I tev. 76. Celje, čefriek 16. Julija 1925. Poštnina plačana y gotovinK Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, Zd inozemstvo 240 Din. Ogiasi se raCunajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Izhaja v LoraSi, getitelt Xu soboio. tlrednl&tvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpxrcrwctfStve : Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račiln pi 1 poštnem ček. zavodu St. 10,666. Demisija vlade Narodnega bloka. KralJ v Beogradu, Važne avdijence na dvoru, — Vest! o demisiji vlade še niso uradno potrjene. — Giavno glasilo Radi<5eve stranke o novi vladL — fmena radičevskih ministrov in državnih podtajnikov. Beograd, 15. julija ob J3. Danes dopoklno jo bilo v političnem živFjenju zelo živahno. Kral} je prispel v Beo- grad ob 10. dopoldne in so jo takoj odpeljal na dvor, kjer so se prieele vazne politične avdijence. Najprej je bil sprejet v avdijenci zunanji mini- ster dr. Ninčič, za njim vojni minister general Dušan Trifimovic in ob 11.15 notranji minister Boža 'Maksimovic. Zu 13. viro je določena avdijenoa mi- ni strskega predsednika Pasiča. Ob 13. se jo v parlamonlu raz- nesla vest, da je vlada Narodnega hlo- ka deines dopoldne podala demist jo. Ta vest ob J3. nri se ni in'ad no potr- jena, a je ze popoldne pričakovaii «radncga obvestifa n demisiji. Zagreb, 15. julija. (Jlavno glasilo Radieeve si ranke »Dom« ob ja vl ja da- nes sestavo nove vlade, ki jo naziva »radikalsko-seljačko vlado« ter »vla- do narodnega sporazuma in seljacke de'uwkmcije«. »Dom« poroča, da dobi HSS 4 ministrske porifelje: 1. mini- strslvo za agrarno relormo (Pavle Radic)), 2. ministrstvo za sume in rudnike (dr. Nikic), 3. ministrstvo za trgovinc in industrijo (dr. Krajač) hu 4. ministrstvo postc in brzojava (dr. \ Superina). Obenem dobe radieevei tri drzavne pcdtajnike: 1. v i'in anen ein ministrstvu (dr. Samuel Kocijan), 2. v ministrstvu prosvete (prof. Pttsaric) in 3. v ministrstvu za soeijalno politi- ko (dr. Basariček). Radicevci izstopili iz opozieijo- nalnega bloka. Pisino Pavia Radiča Ljufci Davidoviču. — Radičeva stranka prekinila vse parlamentarne zveze z opozfcfjo. Beograd. 15. julija. Danes» ob 10. dopoldne je Pavle Radio izroeil Ljnbi Datudovičit pismo, s katorim v imenu svojega kluba 'odpovedttje vlanstvo HSS pri opozicijonalnem blökn. V daljšem uvodu utemeljnje razloge, za- \i\\ je sklenila HSS sporazum z Na- rodno radikalno stranko. Pismo kon- cuje: >Hrvatski seljacki kl'ub je skup- no s'khiboiivNarodno radikalno stran- ke s('ctavil mohio dvefrefjinsko veci- uo in s (o vecino parlamimfanto rlado v difhn narodnega sporazuma in se- Ijačke demokraeije. S to pogodbo itki- nja IsSS vse svoje parlamcnlarne zrew, z aslfdimi strankami opozieije, obranjujoc na pram njim svoje spoi- «tovanje in svoje prijateljstvo. Z ozi- roni na to odpoklive vodstvo HSS vse svoje delegate v predsedstru ozjcga in sirsega ndbora opozicijonalnega blo- ka.« Iz življenja naših zasužnjenih bratov na Koroškem. CDafje.)' Še eno dejstvo zadosl.no karakle- r-izjra. tip utrakvistiene sole. Znano pangermansko društvo »Deutscher Schulverein«, ki niu je glavni in edi- ni cilj germanizacija tujih manjšin, se poslužuje na slovenskom Koro- skem v scojih šolah samo tipa ulra- kviptične Sole, To je najboJjši dokaz, da to in takšne utrakvislične sole na Ko- roškem, ki jim ni cilj poueevanje ¦iieniskega jezika, teniveč germauiza- oija. iztrebljenje in unieevanje slo- venskeg.a jezika, no samo niso v stanu ¦iidpvoljiti željam in potrebam sloven- ske manjšine, marveč so nasprotno eno najjaejih sredstev za germaniza- ¦c'ijo in raznarodovanje te manjšine. Dokler bodo obstojale za slovcnske inanjšine na Koroškem samo taksne utrakvistiene šole s poproj opisanim nacinom pouka in nemškimi nčitelji, Jahko mimo trdimo, da je neresniena irditev, da se v Avstriji za. nase manj- feine uporabljajo določbe mirovne po- godbe. Ravnotako netoena in neiskre- na je trditev, da koroški Slovenci te lürakvisticne sole prodpostavljajo či- fsto slovenskim solam. Treba je na-mrec vedeti, da koroške šofske oblasti v na- menu, da prisilijo slovensko deco k «biskovanju utrakvistiene sole, name- noma vsiljujejo Slovencem sole s po- polnoma slovenskim poukom, kjer bi biJ pouk nemscine zmaiijsan na naj- manjšo mero, vedot-, da