141. številka. Ljubljana, v petek 22. junija XXVII. leto, 1894 SLOVENSKI .Bhflja vsak dan sve«er, izimfii nedelje in prazniho, ter velja po poi ti prejeman za avstr o-ogcrake deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ttsnec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jedec mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p ravnili t vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pred praznikom sv. Cirila in Metoda. (Izv. dopis.) Bliža se praznik sv. Cirila in Metoda. Kaj ta praznik pomeni za nas Slovence m sploh vse Slovane, je vsakemu količkaj izobraženemu Človeku znano. NaSa vrla Šolska družba si je postavila ta dva slovanska apostola za svoja zaščitnika. Id ravno ta dan, ko bosta praznovala sv. Ciril in Metod svoj god, naj bi nobeden Slovenec in nobena Slovenka ne zamudila prilike, podariti kaki mali znesekzatoprekoriBtno družbo. Koliko je Že storila za naše otroke in koliko več bi storila, ko bi jo bolj podpirali. Res imamo veliko narodnega davka, a gotovo ni nobeden tako potreben, kakor ta, ker ta nam rešuje tinto, kar je vsakemu človeku najdražje, to je narodno zavest in vero. Pač res ni narodnjak, ni Slovan, kdor te družbe ne podpira. Ozrimo se na Češko in berimo poročila, kako se tam dela za .Matico Školsko". Ko je bila ta mesec tri dni veselica v korist te Matice, bo kar trumoma vreli ljudje skupaj in pokladali z veseljem ua narodni žrtvenik. Prišlo jih je drugi dan k tej veselici že nad 40.000! Res smo mi ubožnejši in manjši narod, a reči ■e pa mora, da tudi veliko manj zavedni v ljubezni do svojega naroda. Vzdramimo ee vendar tudi mi in če nam ni mogoče toliko storiti, kakor onim, storimo vsaj v primeri ž njimi. Pa tudi stariši, če vas Bog obdari z otroci, tudi tukaj se pokažite Slovane in dajajte svojim otrokom slovenska imena. Ne zabite pri taki priliki tudi imen naših prvih slovanskih apostolov, ker tudi na ta načiu se množi in goji ljubezen do naroda. Otrok že v prvi mladosti povprašuje, kaj je bil svetnik, čegar ime so mu dali pri sv. krutu in kaj je delal. Na ta način bo otroku že v nežnih letih obudi ljubezen do naroda, ljubezen do matornega jezika. Pa kaj bi se mi morda sramovali teh imen, če se jih ni sramoval cesarski princ Salvatur, ki je dal lani krstiti svojega sina na obe ti dve imeni, kakor so vsi Blovenski časniki poročali ? LISTEK. F e n i č k a. Povest. Ruski spisal G. P. Danilevskij. Poslovenil J. J. Kogoj. I. Prigodilo se je nekoč v neki južni guberniji gubernijskemu predvoditelju dvorjan tva**), da seje moral ustaviti v ubožni naselbini, ko se je vračal domov z nekega pira. Dočira jo je krenil voznik naravnost po okrajni bližnjici, zbrala se je grozna nevihta. Oblaki so pokrili nebo. Voz ni še popolnem dospel do vrat nizke koče, a dokaj težki dostojanstvenik je že skočil v vežo, ko se je vlil dež in zagromel tresk prav zraven oken. Zatrepetala je ubožaa koča, ustrašil se je, videč visokega gosta, stan gospodar Basorskij, umirovljen ali prav za prav brez prošnje odpuščen pisar bližnjega sodišča. „Ah, Gospod, moj Bog!a je vzkliknil in metal Be kakor brez glave po temni izbi. S trudom nataknil si je eelenkaBto povrhnjo suknjo z bronastimi gumbi, *) = Adelsmarschall. Sovražnik se nam bliža in vedno bolj pritiska na vseh straneh. Ne držimo križem rok in delajmo vsi skupno, Če nočemo, da nas sovražna sila ugonobi I V toSJklBfljri^Bog in naša sv. brata Ciril in Metodi Gospodarska vprašanja. Poslanec gospod Fran Povše je v poslanski zbornici dnu 16. maja t. I. govoril: Konec.) Pogostoma se čita v raznih učenih knjigah, da je kmetsko ljudstvo nevaahljiv Btudeuec ljudske blaginje. Ta sicer opravičen izrek pa ima le toliko časa veljavnost, dokler to ljudstvo živi ne le v prostem zdravem zraku, ampak da ima tudi potrebnega do-voljoega živeža Tako pa sedaj ni več, in propadanje kmetskega ljudstva bode tudi celoskupnost države še britko občutiti morala. Slavna gospoda! Nič ni bolj škodljivo in kažnjivo, kot prezirati nevarnosti, kakor ptič-štruc skrivati se, in pripuščati , da pride do poloma. Modri in previdni ozira Be do časa, da ee reši; le lehkoživec živi kar tje v jeden dan, dokler ga ne doBfže oBoda. Kedo bi bil pred 10 leti mislil, da borno že v tem letu globoko tičali v socijalnom vprašanju? Kakor snežni plaz narašča in Be vali socijalistička agitacja in ima Že neverjetno mnogo vspehov dokazati (Tako je 1) in že stika svoje roge v agrarne ljudske mase, katere ker resnično živeče v bedi in revščini bi zamogle biti in postati kaj plodno polje za take agitacije. To nam kaže Italija, kjer je letošnjo zimo zelo vrelo in mnogo krvi se prelilo ter bilo mnogo milijonov potreba, da je vlada zatrla to agrarno - socijalno gibanje. (Prav resnično!) Ne štejte mi v zlo, slavo* gospoda, ako kot odločen prijatelj kmetskega ljudstva tu v visoki zbornici spregovorim resno besedo, ki se le redkokedaj izreče — da je beda mej kmetsko maso, mej malim kmetskim ljudBtvora še dokaj večja, kakor mej drugimi delajočimi stanovi v rokodelstvu in obrtu. Le peglajte v malo borno kmetsko hišico, kako veselje zavlada v njej, ko je hišna mati spekia kruh ; kaka radost, da je kruh pri hiši! (Čujte !) in kako red-kokrat stoji na obedni mizi kmetskega doma skleda juhe iu meBa, le v največjih praznikih ali celo na teh ne vedno povsod. (Čujte, čujte I) Ne merite blagostanja kmetskega po nekaterih boljših kmetih, teh je nekaj, žal le premalo, ogromna večina kmetov pa živi zelo revnu in gotovo ne manj revno od drugih delavnih stanov. In Če se od te reve in bede tako malo sliši, vzrok temu je, da se le malokdo oglasi za km' te, ki potrpežljivo nosijo svojo