imperializem v klavnice za cesarja. Toda v Ljubljani izhajajoči socialno-demokratični list „Ljudski Glas“ jo je pa drugače pogruntal. Trdi namreč v svoji zadnji številki, da so liberalnim klerikalni škrici med vojno naganjali naše sloven*' sko ljudstvo v klavnice za avstrijskega cesarja, dočim so se sami skrivali po raznih pisarnah. Niti z besedico pa modri pisec v „Ljudskem Glasu“ ne omenja Nemcev in Madžarov odnosno nemškega jn madžarskega imperializma, ki je , zakrivil svetovno vojno in kateri je tiral na milijone nedolžnih žrtev v klavnice. Nemci in Madžari imajo v Ljudskem Clasu“ enega zagovornika več !
Neki mladi rodoljubi Si brusijo pete za „preganjance“ in „izgnance“. Temu „rodoljubnemu“ / delovanju bo treba posvetiti malo več pozornosti. %	\-- lili *■ •'-*
Vprašanje. Kje dobijo nemški sprevodniki Iz Gradca in Dunaja izvoznice za živila? Cele košare jajc in drugih dobrih jugoslovanskih živil spravljajo dan za dnem v Nemško Avstrijo, zraven pa po satansko zabavljajo čez Jugoslavijo. — Slovenski železničar.
„Georg Schrott mesar in kajena“. v gornji
Gosposki ulici ima mesar in bivši občinski svetnik Schrott v najemu mesnico. Kot „zvest državljan“ je obesiF Schrott te dni nad mesnico naslednji napis: „Georg Schrott mesar in kajena“. To pacarijo mu je napravil slikar Strohmaier. To je že od sile kako slikarji Sorko, Strohmaier in Jäger pačijo slovenske napise. Ker so ti možje tako prešerni, da ne dajo napisa poprej v korekturo, zahtevamo od magistrata v imenu slovenske javnosti, da spl ih prepove slikarjem Sorko, Strohmaier in Jäger napravo napisov, ako ne bodo delali pravilnega besedila. Vidi se, kakor da bi ti „mojstri“ res nalašč pačili naš pjavopis. Schróttov napis mora na vsak način zginiti. Slovenci nimamo Georga ampak samo Jurije in Oroslave. Beseda kajena pa nam je sploh uganka. Menda je Schrott s tem mislil povedati „prekajevalnica mesa“. • Pravilni napis bi bil: mesar in prekajevalec. Torej še enkrat: Proč
s.	pacarijami, proč s tistimi, ki nalašč kvarijo naš jezik.
V	Špilju pri carinskem uradu se nahajajo trije nemški ozir. posilinemški železničarji, ki so veliki nasprotniki naše vlade in Jugoslavije in sicer, Heinrich Pessek, Karl Pargai in Fr. Kapi. Občujejo le samo z Nemci in so veliki prijatelji onih, ki tihotapijo čez mejo v Nemško Avstrijo. Zakaj se takih ljudi ne odstrani iz takega mesta? Naši narodni Slovenci iz Trsta, Primorja,, Gorice, izgnani od Laha, se potikajo po barakah. Prosimo naj se takoj ukrene v tej zadevi in pomaga narodnim tovarišem do kruha. Odstranitev teh hujskačev nujna! Slovenci morajo opravljati nevarna in slaba dela, Nemci pa imajo boljše delo. — Slovenski železničarji.
Reklamne table po gostilnah in trgovskih izložbah so še po večini nemške. Odslej bomo neusmiljeno priobčevali v listu vse tiste, ki še imajo v oknah nemške reklamne napise.
Iz delavnice južne železnice dobivamo dan za
dnevom pritožbe o nekem Jožefu Kikelj, da zabavlja čez Jugoslavijo in širi prepovedano berilo med delavci ter prireja tajne shode. Bratec mu je neki Franc Bratschitsch. Oblast prosimo, da se pobriga za ta dva vsenemška juiiaka.
Dampfbäckerei Franc Schober je napis na vozu, ki se ga vidi vsako jutro po mariborskih cestah. Kako dolgo še?