pofagajo Slo- venci. iz i>vakticnih lazlogov važnost na pouk nemščine poleg sloven seine in da takih sol niti ne morejo niti noče- jp sprejeti. Da bi vsaj nckoliko opravičil sta- lisee avstrijskih solskih oblasti in po- jasnil nezadovorjslvo koroskili Slo- vencev, g. dr. Ramek v svojom govoru Irdi, da Slovenci ne zahtevajo, da se jira da neki golovi način ponka, nego jim gre bolj za osebe, ki bi se naj po~ stavile na nciteljska mes(a na. slovon- skib ali utrakvi.stičniJ) šolah. Tej za- hlevi, pravi g. kancelar, pa se ne mo- re ugoditi, ker so so učitelji-Srovenci, o katerili je govor, za easa plebiscita »eksponirali v jugoslovanski agitaci- ji«, mnogi izmed njib pa so po ple- biseitu presli na ozemlje kraljevine SHSV fhidimo se g. kancelarju, da tako javno dopusca, da more biti kakršno- koli obnašanjo za časa pl'ebiscita za- ])reka za podeljevanje služb in izvr- ževanje funkeij. Kar se tiee dejstva, da so neka- teri slovenski ucitelji ])re,sli, po plebis- Hlu na ozemfje kraljev.ine SHS, bi bil g. kancelar storil bolje, če bi se tega bolnega mesta niti ne bil dotaknil. Kajti 1i ucitelji, kakor bomo videld v |)i'ihodi)jem poglavju, niso zapnstili ] kraja, v katerem so se rodifi in v ka- tei'em so vršili svojo službo, iz besä in zadovoljstva. nje je k temu prisilil te- ror nemskih nacijonalislicnih organi- zac'rj in sikane avstrijskih državnili nblasii. Oni so bili, istotako kot .slo- venski duhovniki, pregnant iz sloven- skili krajev* Koroške, da bi napravifi nemškim učiteljem in nemškim du;- iiovnikom ine.slo /;i njiliovo gor man i- zaeijsko akeijo. Pa tudi ta odliod izvestnega ste~ viia slovenskih učiteljev ne more slu- žiti kot razlog in opravičilo, da se na •solali v slovenskih. krajib nameščajo nem?:ki ali nemeurski uc^itefji. Kajti tudi oni učitelji Slovenci, ki so ostali po plebiscitu na Koroškem in so av- strijski drzavljani, rojeni in pristojni v Koroško, čakajo šo danes zaman na p on ov n o n ameščenje. Edino cnega izmed njib, gosp. Aicholzorja, so sprcjeli v januarju t. 1. po stirilotnem cakanju ponovno v diT- žavno sfnžbo, da ga namestijo v Ei- sentratlnu, popolnoma nemškem kra- ju na tirolski meji. Toda tudi taksna namostitev Slovenea je v toliki meri razburila celokupno n<3mško učitelj- slvo na Koroškem, da je nemška uči- teljsk^ stanovska organizacija skli.cala poseb'?n protestni shod ter na njem. predl'ozila in pnblicirala resolucijo, v kateri protestira proti namostitvi g. AJcholzerja in preti, da bo v slučaju, da bi bil g, Aicholzer premeščen iz nemško občine Kisentratten v sloven- ski del Koroško, .v znak protesta sto- pila cela organizacija v štrajk, da bi tako namesbitev a priori preprecila. Ncmci v EiseiUratlnu so. niedrem de- nioliraW stanovanje, v katoro so je bil g. Aicholzer vselil. Tako torej izgleda stanje koro- skili Slovencev v pogledu. šol: 1. Slovenski, učitelji so bifi prvič s terorjem pregnani, v kolikor ap so ostali na Koroškem, jib oblasti nočejo sprejeti v službo. A ko se jo zgodilo, da so enega edinega po štiriletnem ca- kanju sprojelo, izvajajo nemški uči- telji prili.sk na obfasti in odrejajo, kje in \- katerem kraju se sme ucitelja Slovenea namestiti in v katerem ne; Jijemu se preti, njegovo stanovanje pa demolira. A vsi ti so kvalificirani uči- telji in korektni drzavljani. edina nji- kova krivda je, da so Slovenci 2. »80 utrakvisticnih sol« je v res- nici oserndeset nemskih šol, ustanov- rjenih za čim lažjo in hitrejšo germa- liizacijo Slovencev. ' 3. Ena edina »popolnoma sloven- ska« sola je spremenjena v karikatu- ro sole. (Dalje prih.) Me^tno gledaVis?e v €eljn v zadnjih dveh gc^oüa-li. {)/, f;i.jnj.skü.i>a ])o)'o<";if;i. poilancßa. jiaobtnoiu zboi'u Druninlirjioga rtrustya \- (X'Jjti chic i). juKja I. 1.) ZudüjL ubrni /bur Drajnaličnega driištva v Celju se je vršil dne 0. maja 1923, torej žo pred več nego dvema Jetoma. Od. zadnjega obenega zbora je iinel na zboru izvoljeni odbor 18 red- nih odborovih sej in voc sestankov. Vložni zapisnik izka.znie OR šlmilk dopisov. Po zadnjeiu obenem zboru se je društvo z velikim elanom lotilo dela in se je spravilo v sezoni 1923/24 na oder 81 p_redstav (razun 3 gostovanj na drugih odrih), doc.im jo padlo v sezoni .1924/25 število predstav vsled prezaposlonosti vedno enih in istih' nioci bodisi v upravi bodisi na odru na 35. V sezoni 1923/24 so so vrsile na celjskem odru stedece predstave: Medved: »Za ijra.vdo in sree« (2-ki\at); »Gharleyeva' telka« (4); Scluller-Zupancic: »Maria Stuart« (4); Strindberg: »Pelikan« (2); Scri- ba: »Kozarec vode« (v Mariboru. 