oBodo, ki ljubeč svojo rudno zemljo, mirno živijo, zaupajoč v dobrotlji vega Boga, da tudi za nje pride dan boljše sreče in plačila. In to dobro ljudstvu, za naše socijalne žalostne oduošaje toli prepotrebno in koristno rodoljubno oporo hočete pustiti, da povsem propade in uboža? Nikar ne dopustimo, da nastopijo zmedeni časi nad kmetskim ljudstvom, ki bodo še dokaj groznejši od onih, ki se Že gode* mej delavci velikih obrtnih podjetij. Tako osodepolni bo navadno nasledki propada kmetskega ljudstva v gospodarskem, politiškem in socijalnem oziru za celo državo, da je ni z lepa večje državne vladne naloge, kakor one, ki meri na ohranitev kmetskega stanu. Prav resnično pravi sloveči gospodar Setlegast: „Stanje in OBoda kmetijstva je ob jednem osoda vsega ljudstva države." In zgodovina nam kaže, da povBod, koder so države zanemarjale kmetski Btan, so dotične države imele prenašati bridke nasledke take brezbrižne politike, to nam kaže Škotaka, Grška, Anglija. — Nikjer se hujše ne maščuje, kakor prav v zanemarjanju kmetskega stanu načeto brezbrižne politike: „LaiBsez fnire et laiHsez aller*. Veliki državnik Bismarck previdel je i meni t-nost kmetskega stanu ter izgovoril v pruskem deželnem 'lx ru, da ga ni stanu, kateri bi bolj tesno vezal dotičuega na dom in državo, kakor zem-ljiščni posestniki. Zato pa je izvajal tudi posledico in rekel: prav zaredi tega pa izvira za državo največja dolžnoBt, da vse stori za ohranitev kmetskega stanu. In sloveči vodnik socijalistov izrekel je, ako udt-remo na Angleško, kmalu bomo omagali z našimi načeli, ker ondu se ne nahaja ue kmetsko ljudstvo, ne zemlj'ščni srednji stan; trdo delo pa nas čaka v Nemčiji in v Avstriji, ker kmetska trda glava m sprejemljiva za naše nauke! katere je vse zapel, ptgladil si svojo sivkasto brado globoko vzdabnil in s trepetom Sel naproti njega prevzvišenosti. — Kdo je? — Jaz, vaša prevzvišenoat, gospodari — Tako! od kje pa? — Od tukaj, to je moj rojstni kraj . . . Sluga prinesel je pod plaščem iz voza priprave za čaj, smodke in francosko knjižico. Predvoditelj je sedel k oknu. Vender mu čitanje ni šlo od rok. Dež je padal, kakor bi ga ic vedra izlival ; voda je kar v potokih šumela pod kolesi voza in pod nogami konj, ki so povesili ušesa. — Vasjka, kje pa imaš oči? — zakričal je dostojanstvenik skozi okno in pokazal mu z roko. Sivolasi voznik Vasjka vzel je molče* koc in odel ljubljenega upreženega konja. Pripravili so čaj. Gospodinja je obrisala mizo. — Ali imate mnogo zemlje? — Deset desetin"'), vaša prevzvišenosti — odgovoril je gospodar žalostno, stopil od vrat in po-tipal sedaj gumbe, sedaj s.tne lase na bradi. — Hm! Še kaj drugega posestva, pohišja? * Dosjstina je 1 0'J25 /tu. — Se ovce in par volov; pa travo kosimo, kravo, svinje in kokoši redimo. — Kaj, to je pa dobro! — Kako dobro, vaša svetlost! Prodati ni moči ničesar. Mesto je daleč, cesta je tudi daleč, saj sami veste. Naš veleposestnik onkraj reke, na primer, ima tisoč desetin hrastovega gozda; a cene kar ni pa ni nobene — in tako mu les gnije. Po reki bi se ga lehko splavilo. Za poldrugBto vrst Btane pol rublja. Tako le živimo; kadar se pelje kdo mimo, dobim kaj za seno, pa za čaj. To pa niti sa 4;enine črevlje, niti za jopico ne zadostuje... — Kako torej, b čim pa živiš? — Že životarimo na kak način. — Tvoja opomba o gozdu bila je pa resnična; po reki bi Be ga res dobro plavilo. Ti, bratec, bi napravil načrt in izročil višji oblasti . . . — Ne morem, vaša prevzvišenoat; načrtov ne smem predlagati, ker so mi vzeli pismeno zavezo... — Zakaj? — Rekel bi, zaradi usode — kaznovan sem bil, češ, da si m zamešan v obrekovanje iu spletke... Dostojanstvenik ni zinil besedice na to. Mej tem se je nevihta polegla. Gost se je Te besede so jasne in govore dovolj! G »jim trdno nado, da bo ta vis. zbornica uvaževala resnost položaje, v katerem se nage kmetijstvo nahaja ter da se bomo zavedali svoje dolžnosti in zato z vso odločnostjo poprijeli se dela, da rešimo ta prevažni stan iz žalostnih razmer. Vlada nam je predložila zakonske načrte, na nas je sedaj, da storimo svojo dolžnost, da se temeljito lotimo posvetovanja o teh predlogih. Kmetijski minister bo gotovo rad sprejel sleherno premembo ali naš nasvet za spremembo posebnih določil, ker mu mora dmer biti, da se kaj dobrega sklene. Nekaj se mora storiti, kolikor poprej, toliko bolje za kmetski stan, pa tudi za državo. Ne bom se spuščal v nadrobno razpravo te velike reforme, ker mi bo v to prilika dana v kmetijskem odseku in v tej vis. zbornici, ki bo gotovo se še mnogo bavila s temi predlogi. Ne morem pa za-molčati, da mi je nemilo bilo, da se je tako po-meuljivi, prevažni vladni predlog, ki meri na zboljšanje največjega števila vsega avstrijskega prebivalstva, brez prvega branja, pri katerem bi bile razne Btranke izrazile se o teh predlogih, kar na tiho od-kazal kmetijskemu odseku, v katerem predlog že tri četrt leta mirno čaka na prvo razpravo! Upam, da bo odsek našel toliko časa, da se bo lotil razprave ter tako pokazal, da se naša zbornica zaveda svoje dolžnosti do kmetijskega stanu. Le v par besedah hočem se izreči meritorno o tem predlogu in k temu me silijo nekatere razprave v raznih listih, ki kažejo, da bi bili nekateri merodajni politiki te vis. zbornice pripravljeni za osnovanje okrajnih zadrug, toda fakultativnih, ne obligatoričnih, to je, da bo nihče ne sme siliti v zadrugo. Prašam kar kratko: Zakaj pa ste sklenili, da so obrtne zadruge prisilu*', da je zavarovanje proti boleznim in nezgodam obvezno, zakaj je sklenil gospodarski o 1 nasvetovati vis. zbornici, da se ima obligatorno ali prisilno