V	Studencih še ima Kovač-verigar. Franki samonemški napis. Ravnotako se tudi na delavnicah južne železnice blišči švabski napis. Našega g. gerenta prosimo, da očisti slovenske Studence.
. Mariborsko splošno žensko društvo je na br -
lo in darovalo za naše ranjence (Konec) : Marija Godec, učiteljica v Limbušu nabrala 200 1 vina. Prispevali so: A. Bračič, župnik 10 1, J, Robič
15 1, Lina Robič 16 1, Feliks Robič 15 1, Anton Robič 54 1, Marija Pahernik 100 1, gostilničar Zorko 50 K, tovarnar Franc 50 K, tovarnar Welle 300 klobas, Frantenšek 4 but. vina, ka-varnar Kuhar 6 but. vina in 20 K, ga. Konjedic 6 parov nogavic in dva zaboja obvez, lekarnar. Sirak 50 K, župnik Al. Cilenšek nabral 100 K in 20 1 vina, dekan Cerjak v Slov. Bistrici 25 K, g. Emerik Mravljak nabral v Vuzenici 320 kron, darovali so v kronah: Hranilnica in posojilnica 50, Emerik Mravljak 40, Konrad Just 5, Karol Pogač 3, Bratje Tavčar 50, Viktor Klarman 20, Jakob Verdnik 10, Alojzij Grubelnik 10, Franc Save 10, F. Wankmüller 10, Miha Lorenci 10, Ignac Langbauer 3 K, Anton Črešnik 10, Janez Peruš 10, Martin Gračnik 3, Simon Jeznik 10, Robert Viher 10, Jernej Naglič 5, Miha Kogelnik
2,	Janez Kričej 5, L. Kresnik 3, Fr. Kasper 2, Jurij Jamnik. 4. Anton Plemen 4, Ivan Kresnik
3,	Karel Glas 3, Ivan Mravljak 6, Ferd. Ferk 4, Franc Pušnik 2, Štefan Pivec 4, A. Langbauer 3, Pavel Gril 2 in Tomaž Cvikart 2.
Seznam v mesecu juniju 1919 izdanih obrtnih pravic V mestu Maribor. 1. Ogorevc Marija, Quergasse 6, trgovina z mešanim blagom. 2. Fajt Ana, Schillerstrasse 16, trgovina s sočivjem. 3. j Hope Viljem, Lendplatz 10, trgovina z vinom.
4,	Janešic Arnold, Blumengasse št. 25, trgovska agentura in komisija. 5. Smrekar Ivan, Josef-strasse 4, čevljar. 6. Lovec Ciril, Hfauptplatz 4, Čevljar. 7. Kavur Tomaž, Hauptplatz 1, strugar, 8. Pavlšek Vladimir, Burggasse 16, trgovina z mešanim blagom. 9. Zelner Julij, Heugasse 11, trgovina z mešanim blagom. 10. Topolnik Ant., Tegetthoffova cesta 57, glasbenik. 11. Weixl V., Hauptplatz 22, tovarniška knjigoveznica. 11. F. Wesiak, Triesterstrasse 59, trgovina s sočivjem.
13.	Schmid Alojz, Viktringhofgasse 30, trgovina z mešanim blagom. 14. Rapoc Frančiška, Triesterstrasse 26, gostilna. 15. Komisar Franc, Ur-banigasse 28, gostilna. 16. Ogrizek Franc, Viktringhofgasse 17, trgovska agentura in komisija.
17.	Karl Katarina, Flössergasse 7, trgovina s sočivjem in sadjem. 18. Petek Marija, Fleischergasse 5, trgovina s sadjem in sočivjem. 19. M. Planinšek, Burggasse št. 6, slaščičar inkonditor. 20. Krainc Franc, Kaiserfeldgasse 19, trg. agentura in komisija. 21. Tomažič Peter, Mühlgasse 11, sodar. (Dalje prihodnjič.)
IZ koroškega ujetništva je ušel te dni poročnik France ZaherJ. Zadnji čas se je nahajal v bolnišnici v Enns u na Gornjem Avstrijskem. Življenje med Švabi mu je bilo dalje nemogoče.