1- krat); Biumenthal: »Pri belem ko- njicku« (4); Potroväc: »Mrak« (2); E. Raupach: »Mlinar in njegova hei« (1); Bernstein: »Tat« (2); »Sedem- najsttetni« (.1.); Wijldgans: »L jubtf- zen« (1); Krajigher: »Školjka« (2); Robert Misch: »Prinček« (3); G. Wied:,»2 X 2 = 5« (2); Horst: »Ne- bosa na zemljj« (2); Nusic: »Svel« (2); »Ilirci« (2); »Zakleti princ« (3); Karl Morre: »Revček Andrejček« (4); Ibsen: »Gospa z morja« (2); Savoir: »Osma žena« (1); Millhac: »Mam- selle Nitouche«, operota (7); Langer: »Kamela skozi uho šivanke« (1); Er- nst: »Vzgojitefj Lanovec« (3); Knob- lauch: »Favn« (2); Schiller: »Kovar- stvo in ljubezen« (2); J. Jalen: »Dom« (1); H. Moc teme«, gostovanje Ijubljanske drame (1); Nušjic: »Narodnii posla- nec«, gostovanje mariborske drame (1); Pirnndelfo: »Šest osob išce avtor- ja«, gostovanje Ijubljanske drame (1>; Svoboda: »Poslednji mož«, v domači zasedbi (1); H. Bahr- »Otroci«, gosto- vanje maril>orske drame (1); Meško: Stran I »NOVA DOBA« Stcv. 76. »Pri Hrastovih«, pod režijo g. F. Gra- clišnika in ob prisotnosti avtorja pri premijeri (2); sokolska akademija; Nusic: »Sumljiiva oseba«, gostovanje ljubljanske dramo (1); Niccodemi: »Zora, dan in noč« (1-krat v Celju in 1-krat v Šoštanju); »Španska mulia«, pod. režijo g. I. FerTeza (2); Župan- čič: »Veronika Deseniška« pod rožijo g. F. Gradišnika in ob prisotnosti av- torja pri premijeri (4); Dostojevski- Putjata: »Stričkove sanje«, gostova- nje jsjubljanske drame (1) (zadnji na- stop t režiserja Borisa Putjate v Ge- lju); Ibsen: »Rosmersholm«, gostova- nje ]jt;l'jjanske drame pod režijo ge. Marije Vere; Golar: »Vdova Rošlin- ka«, v rožiji g. C. Velušrka in s sode- lovar.jem ljub:janskih gostov1 gfte ¦L• •fuvanove in. g. Cesarja ter g. R. Sat- miča (2); »Maček v škornjili« v do- mači zasedbi in režiji ge. dr. Kalann- ve (2); Masarykov večer; Möllere: »Scapmove zv:jace«, uprizoritev po1- družnice Feri.jslncga saveza v Gelju (2); »Svet brez moških« v domači. za- sedbi in režiji g Veluščka; Petrovic: >Gvor«, gostovanje zagrebške drime; Verdi: »Travia'fu. gostovanje mari- borsks opero; Niccodemi: »Scampolo< v domači zasedbi in režiji g. Pfeifer ja. Politične vestl« VPRAŠANJE PRIKLJUClTVE AVSTRIJE K NEMČIJI PRED NA- RODNO SKUPŠČINO. Na dnevnem redu skupščinske seje dne 13. t. m. je biTa interpelacija poslanca Smodoja na zunanjega ministra glede german- ske propagande za priključitev Av- strije k Nemčiji. Zunanji minister dr. Ninčič, ki je v daljšem govoru odgo- varjal na to interpelacijo, jo m. dr. ugotov.il, da bi vsaka prikljuctiev Av- strije k Nemčiji, ki ne bi bila prove- dena v smislu mirovnili pogodb, pred- stavljafa težko kršitev istib pogodb in bi tudi naša vlada nikakor ne mogla ostati ravnodušna napram takl kr- šitvi. Agitaci.jo alpinskiK Nemcev zu- na.nji minister no jomlio resno. Ako pa 1a agitacija zavzame resnejsi zna- čaj, bi to značilo rušitev poliiičnih od- nošajev in naša država hi v tern pri- meru ukrenila vse potrebno, da zaščiti mir in iiinirjenost svojega prbivalstva. Posl\ Pavle Radic je izjavil, da je in- terpelacija posl. Smodeja nepotrebna in nesmiselna in da ima zanpanje v vlado. Povsl. dr. Ante Trumbič je kot zadnji govornik povdaril sledeče: Sen- žermenska rairovna pogodba jo priso- dila Koroško Avstriji in ne Nemčiji, vsled česar bi imeli mi pravico, da zopet pokrenemo vprašanje Koroške, ker bi imel'i potein proste roke. Za prosti prehod na dnevni red so potem glasovaH radikali, samostojni demo- krati in radičevci, proti pa vsa opo- zicija razun zajedničarjev, ki so pred glasovanjem zapustili dvorano. Pri- hodnja skupščinska seja se skliče pis- menim potom. ŽIVAHEN POLITTČEN DAN. V torek je imel sejo radikalni poslanski khib. Po cerodnevni debati je klub odobril sporazum z radicevci in izre- kel zanpnico Nikoli Pašiču. Večina radikalnih govomikov se je izrekla proti prekinjcnju odnošajev s samo- stojnimi demokrati. Istočasno se je vršila seja Hrvatskega seljaškega klu- ba, v kateri je Pavlo Radic nastopif nprav diktatorsko. Pri glasovanju o zanpnici