zavarovanje proti požaru uvesti ? (Prav uobro !) Tako rado se govori o veliki škodi prekupcev, katerih se velik del dobička prime, in razni g. poslanci priporočajo, da bi kmetovalci zakladali vojni erar z žitom, vinom in drugimi svojimi pridelki. Ali ni modrejše, da se vsi kmetBki posestniki združilo v skupnost in da kot zadruga, oskrbljena b j.'»nebnimi pravicami, postanejo sposobni in močni za podvzetja tudi večja, n. pr. za zakladauje voj. erarja itd. Pa tudi iz moralne važnosti je želeti takih zadrug, ker dobri vzgledi mikajo in slabši so-sedje združeni z modrimi svojimi tovariši bodo ven-derle jeli resneje misliti in živeti. Kar pa zadeva kmetske dome na letna odplačila, treba le temeljito presoditi in študirati smisel sicer res zelo daleč segajočih namer. Toda, kedor resno in odkritosrčno hoče, da se naše prezadolženo kmetsko posestvo s časoma razbremeni, se ne sme strašiti tudi večjih težjih naporov. In onim mojim ožjim Bumišljenikom — agrarcem, velja sedaj be-sedi. Vi se bojite tega predloga, težavno bo delo, toda jo izvršljivo in naši potomci blagoslovili bodo naš Hpomiu, ker imeli bodo boljše čase, resnično srečen, od grajščin pa od kapitalistov tudi neodvisen kmetski stan. Oaim pa, ki širijo trditev, da Be sedaj ravna, da bo država, oziroma drugi btanovi morali plačati dolgove, katere je napravilo kmetsko posestvo, kličem: Berite in spokoriti se bodete morali, ker iz predlogov morate raz videti, da imajo polagoma razbremenenje izvršiti združeni kmetski posestniki sami. Id one, ki vedno tožijo, da se toliko kmetskih domov pogubi, razbije, ali spoji v lati-fundije, vprašam, ali ne bo tem žalostnim razmeram ravno po teh predlogih odpomagano? Kdor želi, da se ohrani naš kmetski srednji stan, ta mora za te predloge biti. Ako hočete slavna gospoda, da se okrepi naš Kmetski stan, idite na delo in s to prošnjo zaključujem svoj apel na Vaa, zagotavljajoč Vas za tako res državniško delo trajne hvaležnosti od atraui vsega kmetskoga prebivalstva. (Dubro! Dobro! — Govorniku čestitajo.) Politični razgled Notranje dežele. V Ljubljani, 22. junija. Jubilej držav ne ff a sodišča. Brez hrupa je minula petindvajsetletnica našega državnega sodišča, ustanovljenega dne 21. junija 1869. 1. Da bo niso nekateri Časniki spomnili te obletnice, bi se zanjo ne bil nihče zmenil. In vender je to najvišja instanca, ki ima soditi glede kršenj političnih pravic, seveda ne da bi imele razsodbe kako praktično veljavo. Avtonomija Trentina. Cesar odpotuje te dni v Gtmpiglio na južnem Tirolskem in Be ustavi tudi v Tridentu. Voditelji treotinskib Italijanov, doznavši za cesarjev prihod, storili so koj potrebne priprave za veliko man f ,jta-cijo v prid avtonomiji Trentina. Sestavili so »spomenico, v kateri so se formulovale želje tirolskih Italijanov in naročili deputacije posamičnih občin, katere so imele cesarju izraziti željo, naj se da Trentinu samouprava. Te priprave so bile zaman. Razglasilo se je oficijelnu, da cesar ne bo vzprejemal deputacij. Stvar ostane za sedaj nerešena, dasi ni dvoma, da bi uplivni krogi radi vsaj delom« ustregli željam Trentina. Tudi tirolski nemški klerikalci so že izjavili v svojem glasilu, da je treba imeti posebne uzire na gospodarske, kulturelne in etnografije razmere na južnem Tirolskem. Popolne ločitve sicer tudi klerikalci nečejo dovoliti, pripravljeni pa so, privoliti, da se Trentinu dajo posebne koncesije. Ali dosežejo s tem, da bodo Italijani nehali tirati absti -nenčno politiko, to je dvomljivo. Zmaga »idovsko-madjarskega liberalizma. Včeraj se je magnataka zbornica v drugič posvetovala o predlogi glede civilnega zakona. Debata je bila še dosti kratka. Jedini važni moment je napoved grofa Štefana Keglevicha, da misli pri specijalni debati predlagati, naj bi uradnik, pred katerim se je sklenil civilni zakon, opozoril poročenca, naj 8e dasta tudi cerkveno poročiti. To je tista koncesija, za katero so se dali ujeti neki magnatie, da so glasovali za vlado. Glasovanje se je vršilo po imenih in je bila vladna predloga o obligatornem civilnem zakonu s 128 proti 124 glasom vzprejeta. Židovsko-madjaraki liberalizem triamflra. Zmagal je na celi črti in to s pomočjo tistih dvornih dostojanstvenikov, katerih ni bilo h glasovanju. \ nanje države. Nova enciklika. Is Rima se javlja, da izide v kratkem nova enciklika. Mi smo to že pred dobrimi 14 dnevi naznanili. Enciklika pozivlje vse rodove, naj se združijo v veri. Rodove kristijanske vere opozarja papež na versko jedinost. Orijentalce poživlja, naj priznajo papeža. Pravoslavne k r i s t i j a n e vabi, naj se sdrnžijo s katoliško cerkvijo in jim obeta, da se bodo spoštovali njih cerkveni običaji. Protestante opozarja papež, da nimajo gotove norme v veri in nikake avtoritete, vsled cesar so posamičniki mej njimi že tajili, da je bil Kristus Bog, in se pogresaili v naturalizmu ia v materijalizmu; mnogo razsodnih protestantov se je le povrnilo h katoliški veri. Katolikom naroča papež, naj se vzbude is svoje iadolence in naj bodo pokorni cerkvi. Po ostri obiodbi frama-sonov priporoča papež versko jedinost še s posebnim ozirom na bližajoče se socijalne viharje in pravi, da bi se ž njo najprej rešilo socijalno vprašanje. Rusija in Nemčija* Bivši francoski minister unanjih del, FJourens, ki se pravi ustanovitelj francosko ruske zveze, pojasnil je te dni v Pariškem listu „Figaro", kako se je zgodilo, da je nemški cesar uprav silovito uplival na to, da je nemški državni zbor vzprejel trgovinsko pogodbo s Rusijo. Flourens pravi, da so v treootku demonstrativnih rusko-francoskih slavnostij v Parizu in v Toulonu hoteli Berolinski vojaški