Za tobakarje. Letos bo V kraljestvu SrboV, Hrvatov in Slovencev zelo ugodna tobačna letina. Rastlina bujno raste. Posebno ugodna poročila prihajajo o tobačnih nasadih iz Dalmacije, Hercegovine in Macedonie. Strokovnjaki cenijo letošnji pridelek tobaka (posušenega) na 18 milijonov kg. Tako bo prišlo povprečno na enega državljana 1 kg tobaka, če pomislimo, da je med 100 prebivalci (moški, ženske in otroci)
samo do 20 tobakarjev, bo torej prišlo na enega tobakarja 4—5 kg tobaka na leto. Ko bodo naši prijatelji duhana dobili še tobak iz Amerike, pa bodo lahko zopet pušili kakor v „zlatih starih časih“.
Slovenke! Žene in dekleta! Ugovarjajte z vso odločnostjo liberalno-demokratarski nakani, da bi se vas oropalo volilne pravice I
INSERATI.	
POZOR! Biči iz usnja . . K 2 50 jermenje za čepe . „ 2*50 goži za čepe . . „ 2-50 kose 70—100 cm dolge & K12 — do „ 16'— brusni kamni à ». „ 2 50 srpi à K 5.50, 6’— „ 6 50 glavni robci lepo pisani & . . . „ 16.— moške predpasnike „ 6‘— ženske predpasnike „ 4-— K 12 —do . . „ 16.— oxford srajce za fante . . . . „ 45'— plavotlBk, ceflrl, ozfordl, platno Mio, klot črni batlstl. — Razpošilja po celem kraljestva	1 Fin frn (zajčji) klobuk j je bil v torek zvečer zamenjan v kavami „zentral“. Dotični, kateri ga je zamenjal, je znan, vsled česar se poziva, da odda zamenjani klobuk v kavami „Central“, sicer utegne imeti neprilike. 1257 V soboto, dne 12. t m. ob 10. uri predpoldne se bo na tukajšnjem glavnem kolodvoru potom javne dražbe sledeče stvari prodalo: 8 vagone odpadkov drv, 1 zaboj 44 kg saMjjaka, 1 vreča 04 kg travno šeme, 1 vreča stro-jàrske sóli 42 kg, 2 grabelj za seno in nekaj vreč kajnita in Umetnega gnoja. 102 Hiša z zemljiščem se takoj proda v Sp. Radvanjski cesti št. 10, Maribor.
Kom. skladišče ALOJZIJ G NI UŠE K, Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust.	Ovratniki ii zapestniki se snažijo v Tegetthoffovi ulici ß na vrta, Maribor. 108 Karàa passila ia steklenice od pol 1 do 1 in pol 1, različna oblike, obleka, kavlje za trgovino primerne, kozarci, 1 steklena stona 7-6 m dolga z dvojnimi durni* nicami in motnimi šipami ter 2 Seiffert-bilarda brez hibe (povratni deski) B i. t. d. so na prodaj. Vpraša se ob sredah in sobotah od 10.—11. ure. Koroška ulica 19, pri Haslacher, Maribor. 101
Krema črna in rumena za čevlje, ličilo (wichs) fino brivsko milo, rižni škrob, pralno milo, toaletno milo, cigaretni papir in tuleki (Hilse), riž, kavo in razno drugo blago, dobavlja najceneje trgovska agentura in komisija MARTIN STADLER v Mariboru ob Dravi, BiBmarkova cesta 17.	
	Ker se še vedno .povprašuje po meni, prevzamem nadalje službo babice Erminia Kothbauer, Ulica Vseh svetnikov št. 6, Maribor. 1296—104
„KORUNA" prva češka zavarovalnica na življenje v Pragi se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. Mart Stadler, zastopnik za Slov. Štajersko v Mariboru ob Dravi, Bis-markova cesta št. 17.	
	US“ Obleke ^ od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter jirodaja ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nlica št. 15, (pri starem mosta). 719
Delavce se sprejme v tovarni usnja Barg Herman. 1379—99	
Odvetnik dr. Hud. Ravnik	
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št. 11 v MAriboPU v
Sudnijsko isi« št. 14, I. nadst.
(pred sodnijo)