Stjepanu Radicu in njegovi politiki so glasovali zajednicarji proti, nakar jo Pavle Radio zahteval, da se ti odstranijo iz kluba. Zajedničarji so nato objavili deklaracijo, v kateri pra- vijo, da se je skl'epal sporaznm z radi- kali brez pooblastila radicevskih po- slancev. Zajedničarji izjavljajo, da ostane njihova politika nespremc- njeria. Kino. ]MESTNI KINO. Sreda 15. juli- ja: »Rdeča hie«. (»Dolina smrtU.) Misterijozna pustolovska drama v 7 dej. V gfavni vlogi Marie Prevost. Za mladino dovoljeno. — Cetrtek 16., pe- tek 17. in sobota 18. julija: *Ekscen- trične zene«. Senzacijonalen kolori- ran film iz Monte Carla v 7 dej. Za mladino prepovedano. KINO GABERJE. Sreda 15., ce- trtek 16., petek 17., sobota 18. in ne- delja 19. julija: »Grozole svetovne voj- ne«. Svetovna tragedija v 8 dej. s predigro. (Sarajevski atentat na biv- ŠGga avstr. prestolonalsednika Fran- ca Ferdinanda. Gesarja Franc Jožef in Viljem v filmu.) Film je vzbudil ogromno zanimanje v Ameriki, Fran- ciji in Angliji; v Nemčiji in Avstriji je prepovedan. Dnevne vesti. CurišKa borza v sredo 15. julija. Beograd: S*05 KRALJ V BEOGRADU. V torek, due 14. t. m. ob 19. uri se je kralj z dvornim vlakom ,odpeljal z Lesc v Beograd. Do Zagreba, kamor je pri- spei vlak ob pol 24. uri, ga je sprein- ljal ljnbljanski veliki župan dr. Baltic. ZA 1ZDAJANJE OBJAV ZA POLOVRTNO VOŽNJO po državnih železnicah za učitelje in drž. name.s- čence vseh kategorij, za upokojence in njili rodbine, je ministrstvo sa- obračaja porialjšalo rok. NATURALNA STANOVANJA UČlTELJSrVA se imajo po odredbi minislrstva prosvete oceniti. V to svr- ho imajo srezki poglavarji sestaviti sezname in cenilno zapisnike o njih in pa komisije, katerim je pritegniti tudi zastopnike občine. 0L4JŠAVE ZA DIJAKE. Pro- motno ministrrivo je izdalo naredbo, po kateri imajo dijaki, ki potujejo v öknphiah najmanj po 5, cetrtinsko vožnjo po žcleznicah samo na podlagi potrdila. ki ga izda dotično ra.vnatelj- stvo, ne pa na podlagi legiitimacije šofske uprave. kakor je bilo doslej. GENE PIVU PADAJO v Beo- gradu. Povodom rešenja iministrstva saobri^caja o znatnem znizanju pre- vozne tarife za pivo so beograjske pi- vovarne sklenile s 15. t. m. znižati co- ne pivu. Nova prevozna tarifa znatno zmanjšuje režijske stroške. Ali bodo naše pivovarne sledilo temu vzgledu? NAGLA SMRT. Na cesti blizu Krevlove restavracije nedalec od 2i> lezniškega tira v Petrovčali si je v pondeljek okrog 18. vire zlomil tilnik in je pri priči izdihnif 70-letni Janez Serdoner iz Male Pirešice. Popevši se na ravnokar premikajoči se nizki vozic-ek svojega nečaka se mu je pri- vzdignila stranska deska, s katere se jo prekotalil iiiti meter globoko na tla in obležal. Tamka.j službo vršeča orož- nika sta odredila, da se je ponesreče- nec preperjal v mrtvašnico k Sv. Kan- cijanu. HOTEL »ESPLANADE« V ZA- GREBÜ je sedaj povsem urejen. Stav- ba upliva naravnost impozantno in razkošno. V najkrajšem čafeu se prične z nasajevanjem vzornega angleškega vrta med Zrinjevcem in hotelom. Za- grebška mestna obcina je že dala ho- telu tozadevni prostor v zakup. PRAVILNIK K STANOVANJ- SKEMU ZAKÜNU z vsemi potrebni- mi pojasnili, formularji, vlogami itd. izide koncem priliodnjega tedna v za- l'ozbi »Jug« v Ljubljana Pojasnila,- kakor tudi formularje vseh mogočili vlog za stanovanjsko sodišče, je sesta- vil član stanovanjskega sodišča dr. Alojzij Gradnik. Knjižica bode izvrst- no služila vsem privatnikom in obla- stim, ki imajo opravka s stanovanj- skim sodiščem. Datum, kedaj izide in ceno še objavimo. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni sloven ski hiši ta bisor slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar Sc Leskov- šek, Gelje. Celjske novice. Policijsha ura za gosfilne in l hauarne u mestu Gelju. RAZGLAS, Veliki župan mariborske oblasli v Mariboru je z brzojavnim razpisom z dne 10. julija 1925, U. br. 10.347- 12 ex 1925 odredil za mesto Celje po- licijsko uro za gosfihie ob 24. nri (polnoči), za kavarne pa ob 1. nri po- noči. S tem je spremenjen razglas od 14. maja 1925, ü br. 8481/6 ex 1925 v § 1., točki 3., objavljen v Urad. listu Stov. 170/47 ex 1925. To podaljšanje poticijske ure za- deva samo gostilne in kavarne v me- stu Gelju, ne pa tudi gostilne in kavar- ne v celjski okoliški občini, kjer