krogi s pomočjo poljskih plemenitašev iz Pruske prouzročiti v ruski Poljski malo revolucijo, da hi tako oškodili mejnarodni ugled Rusiji in pomen Toulooskib slavnostij. Rusija pa je za to namero še pravočasno izvedela in se je jela pripravljati za vojno z Nemčijo. Berolinski krogi so na to koj odnehali od svoje namere iu da se dokaže miroljubnost Nemčije, je cesar Viljem s porabo vse svoje avtoritete prisilil drž. zbor, da je vzprejel trgovinsko pogodbu, dasi se je bila šele nekaj mesecev prej začela carinska vojna. JPanamlno. V pravdi zoper bivše upravitelje Rimske banke prišli so zopet novi škandali na dan. Neki svedok je izpovedal, da je pol cija pri neki preiskavi odnesla razne papirje. To trditev so zavračali vsi zaslišani kot neresnično, sedaj pa je bivši policijski ravnatelj Felzani priznal, da je bil dal razne papirje konfiskovati ia je je potem izročil ministru notranjih del. Kam jih je ta spravil, ni znano. B vš' pravosodni minister Bonacci je izpovedal, da je si šal, da je policija odnesla neke papirje. Vprašal je ministra Giolittija, ta pa je vse tajil, na kar je Bonacci za-ukazal sodno preiskavo, ki pa ui imela nič uspeha. Domače stvari. — (Shod zaupnih mož Spodnjega Štajerskega,) sklican na predvčerajšnji dan v Celje, je bil izredno mnogobrojno obiskan. Razven državnih poslancev g. VoŠnjaka, dra. Gregorca, Robiča, deželnih poslancev dra. Radaja, dra. Sernca in dra. Dečka bili so navzoči najveljav-nejši možje vseh stanov iz vseh okrajev. Poslanca dr. Lipo Id in dr. Jurtela, zadržana, izrekla sta pismeno svoje soglasje z vsemi sklepi shoda. Po živahni debati vzprejela se je jednoglasno naslednja resolucija: sDne 20. junija 1894. 1. v Celji zbrani rodoljubi slovenski protestujejo z vso odločnostjo zoper proglašenje c kr. gimnazije v Celji kot nemško posest. Ta gimnazija je c. kr. državni naučni zavod, namenjen prebivalstvu južnega dela Spodnjega Štajerskega in to prebivalstvo je po ogromni večini slovensko in je tudi vedno po dve tretjini dijakov na Csljski gimnaziji Slovencev. Mora se torej ta gimnazija urediti tako, da bode ustrezala potrebam tega prebivalstva. — Sedanja ureditev te gimnazije, vsled koje se vsi predmeti izven slovenščine prednašajo v nemškem jeziku, je kri- napil čaja in Bnedel jajca, katera je brzo pripraviia gospodinja, dehela, mrtvoudna ženica v mitkaijevi jopici, z robcem na glavi. Na vprašanje: „ali se je uvedrilo zunaj?" dobil je gost potrdilen odgovor in ukazal pripraviti konje. — No, predragi, s č m naj se ti pa zahvalim? vprašal je gost in vzel iz žepa mošnjiček, dasi ga še ni odvezul, ko je vstopil gospodar s krožnikom. — Ali vam drago malo žganja ? je rekel. — O, jako drago! toda, kako, na račun plače? Koliko pa zahtevate za seno in zajed? — pristavil je goBt h mej u se, ne da bi še odvezal mošojička. Žena je pogledovala moža, krčevito zagrnila se z robcem in klanjajo se odgovorila: — Ničesar nam ni treba, vaša prevzvišenost; dovolj, da ste nas počestili, da smo slišali o vas — o vaši dobroti! — O ne, ne, tega nikakor nočem. Povejte, povejte, koliko zahtevate? Hočete kake službe? Vse lehko storim za vas! — odgovoril je gost in stisnil mošnjiček v žep. Žena ee je kar stresla pri besedi o službi. Iz njenega spomina niso še izginili oni sijajni dnevi, ko je bivala v mestu in bo jej nosili trgovci sladkor, moko, ribe, vlakno, vse, vse. Misel, da bi poskusil j dobiti novo prijetno Blužbico, razsvetlila je b prijaznim smehljajem tudi moževo obličje. — Ako ste že tako milostni, da se usmilite našega kmetskoga siromaštva 1 . . . V tem treootku pogledal je dostojanstvenik slučajno Bkozi okno . . . Iz bližnjega gozdiča priskakljala je čez raz-jasneno dvorišče po lužah kakih sedem ali osem let stara deklica v sami srajčki in bosa s koškom nekakih jagod v roki. Ker se je zaletela, niti zapazila ni voza za oglom in strmoglavo skočila v vežo. Voda je kapljala z njenih gostih, nerazčesanih lasij in kapljice so bo tresle na njenih temnozarudelih licih. Njene oči ustavile so se radovedno in plašljivo na neznancu. — Čegava je ta? — vprašal je dostojanstvenik. — Naša hči; oprostite, otročja pa poredna je ! — odgovorila je mati in žugala deklici, ki je gledala gosta: — sla je po jagod, ta porednež, pa bo je zmočila. — A, dobro! Pripeljite jo k meni, jaz jo že preskrbim. Ali bi hotela ti, deklica, živeti v mestu? Deklica je pahnila na pleča dolge lasi in molče obrnila oči v vrata, ki so držale iz veže na kriljce. j — Vaša prevzvišenost! vedno bodemo molili za vas! — dejal je očs. — No, no I Kar pošljite jo k meni, jaz jo že preBkrbim. Po teh besedah sedel je gost v voz in konji so se spustili v beg. A mož in žena sta še dolgo stala, gledaje sedaj na cesto, sedaj na hčerko, in tu-le sta ukrenila, da se ne sme v nemar pustiti tako lepe priložnosti. — Glejte no, kako nenadejano — nepričakovano nas je Bog obdaril, — menila Bta oče in mati: — sedaj je že Fenička naša urezan kos kruha. Reci, kar hočeš, a vender vsaj od hiše, vsaj s poti nama pojde in sita bodeva oba. Bo že Životarila na kak način tam pri bogatejših ljudeh. Še kaj denarja si prihrani, pa naju preživi. Kdor kaj ims, vsaj komu kaj da*). Cez mesec dnij upregel je Ivan Grigorjevič Basorskij, gospodar sramotne pristave, par volov, oblekel svojo čumarko, vzel mešiček z prigrizkom in maslom katero je nalašč prihranil za prodajo, posadil k sebi hčerko in odpeljal jo v gubernijsko mesto. *) BoraTOfl r>i;& xon> i;o.m> iiomoiu. (Dalje prih.) vična tama na aebi ter nasprotuje pozitivnim državnim osnovnim zakonom. — Zahtevamo torej za sedaj nemudno ustanovitev slovenskih paralelk na c. kr. gimnaziji v Celji. Slovenskim državnim poslancem pa naručujemo, da delujejo na vso moč na to, da se čim prej ispolni ta opravičena zahteva slovenskega naroda." Raspravljala so se nadalje razna vprašanja, zadevajoča popolnitev narodne organizacije, ter so se v tem oziru storili važni sklepi. Vse obravnavanje kazalo je najlepše jedinstvo ter so se razšli udeleženci shoda s prepričanjem, da bo imel ta shod za daljno narodno delovanje na Spodnjem Štajerskem stalno veljavo. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Gosp. Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju, povodom ugodnega končanja neke pravde 6 kron v znak čislanja postav in v proslavo pravice — G. And. C v ar, učitelj v Loškem potoku nabral v prijazni družbi 3 krone. Skupaj 9 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Neimenovani v Ljubljani za neimenovane izročil 6 0 kr)on. G. Božidar Vernik 1 krono. Skupaj 6 1 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Kres na Drenikovem ali Češkem vrhu) se bode žgal jutri zvečer, kakor običajno. Ker je z vrha krasen razgled na vse strani, utegne mnogo prijateljev te starodavne slovanske Bege pohiteti jutri zvečer na Drenikovo. — (Konfiskacija.) Zadnja številka aNaše Sloge" je bila zaplenjena zaradi članka „Program odbora kluba stranke prava.* Uredništvo je priredilo drugo izdajo. — (Goldinarski bankovci,) ki bo že itak redki postali, se bodo od 1. julija naprej začeli formelno potezati iz prometa. Ker sta se že dogovorila o tem oba ministerstva, izide dotični razglas baje že bodoči teden. — (Privilegij.) Obestranska trgovinska ministerstva sta podelila g. A. S o c h e r j u, namestniku načelnika kurilnice pri drž. železnici v Ljubljani izkijučni privilegij za lokomotivni parni kotel b predkurjavo in pripravo, ki zabranjuje razvijanje dima. — (Ubegel kaznjenec.) O J oddelka LjubljauBkih prisiljencev iz prisilne delavnice, ki so na delu v Jesenicah, je pobegnil dne 18. t. m. Al. Wittmer, rodom iz Tirolskega. — (Zaradi snaženja uradnih prosto rov) bodeta mestno knjigovodstvo in mestna blagajna due 25. in 26. t. m. strankinemu prometu zaprta. — (Požar.) Včeraj popoludne proti 5. uri nastal je ogenj pri posestniku Berniku na Brdu pri Glincah blizu Knez-Zupančičeve opekarne. Ker je manjkalo vode, bilo je v hipu vse v plamenu. Na srečo je bil na delu v obližji oddelek kaznjencev z Žabjeka, ki so pod nadzorstvom paznikov M. K lep ca in J. Jeršeta rešili iz goreče hiše večino pohištva in spravili v varnost tudi tri prasce. Le njih hitri pomoči je zahvaliti, da škoda ni še mnogo večja. — (Zajci v Ljubljanski okolici) bo bo letoB posebno izdatno zaplodili. Kakor se nam poroča, delajo silno škodo. Na Drenikovem so obgrizli in večinoma uničili ves fižol, zdaj pa bo se lotili zelnika in ovsa. V Tivolskem travniku je našel kosec dva mlada zajca in ju uničil. Zato pa je prišel v kolizijo z zakonom in redar ga je odvedel v zapor. Poljedelci pač težko čutijo škodo, katero jim dela zajčja zalega. — (Nova pošta.) Dno 1. julija t. 1. odpre se v H rasah na Kranjskem, v političnem okraju Postojna, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno poŠto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštnohranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnih vozeh, vozečih vsak dan mej Gorico in Postojno. — (Svoji k svojim!) Pod tem zaglavjem prinaša „Slov. Gospodar" na prvem mestu članek, v katerem živo poudarja potrebo, da se tega gesla poprimejo povsod fitajerski Slovenci. Po južnošta-jerskih mestih in trgih so sicer obrtniki in trgovci večinoma rodom Slovenci, toda skoro vsi so politični sovražniki Slovencev. Ko so si opomogli s slovenskim denarjem, pokazali bo svojemu narodu hrbet in se pridružili ostalim izdajalskim odpadnikom. Slovenci pa ne smejo biti tako kratkovidni in nadalje nositi svoj krvavo zasluženi denar nasprotnikom. Kupujejo naj le pri vrlih slovenskih trgovcih n naj podpirajo le zavedne slovenske obrtnike. Ako se bodo povsod in dosledno držali tega geala slovenski olikanci in slovenski kmetje bodo se uresničile besede, s katerimi konča zanimivi Članek: Prost mora biti, prost naš rod — na zemlji svoji svoj gospod! — (.Sil d mark*,) to zloglasno nemškovalno društvo, ki preži po slovenskih posestvih, izgubilo je iednega vernega pristaša. Nekdanji aKmetski prijatelj" dr. El. Glantschnigg, v prostih urah odvetnik v Mariboru, se je zgrizel z gospodo pri .Sliimark" ter je izstopil iz druStva. — (Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico.) Na občnem zboru, o katerem smo na kratko že poročali, Be je uadalje izrekla zahvala g. dr. S. Per to tu, ki je prvi sprožil misel o ustanovitvi družbe in se je neumorno trudil, da je tudi uresničil svojo idejo. Istotako tudi g. Martelancu. Potem se je volil odbor, ko je posl. g. Nabergoj izjavil, da nikakor ne more vzpre-jeti predsedoištva in da se mora delo deliti. V/.prejela se je z vzklikom nastopna lista: Predsednik: Iv. Goriup. Odborniki za mesto: M. Mandić, Fr. Žitko, dr. Š. Pertot, dr. M. Pretner; za okolico: D. Pertot, Barkovlje; Iv. Marija Bole, Rojan; A. Sancin Drejač, Skedenj; Iv. M. Klun, Rocol; Iv. M. Vatovec, Sv. Ivan; Ferd. Ferluga, Opčine; Iv. Ba-lanč, Prošek; Jak. Ciak, Kontovelj; Val. Cibic, Prošek; .J i h Turk, Skorklja; Jos. Pertot, Rojan; H. Uažem, Bazovica; pregledovatca računov: Ant. Grmek, bv. Iv. in M KamuščiČ, Trst. Vzprejeii so se Še razni nasveti, katere bode uvaževal odbor, da se namreč osnujejo podružnice, da se prirejajo shodi tudi v okolici, da se razpošljejo posebne okrožnice vabeče na pristop itd. S trikratnimi Živio-klici cesarju se je zaključil prvi občni zbor nove družbe, ki utegne postati velike koristi za materijetno blagostanje okolice. Prav srčno je torej želeti, da se . repko razvije z vsestransko podporo Tržaških in okoličauskih rodoljubov. — (Obče delavsko izobraževalno in podporno društvo v Trstu) ima v nedeljo dne 24. t. m. popoludne ob 5. uri bvoj občni zbor v društveni sobi (Via Torrente.) — (Telefonska zveza Trsta z Budim peš to) V zadnji seji Reške trgovinske zbornice se je vzprejel predlog, da se zaradi ustanovitve telefonske proge Budimpešta-Reka in Reka-Trst stopi v dogovor 7. ogerskim trgovinskim ministerstvom. — (Iz domačih toplic) V Rimske toplice je prišlo do dre 7. t. m. 87 družin s 182 osobami ; v Slatiuo in Rogatec pa do 16. t. m. 266 družin s 384 osobami. — (Razpisane službe.) V področji politične uprave za Kranjsko je razpisano mesto zdravniškega vladnega koncipiBta s sistemizovanimi dohodki X. čin. razreda z določbo, da dotični oprav« lja okrajno zdravniško službo pri kakem okrajnem glavarstvu. Prošnje z dokazi sposobnosti in znanja nemškega in slovenskega jezika do dne 20. julija pri dež. predsedstvu v Ljubljani. — Na dvorazredni ljudski šoti v Cerkljah je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 15. julija pri okr. šolskem svotu v Krškem. — Pri okr. sodišči v Mariboru I. D. b. eventuvelno pri kakem drugem okr. sodišči se vzprejme kanceliBt. Prošnje do dne 22. julija pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. I__ y Slovenci in Slovenke I ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda! ^----_----4 Razne vesti. * (Velike povodnji)so bile v Galiciji in v Šleziji. Visla je na raznih krajih preplavila okolico in je več vasij popolnoma v vodi. Tudi postranske reke bo narasle vsled deževja. Železniški promet je v nekaterih krajih mogoč le po velikih ovinkih v druzih pa je bil popolnoma nemogoč. V poplavljene vasi so odšli vojaki na pomoč. Istotako so na Ogerskem v raznih krajih nastale velike po-vodnji. Več ljudij je utonilo in je škoda silno velika. V kopališči Pistvan na Ogerskem se je zrušilo 100 hiš. Poslednje dni je začela voda povsodi padati. * (Učenjaški kongres v Sarajevu.) Deželna vlada bosensko-hercegovska je sklicala shod učenjakov v Sarajevo, da se premotrijo mnoge starine iz rimske dobe in iz časov ljudskega preseljevanja, ki se nahajajo v Sarajevskem muzeju. Kongres bi zboroval od dne 15. do 25. avgusta. Vabila so se razposlala vsem evropskim kapacitetam. •(Tortura v Galiciji.) Porotno sodišče v Rzeszovru v Galiciji je obsodilo te dui več kmetov, ki so upravo po srednjeveškem načinu mučili in konečno umorili kmeta Antona Szabata iz Sierakovra. Obdolžili so nesrečneža tatvine, potem pa so mu izvili roke, ga zvezali in mu vtaknili drog mej roki ter ga mučili, teptali z nogami, ga obesili za noge in ga tepli s palicami po podplatih. Konečno so ga žgali z razbeljenim železom po podplatih in ko vse ni nič pomagalo, so nesrečneža umorili na nečlovešk način. Jeden teh trinogov je namreč prijel na pol živega in butal z njegovo glavo tako dolgo ob tla, da je bil popolnoma mrtev. Književnost. — »Prosvjeta' ima v št. 12. to-le vsebino: I to mi godi. Pripoviest. Napisao Ferdo Juzbašić. Julij Caesar. Tragedija n 5 čina. — Napisao William Shakespeare. Preveo dr. AugUBt Harambašić. — Dan na Monte Carlu. Putna crtica od Vladimira Borothe. — Ženska nošnia. Iz knjižice mladeži od Timothv Titcomba. — Očajnik. Spjevao Tugomir Alaupović. — Seoski mejdan. „Cavalleria rusti-cana;" talijanski napisao G. Verga. Preveo Ivan Milićević — Na Rokovom groblju. Spjevao dr. A. Tresić Pavičič. — Hrvatska morska kupališta. I. Crikvenica. Napisao Ivan Pol'ć — Stara županija i grad Podgorje. Piše Emilij L>szowaky. — Morska simfonija. Polag narodne priče. Spjevao Stjepko Ilijić. — II tu. Životopis. Napisao Mirza Safvet beg Bašagič. — Naše slike: Spomenik republike u Parizu. — Pogreb Faraona u dolini smrti. — Hram božice Isis na Nilu. — LiBtak. — Zagonetke, odgonetke. — Zadi-ć* za igrače šaha. Rešenja zadaću šaha. — R:ešeoia zadtć* šaha. — Oglasi. — Slike: Hram božice Ists na Nilu. Iz djela „Put ruskoga carevića na iztok" od kneza E Uhtomskoga, Slikao N. Karaziu. — Spomenik republike u Parizu. Pogreb Faraona u dolini smrti. Iz djela „ Put ruskoga carevića na iztok" od £. Uhtomskoga. Slikao N. Karazin. — Pred crkvom. — Altijo. — Lola. — Turiddu i Santa (Santuzza). — Izaziv. — Crikvenica. Pogled na stari kaštel. — Crikvenica. Kupalište i šetalište uz morsku obalu. — Razvalina grada Turanj nekoć grad Podgorje. — Selo Draga bs razvalinom grada Turanj. — f Stjepan Buzolić. — Zagonetke. — — „Savjeti" pitomcu sjemeništa za vrijeme praznika. Po M. Gaudel-Moscoviti za hrvatske se-minariste udesiu Ante B a r a č , svećenik bosansko-Briemske biskupije Preštampano iz „Vrhbosne". U Mitrovici. Tisak i naklada hrvatske dioničke tiskare 1894. Str. 56. C*na 20 kr. Knjižica je jako lična in podaja mnogo lepih naukov. Dunaj 22. junija. Finančnim svetnikom v Ljubljani imenovan je pri finančnem uii-nisterstvu službujoči finančni tajnik Viljem Jen ny. Dunaj 22. junija. Včeraj je cesar vzprejel v avdijenci odposlanstvo državnih uradnikov, ki je prosilo, naj se urede uradniške plače. Na dotični ogovor voditelja odposlanstva je rekel cesar: Vem, da je položaj državnih uradnikov žalosten. Dal si bom o stvari, katere srečno izvršitev ovirajo linan-cijalne okolnosti, poročati. Priznam, da je pomoč potrebna. Dunaj 22. junija. Odposlanci odvetniških zbornic se snidejo dne 25. t. m., da se posvetujejo o eventuvalnih premembah veljavnega odvetniškega reda. Praga 22. junija. Avstrijski rudarji pripravljajo za dan 24. t. m. shod zaupnih mož, da