ostan* po'licijska ura neizpremenjena kakor doslej. to je za gostilne v poletnem ca.su ob 23. uri, v zimskem casu ob 22. uri. To dajem v vednost in ravnanje. Srezki poglavar v Cel,ju, dne 11. julija 1925. Dr. Žnzek s. r. Zanimiva ugolovitev: Dognano je na podlagi znanstvenih Izja in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, t.j. pre prečujoči, desinficirajoči in zdravilni učinek zobne vode Odo vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe, usta, bet sgavke, grlo itd., ampak indirektno tudi na celoten organizert Žarko Arnsek: Faborki iz slovenske zemlje. (Konec.) Kmalu sem se poslovil in sei da- lje. Došel me je možanec pri srednjili Tetih in sem bil vesel, da me je nago- voril in s tem začel pomenek. Šla sva skupaj do njegovega domovanja, lepe kmotije, ki ji je priključen mlin in ža- ga. Pogostil me je s krajcem črnega kruha in s studenčnico; kislega mleka niso imeli pri hiši, ker imajo eno sa- mo kravo, vse drugo so prodali za davke. Pa sem bil vesel, da sem se sesel s tem človekom. Prvo,< kar me je dir- nilo v njegovem govorjenju, je bila ob- sodba »Kmetovalca«. »Kmetovavc ,jo hinavc!« je dejal in je pri tem vztrajal, ceprav sem mu za- trjeval, da je rist čisto nepolitičen in piše le o kmetij-skih zadevali. »Pa njegovi ljadje delajo za svojo žepe!« je zaključil debato in uinolknil sem, ker nisem vedel odgovora. Gut resnicoljubja mi odreka zagovarjati, česar ne poznam, to Watiti pa ravno- tako. Povedal mi je nadalje, da je v tem kraju najbolj razširjen političon list »Slovenec«, da imajo poleg tega naj- rajši »Domoljuba«; le nekaj jili čita »Jutro«. On sam je naroenik »Domo- ljuba«, pa ima liial'okdaj čas čitali. To je bolezen 98% našega kmetskega Ijud- stva in krivi so je oni, ki se vsiljujejo za njegove voditofje pa jih zavajajo v lemo nezavednosti. 0 državnem vodstvu je mož govo- ril bolj rezervirano; omenil je le, da bo moral dati zadnji rep iz hteva, da bo pomiril davkarije. Ali v tem je za svojo osebo in za svoje dohodke iz za- ge in mlina nokoliko pretiraval, kar je povecini vsepovsod pri nasih večjili kmetih. Presenetilo me je njegovo narav- nost greavo naziranje, da se godi urad- nikom in delavcem neprecenljivo bolj- še kakor knie torn. Razfožii mi je svoj načrt, kako bi on odpomogel kmetski mizeriji. In ta načrt ie precej naličil programu soeijalizaeije iz Marksovo- ga evangelija, plesni pa po srednje- veskili razmerah v kmetstvu. >Vso zemljo naj vzame država oz. krmarji države in naj plačujejo kme- tom, ki bodo na nji delali, tako, kakor pl'acujejo uradnikom in delavcem. Vsakemu, ki bo delal, brez ozira na spol ali starost, naj plačajo. Pri tem si seveda odračunajo za ži.vila, ki jih bodo ti dolavei uporabilü za svojo pre- lirano.« Morda bo šo kdo drugi razmišljal o ti ideji preprostega sTovenskega kme- ta in bo prišel do prepričanja, da iii slaba, da pa bi bilo v današnjiK raz- merah njeno uresničenje krivično, ker })i ostala vsa zemlja v rokah finaneno in gospodarsko močnejših ljudi. ki bi zbog svoje velike oblasti ostali vedno državni komisarji in gospodarji svojih kmetov. — In slednjič mi je možanec se prav bridko potožit, da kmot na starost ni- ma ničesar, dočim dobivajo delavci rentnine in uradniki pokojnine. V tem oziru je potipal samo državne urad- nike in Clane bolniških blagajn, poza- bil je pa toliko drugili uradnikov in delavcev3;ki nimajo na starost niti zemlje niti sina, na čegar zapečku se lahko stisnejo in prejedo do zadnjo ore. Nekol'iko cudno zveni vse to moje evekarenje v -podlislku, kjer je po vsi pravici prostor za leposlovne zadeve, ali blagovolite, cenj. citatelji, sprejeti to moje paberke iz slovenske zemlje s prijaznostjo, preStudirajte do pičice slike, ki vam jih podajam, in prišli bo- ste do zakrjučka, da so za podlistek, ker hranijo v sebi kal naše kniet iške poezije. Stev. 76. »NOVA BGBA« Stran 8 Dejanje histerične ženske. Histeričnih žensk je na tem sve- tu mnogo in preveč. Ne inanjka jiK med Slovenei, se closti vee pa jih je pri Nemcih, Italijanih, Francozih. V francoskih listili čitamo o slucaju,- ki se je pripetif pred nekaj dnevi na eni famed obljndenili pariškili ulic. Ga- spod Aleksandor Blondeau se je vra- čal s svoje službe domov. Sei je v sme- ri proti. postaji podzemske železnice y bližini Hales centrates, ko ga