se posvetujejo o splošnem rudarskem štrajku, varujejo pa tajnost, kje se bo shod vršil. Na shodu se bo predlagalo, naj se začne štrajk dne 15. septembra. Budimpešta 22. junija. Sinoči je liberalna stranka slovesno obhajala zmago v magnatski zbornici. Danes se je začela specijalna debata. Predlogu grofa Keglevicka, naj bi civilno poroko opravljajoči uradnik moral opozoriti poročenca, naj se dasta cerkveno poročiti, je večina zagotovljena, dasi mu Szi-lagyi nasprotuje. Rim 22. junija. Razmere na Siciliji so postale jako kritične. Začela se je zopet očitna agitacija za upor. Vlada je odposlala več tisoč vojakov na otok. Ministerstvu je došla peticija z dvanajst tisoč podpisi, naj nikar ne razveljavi obsednega stanja. Listnica uredništva. Gosp. J—6 v L.: Dopisa o blatni cesti ne moremo priobčiti. — Gosp. J. L. v B.: Poslani notici nista porabni. Fotografični aparati za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografovanje, kateri sport je jako zabaven in se ga je moči prav lahko nančiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadajoče stvari tvrd k o A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9, in da pogledajo nje ilnstrovani cenik, ki se na zahtevanje posije brezplačno. (16—10) „ljubljanski nor sa vse leto 4 gld. 60 kr.; pol leta 55 glđ. 30 kr.; četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 22. junija. Pri Mallei : Biletti, Rapold, Baner, LOb, Martinko-vitsch z Dunaja. — Saiier iz Vejiko Kanize. — Winter-balter iz Maribora. — Lakner iz Črnomlja. — Lukanitsch iz Celja. — Milauc iz Karlovca. — Obadalek iz Trebnja. — Pillen iz Brna. Pri Nlonut Parmann, Licht, VVeiss iz Gradca. — Veit. Polat.zek z Dunaja. — "VVimer iz Lines. — Deutsch iz Veliko Kaniže. — Globočnik iz Kranja. — Jahscich iz Trsta. MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opa-tovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 21. junija 7. zjutraj 9, popoi. 9. zvečer 738"fi nm, 736 2 m, 736"1 mv.. 13 2° C 22 4° C 15 8'C sl. svz. sl. jzh. sl. jzh. obl. jasno jasno 0 00 aa Srednja temperatura 17'1°, za 1"5° pod normalom. JD\xiia5s33:st "borza, dne" 22 junija t. I. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avbtrijska kronska renta 4°/,..... Ogerska zlata renta 4°/c ...... Ogerska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista..........i Nemški drž. bankovci za 100 mark , , 20 mark............ 20 frankov.........., Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ....... Dne* 21. junija t. 1. 4°/o državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Piinavii reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4',V/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... Rudolfu ve srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramwaydrn5t. velj. 170 gld. n. v. . . Papirnati rnbelj........ Lattermannov drevored. •lutrl v Molioio «1 ni«'" Junij ta t. 1. otvorjenje afrikanskega akvarija. Razstava živih velikanskih l^r-okoclilov ti ji i katerimi jo jeden posebno velik ekseuiplar, ki meri 3'/t uietra v dolgosti, je 200 let stur in tehta 120 kil. Ta razstava Je nekaj novega za LJubljano. i|BF~ Vstopnina 10 kr. ^Bsy Za mnogobrojno obiskovanje prosi (tj82) i-a» viinl«*l|m ■%<►. kr * 10 t 121 ■ 10 a 97 n 80 ■ 121 s 05 i 10 ■ n — n 'J50 a 50 sj ■ 15 0 61 • 42'/, 12 27 • 9 * 97'', 44 ■ 92«/, n 5 • 92 n 148 gld. __ kr 197 ■ — • 12« a 75 * 124 25 195 i 75 0 24 ■ 30 ti 22 i 25 fl) 153 • 80 299 — • l B4»/< QjŠT Od leta, ieee. s» Tga Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izknSeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim* zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje Iuskinic na glavi in v bradi za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Bergerjevo kotranovo ml I o ima v sobi 40 odstotkov lennega kotran* in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam v okom, zahtevnj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih polt-ii i h bolesnih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot »lasje kotranovo milo za odpravljanje liesiinare m polti. proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno k os m etično milo za umivanje in kopanje sa vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo ■ kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrste s navodilom o uporabi 35 kraje. Od drugih Bergerlevlk medicinsko - kozmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: BenKoe-inllo za fino polt', borahovo milo za priBčo; karbolMko milo za ugla jen je polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoča mila: Bergerjevo smrekovo• lRla-■to milo sa umivanje in tolleto, Bergerjevo milo xa neino otročjo dobo (25 kr.); iektvolovo milo proti rndečici obraza; milo sa pege v obrazu jako učinkujoče; tannlnsko milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Bergerlevlk mil se najde vse potrebno v brosurici. Zahtevajte vedno Beraerjevn mila. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (358—10) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, «. Piccoli, J. Svoboda in U. pl. Trnk6izy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. i Tova ru 15 It n zitlogu * šivalnih strojev in » 1088 velocipedov 37 { IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. ■H Ceniki zastonj ln poštnino prosto. H™ 13. Najboljše, vošči t o sveta! Fernolendt -. .»■ J»r»/.