na oglu dveh nlic neka ženska mimogrede su- ne v levo roko. Blondeau je od bolečine zavpil in je ženščino opozoril, naj se na ulici vede pazljiveje. Beseda je da- ta besedo in Blondeau je kmalu uvi- de], da ženski ne bo prišel do konca. Ker so na vpitje tudi postall po- zorni pasanti, ki so se začeli zbirati okoli kričeče megere, se je Blondeauju zdelo najbolje, da jo odkuri. Toda raz- jarjena Amaconka se s to zmago so ni zadovoljila; hiteTa je za njim, ga med- potoma zmerjala prav po. apaško. končno pa je potegnila iz žepa nož in ga zasadila nesrečnemu Blondeauju v vrat. Biondeau je sprva mislil, da ga je ženska udarila s pestjo, in je liiteT za njo, da jo izroči stražniku. Šele, ko je začulil, da mu curlja kri, je opazü, da je ranjen in z grozo zaznal, da nož tiči šo v rani. Neki pasant mu je izdrl nož, ki se je k sreči' zadel v vrotence in ni ranii nobenega občutljivejšega organa. Blondeauja so odpeljali v bol- nico, očividei dramatičnega prizora ! pa so hileli za besno ženščino, jo ujeli in izročili najbližjemu stražniku. Na stražnici je izjavila, da ji je imo Lucija Azimati, da je stara osem- indvajset let in da je po poklicu niR- haniearka. Blondeauju so v bofnici preiskali rano, ki k sreči ni bila ne- varna, in mu jo obvezali. Histericna ženska pa bo za svojo agresivnost de- lala pokoro v zatvoru pri skledi rl- četa. IZ TjEMOKRATSKE STR AN- KE. Rcdni sestanck krajevne organi- zaeije za mesto Gelje se vrši danes, v sredo lovno ob pol 21. uri v klubovi sobi Gelj.skega cloma. Polnoštevifna udclezba! IZ POSTNE SLUŽBE. Za pri- pravnici v 4. skupini III. kategorije sta postavljeni Anica špeglič in Berta Terbovc pri pošti v Gelju. SMRTNA KOSA. Po kratkem, lcžkem trpljenju je umrla v starosti 51 let v torck, dne 14. julija ob dveh popoldne soproga g. Florijana Vreč- ka v Škofjivasi, gospa Jožefa Vrečko. Pogreb umrle se vrši v cetrtek IG. jn- lija ob osmih iz hiše žalosti v Vojnik, kjer se bo v farni cerkvi brala sv. raa- ša zadu&nica, nakar se zemeljski estanki položijo na vojniškem poko- pališču k vcčnemu počitku. Pokojni- ca je bila zaana kot marljiva in dobra gospodinja ter skrbna mati, za kojo plaka soprog in deset otrok. Naj po- eiva v mini po trudapolnem življen- skem dclu! Spoštovanjj rodbini naše sožaljG! — V torek, dne 14. t. m. ob 11. dop. je urnrl v Colju po dolgi bo- Tezni v 58. letu starosti gosp. Metod Žižka, mehanik. Pogreb se vrši v ee- trlek, dne 10. t. m. ob 16. uri iz mrt- yasnice na mestnem pokopališču. Bo- di mu ohranjen blag spomin, preosta- lim nase sožalje! ODBOR DRAMATIÖNEGA BRU- ST VA V CELJÜ se je na svoji prvi se- ji dne 14. t. m. konstituiral sledeče: predsedivk g. Ivan Prekoršek, pod- predsednik g. Fedor Gradisnik, tajnik g. Makso Reš, I. blagajnik g. Adotf Pfeifer, JI. blagajnik g. Maksim Hu- bert, knjižuičar g. Stanko Gradisnik, garderober g, Stanko Perc, gospodar g. Ciril Veluscek, odbornik g. Božo Plahnta. MOŠKA PODRUŽNICA CMD V CELJU je sklenila, da priredi skupno z žensko podružnico ob letošnji pet- letnici koroskega plebiscite primerno akademijo v Celju. KAZNJENEC POBEGNIL. Te dni je pobegnil od defcx v Žalcu kaz- njenec okrožnegu sodišča v Celju in. znan tat 27-lotni Mihael Koncek, .to- varnjäki delavec, pristojien v Čoško- slovaško. Ubežnika se dosedaj še ni posrecilo izslediti. »CROATIA«, zavarovalna zadru- ga v Zagrebu, ustanovfjena lota 1884. Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, glavno zastopstvo Gelje, Slomškov trg St. 4. Zavaruje in da je vse potrebne informaeije za požar, vlom, stekTo, nezgode, jamstvo, transport, toco in življenje. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski konoert pod vodstvom kapemika gosp. Silbersteina. Sportii Klub slov. kolesarjev v Celju pri- redi v nedeljo, dne 19. t. m. cestno dirko na progi Gelje—Konjice—Geljo (45 km). Start in cilj pri 1 km v Ga- berju. Razpisane so krasne nagrade. Prijave sprejema tajnik,, zadnji ter- min v soboto zvečer pri sestanku y liotolu Balkan. Prijave k dirki 5 Din. Zaloga čevlfev sSlltH^Cj|jj[,Jjiiaftifj Velika izbira čevljev vseh vrst. ^Čevlje po meri. Popravila hitro intočno. Cene, nizke. Gledaliida. Repertoar: Sobota 18. julija ob 20.: »Ženitev*. Prireditev »Kluba naprednih sl"o- venskih akademikov v Gelju«. __. Izven. KLUB NAPR. SLOV. AKADE- MIKOV V CELJU uprizori v mest- nem gledališču v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri Gogoljevo komodjio »Ženi- tev*. V glaraih vlogah nastopijo ga. Gradišnikova, ga. Zialožnikova, gosp. Košiič, clan kr. ljubljanske drame in g. Gorinšek. Režira g. Košič. Pred- prodaja vstopnic v petek In soboto v kujigarni Goričar & Loskovsek. Gospodarsfvo. SEJM ZA PIVOVARNIŠKI JEC- MEN. Bratislavska borza organizira v prostorih Mednarodnega donavske- ga semnja v Bratislavi sejm za pivo- varniški jecmen. Semenj se bo vršil od 15. do 30. avgusta t. 1. Posetniki soninja bodo imeli iste olajšave, ka- kor so dovoljene za posetnike donav- skega semnja: znižanje železniških tarii', l)rezplacni vizunii, pomoč pri iskanju stanovanj itd. SEMENJ V SOLUNU. V Solunu se otvori mednarodni semenj dne 18. oktobra t. l Tocnejši. podatki se do- bijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornioe v Ljubl'jani. riUII UUKUDlUall uspehom samo 50-5 »Vilfzumw rai« lcarPriznavajovsi "VllldllUV bdj« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204. A. č s Pi*osvefa* NASlM MALfM. Spisai Fr. Ks. Meško. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gena trdo veza- ni knjigi 15 Din. V eleganlno vezani obliki je izšla priročna knjižica, ki jo JDO mladina z vesesjem sprejela in po- sebno rada čitala, ker obsega 25 krat- kih, a mičnih dele. Meäto je znan našemu mlademu svetu, zato je že pi- satelj priporočilo za delce samo. Zbir- ka obsega sledeča dela: Domovini. — Mladost. — Pomrad. — Otrok pod cvetočo jablano. — Sreča. — Palček in Mirko. — Ne bom ga pil. — Otrok in metuljček. — Luna in žabica. — Otroci in ujeti Čmii itd., še vse polno tern enakih, ki jih otroci kaj radi sli- šijo ^iii čitajo. Priporočamo knjigo posebno mladinskim knjižnicam in tudi posameznikom^ ker je zelo pri- kTadna za darilce mladini. -/. Kosi: Kmetijstvo in icbelorstvo. Konec. V dokaz temu liočem navesti sa- mo en slucaj, ki se je pripetil v pro- vinci Virginia v Severni Ameriki. Tarn so izstedili neko vrsto zimskih lirusk, kalerih sad ni bil samo zelo okusen, ampak tudi izredno trpežen. Ker je bil sad tell dreves za izvoz zelo prikladen, se je sklenilo njili raz- množovanje. Posejafi so peške, si na ta način vzgojili veliko množino mla- dih dreves, ter nasadili samo en kom- pleks z 20.000 drevesci. Ta so se lepo razvijala, a ko so primerno dorastla, niso donašala zaželjenega sadu. Lastnik»! so si zeto beliji glave, kaj je temu krivo, kajti posamezna drevesa te vrste, ki so se nabajala po vrtovih, so rada rodila Končno pa so prišli Amerikanci tudi na vzrok tega pojava. Nabavili. so si čebele, katerih prej niso imeli, in drevje je začelo ro- diti. Sadjarstvo je pri nas v lepem raz- mabu in obeta postati zelo važna pa- noga kmetijstva. Iz roke v roko s sad- jarstvom pa bo moralo iti tudi cebetar- stvo, drugace se našim sadjarjem lab- ko zgodi isto, kakor omenjenim Ame- rikanccm. Stvar pospeševateljev sadjarstva bi bila, da se kmečko ljudstvo v tem oziru primerno pouči. Nedvomno je čebelarstvo tudi zelo važno v vzgoje- valnem oziru. Kdor se resno peča s če- belarstvom, ima priliko opazovati iz- redno pridnost in redoTjubnost te živa- lice ter občudovati neskončno modrost one sile, ki je vse to tako čudovito ure- dila. In to je, kar blagodejno upliva in mora uplivati na dušo in sree čebelar- ja samega. Kmečki fant, ki se peča s čebelar- stvom, ne išče več v pretepu po gostil- nab svoje zabave, ampak astane ob ne- deljskih popoMnevih doma pri čebe- lah in najde pri njih gotovo več razve- drila, kakor njegovi vrstniki v gostil- nali pri alkoholu. lzgovor, da na kmetih ni časa za čebelarslvo, ni povsem utemeljen, kajti nobeiio delo se ne opravlja tako Tahko ob nedeljali, kakor delo pri čebelaK, ki je za vnetega cebelarja bolj zabava ka- kor delo, in se tudi lahko razdeli na ncdeljske dneve, izvzemši ogrebanje rojev, ki se mora izvršiti tedaj, kadar pač čebele rojijo. Spreten eebelar si lahko pomaga s tem, da si čebelne družine pomnoži potom umetnih rojev, naravno rojenje pa zabrani. Da se Čebeloreja prenese tudi na deželo med kmete, bo stvar merodajnih ciniteljev. Sedanjemu gospodu ravnatelju kmetijske sole v Sv. Jurju ob j. ž. se je posrecilo storiti v tem "oziru važen ko- rak s iom, da je vpeljaT na tem zavodu tedensko enourni pouk o cebelarstvu. Začetek je sicer skr omen, a storjen je, in upajmo, da bo rodil dobre sadove. ZAGREBŠKA BORZA. v sredo, dne 15. jitlijß. Berlin: 13.505—13.655. Dunaj: 7.96—8.08. Milan: 2.0945—2.1245. London: 275.95—278.95. New-York: 56.44—57.24. Pariz: 2.60—2.65. Praga: 1.6780—1.7020. Curih: 11.02—11.12. Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Iz(Caja in tiska: Zvezna tiskarna, Cell*. KRILA == iz moderno rižastega ali križastega ševjota Din 75"-, iz enobarvnega ševjo- ta Din 100*-,zdo fino mod- no - karo krilo Din 140-, krasna b!uza iz kambrika z modernim »p u b i« o- vratnikom Din 62*-, Sport - Panama Din 68'- prodaja veletrgovina R. Stermeoki, Celje. Kdor pride zvlakomoseb- no kupovat, dobi nakupu primerno povrnltev vož- nje. Cenik zastonj. 3 Trgovci engros cenc. „C r o a t i a" zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena seta 1884. Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Glavno zastopstvo Celje, Slomškov trg št. 4 pisarna dvorišče-pritličje, M. Rudolf. Zavaruje in daje vse potrebne informaeije za požar, vlom, steklo, nezgode, jamstvo, transport, točo in življenje. Marija Žižka naznanja v imenu sorodnikov žalostno vest, da je njen soprog, gospod mehanik danes v torek 14. t. m. ob 11. uri dop. po dolgi mučni bolezni, pre- viden s svetotajstvi za umirajoče, v 58. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v Četrtek, dne 16. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopaliaču. Sv. maša zadušnica se bode brala v petek, dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi. Celje, dne 14. julija 1925. 'Stran 4 »JiOVA DOBA« Stwv. 76. Telefon Stev.75 Jn 76 Podružnica Poštni Ček. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rczcrve Din 60,000.000'— Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000*— Cenii*aia v Ljubljani Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec, PodLx»uiLix]LiGti* Agencäjii Legatee. Brežftce, Črnomel), Gorica, ftranf, Marllior, Metkovia, Novi Sad, PtuJ, Sarajevo, Spilt, Trsi. &pre?ema VlOge na Knjtžlce ftlt fie&OČl SBK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, raSun protf ngodnemu obrestovanju 3>pi»@Jme za manufakturno trgovino. Ponudbe na upravniStvo pod »Učenec«. 1 Žolec in ohDlica! Po 11/2 letni praksi ha kirurški kliniki v Pragi, dvomesečni praksi na ženski kliniki v Gradcu in enoletni praksi na zobni kliniki v Gradcü ordiniram od- slej v Žalcu St. 2 za vse boiezni, ziasti za zofona in uatna obolenja. Dr« AlojziJ KfsautbeR*ger9 3 zdravnlk v Žalcu. 3 Malo posestvo se poceni proda« Vpraša se pri Iastniku Josipu Posiloviču, Št. Jurij ob juž. 2e!., Podj^rad 5tov. 5. 3—1 Marljivost, treznost in varčnost, 8o predpogoj nravnosti! Popolnoma vamo naložite denarne prihranke pri zadrugi LAST|4I D0M ttarb. in kredlinl xadr.*otou zavczo ˇ Gaberju pri Ccljn Obrestu}« ItranUne fJoge po 8% Yeč4e sbtaf» *kjc* *© «togovoru na^ugodneje Jamstvo a vlogB iwd f offlijon 250.000 Din. Plsarna v CeQa, Preternov« uliea šc. 15. Na drobnol Hupuife Na debelo! Hupujfe Prt čnih cenali v ^^^^^^fe^ Cnih čenah v velGttgovini fff -^^^il^^ velctrgovini p^l manufaktnrno in modno blago kakor n- pr.: Sukno, hlaieylna, tlskovina občinsf vu dobr>a cuia in bela vina od Din IOa— lifer na drabno. Na debelo aenafen popust! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in vsem znanim, da je danes, dne 14. julija ob pol 14. uri po kratkem, težkem trpljenju v starosti 51 let umrla naša dobra žena oz. skrbna in Ijubeča mati, gospa Jožefa Vrečko posestnica v Škofji väsi. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek 16. julija 1925 ob 8. dop. iz Škofje vasi na vojniško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala ob 9. dop. v farni cerkvi v Vojniku. Počivaj v mini po trudapolnem življenju! Škofja vas, dne 14. julija 1925. Florijan Vrečko, soprog in otroci. Pupilapftoviiren In Javitokortsten denarnl iavod oeljakega mesta Mestna branilnica celjska Ustanovljena leta. 1864* — M t**i)aim dri&vntm n&dxorstvtm. I IT la«tni palaöi pi*l kolodvor*u. . Vpi tnrmttUnMnf po*U mm tsvrfiulcto naifcülAittiiefo» toltto I» to** I «it». tJCottfeio ©tore«tovan)e. PoJoniUa In naBWit brexpmcuo» ¦ Vndnoat rexervofh x&klndov mid «ron b§,OOO.O00*~. Za hranllne vloge Jama mesto ie 8 celim svojim premozenjem in z vso 8vo}o davčno močjo,