«>*! nI vzorci /iischnliii unro£Uel|eiu zastonj lu po-.tu itn* prosto. Knjige z vzorci« kakerSnih doslej ae »i bilo, za krojače nefratikovauo. Sukneno blago za obleke. Peruvicu in uoHklug za visoko duhovščino, potem blagOj kHkor je predpisano za luiiorin«' c. kr. uradnikov, tudi za veterauoe, požurite brutube, telovadca, livreje, za biljarde. Igralne mize, prevleke za vozove, lvdeu, tudi nepreinočljiv za Iovnke tiukii|e, blago, ki ze da prati, polni plaidi od 4—14 gld. i. t. d. g$W~ 1'oHleuo, ceni primerno, trajno, «IhIo volneuo atukueno blago in ne malovredne cunje, ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša zattluzek krojneev, priporoča i Iv. Stikarofsky, Brno Manchester). Kajvcc|a tovarniška zaloga Huknencga blaga v vrednosti '/j milj« gld. B0T~ Pošilja zo le proti povzetju! ~W Dopisovanje v neinškem, ogerskem, čeAkoin, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. (199—20) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri, želemic. Izvod iz voznega reda Tralla.Traa.ag-« od X. jVLaaJJn, 1894. Naatopno omenjeni prihajalil (n ocihajalnl Aasi omačeni ao v a^Haavs^vsaflavav rasu. SradnJeeTTOpakl 6h jO krajnomu ćMn ▼ Ljubljani aa B minuti naprej. Odhod is LJubljane (juž. kol.). Ob 19. Mri 3 min. po HOČi oaolini rlak t TrbU, Pnntabol, Beljak, Oe> loveo, Kranzonifonte, Ljubno, 6«« Helithal t Auaaee, laolil. Granit, den, Solnogr.d, Lena-Oa,atein, ZeU n. jeaern, Inomoit, Bregenz, ('urih, Geneva, Pari«, Stoyr, Line, nuiojovloe, Plaenj, Marijina vare, Kgar, Karlov« vara, FrancOT. Taro, Prago, Lipaijo, Dunaj via Amstettan. Ob 3. uri 7 min. *Jittraf metani vlak t Noto mesto, Kočarja. Ob t. Mri tO miti. tjutrttj oaebni Tlak t Trbli, Pontabal, Holjak, Oe-lovnc, Vr.nianifesta, Idubno, Dunaj, če« Holz.thal t Auaiea, lactil, Omunden, Bolnograd, Uend Oaiteln, Dunaj Tla Amitetten. Ob 11. uri 41 min. tiopoludnr meianl rlak v Moto noato, Kočovjo. Ob 11. mH SO min. ftoj>ol\ttln« oaebul Tlak t Trbli, Pontabal, Beljak, Golovec, Franaenafoste, Ljubno, Selsthal, Dunaj, Ob 4. Mri 14 min. popoludne oaebni vlak t TrbU, Beljak, Celovec, Fransenafeite, Ljubno, Selathal t Solaograd, Lenci-Oaatoin, Zeli na Jeaern, Inomoet, Bregnlo, Curili, GeneTO, Paria, Bteyr, Iiina, (imun-den, Iiahl, Hmiejevico, Plaenj, Marijine Tare, Kger, FrancoTe Tare, Karlove vam. Prago, iiipiko, Dunaj Tla Amatetten. Ob B. uri 30 min. tvrčer metani Tlak t Noto meato, Kočevje. Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob 8. uri 53 min. *Jutr<0 oaebni rlak a Dunaja Tla Amatetten, Up. Bije, Prage, FraneoTih TaroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varoT, Planja, Budojevic, Solnograda, Iilnoa, Sterra, Gmundena, Iaohla, Am-aeea, Pariaa, Geneve, Ouriha, Bragama, Inomoita, Zella na jer.eru, Dend-Oaateina, Idubnega, OeioTOa, Beljaka, Franaenafeate, Trbiia. Ob 8. uri s mi*e. tjittrn) meianl Tlak ia Norega mesta, Kočovja. Ob 11. uri 97 min. dopotuetne osebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Iilpiije, Prage, PranooTih raroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejevio, Solnograda, Ltuoa, Hteyra, Pariaa, (Joneve, Ouriha, Bregnioe, Inomoata, Zella na jeaern, Itend-Gaateina, Ljubnega, OeloToa, Iilenaa, Pontabla, Trbiia. Ob IX. uri 48 min, pfpoludnm meianl rlak ia Norega mesta, Kočevja. Ob 4. uri 48 min. popoludne osebni rlak a Dunaja, Ljubnega, Ho lit hal a, Beljaka, Celovca, Fransensfeite, Pontabla, Trbiia. Ob 8. uri 84 min. »vettir meianl vlak ia Norega Mesta, Kočevja. Oo 9. uri 91 min. mvober ošabni rlak a Dunaja preko Amstettena ta ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. VIZ1TNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. Ob t. . »• a « „ lO. Ob 8. . H- n »■ Odhod ls LJubljane (drl. kol./ 93 min. njutrnj r Kamnik. OS n popoludn« „ , 80 , mv«f>or „ n lO ,, rrrrrr ,, „ (slednji rlak le ob nedeljah in prasniklh.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). I 38 min. «jMfr«iJ ia Kamnika. 18 „ dopotudn* n „ (4—139) 35 tvčfr " (slednji rlak le ob nedeljah in prasniklh.) i Svicariji v soboto dne 23. in v nedeljo dne 24. junija ob 8. uri zvečer eristov soareja priljubljenih komikov in mirni kov J. Glaser in S. Lurian kakor tudi slovecega aeočnega silhuetista A. Martini. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. Imenovana družba je v zadnjih dneh v Inomostu in v Boceuu žela izredno mnogo pohvale in smem torej /. gotovostjo nadejati se, da bode tudi tukajšnjemu p. n. občinstvu pripravila nekaj ugodnih večerov. Na prav mnogo- brojen obisk na j ulj u dne je vabi _ ____ .___ J z veleapoštovanjem (685) Hans Edor. išoena In vzprcjiucm takoj 17- do 201etnega mladeniča izurjenega v kupčiji z tbteiniho iu mešanim blagom. — Ponudbe vzprejeina upravni.štvo nSlovonBkega Naroda4 pod šifro Cl. (686-r-l) ««<<:<♦»>> »>A dobro Juvanči mdece Odda se od 56 litrov in več. Kdor ima svoj sod, bodo hvaležno vzprejet L. Luser-jev obliž za turiste. fjlotovu in hitro upli vajoče sredstvo proti kurjim ocFHum, y žuljem na pod-blatili, petah in ^^jctt drugim trdim 4 praskam kože Caf^-* Veliko priztialuih pisem jo nn ogled v Dobiva se v lekar nah. glavni raz|iošilja!ni( i: L.Schwenk-a lekarna ^ J&S (40-25) Mei4llln§r-l>MiaJ. Pristen samo, če imata navod in »«^1 obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi zavrne vse manj vredne ponareetbe. Pristen v LJubljani: Jos. Mayr, J. Švvoboda, U. pl.Truk6czy.G.Piccoli,L. Grelci; v Kmlolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kuniutkit J Močnik : v Celovel A. Eggor, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Bremak A. Aich-inger; v Tr^ii (na Koroškem) C. Menner; v Itt'ljuim F. Scholz, Dr. E. Knmpf; v Goriel G. B. Pontoni; v Woir»-Imtku A. J l nt h; v Kranj 1 K S:tvnik; v Rad-Kuui C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kadovlflcl A. Roblek; v Celji J. KnpferBchmid. Izdajatelj iu udgovurai ureduik: Josip Nolli. Ltthtftiua in ti«k .Nftrodhe Tiskarne«.